IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« - UREJUJ F' UREDNIŠKI ODBOR . GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI UREDNIK GEEGOR KOČIJ AN • TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-75 • TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-133 LETO XV KRANJ, SOBOTA, 10. MARCA 1962 ŠT. 28 IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNI Iv • OD 1. JANU A RJA 1956 KOT POMODNI K - OD L JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, SOBOTNA ŠTEVILKA 20 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Pred bližnjimi volitvami delavskih svetov Dosedanja pot je bila uspešna Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije Je na svoji seji konec januarja letos sprejel sklep o volitvah novih delavskih svetov, ki morajo biti opravljene do 30. aprila. V sedanji mandatni dobi Je delavsko samoupravljanje v svojem razvoju doseglo nedvomno velik korak naprej. Opuščanje administrativnih ukrepov ln vedno širše možnosti, da lahko delavci gospodarijo z ustvarjenim dohodkom, so vplivale tudi na oblike delavskega samoupravljanja. IMENICE - Most, ki bo povezoval Javomik z Blejsko Dobravo, bo' kmalu zgrajen (Foto: Franc Perdan) Vse te spremembe so pričele pri neposrednih proizvajalcih vzbujati zanimanje za dejansko upravljanje s podjetji in ne le samo preko predstavniških delavskih svetov. Te težnje so kazale tudi na to, da je treba res preiti na takšno oblike in načine upravljanja, da bo vsak proizvajalec tudi upravljavec. Slednje nosi v sebi res globoko vsebino in ->omcn, čeprav te besede v zadnjem času dobivajo ponekod že preveč formalni prizvok. Proizvajalci so zahteve po neposrednem upravljanju z veseljem podprli. Uspehi tega so znani in jih ni treba ponovno obravnavati. V naš.h gosoodarskih organizacijah se jo delavsko upravljanje poglobilo, nastale so nove oblike, v katerih sodeluje vedno večje število neposrednih proizvajalcev. V gorenjskih podjetjih je bilo v zadnjih časih formiranih skoraj dve sto obratnih delavskih svetov in zborov proizvajalcev. Vendar samo številka še ne more povedati bistva. Dejstvo pa Je, da smo s poglobljenim delavskim samoupravljanjem uspeli povečati aktivnost slehernega proizvajalca Cene in standard V zadnjem času smo bili neprijetno presenečeni na račun povi-ianih cen. V januarju tega še ni bilo tako čutiti, v februarju pa smo doživeli prenekatero razočaranje. Skoraj vse industrijsko blago je ilo rahlo nava»gor s cenami, kar je delno tudi posledica povečanih zahtev samih volivcev oziroma občinskih ljudskih odborov v zvezi s potrebami občin. Letošnja mrzla in snežna zima v Dalmaciji in drugih južnih krajih je povzročila podražitev določene zelenjave, •adja itd. Tako 60 bile povprečne cene nekaterim artiklom v letošnjem februarju dokaj višje kot lani v istem času. Spremenjene obveznosti določenih organizacij do skupnosti in nekateri ukrepi organov oblasti so prav tako narekovali povišanje cen. Tako smo občutili spremembe cen v gostinstvu, na avtobusih itd. Prav prod kratkim pa so potrošniki Kranja doživeli še podražitev mleka na 50 dinarjev za liter. Vse to povsem normalno povzroča med potrošniki določeno nezadovoljstvo ali vsaj zaskrbljenost in skladno « tem različne komentarje. Posameznikov 6e 'prijemlje malodušje in bi želeli nazaj v dobo administrativnih časov, v katerih so bile cene določene. Nekateri • pretiranim strahom menijo, da Je s tem ogrožen standard in podobno. Gibanje cen Je povsem normalen, čeprav sila neprijeten pojav. Ce smo namreč opustili administrativni sistem in se odločili za sprostitev ekonomskih zakonitosti, potem se moramo sprijazniti s tem ne le ob prijetnih, marveč tudi ob neprijetnih pojavih: od proizvodnje, prodaje, delitve dohodka in osebnih dohodkov do cen na trgu itd. Določene težave je treba pričakovati tudi v prihodnje. To bo zlasti povzročila širša — mednarodna delitev dela. Izhod pa bo 6amo v povečani in bolj ekonomični proizvodnji. Seveda pa nismo na »»divjem zapadu« in potrošnik je pri določenih stvareh zaščiten. Res je, da se ob vsem tem življenjske razmere nikakor ne poslabšajo. V kranjski občini so 6e na primer osebni dohodki zaposlenih dvignili lani in letos (po predvidenem načrtu) za več kot 37 odstotkov. Cene življenjskih' potrebščin se nikakor niso dvigale in se tudi ne bodo dvigale v takem skoku. Kljub vsemu pa so določene pripombe potrošnikov le utemeljene. Letošnje pomanjkanje deviz za uvoz posameznega blaga bo znova omogočilo posameznim podjetjem monopolni položaj in skladno s tem neutemeljeno povišanje cen. Tudi pojavi v tekstilni industriji, da so namreč opustili določene artikle in jih potem, ko je bilo zanje na trgu pravo pomanjkanje, znova začeli izdelovati in neosnovano drago zaračunavati, kažejo na nekatere nezdrave tendence. Zato je prav, da odgovorni občinski organi spremljajo te pojave in preprečijo okoriščanje posameznikov v tem prehodnem času, dokler jim to ne bo preprečilo samo tržišče. K. Makuc in ga znali zainteresirati za reševanje vseh problemov v podjetju. Seveda pa je decentralizacija delavskega samoupravljanja prinesla nekatere organizacijske spremembe tudi na druga področja. Živahne razprave po ekonomskih enotah in zborih proizvajalcev najlepše kažejo, da se je sleherni proizvajalec zavedal, da je prav tako potreben pri upravljanju kakor pri proizvodnji, ker s svojimi razpravami lahko posredno vpliva na sprejem posameznih sklepov, ki so odločilni za nadaljnji razvoj ekonomske enote. V nekaterih naših gospodarskih organizacijah je nadaljnji razvoj delavskega samoupravljanja (de- centralizacija) naletel na nekatere pomisleke. Ponekod so se bali, da bi decentralizacija onemogočila nadaljnjo investicijsko politiko; tudi razprave, da delavsko upravljanje jemlje iniciativo strokovnjakom v proizvodnji, niso izostale. Pogoste so bile tudi trditve, da 60 delavci zainteresirani le za osebne dohodke. Do takih« razprav pa je prišlo predvsem le tam, kjer so v ekonomskih enotah razpravljali samo o osebnih prejemkih, ostale stvari pa so reševali drugi. Uveljavljanje ekonomskih enot v naših delovnih kolektivih prinaša več razprav in živahnosti v podjetje. Z uvedbo neposrednega upravljanja postajajo proizvajalci kritični tudi do sebe in ne samo do nekoga drugega. To pa po drugi strani že namiguje na ugotovitev, da so obratni delavski sveti včlika šola za naše delavce, šola, ki bi jo po svoji kvaliteti in dragocenem življenjskem znanju le težko nadomestila kaka druga. Gripa tudi pri nas Kranj, 9. marca — Vsak dan prihajajo iz raznih predelov Jugoslavije poročila o velikem številu obolenj za gripo. Najbolj se je razširila v Makedoniji in Srbiji. V Beogradu zboli 800 do 1000 ljudd na dan, v Skopju je v nekaterih dnevih zbolelo kar po 2500 ljudi na dan. Na Gorenjskem gripa zaenkrat še ne predstavlja hujšega problema, čeprav zdravstvena služba že beleži povečanje števila obolenj. Lahko pa pričakujemo, da se bo. gripa pri nas šele v prihodnje močneje razširila. Letošnja gripa je blažja, posebno glede posledic in smrti, vendar jo spremlja visoka temperatura din v začetku zelo močan suh kašelj. Bolezen traja okoli 7—10 dni. Ves ta čas bi morali bolniki ostati doma in se zdraviti, ker sicer z odhajanjem na delo ali drugam prenašajo bolezen še na druge. Gripa se namreč prenaša s kapljično infekcijo: pri govoru, kašlju, kihanju sli posredno m prepihom. Zdravi se z zdravili za znižanje temperature, z vitaminom C in z zdravili za ublažitev kašlja. Ker se prehladna obolenja in gripa vsako leto razširijo v naši državi, bodo verjetno že letošnjo jesen začeli s cepljenjem prebivalstva proti gripi. — M. S. Revalorizacija osnovnih sredstev Pomemben zakon v našem gospodarstvu Na, zadnji se*ji Zveznega izvršnega sveta, ki je bila ta teden, so med drugimi 6klepi sprejeli tudi osnutek zakona o revalorizaciji osnovnih sredstev. Ta zakon bo nedvomno za naše gospoda-stvo dokaj pomemben in bo znatno vplival tudi na naše gorejsko gospodarstvo. Visoka zastarelost osnovnih sredstev je značilna za vse gospodarske organizacije, zlasti še za industrijo našega okraja. V industriji, ki ima v kranjskem okraju pre'ežni del osnovnih sredstev vsega gospodanstva, se je stopnja zastarelosti kljub vsem prizadevanjem za povečanje osnovnih sredstev .v letu 1960 celo povečala v primerjavi z letom 1956. in sicer od 46,9 odstotka na 51 odstotkov. Približno enak položaj le tudi v nekaterih drugih gospodarskih panogah. Med njimi bi bilo prav gotovo potrebno omeniti gozdarstvo in promet. Ob pravilni valorizaciji osnovnih sredstev bi se položaj pokazal še v slabši luči. Osnutka zakona o revalorizaciji osnovnih sredstev ne smemo oce- Posvetovanje načelnikov in staiešin gorenjskih taborniških enot Taborniki utrjujejo svojo organizacijo Prejšnjo soboto popoldne se je v prijaznem domu taborniške enote »Jeklarjev« z Jesenic na Planini pod Golico zbralo na posvetovanju 43 starešin in načelnikov gorenjskih taborniških enot. (Na Gorenjskem je v taborniških vrstah sedaj okoli 1800 članov.) Posvetovanje je vodil starešina Okrajne zveze tabornikov Franjo Klojčnik, sodelovala pa sta tudi zastopnika Republiške zveze Rudolf Wolle in Ivo Pintarič. Gostoljubnost »Jeklarjev« in že tako Letos z Jesenic Odhod glavne Titove štafete 17. aprila Glavna Titova štafeta ne bo •tekla letos s Triglava, kot je bilo v-prej8njih letih, marveč z Jesenic. S tem je dan poudarek na naši industriji oziroma središču revolucionarnega delavskega gibanja. Tudi pot štafete bo drugačna. Z Jesenic bo sicer 17. aprila štafeta prišla v Kranj, od tod pa bo nadaljevala pot proti Kamniku, Velenju itd. G'.avna štafeta bo krožila po Sloveniji 4 dni. V Kranju se pripravljajo, da bi bila letošnja prireditev, zlasti spri- čo Jubilejne 70-letnice našega predsednika Tita, čimbolj množična in z močnim političnim