Govor maršala Tita v Drvaru fNočaliPvanh- s ' -,tranii povsod. Na temelju tega sporazuma smo uvozili za 8,168.000 dolarjev blaga. Prvo odplačilo je bilo izvršeno v letn 1948 v znesku 2.139.422 dolarjev. To svojo obveznost smo izpolniili. Drugi -porazum o oborožitvi in za vojaško-iehnične potrebe je bil sklenjen dne ;0. junija 1947. leta. Po tem sporazumu se je vlada ZSSR obvezala, da bo v 1947. letu dobavila za 78 milijonov dolarjev orožja in vojaškotehničnib potrebSčin. Ta kredit je bil dan zs do-bo 10 let, odplačevati pa bi ga morali eačeti lani. Lani smo odplačali 3 tni-lijone 196.000 dolarjeT z obrcstmi. Kaj pa so oni napravili? O tem ne bom govorH, niti • kakovosti tch vojaških dobav, toda navedel bom nek njihoT postopek še ix dobe pred pismi. 2e te-daj so torpedne čolne, ki so bili naro-tenj pri njih, zadržali ita poti na Ma-džarskem ter jih odpeljali nazaj v Sovjctsko zvezo. To je bilo naročilo na temelju tega kredita. O tem nc bom scovoriJ. To so vojaSka vprašanja in Ut bomo mi t njirai razčistili. Tisto, kar smo dobili, bomo plačali, a tistega, kar so poslali nazaj, ne bomo. Glejtc. taka je zadeva 5 to »bratsko« pomočjo, ki ni nič drugega kot navadna Ironija. Sporazum o dobavi industrijskib na-prav, ki je bil sklenjen 25. julija 1947, določa kredit v zneskn 135 milijonoT dolarjev. To je največji kredit, na te-meiju katcrcga bi morali dobiti razne stroje, indusirijske naprave itd. Od te-ga kredita smo prejeli vsega skupaj za 800.000 dolarjcT materiala, oni pa pišcjo, da so nam dali 135 tnilijonov dolarjev. V čem je ta stvar, tovarisi? Z njimi smo se dogovorili, da nam bo-do zgradili v Doboju industrijski kom-binat, zelezarno, da nam bodo ˇ Mo-staru zgradili reliko tovarno alumini-ja, da nam bodo zgradili Telike koftsar-ne. To mnogo stane, a vse to je spa-dalo v te krcdite. Zgraditev tovarne v Doboju Je propadla. ker so dejall, da smo sovrafnj do strokovnjakov ter so jih poliiicali domov. Dobili smo torej vsega skupaj za 800.000 dolarjev blaga in to jim bomo pošteno vrnili z obrest-tni. a 135 miiijonov dolarjev je za nas padlo v vodo, ker nam jih niso dali in zato naj o teia ne govore. Toda *onJ vendarle govore in, glcjte, zato mora-mo mi danes govoriti in bomo govorili tako dolgo, doklsr oni govore neresnJ-co, dokler ne bodo umolknili. Ali je tako ali ne? (Tako je! Tako je! Dolgo-trajno ploskanje.) Tako je nekf pisnn načečkal. mo-skovski radio pa prenesel, češ da nam je Sovjetska zveza dala skupno okrog 6000 žclezniškHi vagonov In. lokomotiv. Kakšna je zadeva s tcmi nekoliko ti-soči vagonov in 70 lokomotivami? Oni pravijo, da smo jib dobili 85. mi pa smo jih dobili samo 70 Toda odkod? Ko se je končala vojna, }e bilo v naši državi in v dmgib driavah, v tistih, ki so biJp s&telitske in ki so se bojc-valc skapaj z Nemci proti nam in prcti ZSSR. mnogo trofejnega mate-riala. Zahtevali stno, naj nam Sovjet-ska zveza odstopi all. bolje refcno, da-rujc 10.000 vagonov, ki so bili bodisi v satelitskih bodSsi v nail državi. Me-niii smo, da zato. kcr smo se bojevali, imamo tudi mi pravico do trofej. Prl-voJUi so, da nam bodo dsli Iz Madžar-ske in drugih držav. ker je mnogo ti-soč naših vagonov odšlo in izginilo v Ncračlji, Madžarski, pa tudi v Poljiski HdM tni pa smo ostali brez železniške-ga parka. Tedaj so natn obljubili, da nam bodo dali te vagone in lokomoti-ve