Lisi 44. Tečaj XLV i narodne l Izhaj i \ sako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70 kr., za četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr V Ljubljani 2. novembra 1887. Obseg: Naznanilo in razglas. Naznanilo. Kako se dado senožeti zboljšati s prav majhnimi stroški ? odgovori. Zemlje- in narodopisni obrazi. Nasledki „šnopsa". (Dalje.) Vprašanj Interpelacija poslanca dr. Po klukarja in drugov ekscelenciji gospodu naučnemu ministru. — Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. Naznanilo in razglas. « k in mesa, toraj naj bi županstva svojo skrb obračala v to, da dobi vsaka občina vsaj enega dobrega kovača, in ogledovalca živine in mesa. Grof Thurn-Valsassina Novo šolsko leto na podkovski šoli ljubljanski se v prične leta . dne januarija 1888. podukom v podkovstvu združen je tudi nauk o prvosednik c. kr. kmetijske družbe kranjske. Dr. Karol vitez Bleiweis i j J. * . ». , i1 r ^ * začasni vodja podkovske šole. j ogledovanji živine in mesa Kdor želi biti sprejet v podkovsko šolo, mora se izkazati spričevalom da se je pri kakem kovaču za Naznanilo. kovaškega pomočnika izučil; . z domovinskim listom Skušnje na tukajšnji podkovski vršile se bodo «» dne 27. in 28. decembra ? in sicer 27 decembra s spričevalom svojega župnika ali župana, da skušnja iz podkovstva za kovače, kateri niso obiska je poštenega obnašanja, in . da* zna brati in pisati slovensko vali podkovske šole 28. decembra pa za učence pod kovske šole z podkovstva in ogledovanja klavne ži- Revni učenci zamorejo tudi dobiti štipendijo po vine in mesa. Kovači, kateri se hočejo podvreči tej 60, oziroma 50 forintov. skušnji, naj se oglase pri podpisanem vodstvu do 15. Prosilci za štipendijo imajo predložiti 1 2 ubožni list spričevalo poštenega obnašanja ne decembra Vodstvo podkovske šole v Ljubljani dne potrdilo da so uže dve leti za kovaške po- novembra 1887. Dr. Karol vitez Bleiweis. močnike delali. Prošnje z dotičnimi spričevali imajo poslati vsaj do 15. junija glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe v Ljublj Šola traja do konca junija 1888. leta Kdor pre- Kako skušnjo dobro prestoji more po postavi od 1873 leta se dado senožeti zboljšati majhnimi stroški? prav patent podkovskega mojstra dobiti, ker sedaj brez Vode napeljavati na travnike, ki niso močvirni, preskušnje nihče ne more postati kovaški mojster. in njihovo rodovitnost z vodo povzdigniti, ni povsod Nauk v tej šoli je brezplačen, vsak učenec ima skrbeti mogoče. Zato je treba skrbeti po drugi poti za gnoj da si za šolski čas oskrbi živež in stano- Vsaj umni gospodar ve, da vsaka travica potrebuje za to vanje ter potrebne šolske knjige. Stanovanje dobijo živeža, zemlja ga pa ji ne more neprenehoma dajati učenci za majhno plačo v šolski hiši Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim toliko, kolikor ga potrebuje rastlina Gnoj je različen Hlevski gnoj sploh ne ugaja gospodarjem, da bi slovenskih deželah še zmirom premalo travnike ž njim gnojili, ker bil bi predrag. Gnojnica, začetkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah Ker je po v podkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih s katero se dado jeseni ali spomladi, pa tudi po zimi bolezni, pa tudi premalo izurjenih ogledovalcev živine - po snegu travniki gnojiti obležano blato iz lokev. navadni pepel ob vlažnogorkem vremenu Kdor pa svojo živino bolje krmi, ta tudi ob enem čez travnike raztrošen, po katerem posebno rade de- skrbi za to, da mu dobro rejena živina daje boljši gnoj i teljice rastejo mavec (gips), > krompirjevec (krompirjevo perje), apno in pepel od premoga, ki po- in to je potem polju gospodarjevemu na korist. Gospodar, ki dobro obdeluje travnike, sme se za sebno kislim senožetim dobro tekne: to vse je dobra