obeležjem. Zato vseh priprav ne mislijo pustiti zgolj na fizkulturni in športni osnovi, marveč želijo dati večjo množičnost v okviru Dneva mladosti, pionirskih iger itd. V ta namen nameravajo sklicati poseben posvet, organizirati občinska vodstva in podobno. Predvideno je čimveč lokalnih štafet ln drugih oblik sodelovanja v tej prireditvi. — K. M. dobro znana taborniška dobra volja sta omogočila, da je posvetovanje potekalo v prijetnem tovari škem vzdušju. Okrajno starešinstvo je pripravilo posvetovanje predvsem zato, da seznani starešine in načelnike s smernicami za delo in omogoči zastopnikom posameznih enot, da izmenjajo izkušnje. Izmed obširnih nalog, ki jih je nakazal tovariš Klojčnik, naj omenim izboljšanje taborniške administracije. Ta je sedaj zelo pomanjkljiva in velikokrat tudi vzrok, da delo tabornikov ni dovolj popularizirano in tako tudi ni deležno zasluženega priznanja. Brez tega je pa tudi pridobitev za delo organizacije potrebnega denarja zelo težka. No, kljub temu taborniška organizacija vedno bolj pridobiva na ugledu in uživa vse priznanje zveznih in republiških organov. Zveza tabornikov Slovenije je menda edina republiška organizacija, ki je zaradi aktivnosti in družbene pomembnosti dobila letos poltretji milijon več denarja kot preteklo leto. Razen tega, da bodo tudi gorenjski taborniki v letošnjem letu še okrepili notranjo organizacijo, bodo pripravili več okrajnih tekmovanj, orientacijskih pohodov in taborniških mnogobojev. Udeležili se bodo prvomajskega pohoda čez Pokljuko v Bohinj in taborniškega tabora -Bratstva in enotnosti«, ki rbo letos v Srbiji. Poleti bodo ime- li v gosteh skupino beglijskih tabornikov iz rodu »Rdeči sokol« in izmenjali bodo skupine za taborjenje s tržaškim »Modrim valom«. Vse enote bodo pripravile samostojna taborjenja. Iz razprave predstavnikov Iz Ljubljane lahko povzamem, da sodeluje v taborniški organizaciji na Gorenjskem premalo prosvetnih delavcev. V odredovih upravah (Nadaljevanje na 2. str.) njevati kot zgolj knjigovodsko akcijo, ker bo zvišanje vrednosti osnovnih sredstev temeljito poseglo tudi v poslovanje slehernega podjetja. Poprave bodo precejšnje, zlasti v tistih gospodarskih organizacijah, kjer imajo starejša osnovna sredstva. Po revalorizaciji se bodo v marsikaterem podjetju lahko 6premcn;li pogoji gospodarjenja; te spremembe bodo lahko spremenile tudi razmerje pri delitvi celotnega dohodka. Zakon o revalorizaciji osnovnih sredstev bo omogočil podjetjem, ki imajo nizko ocenjena in delno že odpisana osnovna sredstva, da bo- do lahko ustvarila več sredstev za amortizacijo. Seveda pa se bodo hkrati povečala tudi sredstva z obmstmi za uporabo družbenih sredstev. Revalorizacija bo v podjetjih lahko marsikje pokazala realnejšo sliko, kar bo bistveno vplivalo tudi ha samo poslovanje. Podjetja se morajo zato temeljito seznaniti z vsemi posledicami, ki jih lahko prinese revalorizacija. Vse te spremembe naj bi upoštevali tudi pri sestavljanju oziroma pri razpravljanju o svoji razvojni politiki kakor tudi ob konkretnem poslovanju. ■* P. Sposobnost za delo - namesto spričeval Na posebni tiskovni konferenci, ki je bila pred kratkim v prostorih Izvršnega sveta Slovenije, sta predsednik Sveta za strokovno izobraževanje Miran Košmelj in sekretar za šolstvo LRS Ludvik Ga-brovšek tolmačila nekatere glavne značilnosti osnutka o verifikaciji vzgojno-izobraževalne dejavnosti strokovno - izobraževalnih ustanov. Osnutek za te spremembe je posledica dolgoletnih teženj in potreb našega gospodarstva, a hkrati tudi plod večletnega proučevanja razmer in analiz dosedanjih izkušenj pri nas in v svetu. Predvidene so spremembe v vajenskih, splošnih strokovnih in drugih vzgojno - izobraževalnih ustanovah. Gre za odstopanje od dosedanjih splošnih oblik šolanja za pridobivanje kvalifikacij in prehod k novemu sistemu uspo- nova oblika delitve dohodka in osebnega dohodka. Formalna spričevala imajo vse manjši pomen ob stvarni sposobnosti in delovnih uspehih posameznikov v proizvoa-nji. V teh spremembah, ki so predvidene v sami dejavnosti znotraj prizadetih šol in ustanov skozi večletno dobo, bodo imeli - prav tako kot doslej — pomembno vlogo tudi izobraževalni centri v pod-jeijth. Te bi bilo treba še širiti, utrjevati in ustanavljati nove. Doslej ima samo 115 podjetij v. naši republiki te centre, a približno polovica zaposlenih še nima tako dostopnik izobraževalnih možnosti. Predlog teh sprememb bodo še pretresali v republiških organih in strokovnih organizacijah preden bi ga predložili v končno odobritev sabljanja za poklice. Take spre- Ljudski skupščini. Predvidena pa membe vse bolj vsiljuje življenj- je tudi široka razprava javnosti o ska praksa naših potreb, zlasti pa' tem vprašanju. - K. M. mminiiiiiHiiiiniffnniiiiiiiiiM OBRAZI IN o POJAVI cu razprav skladišču — o prodaji in polnem razvedela po oddelkih. Delavci so zelo lepo obrazložil se zgražali, kako lahko posamezniki vso stvar. Zadeva, kot je povedal, tako ir.igrai>ajo in izkoriščajo pod-jc v splošno korist, zakaj dober jetje. Seveda so to očitali članom kader v podjetju zelo potrebujejo, delavskega sveta. Ji pa so se bra-Govoril je dolgo in prepričljivo, nili. Nekateri so se takoj spomnili Seveda ga udeleienci niso dosti po- tiste seje. Spomnili so se tudi šefi slušali, ker jc bilo le pozno. Gledali in povedali, kdo je to predlagal. Ta so na ure, pospravljali svoje belez- pa je bil na moč razburjen in ji mce v žepe in aktovke in govorili grozil celo s tožbami. »Poglejte Sef je prejel lepo razglednico. 0 avtobusih. V tem ozračju so tudi zapisnik!* je dejal odločno. In res, Njegov kolega, sošolec Milan iz istega podjetja mu je sporočil iz inozemstva, kamor je Šel sbiibeno, da bi bilo zelo škoda, če bi se moral takoj vrniti, zakaj tam so izredne možnosti za prakso in stroleovno dvignili roke, se utrujeni oddahnili pogledali so ta dokument. Samo t izpopolnjevanje. Seveda bi mu mo- in se brz razšli. enim stavkom je bilo tam zapiral delavski svet odobriti študijski Minil je mesec, nato dva in še sano: »Delavski svet je sklenil...' dopust ali kakorkoli opravičiti od- več. Milan se ni nič oglasil. V pod- Predlagatelj vsega tega ni bil (slu-sotnost. iet)e pa ie prišlo posebno sporočil), čajno ali ne) niti omenjen. In tako Na prvi seji delavskega sveta je da se Milan v inozemstvu ukvarja ima pri vsej stvari popolnoma čisto "sef — in sicer pod »razno*, na kon- s povsem drugimi posli. Stvar se je vest. Vsaj tako pravi. — K. M. mtlll!l!lltltltllllttl!illl!lllllllllllllltlll^ »Poglejte zapisnik!" TE DNI PO SV mm SESTANEK ZUNANJIH MINISTROV V ŽENEVI Sovjetska zveza Je zahtevala, da bi v razgovore zunanjih ministrov treh velesil, ki se bodo zaceli 12. marca v Ženevi, v kl jurili tudi nemški in berlinski problem. Zvedelo se je, da je Zahod ta predlog sprejel. Moskovski krogi sodijo, da bi morebitni kompromisni sporazum med Vzhodom in Zahodom o berlinskem problemu prispeval k izboljšanju mednarodnega vzdušja in omogočil nadaljnje pozitivne korake v smeri popuščanja napetosti. HUDI BOJI V JUŽNEM VTETNAMU V zadnjih dneh je prišlo do hujših bojev med pripadniki osvobodilnega gibanja Vietkong in med vladnimi četami približno 90 km južno od južno vietnamske prestolnice. Ubitih je bilo 24 vladnih vojakov. RAZPRAVA O KMETIJSTVU Na plenumu CK K P Sovjetske zveze so razpravljali o problemih kmetijstva. Večina govornikov se je zavzela za spretnejši način nagrajevanja. Pritoževali so se tudi nad 6labim izkoriščanjem mladih strokovnjakov. Predlagali so, naj bi vsak mlad strokovnjak obvezno prebil nekaj let na polju ali pri reji živine. Država bo prispevala velika gmotna sredstva, da bi dvignili tehnično raven kmetijstva. SPOROČILO O SIRI.TSKEM OBISKU V MOSKVI Sirijska vladna delegarlja, ld se je od 15. februarja do 8. marca mudila na uradnem obisku v Sovjetski zvezi Je odpotovala Iz ;IH||MMIIH'I ..iilllllllllllillllilllillliliiillilll'll.illlllllliillillllilimillllillliliili'i'i :i!i;|i»'"l!llltlll IMoskve. V razgovorih, ki so Jih med obiskom načeli, so razpravljali predvsem o razširjenju gospodarskih in kulturnih stikov. IZGON TUJIH RUDARJEV Po poročilu zahodnih agencij so Zvezne republike Nemčije izgnali 16 turških rudarjev, ki so bili zaposleni v porurskih premogovnikih. Prav tako so odpustili 18 grških rudarjev v Gelsenkirche-nu, ker so stavkali za višje plačo. Vzrok za izgon tujih rudarjev je v bojazni, da bi domači rudarji posnemali zahteve tujcev. NESREČA V PORURJU V premogovnikih Faektefl Je prišlo v nekem oknu do eksplozije plina. Pri nesreči je izgubilo življenje 20 rudarjev. PREKINITEV POSTNIH ZVEZ MED KUBO IN ZDA Kubansko ministrstvo za zveze je sporočilo, da je vlada ZDA sklenila prekiniti ves poštni promet med ZDA in Kubo. Kubanski tisk Je kritiziral enostransko odločitev ameriške vlade, pri tem P« je poudaril, da je tak sklep kršitev mednarodnih poštnih konvencij. iudie in dogocjki Evianski razgovori med začasno alžirsko vlado in francosko odpravo na čelu s sivolasim francoskim ministrom za Alžirijo Joxeom so stekli po predvidevanjih. Na pomolih Leman.