brezplačno. da bomo tako tndi tn! dobili dcl tch trofej. ker smo se bo-jevali. Toda ko nismo bili več v pri-jateljsluh odnosih. so nam za te vago-ne In lokomotive zaračunali 6.04S.500 dolarjev z odplačilom za dobo petib let. Torej tudi to ni pomofc. saj tudi te vagone in lokomotive plaCujcmo. S tcm da smo plačali obrok v znesku 1.038.888 dolarjer, smo do sedaj tndi to našo obveznost izpolnilL TovariSi, takšna je zadeva s to »bratsko pomoč-jo« in nii drngačna. Oni pa naj pi-ftejo, kar hočejo, ne bo jim uspelo svcta zakriti oči. kajti mi bomo vedno osveiljevali resnico tako, kakrtna je. (Močno odobravanje in vzklikanje: »CK ~ Tito! Mi smo Titovi — Tito Je naš!«) Da ponorim rs«' Se enkrat na krat-ko, Med riami io njimi je bila blagov-na izmenjara takšna: po blagovni osnovi je bilo vsega sknpaj dobavlje-no Sovjetski zvezi sa 114.804.000 dolar-jev bJaga, 2 za kritje neblagovnih pla-čil &e za 2,150.000 dolarjev. Oni »o nam dobavili za 120,440.000 dolarjev raznih stvari plus okrog 72 milijonoT pe to-jaSkem kreditu. ki je čele sedaj dospel v odplačilo in katerega bomo odpla-čevali. Tovariii. nič nam niso daroralL Cclotna blagorna hcmenjava oziroma plafilna bilanca tnaia s njjhore strani 202,440.000, a t naSe stranl U6.954.00f dolarjev sknpaj z neblagornimi plači-li. Tisto, kar smo mi imeli kot plns ˇ trgovinski bilanei. tisto, kar je bile aktivno v tej bflanci. je ilo m nebla-govna plaoila., to Je za naie prcdstav-ništvo r ZSSR in za naie Studente. ki so tjakaj odhajali na Stadiic Vedeti morate. da irm morali sa naSe Hn-dentc, ki so »e tam Solali ita Tsenčill-šču, in sa tiste v dragih Solah, plačati po 7000 din mesefno. kar za»ia sto*ine mafjonoT dinarjer. Plafali smo 1 bl»-gom in moramo i« plafati in pličali bomo. Takžn« je sadeva 1 »bratsko pomočjo« SoTjetske zrese. Hvala jim tadi za to. rendar naj ne laiejo o ti-stem, kar ¦! res. (Enodušno odobra-vanje in vzklikanje: >Partija — Tito! Heroj Tito!«) Glejie, torarill ta tovarišic«, ftepraT tmarao druge dpravke \u tkrbL mora-mo vedno zavr»čati neresnlce, ki »e širijo o vsem in vsakrinem v evezi > našo državo, čeprav ml t Jugoslarijl vetno, kaj je resniea in kaj nl. To mo-ramo storlti pred rananjim sTttom, ker hočejo pred njfm ia pred srojimi narodi dokazati nekaj. kar ni resnitno. da bi nas na ta nafin ie bolj očrnill in »dokazali«, kakino Je IjudstTO v tej »gorostasni deieli«, kakor >e deial Manuilski — da bi pokazati. kako ne-hvalcžno ie te ljadstro, katrrcmn s« oni baje s obema rokama dajali. Toda pri tem ne bodo nsprfl. ioTarifi. Mi pa smo hvaleini samo tistfmu, ki hoče iskreno sodelovati * naral, ki se noše rtikati v naSo srobodo, t naio neod-visnost, ki zare« hoče pomatati, p« it je ta pomoč tadi T««.JeiBnega cnaiaja. Cetadi bi se ta T*ajemna hnnenj«ra iraenovala pomoč. jo bomo smatrali za tako, ne moremo pa nncnorati bralsko pomoč nekaj dozdevnega. to, kmr mmr nikoli niso dalL Tak« rt«ji ttrar. 