DOMA.
Stare pndohe z oljčnimi hitrnaiiri, kater(! S(i s(! /bledele, laliko pi'Oiiove
ii.'i pi'av inipvost način doma. Xajpvej se uniije podoba z meldio gobo in
nailno peno in dobro posuši. Čez jedno uro pa se stepe beljak, da se
l)oma. 148
peni, ne da se naredi snog, in ž njim sc naanaže cela podoba j o d n a-
k o m o ]¦ II o, iia kar je posebno paziti, kajti drugače se ne obnese poskus.
Ako pa se je jtrav ravnalo, povrne se sliki prvotna „zdrava" l)ai-va in
blesk,
h'dc\i pcfia. Našla sem nek kuhinjski „recept'', kateri pravi, da se
iz surove rdeče pese laliko naredi ])ikantna solata s pomoč'o še nckatei'ih
dodatkov tako-le : na strg.ilu piipravi se potrebna množina domače pese
katerej so potem primeša nastrganega hrena, kojega se da na malo skle-
dico recimo 9 velikih žlic, boljše pa je toliko, kakor okusu ugaja. Doda
se še olja in kisa, soli in popra in salata je gotova.
Tudi iz kuliane rdeče peso, zelene in krompii'ja se napravi okusna
solata. Vsaeoga se vzame jedno tretjino in razreze iia majlme ploščice,
potem pa so zmeša z dobrim majonezom. Ta solata baje izgleda jako de-
likatno in dobro diši.
Jitjce s Larijarjcm. Sveže jajce se skuliajo na ti'do in se razrežejo
na polovice. Rumenjak se vzame ven in se lahko poi'abi za mrzlo  di'ob-.
ujakovo omako, jajca pa s(! napolnijo s kavi arjem in se okusno nastavijo
na krožnik okoli surovega masla, kateremu se lahko da poljubna oblika,
okrašena s petršiljcm,
Nehaj o dirjačini. Divjačina je med vsemi vrstami mesa najlažji
lirebavljivsr;" najokusnejša in najbolj zdrava za človeka, zatorej se okreva-
jočim tudi navadno najprej dovoljuje divjačina. Med četveronožci zavze-
mata prvo mesto zajec in y-m&^ med ])erutnino fazan, jerebica in kljunač,
pa tiuli vsa ostala divjačina daje nam izvi-stno meso. Prvi pogoj za dober
okus je, da se ne ralii meso takoj, ko se je žival ustrelila : nekateri celo
ljubijo divjačino, ki je ležala nekaj časa (haut—göut). Pri pripravljanju
take divjačine se mora paziti, da se ne rani z nožem, ker se lahko za-
strupi krv. 1^
Če se hoče divjačina dalje časa olu-aniti, mora se splaliuiti ..slečena"
v vodi. potem obrisati, nasoliti, potidsiti z dišavami in politi s kiscmi. Ce
se pa hrani le nekaj časa. rabi se namesto kisa mleko. Pripravlja se na
različen način. Kosti pečene divjačine so za i-abo, sosebno iz zajčjih kostij
se skuha imenitna juha. In če jih ])rvdcneš nekaj govedini, je ))otcm taka
juha pikantna,
Kuretina naj se ne lu'ani s kavino goščo ali pa s plesnjivim kruhom,
kei- od kavine gošče dobi jajce neprijeten okus, od ])lesnjivega kruha jia
obolo kokoši za kroničnim želodčnim katarom, kateri pomori največ perjadi.
Koliko jajc izleže lahko ko^io» ? Kokoš ima v sobi okoli (JOO jajčic,
katere se ob piimernej lirani laliko razvijejo. Od teh izleže v prvem letu,
kadar začne nesti, 200, v drugem in tretjem okoli 13.5. v četrtem 114; v
naslednjih 4 letih znumjša se vsako leto število izleženih jaj  za 20 in v
144 Doma
devetem letu izleže v najboljšem slućaju kokoš le še 10 jajc. Kedor torej
noče zastonj rediti perjadi, naj gleda, da ne redi nobene kokoši, ki je
stara že nad 4 leta, sosebno če ni kokoš, posebno dragega in redkega
plemena, katere jajca se rabijo potem za valež.
Podccza za nogavice je zdravju škodljiva. Marsikaterej ženski se je
že svetovalo, naj si nabavi one podvezo, katere se ])rii)enjajo okoli pasa,
a za odgovor na dobrohotni svet je bilo : ,,Hm, saj sam se že navadila,
nič, mi ne škoduje'-. A vendar škodujejo navadno podveze ne samo mi-
šicam, ampak celo kostem. Podveza tišči na mišice in ovira krvotok in
mišice se nemorejo rediti in razvijati normalno To je potem jednako ali
je podveza elastična ali ne ; zdravniki celo trde, da se baš elastične pod-
veze vedno bcdj krčijo, tako da vežejo proti večeru mnogo l)olj nego zjutraj.
Kakor smo že omenili, ovira to krvotok in v marsikaterem slučaju iskal
se je vzrok za mrzle noge Bog ve kje, tičal pa je. . . v podvezi. Posebno
škodljive so take podveze pri olrociii, katerih telo se razvija in raste.
O Icinprrdliiri Koh po zimi. Zdravju jako na kvar je, če se sol)e
preveč razgrevajo po zimi. Kedor se je navadil nad 15 stopinj K , tistemu
je to kmalu premalo, tako da polagoma zaliteva vedno več in več, da,
končno mu niti ne zadošča 20", sosebno če ne pride mnogo na zrak.
Vzrok je ta ; pri vednej visokej temperatine izsuševajo se stene in po-
hištvo tako dolgo, da oddajo vso svojo vlago (Ümbolj se zmanjšuje vlaga
v sobi, tembolj izsuševa zrak človeško telo, katero jedino še ima vlage v
sebi. Izlilapevanje kože in pljuč se i)oveča, kar pa odtezuje človeškemu
telesu toploto, od tega torej tiiii mraz, ki nas večkrat spreletava, vzlie
visoko stoječemu živemu srebru v termometru. V pretoplili izbali postane
zrak slab in suh, pljuča dobe manj kisika in menjava redilnih snovij se
vrši vedno počasneje. Človeku ne dišijo jedi, sploh je čh)vek nekako slabo
razpoložen. Lenoba se polasti človeka, nič se mu ne ljubi. Za spalnice je
najboljše, če se v njih nič ne kuri, a sobe, v kateiih se čez dan dela in
živi, naj nikoli ne bodo razgrete nad 15" R., če se noče človek preveč
omehkužiti.