«*ea, kW imalo razgovore, opažajo precejšnjo delovno vnemo. Celotno delo alžirsko-fraaeOflfen razgovorov spremljajo v Evianu po zunanjih znakih. Vsebina razgovorov ostala skrita in skramo previdne so Izjave o poira'anjih. Cc si kdo upa nadlegovati hotelske roste. ki so zaposlen? z iska-nlem najboljših načel za prekinitev o(Tila so odgovori previdni. Neki švicarski novinar je se-dan'e evianske razgovore primerjal 7 nemim filmom«. Vsi. ki prihajajo li odhajalo h hotela »dobre volje«, ne povedo ničesar ,toda po nHhovih obrpz'h m po razpoloženju lahko sklppa-mo. kako se odvija zgodba v francosko-al'irskem nemem filmu. Največje skrivnosti p» v hotelu njso za klen: eno v jeklenih blagajnah. V Evianu prihajajo na dan skopi podatki o po- gajanjih, pa vendar nihče na politični tehtnici ne primerja sedanjih razgovorov s tistim v lanskem poletju, Id so se nasukali na čeri francoskih gluhih ušes. Razvoj dogodkov Je v tem enoletnem razvoju potrdil, da jc francosko zavlačevanje povzročilo težave Franciji, ki zdaj ne ve, kako naj obračuna z de- ;' K Obveščam stranke, da do 5 marca dvignejo v popravilo pr*' šeno obutev. — Čevljar Ivan Pivi Jenkova 2, Kranj. * Pomočnika inštalacije, vodo** in centralne kurjave atraj** Jakoj. Stanovanje je preskrblj«* - Silvester Krušec, Stvid 106. tel V petek, 2. marca, sem \W* levo temnorjavo rokaviro cc m nja preko Gorenje Save do tnf* v Stražišču. Poštenega najdi* prosim, naj jo odda proti na|r> v oglasni oddelek. * Opozarjamo vse KmetiJ6k* I druge in zasebnike, da odku?v mo smrekov in borov resaa V* prve kvalitete po najvišjih. Ofl»\I - »Roleta«, Kranj. K Trgovsko podjetje »AjriH« Kranj odkupuje v svojem MU šču Gorenjesavska c. 5. vse čine kiste;m zelja ln rdeče pm ■s najvišjih dnevnih cenah. Seme črne detelje in pasje tr\ ve dobite v Ljubnem 57, PoSir Od Naklega do Kranja sem fca bil platnene hlače. Vrniti proti jy gradi Markiču, Mehanična «U niča, Naklo. Opremljeno sobo oddam. Por>v\ be oddati pod »Škofjeloška ea& Takoj kupim 500 kom. zidne opeke. Pirnovar, Benedikova 13/a, Kranj 936 Kupim takoj vseljivo enostano-vanjsko hišo v okolici Kranja. -Naslov v oglasnem oddelku 895 Kupim manjšo kmečko hišo na Gorenjskem. Ponudbe oddati pod »Vseljiva« 963 Kupim zazidljivo parcelo v Clr-čah. Naslov v oglasnem oddelku 964 ostalo Te dni praznuje petdeseti rojstni dan naš zaslužni družbeni delavec, tov. Jože Kobal — Bruno. Posebno Vdovec žrli spoznati upok«W ali ločenko staro do 60 >\ skupno mirno življenje na Bmi posestvu. — Zenitev ni izkjjaJaj - Naslov v oglasnem oddelku. \ Pozor! Cenjene stranke ščam, da sem se začasno pr«A na Primskovo, Kovačičeva I b še nadalje opravljam vsa poc, vila peči in oblog. Naročila jemam pismeno ali ustmewiA priporoča Peter Močnik, pe: I Avtomehanlka takoj taitA AMD Skofja Loka. Prijava m a tov. Jeisenovec v trgov i-ko«, Skofja Loka \\ V četrtek sem od Labdf \\ Orehka izgubil hlače. Najd£K\l prasim, da jih proti nagradi y v Cirilovo ulico 16 (Orehek) SOCOTA, 10. marca IZ'1 USTANOVILI SO Klub političnih delavcev Klub političnih delavcev, ki so ga pred kratkim ustanovili na Jesenicah, je nastal predvsem zato, da bi se številni politični delavci jeseniške komune nekje občasno shajali fn izmenjavali - v obliki »oro^čenega razgovora - izkušnje. Z-e dl'e časa so premišljali, kakšno Obliko bi 'zbrali, sedaj pa so se odločili za klub. Delo v klubu ni vezano na obliko ses'ankov, marveč — kot 6mo že omenili — na sproščen razgovor določenega števila dTužbeno-političnih delavcev, ki se zanimajo za posamezne probleme v občini. Tako s j imeli že dva taka razgovora, in sicer: prvega pred tremi tedni o problemih trgovine v Jeseniški občini, drugega pa prejšnji teden o občinskem družbenem načrtu. Klub ima prostore v Kazini, klubske večere pa prireja vsakih 14 dni. Klub vodi trenutno Valko Erjavšek. Tam pa se politični in družbeni delavci ne shajajo samo Prvi oddelek je končal uspešno Te dni je na Jesenicah končal z delom 1. oddelek politične šole, ki jo J* organiziral Občinski komite Zveze komunistov Jesenice. Od 27 ] Takih »kamnov spotike« Je naJe-•lušateljev je šolo uspešno zaklju- senicah še precej, kot so razbita čilo 17, medtem ko jih bo nekal j vrata na mesnici ob Gosposvetski opravljalo izpite kasneje (zaradi na razgovore, marveč imajo na razpolago tudi šah, časopise, revije, televizijo itd. Menimo, da je oblika dela, ki so si jo izbrali jeseniški ' užbeno-politični delavci, zelo privlačna in hkrati zanimiva. Zato ne kaže iti mimo nje in naj služi kot primer za ostale občane v kranjskem okraju. - M. Z. OBRATNE NEZGODE V JESENIŠKIH PODJETJIH a, ki ne bo povrnjena bolezni). Prvi oddelek politične šole so obiskovali člani sekretariata Občinskega komiteja ZK in sekretarji osnovnih organizacij v jeseniški občini. V petek, 9. marca, so slušateljem podelili tudi potrdila o opravljeni šoli. Razen tega so se pomenili tudi o uspehih šole in o nadaljevanju ideološkega izobraževanja. - M. Z. Nova prodajalna „Alpine" Pred nedavnim smo v našem lista pisali, da 60 začeli na Jesenicah ob Gosposvet6ki cesti poprav-Jjati prodajalno čevljev tovarne »Alpina«. Sedaj je prodajalna že gotova in so za popravilo r- pridobili so 48 kvadratnih metrov prostora - porabili okoli 5 milijonov dinarjev. Odprli jo bodo v ponedeljek - 19. marca. Prostore, kjer eedaj posluje prodajalna (to je v iall hiši), pa bodo začeli preurejati v skladište, ki ga doslej •ploh niso imeli. - M. Z. cesti Cc smo v zadnji številki -Glasa« pisali o obralnh nesrečah, ki so se zgodile v jeseniški »Železarni«, si daner. oglejmo, kako je z nesrečami v gradbenižtvu in obrtništvu. Od gradbenih podjetij je bilo lani najslabše podjetje »Sava«, saj so imeli pri 408 zaposlenih -110 nesreč pri delu, kar znaša 2G odstotkov na stalež z-.:oslenih. Gradiš je imel od 360 zaposlenih" 65 nesreč pri delu, 6plošno gradbeno podjetje »Gorica« od 111 zaposlenih 10 nesreč pri delu, od katerih je bila ena težjega značaji. Ugotovljeno je bilo, da se v gra-ibeništvu zgodi največ nesreč , prav zaradi slabih in neurejenih i pogojev na deloviščih. Inšpektorji hi se morali zato poslužiti kar najstrožjih ukrepov, da bi podjetja tudi gradbene delavce primerno zaščitila pred nesrečami. Se posebej velja to za splošno gradbeno podjetje -Sava«. V obrtnih podjetjih je bilo v povprečju na število zaposlenih največ nesreč v Lesno-galanterij-skem podjetju, kjer je bilo pri 41 zaposlenih 15 neereč ali 34 odetot-kov. Pri tem so izgubili 279 delovnih dni ali povprečno 18 dni na eno nesrečo. V Kovino.servisu so imeli 14 nesreč, v Avtoservisu 15, v Mesnini 19 pri 95 zaposlenih, v Lesnem servisu 14 pri 81 zaposlenih in v privatnih obrtniških delavnicah 11 pri povprečno 201 zaoosienem. Iz podatkov, ki so na razpolago, lahko sklepamo, da v družbomh obrtnih pocljefjih gotovo bolj skrbijo za preprečevanje nesreč, vendar je teh več kot v privatnem sektorju. Zanimivo Je tudi mišljenje nekaterih delavcev obrtnih podjetij, ki menijo, da je prav, da tudi med bolezenskim dopustom delajo honorarno v podjetjih. Kaže, da so prepričani, da podjetje s tem ni JESENIŠKI KOVINAR nič oškodovano, bolezenski dopust je po njihovem neka pravica, ki zavarovancu pripada. Prav tako je glede obratnih nesreč v jeseniški občini problematično tudi kmetijstvo. Tako je na primer pri Kmetijski zadrugi Dovje-Moj6trana zabeleženo lani pri 120 zaposlenih 29 nesreč al: 24,1 odstotka, kar pomeni, da Se je ponesrečil vsak četrti delavo.\ Izgubljenih Je bilo 454 delovnih dni ali povprečno 16 dni na nezgodo. Največ nesreč 6e je zgodilo v gozdni oziroma v lesnopredelovalni dejavnosti. In še nesreče v prometu. Lani je bilo na cestah jeseniške občine 172 prometnih nezgod. Zaključek teh nezgod je zelo žalosten. Pri prometnih nesrečah je bilo 5 mrtvih in 8 milijonov 200 tisoč din materialne škode. Se bo'j žalostno pa je to, da so 21,6 odstotkov nesreč povzročili vinjeni vozniki motornih vozil. Naslednjih 18,6 odstotkov je bilo zaradi neupoštevanja cestnoprometnih predpisov na križiščih, 9,3 odstotka zaradi prevelike hitrosti itd. Ali zaveste, da... .. . je bilo v trži'kl klavnici K'ni zaklanih 852 goved, 1824 telet, 2089 prašičev in 275 ovc. ... da je /aradl kokošje kuge lani poginilo 24 kokoši, proti kugi pa je bilo cepljenih 24.) zdravih kokoši. ...da jc bilo lani za iztrebitev koloradskega hrošča porabljenih 827 kg raznih sredstev. ... da jc občinski tržni inšpektor opravil lani 184 raznih pregledov, osem pregledov pa so imele še višje tržne inšpekcije. ... da sta javni tožilec ali sodnik za prekrške lani prejela v obravnavo 12 prijav zaradi najrazličnejših prestopkov, ki sta jih ugotovila občinski tržni inšpektor ali pa okrajni organ tržne inšpekcije. Za d • v • a w a m m • m • ajeti cimsirsi krog ljudi Te dni bodo v jeseniški občini začeli s seminarji za člane krajevnih odborov Socialistične zveze, člane sekretariatov osnovnih organizacij LMS, osnovnih organizacij Zveze komunistov in nekatere člane vodstev krajevnih skupnosti. Odlika teh seminarjev bo nedvomno v tem, da bo zajet šir';-. krog ljudi. S tem se bodo izognili tradicionalnemu urejevanju seminarjev samo za predsednike in sekretarje posamrznih organizacii. Na seminarjih bodo obravnavali dručbeno-politični sistem komunn in hkrati vlogo Socialistične zveze, Precejšnja gospodarska škoda zaradi razširjenosti bolezni m škodljivcev V TR2ISKI OBČINI SADJE SAMO ŠE ZA PREDELAVO — NAJBOLJ RAZŠIRJEN JE SKRLUP Tržič, 9. marca — Za danes popoldne je bila sklicana seja tukajšnjega občinskega ljudskega odbora; pripravljeno je bilo zanimivo gradivo: poročila tržne, kmeMjskc in veterinarske Inšpekcije. V vseh treh primerih gre za ugotovitve, ki so potrošnikom neposredno lahko v največjo korist ali pa v škodo. Iz poro'il lahko povzamemo, da je kmetijska inšpekcija ugotovila največ negativnih pojavov, ki TRŽI Š K I ESTNIK Ki imajo za posledico tudi precejšnjo gospodarsko škodo. Na območju občine 6e je v zadnjih letih K4L£«i Mil močno razširil koloradski hrošč, in sicer na vsem ravninskem predelu in deloma že tudi v višinskih predelih (Katarina in Podljubelj). Lani 6e je močno razširila tudi krompirjeva plesen, razen tega pa tudi druga virusna obolenja. KZ Tržič je vse pojave škodljivcev pravočasno odkrira in jih skušala uničiti, kar ji je v veliki meri tudi uspelo. Problem pa je v tem. ker zadruga ni mogla zagotoviti rodne zamenjavo semenskega ideološko delo v spremenjenih družbenih odnosih itd. Na seminarjih bodo s posebnim poudarkom obravnavali razvoj krajevnih" skupnosti, pripravo statuta komune, odnose Socialistične