7m r*di tega rooramo siokrat n««aTl|»tJ eno in isto. Natn *• nt bo prenedlo, mlsllm pa. da se b« t«di IJadstv« v njihovi driaTi nekmt «h»kopal« de tega, kaj |e resniea in kaj »4. Toliko • tej pomočL O tcm aem t«vori! danes tn prcd rftmi sat«. ker aenim, da nisera mogcl iiajtl po«liilaleeir. ki W bni boU poklieani. koi tt ki *«m jlh a«i«l v Drrarn, kJ jc Uko knravel i» dal »voj delei ˇ b«rbL K ram »« obračam, ie-ˇarili, fa k UndstT« tsc Botan^ke Kra-jte«. (Močno vzklikanje Tifru, rretni vladi. CK KPJ.) . Potem 1« *ot. Tito gororll o gradnfi todiustrije t Bo©an«ki Krajiai, ki bo dvkj-nila lirlienjsii nivo na tššjo »topnjo, 1« katero pa bocio moiaM pretoiralci pri-sperati delovne ai'le. Nato je tovariš Tito aadaljeral z go-Torora sledeče;: dej.tc, za tole gre: da-b«s %*> natiajaate ˇ pola«m x«letm fra-dltre nai« driav«. Na^eK ma t»c mSc »fle, boij kot \% nogofe fm. Ae ¦kraJaosU ita vs«k ttrane* Vem. dat Je trflto tvdl t leni ioKhHtrljl, pri »«č«)l 4rr, ko mo-ra kmet name^k) »a bJIto v goa«t, z to-zon ln voH roifti l«c, ria f» borao !ahk« prodail. Kaj nočemo, ko aaaa ]e potreb- no. ko je to za «as Talnta, za katero prodajamo In kupujemo stroje. Zavpamo t vaio visoko zaTcdaost Ta ste kmetje in poslviafte, kaf v«to bon po-vedal: morino preznngati te napore, raoramo nabaritl, kar nam je potrebno za lnd« striallzaci|o ltd. te ps J« tako. potrtn tei* t»e smfte rretl kot nekak prltiik. Nikar ne mlslite, da ne vem, da »e ˇ nnogih piimerib dela neprarllno, da ne-katerl organJ l|udske oblastl tn dnitji Tčasth izvajaio prttlak, da nepraTilno rama)o, da ne po)asn]a]e]o dovolj (]ud-stva. LJudstvu }e treba veC poJasnjeratL N« rerjamen, da bl se naSel kdo, kt |« prllatelj te driave, ki )o ljubi in jo ima xa stojo rodoo grudo, ki ljobl to socinli-stk-no aredlteT, pa da b« bi. Ce »e mn pojasnl in dokaie, »premenil araenja ia razamel, 1* kaj gre. Vem ta take prjne-re nepravilnostt, toda »H 9« proU njint borimo la se bomo borili še bolj odloino. Ne bomo dorollli, da bi nam pouamez-niki delali prl ljndstTu nerarpoloienje tam, kjer to nl potrebtto. Na drngi strani pa — ne mdsllte, d» nfenam pogvma, da bt to vam poTedal — 10 knet]e, kl ne razume)o Sjo notejo raz-nmeU na^lh ˇelikansklh potreb. Ljudj« nekako gledajo bolj »Toje oije posle. Danes pa, torarlSt. ne U sraelo blto tako mnenje. Danes moramo vso n«io driavo gledaM kot en kolekthr, a« glede na rax-b« narodnostl, »e glede na to, da je se-starljeoa fa rei repablik. NaSa driara je zvezna, Je rveza deloTaih ljudi, dc-larcev ta kmetoT, tlstlb IJudi, ki a»tvar-Jajo doto »odalistlfno druibo. Ta zvesa mora enotao delati. Ta ireia mora enot-•o rainraeti naie skupne potrebe. enotno teiHl k takemu boljšeam 1b sre^nejSeiBa iivl|ea)a. Kaxuml{ive )« poten, da mo-rano take posancnrfke, kl tega ao(e)o raziraetl, tudl 9r«j«ti. Prtniavam. da }e krlvda hidi «a nafti strant, prav tako pa se taki priraert ned raifti, ki delate. O takla prinerih govorin. Mar je tako ali ¦e. tovarlSIT fT*ko Ve. tekn i«f) Hotei bi povedatl nekaf beaed tmll o aaLem ladružniStro. O teb zadrugab mnogo goTorlmo In piiemo, le-vedno pa )e do«t1 natertala o katerem 1« treba ffororiti, k«r aaSe lJtidstTo na rasi še ni ^opolioni razumelo poroen« r.adrag, ker tega »• si razumel rsak čloTek. Tema ¦eras«aeran{u Je maogo krlvo nepravil-a« ravaanle pri astanarljanju zadrug. Mlsliat, d« «bm> prav pri vpraSan]a nstn-Barljanla zadnig imeli' največ napak. N«»i Uodje spodaj 90 se lovill boli za itevilkarai, gledall so, katera republika bo ««t«»oTlla ref zadnig. C« Je bilo ˇ sekl repnbliki nstanorljenlh 1000 zadrug, *n mora rladati. Takih sicer ie nd mnogo, bo jlh pa vsak dan vedoo ve^-Ljudt ne smemo s silo ttratl t zadru^, temTef Jih moramo preprieevall. Vsi ne moreio ˇ enem letti t zadrugo, neka-ten bodo $11 letos, dragl