vzgled postaviti svojim sosedom po znanem pregovoru: gnojni na travnikom. Najboljši gnoj med ^emi, ter najcenejši je pa mešani gnoj (kompost). Kaj pa je mešani gnoj ? »Eden največili dobrotnikov človeštva je tak gospodar, ki rasla naredil, da tam, rasteta zdaj dve. kjer je poprej ena trava u Beseda /j e pravi kaj je, da je namreč zmes iz različnih zemeljnih, rastlinskih in živalskih tvari, kot so vsake vrste smeti, gnoj iz stranišč, kurjak, pepel, krompirjevec, poljski plevel > mah, blato iz jarkov, luž in lokev > apno ? cestno blato, drevesno listje, kaka crkla mačka lapor, sipa, crkel Vprašanja in odgovori. Odgovor na vprašanje 90. Pomoček zoper goveje usi, naznanjen v zadnjih „Novicalr4, namreč olje iz pes itd. — vse te reči skupaj zmešane in dobro obrav- semena farških kapic, je po večletnih mojih skušnjah nane dajo dober mešan gr Kako pa naj se naredi tako gnojišče? popolnoma zanesljiv. Ce pa dobi % tedaj pa ne pomaga imenovano olj edo uši od konja > Gospodar naj edi iz imenovanih stvari kup na štiri vogle. 1 do 1metra visok, tako da med posa kost Vprašanje 92. Jaz imam letos jako veliko divjega če se prav spominam, slišal sem nekoč, čiuja, in mesne lege enega ali druzega imenovanih gnojev zvr- da je divji kostanj dober za krmo. Predno pa poskusim stoma položi nekoliko slamnatega gnoja, in ta kup krmiti, piosim Vas sveta. i^G. O. v N. R.) pridno z gnojnico poliva. Tako napravljeni kup pa se ne sme nikoli trdo vkupaj stlačiti, sicer gnojnica pri polivanji ne pride sko in skozi, in ravno zato da je kup zmerom rahel in pa zato da se lazlične tvariue ako skupaj mešajo in potem hitreje Odgovor: Divji kostanj je precejšnje redilne vred-nosti, zato rabi najbolje za krmo. Ker je divji kostanj zelo voden in vsled tega rad plesnuje ter tako neraben postane za krmo, svetujemo Vam, da nekoliko posušite dva razpadajo in prstenijo, mora se kup čez poletje krat ali trikrat premetati, to je, dva taka ku^ morata eden poleg druzega napraviti. Nihče naj se ne se kostanj. Sušite ga lahko v sadni sušilnici ali pa v krušni peči. Za krmo ga morate zdrobiti. Ker ima v sebi preveč grenkobe, krmite z njim na dan ie po sti tega Uda iko danes en del kupa premeče jutri zopet enega in ako naprej, potem je to delo kmalu opravljeno voljo in pridnostj Vsaj se tudi gore prestavijo s trdno malo. Ovca sme dobiti na dan po 1 kilogram, prašič po dva in molzna Krava po 5 kilogramov. Najraje jede divji kostanj ovce in pras.či. Vprašanje 93. Na « B njivi moji raste lli iOgO pra Kdor celo leto nabira gradiva za tak gnojni kup in pri vsaki kmetiji je tacega gradiva kolikor to- proti ; vsi pripomočki ni;so do sedaj še me pomagali j liko naklada ga zmei pomladi na kup tako > kakor smo rekli , poleti pa z gnojnico poliva in pre-metuje: imel bode zmerom dva kompostna kupa; starejši ampak še več ga je. Ali je moči na kak način odpraviti praprot z njive? \G. Š. v Pr.) Odgovor: Za pokončevanje praproti je primernejši čas ? kei korenine kaj rade kup se potem po zimi zvozi na travnike, zloži na Vzorjite njivo kolikor morete globoko in glejte naj- pozebejo. da majhne kupe, in kedar pripusti vi travniku in pa s pripravno brano merno razdeli. me, razmeče po *■ i * (trnasto) enako- pridejo praprutne korenine na vrh, koder zmrznejo Če gospodar tako ravna, to more vsako leto en del svojiu travnikov pognojiti in to z dobrim gnojem > katerega si je skoraj zastonj napravil Spomladi posejte njivo prav gosto s kakšno krmsko rastlino na pr. z grašico ali z ovsom. Tiste rastline, ki niso pozeble, zaduše se pud gostim ovsom in grašico. Vprašanje 9L Ali mora res štajarska detelja biti poprej enkrat pokošena, da je dobra za seme ? Pri nas Moč mešanega gnoja trpi več let, in ta njegova trdijo > da detelja druge košnje daje seme. Prosim ) moč se k»že posebno v tem, druzega plevela s travnikov, začne dobra trava in pri tleh posebno gosta in krepka. da izgine mah in veliko rasti sporočite, ali je res, ker se mi zdi čudno, da bi detelja, katera cvete, ne naredila semena. (G. S. v B.) detelja Odgovor: Ni res, da bi dajala semena Kdo je le enkrat poskusil tako napravljati mešani druge košnje, ampak res je, da nareja seme tista ) gnoj, gotovo se bode prepričal o neprecenljivi njegovi ki cvete pozno moči, in dokler bode kmetoval, imel bo zmerom po dva taka gnojna kupa, o katerih sme po pravici reči, da sta veliko bogastvo njegovo Ker pa detelja prve košnje prezgodaj torej ne naredi semena, posnemali so gospodarji cvete, s tega, da mora detelja biti enkrat pokošena dela seme. Da pa zgodaj cvetoča detelja ne dela se- predno Kdor ima mešan gnoj temu tudi ob suhih letinah mena, vzrok je to, ker niso tisti žužki, zlasti čmrlji j ne bode lahko zmanjkalo klaje. Kdor pa je previden s kateri prenašajo cvetni prah za oplod deteljnega cvetja more si več živine rediti pa jo tudi dobro še dovolj razviti v tem času ? pak šele pozneje t krmiti. ob času, kadar cvete detelja druge košnje. • . \ i v i i Vprašanje 95. Imam vodnjak za kapnico, v ka- vzamejo mu lahko ta duh tudi z ogljem. Nikar naj pa tereni so se zaredile pijavke. Kaj mi je storiti odpravim? iA. D. v Z.) > da jih ne rabijo oglja od požara, ker to ni rabno, premalo je kuhano ter ima samo na sebi neprijeten duh. Kadar Odgooor: Odkritosrčno rečeno, ne vemo Vam kaj dflajo kruh iz te moke, naj nekaj ur poprej na kakem pravega svetovati. Morda ima kateri naših ir. čita- suhem mestu razgrnejo moko, da se prezrači in posuši. teljev kaj skušnje o tem? Iskali smo po knjigah ka tere govore o reji pijavk, in tam smo brali, da so Za ugnetanje naj ne rabijo preveč vode, zlasti pa ne vroče. Vzamejo naj. če jo imajo, nekaj zdrave moke najhujši sovražniki pijavk race. Svetujemo Vam torej, in nekoliko več kvasu in soli nego navadno. Dobro primešati nekaj kumina (kimelna). Hlebce naj če z ozirom na zgrajo vodnjaka mogoče, da denete bode race vanj, da polove in pojedo pijavke. Omenjamo, narede majhne, da se kruh bolj zapeče, in pečejo naj da je raca, brž zadovoljna s prostorom, v katerem počasi in živi. Seveda bi morali nekrmljene race v,-ak dan ne brž v veliki vročini. Kruha od izpri- nekaj ur postavili v Vodnjak, ki toliko svetel, da vidijo race loviti pa mora vender po biti jene moke naj ne jedo svežega, ampak te mogoče šele tretji dan. Vprašanje 96. čim se odpravijo konjske uši ? Pred dvema letoma so postali dobro rejeni konji pri dveh gospodarjih ušivi. Mnogo sta si prizadela, da bi odpravila u£i, slednjič pomagal je ta le pomoček: Posušila sta na peči dobro oprane korenine od čemerike. Suhe korenine sta namakala toliko časa v kisli repnici . v vodi od kisle repe), da so se omehčale, potem sta jih pa kuhala prav dobro in dolgo v ravno taki r" * Gospodarske novice. t Ernest Faber. 14. t. m. umrl je v Ljublj . Ernest Faber, viši gozdarski nastojnik (mojster) v pokoji. Gospod Faber je bil deželen poslanec za Kočevski oki reči. ter se je mnogo zanimal za gospodarske repnici. S tako kuhano mlačno vodo obdrgnila sta s četjo (krtačo) vsa ušiva mesta na konju, posebno pa grivo, rep, noge in ušesi. Kdo ve kaj boljšega? (J. R. župnik v V.) Vprašanje 97. Pred včerajšnjim je gorelo pri nas na Korenitki. Skoraj popolnoma je uničenega več sto Kmetijske družbe ud je let tudi načelnik podružnice bil od 1. 