zveze do drugih družbenih organizacij itd. Druga značilnost teh seminarjev pa je v tem, da je organizacija popolnoma prepuščena krajevnim odborom Socialistične zveze v jeseniški komuni. Obči—ski odbor bo dal le nekatere smernice pri programih seminarjev. Seminarji bodo tridnevni, in to v popoldanskem času. Občinski odbor Socialistične zveze na Jesenicah je v teh dneh pripravil tudi seminar za člane sekretariatov posameznih sekcij, ki delujejo v okviru SZDL. Sekcij je sedaj v jeseniški občini že 31. M. Z. JESENICE — Pretekli četrtek, 8. marca, so člani delovnega kolektiva za vzdrževanje prog odnesli venec na grobišče talcev v Begunje. S tem so počastili tudi mednarodni praznik 8. marec, Dan žena. krompirja, s čimer bi lahko škodo še učinkoviteje preprečila. Zaradi tega se bo morala KZ Tržič letos lotiti temeljite izdelave analiz, da bi bil na tej osnovi za območje tržiške občine lahko sprejet tudi OdJblJ o minimalnih agrotehničnih ukrepih, ki bi moral vsebovati določila o menjavi krompirja. Precej občutnejša škoda je bila lanj jn delno že prejšnja leta pri I sadju zaradi močno razširjene in nevarne bolezni — škrlupa. Ta bo- | lezen povzroča popolno zakrnelost plodov in prezgodnje odpadanje listja. Zaradi tega je bil lani skoraj ves pridelek sadja primeren le še za predelavo, kar Je prav gotovo precejšnja gospodarska škoda. Zaradi tega je bilo obvezno poletno škropljenje, ki pa ni bilo dovolj učinkovito, ker so ostale občutne posledice iz 1.1960, ko se zadruga kljub obveznosti nd lotila škropljenja in je bila zaradi tega tudi kaznovana. Razen tega je bilo lanskoletno škropljenje le v majhnem obsegu, ker Je delo oviralo slabo vreme oziroma KZ Tržič ni imela dovolj priprav, da bi v ugodnem času lahko zavarovala tako sadje kot tudi krompir pred škodljivci. V poročilu samem pa inšpekcija ugotavlja, da Je bilo lani škropljenje sadja bolj ali manj zaradi predpisov, medtem ko je bilo samo škropljenje strokovno pomanjkljivo in tudi zaradi tega ni moglo zagotoviti zaželenega učinka. Značilno za sadjarstvo v tržiškl občini pa je, da so večinoma sadovnjaki močno zanemarjeni in da so razen škrlupa razširjene še številne druge bolezni, ki zmanjšujejo pridelek in kvaliteto sadja. B. Fajon Vsakoletni pustni sprevodi so za Tržičane že značilni, čeprav i i večkrat ponagaja slabo vreme. Kljub temu pa gledalcev ne manjka. Lani je bila glavna ulica skozi Tržič kljub dežju nabita, letos pa Jih nI zadržalo niti močno sneženje. Foto: F. Pcrdan Krvodajalci vsakemu za vzor Prihodnji četrtek bo v dvorani na Ravnah redni letni občni zbor ObO RK Tržič. Clanl organizacij RK z območja celotne občine bodo pregledali uspehe enoletnega dela, za katere pa lahko že v uvodu zapišemo, da so precejšnji. Organizacija RK v Tržiču je prav gotovo lahko za vzor marsikateri občini, predvsem pa glede krvodajalstva. Komisija za krvodajalstvo skrbi • zbiranju krvodajalcev ima komi-za organizacijo prostovoljnega I sija svoje zastopnike v gospodar- krvodajalstva na vsem območju tamkajšnjega Obči nekega odbora RK. Za pomoč pri delu oziroma Doslej največje žrebanje za naše naročnike Dva mopeds, televizijski sprejemnik, dva radijska sprejemnika in drugi bogati dobitki Dobitki so lahko vaši, če boste pravočasno poravnali vsaj polletno naročnino za Glas (650 dinarievh Seveda pa bodo tud* tokrat imeli več možnosti tisti, ki bodo plačali naročnino za vse leto in tisti, ki so že dlje naročniki, in sicer: — kdor plača za pol leta, bo imel en glas; — kdor plača za vse leto, bo imel 3 glasove, — kdor je naročen že več kot 5 let, bo imel 4 glasove, — kdor je naročen že več kot 10 let, pa bo imel S glasov. Naročnike prosimo, da poravnajo zaostalo naročnino najkasneje do 5. maja 1962! ZA NASE NAGRADNO ŽRE-BANJE SO DOSLEJ PRISPE-VALA TALE PODJETJA: 1. Tovarna gumijevih Izdelkov »Sava« Kranj 2. Iskra, Kranj 3. Kurivo, Kranj 4. Gorenjska oblačilnlca, Kranj 5. KRASOPREMA, Dutovlje 6. Železoma, Jesenice 7. Trgovsko podjetje »Murka«, Lesce 8. Tovarna finega pohištva »Sora«, Medvode f>. Gozdno gospodarstvo Kranj 10. »Odeja«, Skofja Loka 11. »Almira«, Radovljica 12. »Jelka«, Radovljica 13. Zavod za zaposl. inval. Kranj ' ... " li«l» jalcev preseglo že številko 70' kar je prav gotovo precej n republiškim povprečjem glede r število prebivalcev. Ob tak5n ugotovitvah se tudi ni čuditi, t so se nekateri tržiški občani t" po petkrat al celo desetkrat o zvali krvodajalski akciji in da med Tržičani zaradi tega že* 1 srebrnih in 6 zlatih značk in š!; diplome. Razen krvodajalstva je med Tr žičani precejšnje zanimanje tudi za ostalo dojavnost RK, ki pa se predvsem odraža v prirejanju predavanj in tečajev. Oboje je vedno zadovoljivo obiska..o, kar kaže, da si ljudje želijo podobnih prireditev oziroma tečajev aH predavanj, na katerih se seznanijo s pravilno prehrano, krvodajalstvom, higieno, nego bolnika itd. • KINOPROJEKTOR BI RADI KUPILI Srednja vas v Bohinju — Mladinski aktiv v Srednji vasi neumorno dela. Mladinci se pripravljajo na uprizoritev odrskega dela "Sluga dveh gospodov«. Starejši člani so prod kratkim že uprizorili igro -Vrnil se je«, sedaj pa gostujejo tudi drugod. V zimskem in spomladanskem času nameravajo pripraviti še komedijo »Po-roJil se bom s svojo ženo«-. Razen tega je mladinski aktiv pred kratkim začel zbirati denar, i katerim bi kupili kinoprojektor. Le-ta naj bi prinesel v vas še več živahnosti in pomagal pri poživitvi kulturnega življenja. Tej akciji se je že odzvala Gozdansko-kmctijska zadruga v Srednji vasi, ki je prispevala sto tisoč dinarjev. Mladinci so zahvaljujejo zadrugi in upajo, da jim bodo tudi ostale gospodarske organizacije in ObLO priskočili na pomoč, da bodo tako s skupnimi močmi v najkrajšem času lahko uresničiti svojo zamisel. Letos malo novih vajencev 75 PRVOšOLČKOV V drugi polovici marca bodo tudi na blejski osnovni šoli vpisovaii otroke v prvi razred. Kot predvidevajo na šoli, se bo letos v prvi razred osnovne šole na Bledu vpisalo 75 otrok. Letos so na Zavodu za zaposlovanje delavcev v Radovljici zelo zaskrbljeni, ker bo letošnjo Jesen zelo malo gospodarskih organizacij družbenega in zasebnega sektorja nudilo učna mesta za nove vajence. Ce smo' lansko leto lahko pisali, da je na območju radovljiško občine več prostih mest kot VB- RADOVLJIŠKA KOMUNA jen?ov, ki bi jih hoteli zasesti, je letos popolnoma obrnilo. Osemletni šolski obveznosti b:> v šolah v radovljiški komuni oh koncu šolskega leta zadostilo 45? učencev (28 več kot prejšnje leto), med njimi 227, to je polovica, deklic. Mimogrede naj povemo, da bo le 294 učencev dokončalo 8. raz-rrl osnovne šole, medtem ko so vsi ostali kakšen razred ponavljali: 89 jih bo odšlo iz 7. razreda. 53 iz 6., 12 iz 5. razreda in 4 celo iz 4. razreda. Za vse tiste, ki bi hoteli nadaljevati šolanje kot vajenci, bo letos prostih le 145 učnih mest; lani jih je bilo 260. Rožen tega gre omeniti tudi to, da je bilo lani 50 učnih mest za dekleta, letos pa le 15. Mnoge gospodarske organi-nacije še nimajo pravega razumevanja za delavke in ne poiščejo za ženske primerna delovna mesta. To še posebno velja za podjetja kovinske stroke. Medtem ko Je TIO že zaposlil precej žensk, v Plamenu in Verigi še niso izkoristili vseh možnosti. Na območju Pavla Peternelj je le pol leta va-jenka v poslovalnici trgovskega podjetja »Specerija« radovljiške občine je okoli 400 gospodarskih organizacij in zasebnih delodajalcev, vendar se jih Je vabilu Zavoda za zaposlovanje Radovljica, naj prijavijo razpoložljiva učna mesta, odzvalo le 49. Največ vajencev bo sprejela kovinska industrija (46), sledijo ji gradbena (23), lesnopredelovalna (IS), kemična (12) in gostinska stroka (11). Vse ostale bodo potrebovale manj kot 10 vajencev. Pri odločanju za poklic bo učencem zelo potrebna pomoč Zavoda : za zaposlovanje, ki preko svojih ! poverjenikov in z organizacijo ! raznih oblik posvetovanja usmerja I v razne poklice. Razen veselja in I sposobnosti, ki jo učenci čutijo za ' poklice, bodo morali razmišljati tudi o tem, kaj gospodarstvo na njihovem območju potrebuje. Zanimivo je, da za kemično industri-| jo in za gostinstvo lani med vajenci ni bilo zanimanja, čeprav Je dovolj možnosti za zaposlitev. Na pobudo komisije za poklicno usmerjanje pri Zavodu za zaposlovanje v Radovljici je bil v drugem polletju na vseh šolah v radovljiški občini uveden dopolnilni pouk poklicnega posvetovanja v 7. in 8. razredu. - M. S. Druga številka „Almire" Pred dnevi je izšla druga letošnja številka glasila delovnega kolektiva -Almira-h iz Radovljice. V njej najdemo sestavek »Koga bomo predlagali in volili*", kL opozarja na to, da naj člani kolektiva dobro premislijo, koga bodo pri bližnjih volitvah izvolili v 6VOJ delavski 6vet. V rubriki »Iz tehničnega sektorja« Je obširen sestavek o proizvodnji v mesecu januarju in o delnem zastoju zaradi pomanjkanja materiala in precej pogostih izostankov. To velja predvsem za pletilnico in iM* co, medtem ko je bil plan pro> vodnje v pletilnici sintetičnih^ krep nogavic precej prekorače-prav tako v cotton pletilnici. W zen sestavkov, ki obravnavajo personalne zadeve podjetja in eesu^ ka, ki na nazoren način prikazuje, kako je treba napisati profc.