prlhodnle leto, tretji pozneje itd., saj \e fas. Ko bomo Jmeli ^iovolj strojev za zadruge, potem bo šlo bolje in raje. Taka nepravilna politika pri ustanavijanju zadrug rodi na dragi strani tudi mnogo negatlvnih poja-vov. Nekateri kmetje, ki so prisiljeni itl v zadrnge, greSe na ta način, da pro-dajo srojo iivino ali inventar ali poko-Ijejo iirino in tako delajo zločio do svoje ljndske skupnosti. zmanjšujejo splošni zirinski fond. Proti takim se 1« treba boriti ln preprečiti, da bi tako de-laU. Zakaj pa naj bi Sli t zadrugo? Ne zato. da bi se v njej zbrali in več sto-rili r korist driavi, tcmveč da se zbolj-8a todj rai lastni položaj. Na drugi strani jc točno, da ima na§a driava skupne 16 mflijonov prebitalcev in da Jo hočemo spremeniti v industrijsko, ker imamo rnnogo pasivnib krajev. Hoteli bi, da bi nas ne bilo 16 milijo-nov, temveč čim več, da bi nas bilo 25 milijonoT. Kje pa bomo potem ži-rell, e^ jc premalo zemlje? Potrebne so tovarnc, da bomo mogli živeti, da bomo ustvarlli pogoje za nove milijo-ne, ki bodo prišli. Nam ni za to, da bi nas bilo čim manj, temveč da bi nas bilo čim ve^c. Zaradi tega torej delamo vse to. Seveda bomo hkrati z gradit-rijo industrije spopolnjevali tadi naše (Nadaljevanje aa 3. stidnl) Govor maršala Tita v Drvaru (Nadaltevanie s 2. stratti) cmetijstvo, ker pri nas danes Inten-:ivno delamo ne samo v pasivnih, emveč tndi v bogatib kraiih. Tovariši in tovarišice, dejal sem, da io napake na eni in na drugi strani. }« pa so danes ugovori, da več zahte-famo od vasi, kot ji dajemo, je treba redcti, zakaj je tako. Od vasi zahte-.ramo zato, da bi prehranili tisto pre-)ivalstvo, ki se ne ukvarja s poljedeli^fl itvom. Slišall ste in veste. da imamffl »,400.000 delavcev in drugih delovnih Iržavljanov z drugimi posli, poleg tega >a tudi prebivalstvo v pasivnih krajih, d nima nlčesar. Ta številka predstav-ja tretjino našega celokupnega prebi-?alstva. Zato morajo tisti, ki so ostali t kmetijstvu, pridelatl več, da bi pre-lranili sebe in te Ijudi. Njihova bre-nena se morajo razdeliti enakomerne^H colikor mogoče bolj enakomemo. ^enol la se obremenitve ne razporejajo ved-io enakomerno, da so tudi nepravil-aosti, da človeku večkrat izpraznijo [KMlstrešje in ne puste ničesar, da ne račanajo s tem, da mn bd treba po-tnejc spet dati, ker ˇ naši državi niti enega človeka ne smemo pustiti, da t)i umrl od lakote. Vctn za take ne-pravilnosti pri odkupu. Organ na te-renu dobi številko in včasih dela 5a-blonsko, ne da bi vprašal, kdo ima in kdo nima. Seveda so tndi ljndje, ki skrivajo, fe mnogo takih, ki notejo izpolniti svoje obveznosti do države. So pa tudi siromaki, ki nimajo. So tudi takf. ki so Že fzpolnili obveznosti, ki so obre-menitvi prostovoljno zadostili in dal) >d srca, toda tlsti, ki izvaja odkup, tpet zahteva, če mu še manjka, in tudi tretjič pride. Do tega nitnajo pravice ln to je nepravflno. To so ncpravilno-sti, ki jih delajo posamezni organi od-ttnpnega aparata in Ijndske oblasti. Proti temu se bomo borili in letos bo-mo storili najbolj odločne ukrepe proti ^sem takim dejanjem nekaterib na^ih Ijudi, ki delajo neodgovorno, ne da bl raznmeli, v kako veliko škodo je to za našo državo. ker nam tako delo de-la tudi politične neprilike in povzroča, da posatnezniki izgubljajo zaupanjc v tako oblast in državno avtoriteto. Ob-last mora biti