1860. in mnogo Kočevske. Letošnj leto šel je kot viši gozdarski nastojnik kneza Auersperga v pokoj, a na letovišču v Begunjah na Gorenjskem zadela ga je bolezen, za katero je tudi moral umreti. Rajnik ni bil sicer prijazen naši narodnosti, a deloval je kot poštenjak vedno v prospeh gospodarskega raz- mernikov žita. Ostalo je ožg i premočeno in ima v oj ! * Naj počiva v miru Javni izpit na deželni vinarski sadjarski in bode silno neprijeten duh po požaru. Pravijo, da še za prašiče ne bo. Kaj vendar je početi s tem žitom ? Ker odgovarjate na vsa vprašanja tako stvarno in temeljito, prosim Vas v imenu revežev pogorelcev, odgovorite BEbH*9us«H! mM " ■TjfSl^! * yJ / I. i#jr i * i j:I01 L uže v prihodnjem ,, Kmetovalcu" na to vprašanje. (L. L. župnik v Št. L. ob T.) Odgovor: Kar je ožganega žita. tisto ni rabno za drugo nego za krmo. Ako je užgano žito suho, shranijo naj ga ter počasi pokrmijo. Pokrmiti morejo to žito vršilo se je 18. okt. ob prav ugodnih razmerah. c. kr. kmetijski šoli v Grmu bil je 29. oktobra. t * Ukviške plemenske ovne delila kmetijska družba tudi letos brezplačno kranjskim ovčarjem. Prošnje je vložiti do 20. novembra pri glavnem odboru družbe v Ljubljani. * Premovanje goveje živine na Bohinjski Bistrici. Prvo premovanje goveje živine na Bohinjski Bistrici ali zdrobljeno ali kuhano. Najbolje zdrobijo žito v hinjci Bo- • ^ pripeljali so mnogo lepe živine, in presodna ko- mlinu; mlinarju naj pa naročijo, da je kar debelo misija pripustila je k tekmovanju 12 bikov, 42 telic in zmelje. Ce pa ima ožgano žito smrad po požaru, tedaj 43 krav. Goved je bila sicer majhne, a primerno lepe morajo odpraviti ta smrad. To najbolje store, ako žito postave ter vsa bolj ali manj čistega beljanskega ple- Bohinju je videti, koliko kmetijska družba lahko naredi tudi s skromnimi pripomočki, ako jo go- dobro prezračijo, z žitcčistnim strojem (pajtelnom) pre-vetrajo in v krušni peči posuše. mena. Premočeno žito » ki ni ožgano, a ima smrad po spodarji sami podpirajo pri njenem delovanju. požaru, rabno je še vedno za moko, ako mu odpravijo Pri premovanju, katero se je vršilo ob najlepšem neprijeten duh. Na vsak način morajo najprvo žito posu- vremenu, bili so od c. kr. kmetijske družbe navzočni šiti, da ne dobi duha po zaduhlem. To morejo najhitreje gg. deželni glavar in predsednik Gustav grof Thurn > zvršiti, ako nasujejo žita preko dlan na debelo v krušno podpredsednik Jos. Fr. Seunig, tajnik Gustav Pire i peč, ki naj pa bode precej shlajena t. j. da ima preko predsednik Radovljiške podružnice gospod Legat i. dr. 40 45 o toplote. V peči naj žito pridno mešajo. Ko Člani presodne komisije bili so: gosp. Jos. Fr. Seunig dobro prevetrajo. Ako kot zastopnik c. kr. kmetijske družbe, gosp. Ivan priporočam ga zme- Wagner, c. kr. deželni živinski zdravnik, kot zastopnik vzamejo žito iz peči, žito nato še ni zgubilo naj ga pa smradu sati z ogljeno moko tako pomešano žito naj stoji c. kr. vlade, in gg. Ivan Sodja, Ivan Mencinger in en dan ali kaj pri miru. Ogljeno moko dobijo, če ko- Matevž Rožič, gospodarji iz Bohinja, kot zastopniki vaško oglje prav drobno stolčejo. bohinjske kmetijske podružnice. Po premovanji bil je Predno dado tako žito v mlin, morajo ga seveda pri gospodu župniku in podružničnem načelniku Janezu sprati. Ako zmočeno žito dobi duh po zaduhlem > od Mesarju obed, katerega se so udeležili vsi tuji gostje > * vsi duhovniki iz doline ter mnogo domačinov. Ža- 2000 kil ploda, dočim bi na istem prostoru moglo zrasti libog je teden poprej gospod župnik Mesar hudo na samo 15 k{g pšenice ali 50 k/l koruua. Banana je tedaj možganih obolel in sicer vsled trudapolnega delovanja na 133krat rodovitejša od pšenice, in 40krat rodovitejša od korist bohinjskim gospodarjem. Na srečo se je bolezen koruna. Ako človek zasadi okolo svoje kolibe mal vrt z kmalu toliko obrnila na bolje, da se je gosp. župnik, bananami, tedaj je s tem V30 svojo obitelj s hrano pre- akoravno ni mogel biti navzoči pri premovanji, vendar skrbel. mogel udeležiti obeda. Pri obedu bilo je mnogo na- Ako