^ je v »Almiri« tokrat daljši pc-spevek »Vse o bombažu-, ki nadaljeval tudi v prihodnji Ster-ki. Tretjino v sklad za šolstvo VOLIVCI RAZPRAVLJAJO ' O LETOŠNJEM OBČINSKEM PRORAČUNU Letos so prvič pristojni občinski organi «v škof ji Loki izdelali predlog proračuna za novo združeno občino. O predlogu te dni razpravljajo volivci na svojih zborih. Predlog proračuna občine skofja Loka predvideva v letošnjem letu 596 milijonov osem sto tisoč dinarjev dohodkov. Danes popoldne bo v Radovljici darstvenikov. Ob tej priložnosti Od celotnega zneska dohodkov odpade na udeležbo sklada za šolstvo 189 milijonov 610 tisoč din, saj predlog odloka o proračunu občine Skofja Loka določa, da se od tekočih dohodkov proračuna za leto 1962 odvaja v sklad za šolstvo 33,5 odstotka. K omenjenemu znesku sklada za šolstvo je potrebno prišteti še omejitve dohodkov v znesku 25 milijonov din in tako preostane za ostale izdatke še 382 milijonov 190 tisoč dinarjev. Sklad za šolstvo bo z dodeljenimi finančnimi sredstvi poskrbel za osnovno dejavnost šol in za investicije in kril druge izdatke, ki jih določi a svojim finančnim načrtom. Dohodke v znesku nad 596 milijonov tvorijo skupni dohodki v L O Š K I DELAVEC Znesku 378,6 milijona dinarjev, oocebni dohodki v znesku 187,7 milijona dinarjev, dohodki državnih ustanovni občni zbor Kluba gospo- organov in zavodov v znesku sto predvideli šest milijonov dinarjev. Sem spada asfaltiranje cestišča na mostu čez Sušico in pokopališke v Železnikih. Z zneskom — predvidenim za komunalno dejavnost — pa bodo poskrbeli za čistočo cest, parkov in nasadov ter za njihovo urejanje, za mestno javno razsvetljavo, za izdelovanje nekaterih načrtov in za modernizacijo cest. Nad 37 milijonov pa predstavlja funkcionalne izdatke krajevnih odborov. Prejšnji ponedeljek je Selška Sora precej narasla in na nekaterS mestih že prestopila bregove. Vode je bilo vsepovsod dovolj & zato so morali cestarji neprenehoma čistiti obcestne jarke. Ti*» cestar Alojz Ažbe se Je popolnoma zavedal odgovornosti svoje* poklica. Gradili bomo v okviru zazidalnih načrtov Pravkar so prispeli moški klobuki bo tudi otvoritev prostorov kluba. 18 MILIJONOV ZA ZASEBNE HIŠE Upravni odbor stanovanjskega sklada Občinskega ljudskega odbora Radovljica ima letos za kreditiranje zasebne stanovanjske grad-! nje na razpolago 18 milijonov di-1 narjev. Posojilo iz tega sklada bodo lahko dobili tisti graditelji, ki so hiše s svojimi sredstvi zgradili do tretje gradbene faze in se bodo torej v najkrajšem času lahko vselili. Pri najemanju kredita bodo imeli prednost tisti prosilci, ki bodo ponudili večjo obrestno mero in krajši plačilni rok. rsnJiHiMija mm klooukov SKOFJA LOKA v naslednje trgovine na Gorenjskem: : tlita JESENICE: Konfekcija — SPORT RADOVLJICA: Manufaktura BLED: Koda (pri Rusu) Ml 3: Lju!)3l BOH.BISTRICA: Savica KR. GORA: Škrlalica tisoč dinarjev, ostali dohodki v znesku 300 tisoč dinarjev in prenesena sredstva v znesku 30 milijonov dinarjev. Izdatki pa so razen že omenjene omejitve in 33.5 odstotne udeležbe sklada za šoltvo predvideni nekako takole: Prosveti in kulturi naj bi letos dodelili skupno sedem milijonov 200 tisoč dinarjev, za potrebe socialnega varstva 28 milijonov 378 tisoč dinarjev in za zdravstveno zaščito 27 milijonov 555 tisoč din. Za državno upravo so letos predvideli 127 milijonov 847 tisoč din. Na komunalno dejavnost pa bo odpadlo 54 milijonov 995 tisoč din, za negospodarske investicije pa so Skladno z naglim gospodarskim razvojem kranjske komune je prišlo v zadnjih dveh letih zlasti na območju mesta Kranja in v obrobnih krajih do pospešenega naraščaja števila prebivalcev. Primerjava z letom 1953 kaže, da se je ta porast zvišal kar za 22%. Tako močnega porasta pa urbanistični program ni predvideval. Dotok novih prebivalcev v mesto pa seveda narekuje gradnjo novih stanovanjskih in drugih objektov, prometnih komunikacij in komunalnih naprav. Urejanje novih zazidalnih okolišev pa v preteklosti ni bilo najbolj načrtno, razen tega pa izkušnje uče, da gradnja stanovanjskih in drugih objektov niso uspešno usmerjali na območje mesta. Težnja po gradnji stanovanjskih hiš je silila izven urbanističnega območja, kar je seveda še povečalo komunalni problem, razen tega pa takšne gradnje kazijo pokrajino in zmanjšujejo poljedelske površine. Da bi se mesto in obrobna naselja v prihodnje razvijala načrtno, je oddelek za gradnje in komunalne zadeve ObLO Kranj proučil stanje urbanistične dokumentacije, za vsa obstoječa zazidalna območja. Program, ki so ga izdelali, obeta, da bodo v prihodnje vse gradnje usmerjali bolj načrtno. Ker je industrija osredotočena v glavnem v mestu, bo tu tudi težišče stanovanjskih gradenj. V zvezi s tem bodo izdani tudi predpisi o prenehanju ožjih gradbenih okolišev, ki nimajo pogojev za nadaljnjo izgradnjo. Postavitev komunalnih naprav na teh območjih bi namreč zahtevala velike družbene dajatve. Da bi čimbolj pospešili individualno gradnjo, bodo za posamezna območja izdelali zazidalne načrte. Zazidalni načrt za Naklo je že izdelan. Do konca marca pa bo končan tudi zazidalni načrt za Struževo. Takšne načrte bodo izdelali tudi za področja Klanca, Prim-skovega in enega dela Stražišča. dalje za Kokrico, Britof, Šenčur in Hrastje. Posebno skrb bodo posvetili tudi nekaterim turističnim krajem. Tako bodo še letos izdelali urbanistični program za Preddv* Jezersko in Krvavec. Tudi Kranj bo doživel prece* njo spremembo. Do 22. marca namreč izdelan zazidalni načrt • KRANJ S KI GLAS novo mestno središče vrh Jelea^ vega klanca. V ta namen je ^ lani razpisan interni natečaj *» zazidalni načrt mestnega sredici in natečaja za idejna projekta M sejemsko dvorano in trgovsko K« šo. Izid natečaja bo objavljen -; aprila letos, konec aprila pa Hfc vsa dela, ki so se natečaja udeV žila, razstavljena. Natečaja s« i* udeležilo 5 projektantov, in ske Projektivno podjetje Kranj, Im Milan Jerala in ing. Roman ZaV tel, ing. arh. Edo Ravnik : arh. Ivo Sorli in ing. Franjo Sto* kelj. Samopostrežna trgovina „Prehrane" Pionirji in leto telesne kulture Pretekli četrtek, 8. marca, so v Stražišču na nekdanjem nogometnem igrišču »Savice« odprli novo samopostrežno trgovino ljubljanske »Prehrane«. Trgovino je otvo-ril podpredsednik ObLO Kranj Ivo Seflc Trgovina je zelo lepo urejena, ima sodobne hladilne naprave, ki so jih izdelale »Loške tovarne hladilnikov« in druge pripomočke, ki Jih danes podobna trgovina potrebuje. Kaže, da bo promet v tej trgovini zelo velik, saj so že prvi dan prodali za več kot 300.000 din. V sodobnih skladiščih trgovine jc tudi bife, kasneje pa bo začela delovati tudi kuhinja, kjer bodo prodajali enolončnico in druga topla jedila. Trenutno pa urejujejo še mesnico. Gradnja trgovine z vso opremo je veljala 8 milijonov dinarjev. — M. 2. V okviru JUGOSLOVANSKIH PIONIRSKIH IGER razpisuje republiška komisija tekmovanje med šolami v športnih igrah in disciplinah za kipec kurirja Jovice. Letos je v okviru JPI leto telesne kulture mladih na šolah. Učenci škofjeloške osnovne šole so se prijavili za to tekmovanje in so postavili že svoj celotni program tekmovanj in prireditev. V ta namen so že izvolili odbor za pionirske igre, v katerega so vključeni predavatelji telesne vzgoje na šoli, ki so že začeli preko pionirske organizacije izvajati svoj program. Svoj program dela je odbor razdelil v štiri obdobja: zimsko, spomladansko, poletno in jesensko. V zimskem času je bil že izveden dvodnevni smučarski izlet na Stari vrh, ki se ga je udeležilo ireko 100 učencev škofjelošk osemletke. Prav tako je bil na šoli udi medrazredni šahovski turnir, ki je zajel skoraj 200 učencev. V spomladanskem delu prireditev bo tudi šolsko prvenstvo v vajah na orodju, šahovsko tekmovanje med šol?mi. tekmovanje v športnem orientiranju in strelsko tekmovanje. Vsi višji razredi pa bodo šli pogozdovat. Tudi najmlajši pionirji se bodo vključili v letošnji program iger in bodo spomladi tekmovali v premagovanju steze — zapreke in v atletiki (tek na 30 ~ metanje žogice in ostalo). Največ športnih prireditev bo * maju; v tem mesecu bo tattfeaj šolsko prvenstvo v atletiki, 35. ra*-j a pa bo v počastitev Dneva nt!> dosti in 70-letnice rojstva tovatijt Tita slovesna akademija. Pionijj se bodo tega dne udeležili par^ zanskoga pohoda v Poljane. V;, movanj v športnih igrah v £e>,e> nikih in atletskega tekmovanja, V poletnih počitnicah bodo ^ učence organzirana tr.borjenja^ morju, kjer bodo pod strokov^ vodstvom pripravi :'?ni plavaj tečaji. Izlete na bližnje vrh^ škofjeloških hribov namerav^ izvesti v septembru. ZakljUto tekmovanj v letu tfle'sne kslt«^ mladih za kipec kurirja Jovic« b« v novembru. Tokrat bodo raz^ sili najboljše športnike na šoli ^ jim podelili nagrade in pohval« Naj ob koncu povemo, da v mimo vsega navedenoga ena ^ največjih a"kcij na ?ko"jelošk. «| v letošnjem letu graditev te!ov»j nega igrišča na prostem, ki sol a močno pogreša, zato je PnV da se za to akcijo zavzame M vajenska šola in gimnazija, k»|^ tudi ostale družbene organi^b» v Loki. V letošnjem letu JPI predvi^,* program škofjeloških ploairtt tudi t;krb za lepo zunanjo poj«\ šole, učilnic in šolskega parica, V. Roznuj A2A Filmi, ki jih gledamo Glasbene šole - žarišča vsesplošne glasbene dejavnosti Glasba bi morala dobiti v naših voda za poklicni študij. S to splošno izobraževalnih šolah vse pomembnejše mesto. Pouk glasbe mora postati enakovreden predmet ostalim, n. pr. matematiki, fiziki itd. Že otrok v predSokski dobi kaže vel: ko razumevanje pri poslušanji« glasbe in prj posnemanju ritma. Saj *e pred govorico z glasovi izraža svoja notranja doživetja. Največjo sproščenost in ugodje čutijo otroci v igrah s petjem. fltfflOTn ln glasbeno ilustracijo. Zato bi morali že v naših varstveno- vzgojni h ustanovah posvečati glasbenemu izobraževanju večjo skrb. Glasbena vzgoja dobiva vse večji pomen. Letos bodo kakor predvidevajo reorganizirali glasbeno šolstvo. Soie ne bodo več nudile nadarjenemu učencu samo možnosti glasbene Izobrazbe do dobrega amaterja, temveč ga bodo usmerjale in usposabljale za sodelovanje r komornih ln orkestralnih skupinah ter pevskih zborih in pa se- Za ljubitelje zabavne glasbe Vsem Je še gotovo v 6pominu koncert velikega zabavnega kranjskega plesnega orkestra, ki ga je Imel v počastitev VII. kongresa LMS v Prešernovem gtedališču v Kranju. Dvorana je bila premajhna, da bi sprejela vse, ki so želeli poslušati kranjske godbenike. Danes ob 