pravična, tovariši. Bitl tnora stroga, toda pravična do vsakega. Zaradi takib napak se dogaja, da Uudje ne sejejo radi. To se ne tiče toliko vas v Drvaru, govorim o kmctih nasploh. Imamo kraje, kjer so kmetje izgubili interes za setev, ali posejejo samo malo in redko, posejej« na 5 ali 6 ha toliko, kolikor bi tnogli na pol hektara ali na enetn hsktaru. Vemo to, tovarfši, Ne moreS kmeta prisiliti, marveč j^a moral prepričsti. Toda mar jc pravilno, če ta kmet dela tako? So Ijudje, kl so ogorčcni in kl so izgubili pogled v bodočnost. So taki primeri, saj veste. da vcdno udarjam po naj-bolj značiinib primerih. Kako pa bo tak človek rad začel s spomladansko setvijo, če so mu očistili podstrešje? Np bo je začel rad, ali pa jo bo začel zelo nerad. Tudi pri vas v Bosni ne sejete toliko, kolikor bi morali. Pove-dal vam bona številke, da boste vedeli, kako je s setvijo v naši državi. Vemo, da je bilo 1939. leta v Jugoslaviji za-sejanih nekaj nad 7 milijonov hekta-rov. Lani ie bilo zasejanih 6 milijonov 800.000 hektarov, kar je precej manj. V vsej državi je bilo posejano Iani za okrog pol milijona hektarov manj kot 1948. Na vas v Bosni in Hercegovinl odpade od tega približno 150.000 ha. To je velika štcvilka za Bosno in Her-cegovino. Zakaj vse to ni bilo pose-jano? Vem. da so bile težave. vem, da je bila vprežna živina zaposlena na drugem mcstu, vem, da je bilo po-manjkanje delovne sile, vse to vem. N! pa bilo tudi zadosti interesa za se-tev. Kaj pa bo država dclala*: če bo Slo tako naprej. če ne bo dovolj in-teresa la setev? Kje bozno vzeli novo Jito, koruzo in drngo, kar moramo imeti sta prehrano tistib. ki ne obde-lujejo zemlje? Tu se torej iz ene na-pake dela druga. Na napakah posa-meznih Uudi, kl so nepravilno ravnali « Ijudstvom, sedaj nastajajo druge na-pake pri posameznikih, ki so ogorčeni. Te napake botno popravljali, kjer so. Toda kmct se ne sme samemn sebi maSčevati, kdor pa tako dela. se ma-ščn.Je samemu sebi, kajti odkod bo vzel? Tovarlš! In tovarlsice, zasejati ie treba vsako ped nase zemlje, In ne samo za. sejaU, temveč tudi paziti, kako bo raslo in rodilo. Na drugi strani je potrebno tudl več evidence o setvl, Mar mislite, da, so Ijudske oblasti v tem ozlru sto. riie vse, kar je potrebno? Niso. Tud! je-scnska setev ril bila izpolnjena. So or-gani, kt so aktivn! satno, kadar žito do-zori in ko pride čas za odkup. Ljudske oblas« in Ljudska Ironta in vsi tisti, ki sp zadolženi, naj bodo aktivni že tedaj, ko je setev. Pomasjati je treba tistira, ki ne morejo sami posejati, zasejati je treba vsako ped. Treba ie gledati. koiiko je kdo p<)selal, ne pa da ijudJ nepraviino ohremeniujejo, zasledovati |e treba tudi setev 9n vedetl, koliko je k}e rodilo da se ne bo šablonsko m:unalo, da se ne bo dogajajo, da bo recimo nekje v BosnJ odstotek donosa računan kot v Vojvo-din!, Itd. Ne, treba Je realno precenitl možnosti IJudstva pri razdesJtvS žetve. Vse to se da odpraviti. treba ie samo bltl aktiven in buden. nenehno delati 'oi mlsUti na to. To \e stvar liudske oblasti. NaJ ml tovarlši ne zamerijo, ker to ne zadeva samo Bosne Jn Hercegovlne. tem. več vse naše kraje. O setvl sem govorll zato, ker rn^slim, da ie to leto usodno za našc prehrano. Storitl moramo vse. da bo tud> letos za-dostl žita za prehrano našega prebival-stva. Na drugl stranJ vam obliubUam, (Nadaljevanje na 4. 6trani)