20. uri kranjski plesni orkester spet prireja koncert v dvorani kina »Storžič«. Nastopili bodo tudi vokalni solisti, med njimi Marjana Deržaj, Mira Bohorič to Nino Robič. Torej tega koncerta N» ne kaže zamuditi. - M. Z. dejavnostjo bodo prispevale svoj delež k ljudskoprosvetnemu delu in doprinašale k dvigu kvalitete amaterskih glasbenih skupin. Njena vloga ne bo samo vzgoja glasbeno nadarjene mladine, temveč bodo glasbene šole tudi žarišča vsesplošne glasbeno-pedagoške dejavnosti. Na glasbeni šoli bo v bodoče sedež glasbenega eveta; ta bo združeval glasbene pedagoge, ki poučujejo na najrazličnejših šolah, ter zborovodje in dirigente, ki vodijo glasbene 6ekcije pri Ijud-skoprosvetnih društvih; na tak način bo glasbena vzgoja v komuni enotna. Glasbena šola bo pripravljala občasne seminarje, strok ovne posvete in podobno za strokovno izpopolnjevanje glasbeno-pedago-Skega kadra. Glasbenim šolam, ki so prisluhnile potrebam časa, usmeritev v to široko glasbeno-vz«ojno dejavnost ne bo težka. Sole pa, ki so delale po starem tiru in so le snme sebi namen, bodo morale soremeniti svoj' že zastareli način »'asbene vzgoje aH pa bodo odmrle. Kot primer sodobno urejene glasbene šole je Glasbena Sola v Kranju. Ta 6krbi za vsesplošno glasbeno vzgojo, nudi strokovno pomoč glasbenim sekcijam Ijud-skoprosvetnih društev in prireja mmme vesti Preteklo sredo Je ▼ Sarajevu zaključil delo IV. kongres filmskih delavcev Jugoslavije. Za novega predsednika so izvolili žiko Mi-troviča Za podpredsednika pa Ivana Marička in Slavka Goldsteina. Na kongresu so govorili o nekaterih aktualnih vprašanjih naše filmske proizvodnje. Pretekli teden so v Zagrebu proslavili peto obletnico zagrebške kinoteke V teh petih letih je kinoteko obiskalo 700.000 obiskovalcev, ki so si ogledali nad 1100 filmov. Ta teden so pričeli v kinoteki vrteti 15 filmov, ki sodijo v obdobje 1938—1940. Madžarski založniki, ki so pred kratkim obiskali Jugoslavijo, so po nekajdnevnem obisku, ki je sodi! v okvir kulturnega sodelovanja v začetku tega tedna odpotovali domov, člani delegacije so si ogledali nekatera jugoslovanska mesta, med njimi Beograd, Novi Sad, Zagreb, Ljubljano, Titograd, Med svojim bivanjem pri nas so se razgovarjali z nekaterimi založniškimi hišami. Skupščine Skupnosti evropskih pisateljev, ki se bo začela jutri ▼ Firencah, se bodo udeležili tudi jugoslovanski književniki. Delegacijo bo vodil Tanasiie Mladenovič. Med drugimi bo član delegacije tudi slovenski književnik Ciril Zlobec. V skupnost evropskih pisateljev je včlanjenih več kot 50 jugoslovanskih pisateljev. Upravni odbor simpozija »Forma viva« je pred kratkim izdal katalog kiparskih del ustvarjenih na lanskoletnem simpoziju v Kostanjevici in Portorožu. Uvod katalogu je napisala Vilma Pirkovič. Kakor pričakujejo bo budimpeštanska založba Kultura izdala te dni zbrana dela letošnjega Nobelovega nagrajenca Iva Andrića. mladinske koncerte solistov, komornih ansamblov in simfoničnega orkestra. Razen tega vzgaja solo-pevce, ki vnašajo v amaterske pevske zbore željo za viSjo kvaliteto in prispevajo evoj delež kot zborovski solisti. Kranjska Glasbena šola bo imela z novim letom naslednje oddelke: 1. oddelek za godala (ki obsega pouk violine, viole, violončela in kontrabasa), 2. oddelek za pihala in trobila (na tem oddelku se bodo poučevali naslednji instrumenti: flavta, oboa, klarinet, saksofon, fagot, rog, trobenta in pozavna)', 3. oddelek za klavir in harfo, 4. oddelek za solopetje, 5. oddelek za tolkala, 6. teoretični oddelek, ki bo vzgajal zborovodje in dirigente ter nudil strokovno pmoč glasbenim pedagogom na 6plošnoizobra -ževalnih Šolah, V. oddelek za ljudske instrumente (kjer se bosta poučevali ljudski glasbili - klavirska harmonika in kitara), 8. oddelek, ki bo skrbel za ansambel-sko igro. (Ta oddelek bo združeval redne in izredne učence ter učence, ki so že končali glasbeno šolo, a želijo še sodelovati v okviru ansamblov, v orkestru resne ali zabavne glasbe ter v pevskem zboru.) S tako sodobno urejenim predmetnikom bo Glasbena šola v Kranju lahko usposobila učence za vse smeri glasbene dejavnosti. Izpolnila pa bo tudi vrzel med glasbeno-pedagoškim kadrom. Pretekli teden smo videli v Kranju dve osladni filmski pripovedi, ki sta vsaka po svoje izpovedovali »za lase« privlečeni zgodbi. V naslovnih vlogah sta tokrat nastopala dva virtuoza svojih področij: Mario Lanza je nastopil v filmu »Serenada velike ljubezni«. Toni Sailer pa v filmu »Crni blisk«. Jugoslovanski film »Ljubav na skelama« pa so tokrat, sicer smo tega v Kranju že navajeni, nekoliko prekrstili. CRNI BLISK — Eden najboljših svetovnih smučarskih »asov« — Toni Sailer, ki je pred leti zmagal v Bad Gasteinu v vseh treh disciplinah (v smuku, veleslalomu in slalomu in tako seveda tudi v alpski kombinaciji) je posnel, kakor pravijo, več filmov. Odkar je zdrknil med profesionalno smučarsko elito, mu ne gre ravno najslabše. »Crni blisk« je njegov prvi film. V barvah Agfa color, odlični smučarski (igralski) zasedbi in z avstrijskimi operetnimi pretenzijami je torej »Crni blisk« nekoliko naiven film, vendar kljub temu ne tako naiven, da bi se ga ne dalo gledati. Nekaj »avstrijsko dobrih« popevk, predvsem pa visoka dovršenost smučanja »Zlatega« Tonija sta pravzaprav dve stvari, ki sicer ceneno fabulo poživljata. (Omeniti je treba tudi nekatere zunanje posnetke, izredno dobre črno-bele kontraste in pa naravnost prikupne barve). Seveda pa je »Crni blisk« kljub temu obstal na kabaretni ravni izrabljene avstrijske filmske domiselnosti zadnjih let. Ce pa si film ogledate, ne pozabite: Seilerja. Njegovo smučanje je resnično pravi balet. In če se drugega ne izplača ogledati, je ie to — v taki klavrni zimi, kakršna je letošnja, dovolj. — J. K. Prvi muzejski objekt na prostem Sedanje intenzivno razglabljanje o razvoju kulture v komuni me je napotilo k pisanju teh vrstic, zakaj pri tem razpravljanju beremo skoraj vedno samo o gledališču, o težnjah prosvetnih delavcev, nikoli pa ničesar (ali skoraj nikoli) o delu muzejev. Težko ie pisati o muzejskem delu: uspehih ali neuspehih; in prav zato tokrat nekaj o načrtih loškega muzeja v prihodnje. Vendar le o najvažnejših dogodkih in načrtih Preteklo leto je loški muzej začel s svojevrstno nalogo: postavil je pni objekt muzeja na prostem-prestavili so staro leseno kmečko hišo na grajski vrt. Hiša sieer Se ni postavljena v celoti, vendar bodo to storili letos. Razen te hiše nameravajo postaviti še čebelnjak s poslikanimi panjskimi končnicami, kozolec in v naslednjih letih še druge objekte. Obiskovalcu se bo čez nekaj let nudil na grajskem vrtu mikaven pogled na celotno kmečko domačijo in na posamezne objekte kmečke arhitekture (ki se na podeželju vedno bolj izgubljajo). »ATOMSKI VEK« V PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU Drevi ob 20. uri bo v Prešerno-vern gledališču v Kranju recita-' ijski večer pod naslovom -Atomski vek*. Na sporedu so: Matej - Atomski vek, B. Soomen -Protest, Borehert - Tedaj je mogoče samo eno. Spored bodo izvajali člani MKUD „Ivan Cankar* g Maribora. Ta po vsebini in obliki zanimiv večer prireja Klub kulturnih delavcev. i4$m Ze nekaj časa je bilo čutiti v muzeju tudi pomanjkanje prostora za občasne slikarske in druge razstave ter za stalno galerijsko zbirko. Dosedanje razstave so bile kar v hodniku. Letos bo tudi to rešeno z dograditvijo dveh razstavnih dvoran. Te bodo pridobili tako, da bodo z vmesnim 6tropom pregradili nekdanjo veliko dvorano v južnem traktu gradu (ki. je nekdaj služila za gledališko dvorano). V zgornji večji dvorani bo preurejena zbirka NOB, v spodnji pa bo stalna galerija in občasne doma gotova še letos, že sedaj zbirajo dela za veliko reprezentativno otvoritveno razstavo vseh živečih loških umetnikov. Izdelali so tudi načrt za nekaj drugih razstav: pregled dela Subičeve delavnice, razstava fresk (kopij) Jerneja iz Loke in drugih. Tako se bo z dograditvijo dvorane tudi Skofja Loka uvrstila med kraje, kjer je razstavna dejavnost pestra. Bodoča galerija bo v stalnem stiku z Društvom slovenskih likovnih umetnikov in z galerijami ter mu- razstave. Ker bo dvorana predvi- žeji, ki prirejajo razstave: Maribo- rom, Slovenj Gradcem, Kranjem in drugimi. Ena izmed nalog, ki je najtesneje povezana tudi s spomeniškim varstvom je topografija mesta. Za leto 1962 je predvideno merjenje in risanje stavb v mestu, in sicer del Mestnega trga. Naslednja leta bi zrisall vse stavbe in izdelali tudi predloge za asanacljo posameznih stavb. Hkrati je to delo tudi podlaga za podroben študij stavbne zgodovine in zgodovine mesta, ki naj bi izšla v knjigi za tieočletnico mesta Škofje Loke, to je leta 1973. - P. A. Z RAZSTAVE V MESTNEM MUZEJU V KRANJU Moderna španska v ilustraciji lirika V sredo, 7. februarja, zvečer je bila v kletnem razstavnem prostoru Mestnega muzeja v Kranju odprta razstava Maleševih in Lorco-z recitacijskim večerom pesmi Fe-vih ilustracij k moderni španski liriki. Otvoritev je bila združena derica Garcie Lorce. Pesmi 6ta posredovala Maruša Avgušlinova in Bojan Pisk, za glasbeno spremljavo pa je poskrbel kitarist profesor Stane Prek iz Ljubljane. Večer je tokrat privabil številne goste, morda celo več kot ob podobnih priložnostih. Med udeleženci je bilo tudi precej mladih ljudi. Vsiljuje se misel, da so našle razstave v tej novi oblikovni preobleki precej občudovalcev. Razstavljene vinjete sta ustvarila španski pesnik Lorca in akademski slikar Miha Maieš. O pesniku Lorci morda toliko, da pripada španski pesniški generaciji, ki je bila rojena v zadnjem desetletju preteklega stoletja - v času, ko je Španija doživljala eno največjih kriz v svoji zgodovini -ko je izgubila zadnje ostanke svoje veličine, s katero je bil tesno povezan tudi višek njene kulture. Lorca je bil že v mladih le- tih prijatelj levih republikancev in socialistov. Po svoji naravi in tradiciji domače hiše je bil nasprotnik tistih 6il, ki so hotele, naj Španija živi Ve iz preteklosti: bil je nasprotnik omejenosti, zaostalosti, predvsem pa vladajoče družbe in njenega nasilja nad španskim ljudstvom. Zaradi svojih naprednih nazorov, ki jih Je iz-' povedoval tudi v pesmih in dramskih delih, je bil 13. avgusta 1936. leta v okolici Granade ustreljen z nekaterimi drugimi obsojenci. Lorcovo pesniško delo, ki združuje dva nasprotujoča si sloga: preprosti slog ljudske pesmi in obdelani slog moderne poezije, je kmalu zaslovel tudi izven Španskih meja. Slovenci emo njegovo delo poznali že pred prvo svetovno vojno v Gradnikovem prevodu moderne španske lirike z ilustracijami Mihe Maleša. Te ilustracije prikazuje tudi tokratna razstava. Leta 1958 pa je pri Cankarjevi založbi izšel v samostojni knjigi obširen izbor Lorcovih pesmi v prevodu Jožeta Udoviča. To knjigo spremljajo ilustracije, ki jih je ustvaril pesnik Lorca 6am. Tudi te so razstavljene na tokratni razstavi. Zanimiva pa je prav primerjava Lorcovih in Maleševih ilustracij; po stilu in občutju se risbe obeh presenetljivo ujemajo. Ta ugotovitev je toliko bolj zanimiva, ker Maleš pred vojno ni poznal Lorcovih ilustracij. Nedvomno bodo ljubitelji Lorco-ve poezije in ljubitelji likovne umetnosti našli v razstavljenih risbah prijetno doživetje. — S. Si»ji led V takšnem malce vznesenem razpoloženju sem stal ob egraji, ko je prišel iz kajute k meni Jorgensen. »Osem je ura,« je dejal, »rad bi poklical Bovaagen Hval. Gotovo boste hoteli, da bo tudi gospodična Sommers prisostvovala in poslušala, kaj bom povedal.« Nasmehnil se je in stopil v navigacijsko kabino. Imel je prav. Vsekakor sem hotel vedeti, kaj bo govoril. Poklical sem Jillo in vsi trije smo posedli v kabini. Jorgensen je že vključil očajnik in sprejemnik. Pravkar je nekdo govoril v jeziku, za kate- a sem sodil, da je norveški. Toda nenadoma je končal: »Dve celi l .lni košari, to je vse, Johnnie.« »Škotski ribiči,« je dejal Jorgensen in potem: »Da, zdaj smo pa tu.« Globok glas je nenadoma preglasil šibkejše škotske besede: »Ullo • ulio - ulio - ulio - ulio. Ullo Bovaagen Hval. Bovaagen Hval. Dette er Hval To. Ullo - ullo - ulio - Bovaajren Hval.« Sledila sta dva plakajoča glasova in potem se je vključil drugi glas: »Ullo -ullo - ullo Hval! To. Bovaa?en Hval her.« Zopet sta sledila dva žvižga in nato se je oglasil zopet prvi glas s poplavo norveških besed. »Kitolovec Dve — to je eden naših — sporoča, da je vlovil sedemdeset čevljev dolgega kita,« mi je zašepetala Jill. Ko je končal, se je oglasil drugi glas — Kitolovec Pet. »Ničesar ni videl,« mi je zašepetala Jill v uho. »Pravi, da je tam zgoraj vreme še zelo slabo — vsaj še kakšnih 200 milj je dalje proti severu. Takoj ko je dal Kitolovec Pet svoj zaključni znak, je vključil Jorgensen oddajnik in govoril v mikrofon, ki ga je držal tik pred usti: »Ullo - ullo - ullo - ullo Bovaagen Hval. Det cr Direktor Jorgensen. Er stasionmester Kielland der?« Sledila sta dva piska in potem se je iz zvočnika oglasil glas: »Ullo - ullo - ullo direktor Jorgensen. Det er Kielland. Hvor Rr de »a?« Jill ml je sproti prevajala: »Halo direktor Jorgensen. Tukaj je Kielland. Kje ste?« — »Sem na ladji angleške jahte »Diviner«, je odgovoril Jorgensen. — »Ustavili se bomo v Bovaagen Hvalu jutri zjutraj. Pripravite za naš prihod vodo in nafto za ladjo.« Nadalje je Jorgensen sporočil vodji postaje v Kiellandu, naj takoj prične s preiskavo in nam ob prihodu poroča, kako je sporočilo prišlo med kitovo meso. »Juvel, herr direktor,« je dgovoril Kiellandov glas. »Zavzel se bom za stvar.« »Odlično,« je odgovoril Jorgensen. Dal je znak za konec pogovora in se obrnil k nama. »Jutri zjutraj bomo, upajmo, že zvedeli za skrivnost te uganke,« je dejal. Potem je znova pritegnilo našo pozornost klicanje glasu iz sprejemnika. »Ulla-ullo-ullo. Kitolovka deset kliče direktorja Jorgensena.« Jergensen je zopet prijel mikrofon. »Da. Kitolovka deset, tukaj Jorgensen.« »Tukaj kapitan Lovaas,« je odgovoril glas. Jill me je zgrabila za roko. »To je kapitan Kitolovke deset. Videti je, kot da nekaj ve.« Pogovor je tekel nekaj časa v norveščinl, potem pa se je obrnil Jorgensen proti meni. »Videti je, kot bi Lovaas nekaj vedel. Prosi, naj mu opišem Farnella.« Ponudil mi je mikrofon. »Razume angleški.« Sklonil sem se k mikrofonu in dejal: »Farnell je bil majhen in temnolas. Imel je podolgovat resen obraz in je nosil očala z debelimi stekli. Zadnji členek mezinca na levi roki mu je manjkal.« Jorgensen je prikimal in zopet vzel mikrofon. »No, kaj pravite, Lovaas?« »Zdaj jaz govoriti angleški.« Iz zvočnika smo slišali globok smeh. »Ni zelo dobro moje angleško. Torej, prosim, oprostiti. Ko sem pred dva dni izplul iz Bpvaagen Hval, ena mojih ljudi bil bolan. Jaz vzeti s seboj drugega moža — neki tujec. Njegovo ime, on povedal, je Johan Hestad. On je zelo dober, voditi ladjo. Toda on je magnetizirala kompas in ko sem jaz mislil, da smo blizu kitov, sem videl, da smo blizu Shetlandski otoki. On mi ponuditi mnogi denar, če gremo na Shetlandski. On meni povedati, da je bil na Jbstedal z nekim mož. Sc piše Farnell, ki je iskati mineral in bo ena angleških kompanij plačala mnogo denarja za odkritje. Jaz mislim na to, da je ta mož Farnell najden mrtva na ledeniku Boja, in ga zapreti v kabino. Ko sem preiskati njegova obleka, panirji pri njem pokazati, da je njegova prava ime Hans Schreuder. On tudi imeti nekaj malih kosi kamenja.« Ko je slišal pravo ime tega moža, je Jorgensen pograbil mikrofon in Lovaana prekinil: »Ali ste zares rekli — Schreuder?« »Da, gospod direktor.« »Takoj se obrnite in priplujte kar se da naglo v Bovaagen Hval,« je ukazal Jorgensen. Zopet je zazvenel iz zvočnika globok smeh. »To sera storil že pred šestimi urami,« je odgovoril Lovaas. »Jaz misliti, to po vašem smislu. Torej do jutri, gospod direktor.« Dvakratni pisk, ko je izključil oddajnik, je bilo čuti skoro porogljivo. V navigacijski kabini je legel med nas molk. Globoki glas z nekoliko razvlečenimi glasovi vzhodnih Norvežanov je pri meni vzbudil predstavo velikega moškega, moža, ki se veseli svojega življenja in ki je obenem zelo prebrisan. V naslednjih dneh sem nato ta glas še predobro spoznal. Toda svojega prvega vtisa mi ni bilo treba priklicati. »»Kdo je bil Schreuder?« sem vprašal Jorgensena. »Ne vem.« je dejal. Toda bil sem prepričan, da je vedel. KITOLOVSKA POSTAJA 4. poglavje Tisto noč sem komaj zatisnil oko. Glas kapitana Lovaasa ln to, kar nam je povedal.— oboje je popolnoma izpodbilo moje misli. Zakaj jc zahteval Farnellov opis? Zakaj je govoril angleški in ne norveški? In predvsem: kdo je bil ta Hahs Schreuder? Ta vprašanja so mi nenehno kljuvala v preutrujenih možganih. Jorgensen je poznal ime Hans Schreuder, o tem sem bil prepričan. In če je poznal ime — in pomen tega imena v skrivnostnem dogajanju v zvezi s Farnellovo smrtjo — potem je tudi vedel, da Farnell ni bil sam na Jostedalu. AH je bil Farnell ubit? Ali je tisti Schreuder ubil Farnella zaradi Farnellovega znanja? Kako bi bilo sicer mogoče pojasniti najdbo tistih nekaj majhnih kosov kamenja, ki jih je Lovaas našel med moževimi stvarmi? Niti za trenutek nisem dvo mil, za kakšne kose gre. Gotovo pre za vzorec thorita. In kake hitro jih bo Jorgensen dobil od svojega kapitana, bo prav toli' Vedel, Jiot vem jaz. G LAS UUkUMhN i I! IVA* JAN DOKUMENTI! DOKUMENTI 80 »MARIM Fant je odšel na pot proti uro oddaljeni Mošenjski planini. Ni mu bilo lahko, ko se je začel bližati streljanju, vendar ga Nemci zaradi belega oblačila niso opazili . — in uspelo mu je, kar je hotel Jaka. Pečnik je fanta poslušal in tam so se takoj počutili malo drugače: zdaj so spet imeli zvezo. Toda — kaj jim je pomagalo, ko se niso mogli prebiti dokler je bilo tako. Zato je Donat spet odpolzel na Kališnik s sporočilom: »Pošljite pomoč. Obkoljeni smo in ne moremo nikamor. Imamo že nekaj mrtvih in ranjenih!« In tako je korajžni kurir spet odrinil tja, od koder je prišel. Toda tovarišev tam ni več našel. Fant ni hotel ostati sam in se je spet vrnil k obkoljencem na Mošenjsko. Kar zazijali so, ko so ga zagledali. 2e drugič je prišel skozi ognjeni obroč. Sicer pa to ni bil edini poskus, da bi obkoljencem pomagali. O tem nekaj navedb udeležencev. Gregor Rupnik pravi: »Bil sem poslan v patruljo proti Mošenjski. Prisoten je bil tudi Alojz Dolinar, hraber borec, ki je padel kmalu za tem pri Muhu. Ko sva hodila nekako pol ure, zasli-šiva rahlo puškarjenje. Se dobro pomnim, ko sem rekel Dolinarju: — Morda so Nemci prišli z druge strani in so napadli? — On pa je odmahnil z roko rekoč: »Beži, beži! Naši streljajo divjačino«. Govoril je s tako gotovostjo, kot bi vedel. Vendar pa sva naštela devet strelov in stroj nični rafal. Takoj sva se vrnila in obvestila štab. Takoj je bilo dano povelje za odhod na pomoč. A zaradi oddaljenosti smo prišli tja že pod noč. Spustili smo nekaj strelov in raket, nakar smo se zaradi velikega snega morali vrniti. Snega je bilo do vratu in nismo mogli naokrog«. To se je moralo zgoditi v odsotnosti Donata Demšarja, ki je bil tedaj na poti in štab še ni vedel o dogodkih na Mošenjski. Milan Zakelj: »Trinajstega januarja popoldne smo zvedeli, da na Mošenjski poka, kaj se tam dogaja pa ni vedel nihče. Sestavljena je bila skupina, ki naj bi šla na pomoč. Med njimi sem bil tudi jaz. Snega je bilo veliko. Ugotovili smo, da se vse to godi okoli koče. Drugod nismo odkrili nobenih sledi, terena pa v naši skupini nihče ni poznal. Cc bi hoteli pomagati tovarišem, bi morali priti i Nemcem za hrbet, kar pa nam ni uspelo. Morali bi imeti f smuči in vodiča. J Ker se je že mračilo, smo se vrnili na Kališnik in f poročali, kaj smo odkrili. Imeli smo občutek, da se tam } -odigrava velika tragedija, ki pa je zaradi velikega snega f nismo mogli preprsčiti. Nič kaj prijetno nisem počival . Rafael Buh, Valentin Hren, Pavel Rihtaršič, Franc J Tavčar: * »Na lastno odgovornost smo krenili proti Mošenjski \ planini, da bi de oni tam rešili iz obroča. Prišli smo do j! nekih položajev in šele, ko so proti nam začeli streljati, ( smo spoznali, da niso naši, temveč Nemci. Morali smo se vrniti.« Tja je bil na smučeh poslan tudi Karel Kravcar, ki je naletel na številne smučine, f Vse to govori in pojasnjuje takratno dogajanje, go- \ I vori o veliki volji in o tovarištvu, da bi pomagali obko- ^ J ljenim, a govori tudi o negotovosti. Toda proti njim je ( f bil sneg, mraz, slaba oprema, brez belih zaščitnih oblek, f ( brez večjega števila smuči in smučarjev. * DOKUMENTI! DOKUMENTI! DOKUMENTI ZAHVALA Ob težki izgubi predragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka Mihaela Krišlja zidarskega nadzornika v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti in mu darovali cvetje, vsem množičnim, družbenim in stanovskim organizacijam za udeležbo članstva in za vence. Se posebej pa smo hvaležni za moralno podporo, požrtvovalno skrb in nesebično nego dr. Ivanu Hri-berniku ter vsem prijateljem in znancem za izraze sočutja in pomoč v teh težkih dneh. Visoko", 9. marca 1962 Žalujoči: žena, otroci, bratje, sestre ir ostalo sorodstvo. PORT • ŠPORT •ŠPORT . ŠPORT . ŠPORT DILEMA TELESNOVZGOJNIH IN ŠPORTNIH ORGANIZACIJ Množičnost ali vrhunstvo Marjana Plutova igra za ekipo Triglava Kranj, 9. marca — Pri Okrajni zvezi prijateljev mladine je bilo danes ožje posvetovanje o pripravah za širše razgovore o množičnosti in vključevanju mladine v razne športne, telesnovzgojne in druge organizacije. Po podatkih iz leta 1960 (poznejših še ni) imajo te organizacije zelo majhno število aktivnih članov, o mladini pa oloh ni podatkov. Same številke sicer ne povedo prave dejavnosti, ker v nekaterih organizacijah štejejo v članstvo posameznike, ki so bili prisiljeni zaradi enkratne potrebe na vpis (v AMD zaradi Šoferskega izpita, v planinstvo zaradi prenočevanja v neki koči itd.). Toda te številke kažejo, da je izmed 22 vrst teh dejavnosti najbolj množično planinstvo z 18 društvi in 9894 člani, potem TVD Partizan s 30 društvi in 7534 člani, AMD s 13 organizacijami in 5362 člani, strelstvo z 49 družinami in 5557 lani itd. Kar 10 teh dejavnosti na ima manj kot 1000 članov, medtem ko pa nekatere dejavnosti, kot so odbojka, tenis, veslanje, brodarstvo in kolesarstvo nimajo niti po 100 članov. V tem se jasno vidi težnja po kvaliteti, po uveljavljanju v republiških in zveznih ligah, in težnja po vrhunstvu sploh. Močno pa se pušča v ozadju množičnost. Zlasti velja to za mladino. Na današnjem posvetovanju so menili, da bi morala biti kvaliteta teh dejavnosti samo rezultat množičnosti, da je treba ustanavljati pri občinskih ljudskih odborih Državno ekipno prvenstvo v namiznem tenisu Točke za Kranjčane oosebne sklade v te namene In preprečiti prosjačenje po podjetjih, da je treba doseči sodelovanje t« organizacij s šplami itd. To so st-mo nekatere^misli, ki jih najners-vajo upoštevati v pripravah grad:-va za širše posvetovanje o teh problemih. K. M- Šumi in Zupančičeva na Krvavem Krvavec, 10. marca Danes opoldne in jutri dopadne bodo tukaj meckJrusivene smučarske tekme z mednarodna udeležbo. Pomladanske tekme M Krvavcu so pravzaprav že tradicionalna smučarska prireditev. Letos bodo tekmovali v 2 disciplinah: v slalomu in veleslalomu. Medtem ko bo slalom danes ob lt uri, bo jutri ob 10. uri start a veleslalom, ki bo hkrati veljal a gorenjsko prvenstvo. Razen domačih tekmovalcev bodo nastopili tudi tekmovalci dvefc smučarskih klubov iz sosedn.* Avstrije (ASKO in Fednstritz). Kakor predvidevajo, bo olaloc v Tihi dolina, veleslalom pa bo i vrha Krvavca do Žičnice, v kolikor bo zadosti snega, sicer pi bo cilj na dnu Tihe doline. Tokrat bomo videli na starta trdi Slavi eo 2upančičevo, ki se letos ni pojavila na smučarskih tekmah. Med člani pa bo startat tu* di naš najboljši smučar - Jane* Sumi. Med štirinajstimi Avstrije bo nastopil odlični avstrijski smučar Sodat ,ki je že lani na Krvar-cu zmagal v slalomu. Žrebanje bo danes dopoldne ob 10. uri na spodnji postaji 2ičnice. Kranj, 9. marca — Danes se je pričel v Kranju prvi del ekipnega državnega prvenstva v namiznem tenisu, na katerem sodelujejo 4 vrste iz Slovenije (Triglav, Odred, Ljubljana, Ilirija) ter po 2 iz Hrvatske (Zagreb,'Poštar), Srbije (Partizan, Scnta) ter Bosne ln Hercegovine (Zenica, Bosna). Razen Vogrinca, Pavasovlča ln Osmanaglća pri moških ter Petračeve pri ženskah se je zbrala na tem prvenstvu vsa elita jugoslovanskih igralcev ln Igralk namiznega tenisa. » V današnjih dopoldanskih dvobojih ni bilo presenečenj in so si favoriti že zapisali prve zmage. Odred je imel sicer precej težav s Partizanom, kljub temu da so Beograjčani nastopili oslabljeni brez Pavasoviča. Kranjčani so za uvod dosegli dve visoki zmagi. Čeprav je bila odigrana komaj šestina prvenstva, je večina igralcev že odšla poražena od miz. Med moškimi so doslej osvojili vse možne točke le: Teran, Frelih (oba Triglav), Hrbud, Uzorinac (Zagreb), Tomažič (Ljubljana), Markovi< II .Partizan) ter Bilič in Granić (Zenica), pri ženskah pa: Plut, Cadež (Triglav), Nikolič (Zenica), Cividini (Poštar), Despoto-vič (Partizan) ter Lučić in Mitro-vič (Zenica). Tomca je premagal Gazič (B), Vecko in Korpa II (Senta) sta izgubila z Markovičem, Kern pa z Veckoiri. Pri ženskah je Ljubljančanka Pirčeva izgubila z Despotovičevo. Dopoldanski rezultati: Triglav : Ilirija 9:0, Odred : Ljubljana 9:4, "Partizan : Senta 8:8, Odred : Partizan 9:7, Zagreb : Poštar 9:2, Zenica : Bosna 9:1, Triglav : Bosna 9:1, Ljubljana : Ilirija 9:3. Spored za soboto: Ob 8. uri: Zagreb : Bosna: Ilirija : Senta, Ljubljana : Poštar; ob 10.30 url: Triglav : Zenica, Ljubljana : Senta, Partizan : Poštar; ob 12.30 uri: Partizan : Ljubljana, Odred : Ilirija, Bosna : Senta; ob 15. Triglav : Poštar, Odred : Zenica, Zagreb : Ilirija; ob 17.30 uri: Triglav : Partizan, Ljubljana : Za- v>. Ilirija : Zenica; ob 20. uri: Partizan : Zagreb, Poštar : Senta, Odred : Bosna. Spored za nedeljo: Ob 8. uri: Triglav : Senta, Ljubljana : Zenica, Ilirija : Bosna; ob 10. url: Triglav : Zagreb, Odred : Poštar, Ljubljana : Bosna; ob 12. uri: Odred : Senta, Poštar : Ilirija, Partizan : Zenica. L. S. Drugo republiško sankaško tekmovanje Najboljše nastopajoče moštvo v veleslalomu, ki velja hkrati a gorenjsko prvenstvo, bo prejele pokal Planinskega društva Kran.1 Med moštvi je izredno raoer* , moštvo ASKO iz Beljaka. To me-1 štvo je nastopilo preteklo nedelje i na t robo j u Koroška - Videmska I pokrajina - Slovenija. Kranjski Triglav bo tokrat nekoliko oslafc-| ljen. Članici Ankeletova in R'--tarjeva sta namreč odpotovali r* znano tekmovanje Kandahar, Mizo Jamnik pa na svetovno Študentsko prvenstvo v Švico. >'s tekmovanju na Krvavcu bodo tekmovali člani, mladinci in članice Smučarsko društvo Triglav, M je prireditelj tekmovanja, val* vse ljubitelje smučanja k ogledM tena zanimivega tekmovanja. J. K Pri Savskih jamah pod Golico nad Jesenicami bo v nedeljo, 11. marca, tradicionalno tekmovanje delovnih kolektivov v sankanju, ki ga prireja Sankaška zveza Slovenije pod pokrovi tel jstvom 0"b-činskega sindikalnega sveta Jesenice, izvedel pa ga bo Sankaški klub Jesenice. Tekmovalna proga bo dolga 1300 metrov z 120 m višinske razlike s povprečnim padcem 9%. Proga, ki je že pripravljena, je snežena z zaščitnimi in zaledenelimi zavoji. Tekmovali bodo z navadnimi in tekmovalnimi sankami. Pravico udeležbe na tekmovanju imajo vsi Člani sindikata, in sicer z neome- jenim številom udeležencev — tako ekipno kakor tudi posamezno. Organizator je pripravil naslednje discipline: moški in ženske eno-sedi, dvosedi (dvojna mešana zasedba). Ekipo v vsaki skupini sank bodo sestavljali 3 najboljši plasirani moški, 2 najbolje plasirane ženske in 1 najbolje plasirani dvosed; vsi iz iste sindikalne podružnice. Tekmovali bodo v dveh skupinah, in sicer do 35 let in nad 35 let starosti. Upravni odbor zavoda GORENJSKI SEJEM, KRANJ razpisuje prosto honorarno delovno mesto tehničnega vodje Pogoji: arhitekt ali tehnik z večletno prakso pri izdelavi načrtov za oblikovno ureditev sejemskih prireditev in razstav. Pismene ponudbe pošljite do 20. marca 1962 na naslov: GORENJSKI SEJEM, Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27. Nenadoma nas jc zapustila naša nenadomestljiva in nadvse ljubljena mamica, žena, hči, sestra in teta Marija HEBERLE roj. JAMAR - Polonca uslužbenka OLO Ljubljana K zadnjemu počitku jo bomo spremili v soboto, dno 10. III. 19(,2 ob 10. uri iz Nikolajeve mrliške vežice na Žalah. Žalujoči: mož Janko, otroka Janko in Peter, mati Ivana, oče Martin, sestri Angelca in Iva z družinama, bratje Joža, Mirko in Janez z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi ljubega sina, brata, strica in bratranca našega Mihe Jagodica se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovali vence in ga v tako velikem številu spremili na njegovi prerani zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom, duhovščini, pevcem in govornikoma za ganljive besede ob odprtem grobu. Iskre na zahvala vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali v teh težkih dneh in se v obilnem številu poslovili od našega nepozabnega, pokojnika. Žalujoča mama, bratje Janez, Jernej in Joža z družinama, sestre Micka z dru žino, Francka, Jerica in Nežka Možjanca, Šenčur, Hraše, dne 6. marca 1962. Naročite se na Glas ČP Gorenjski tisk obvešča, da ima naslednji telefonske številke: direktor in računovodstvo 24-75 odpnvorni urednik,9< M narDčtiSki odtolek obrat tiskarna 28-97 redakcija Glasa 24-37 ČE VAM UGAJAJO..« jy 1 ^ Jlli • KRANJ