človek želi, da banano upotrebi kot krušno pitnic, izmed katerih omenjamo napitnico gosp. grofa bilino, tedaj jej mora plodove pobrati preje, preden do-Thurna hišnemu gospodarju gospodu župniku Mesarju; zore. Dokler je plod še nezrel, poln je škroba, no, pri v njej je gospod grof ocenjeval zasluge župnikove za dozorevanju začne se škrob pretvarjati v slador, tako » • - kmetijstvo ter izrekel žeijo, da bi kmalu popolnoma da je zrel plod povsem sladek, in nima nič škroba. Take ju, ■ lp n BfciiMtA^ftiB^^^HKMtf^^ JHffS 1 si »i' iA * f ^ "flHHvi'! "Ss^S Hp* ^ * j mSSfh £ ^^mKv^ ^^^ifthJ ^ ^MB ozdravel ter deloval še mnogo let na korist župljanov sladke plodove nazivajo »rajske smokve". svojih. Vsi udeleženci lepega dneva poslovili so se pa Banana ima v sebi do 73 postotkov vode, dcčim je iz lepe bohinjske doline veselo priznavajoč, da je vse napredno gibanje v bohinjski dolini delo župnika je v pšenici samo 15 postotkov, in radi tega ima raz- Mesarja, ter srčno želeč, da Bog da gospodu župniku kmalu popolno zdravje. merno manj redilnih tvari v sebi. množini vode se p •v » • i Zemljepisni in narodopisni obrazi. • i \ Nabral Fr. Jaroslav. j • 70. Banana V-m* Poleg palme nahajamo v vročem podnebju še drugo, ških poje čez dan malo nasoljenega mesa ali rib, mnogo važnejšo krušno belino. Prekrasno to belino ste zlaga banana s korunom, Tri je ima 66 do 80 postotkov. Kedar se plod posuši in stre, tedaj se dobi moka, ki v svoji redilnosti mnogo zaostaja za moko naših žitaric. Po sestavinah svojih se približuje banana najbolje riži. . f m 4 i V .. nI -j \ \ ' Ljudje, ki se izključivo z bananami hranijo, dobe velik trebuh, ker je morajo mnogo použivati. Ob vsem tem pa je banana v tropskih krajih kot hrana največe cene in vrednosti. Stanovniki ondotnih krajev jedo jo vsak "•..*• "... v".V v -- , • v * . * . - dan, kakor mi kruh. Delavec v tropskih krajih ameri- ^^mmi pa posušene moke. Brez banane ne hjg banane, ali videli gotovo tudi pri nas po letu na gosposkih vrtovih, bi mogel prebiti. Banana prija tudi najnežnejšemu že- » • • * ' . — ** I - * — al *>■ ' I pozimi pa jo postavijo v stekleno hišico, kjer jej mora lodcu. Deco v Indiji pitajo s kraja samo z bananami, topla peč nadomestovati toplo solnce južnih krajev. Ako poznejše še le jej začno dajati tudi riže. se ne motim, videl sem eno tako bilino v parku tivol- Nezrela banana dosti potov more nadomestiti kruh. skem v Ljubljani. Bilina ta je pizang ali banana (Musa Plod se v peči prži in potem je kot kruh. Ako se plod • . r : . - • "t ' '' - * '• ' ' * * 1 - bj sapientum, paradisiaca). Pri nas jej ostaja deblo nizko, na ta način posuši, more se dosta dolgo držati, in se a čudimo se samo njenemu prekrasnemu, širokemu in ne pokvari. Kedar se ljudje na daljno pot odpravljajo, * dolgemu perju, solnce smehlja, ^ toplem podnebju, kjer se jej žarko tedaj ne .smejo posušenih banan pozabiti. Zrel plod digne se v viš kot vitka palma in po- sicer sladek, toraj tudi mnogo okusnejši, ali se ne dade . % tegne peresa do 5 ali na dolgost. Kar je pri nas dobro posušiti niti dolgo držati. žito tisto je v južuih krajih banana ajej sreča Prava domovina banani je južna Azija in Azijsko blagostanje brez števila ljudem. Vzhodni narodi azijski otočje. Tu so jo od najdavnejših časov ojevali v svojih pravljicah pričajo, da je banana pognala v raju, naselišča najstarejše kulture ni tedaj banana zahajala, da je to bilo ono drevo spoznanja dobrega in zlega itd. ker jej tu podnebje ni prijalo. Vendar so stari kulturni narodi čuli o njej in jo poznavali. Starodavni Grki, Kedar slišimo ali čitamo, kako bogato rodeva banana, tedaj nam se vidi, kakor da poslušamo neverjetne Rimci in Arabci so jo nazivali najizvrstnejše in najko- bajke. Pa je res ni biline ki rodevala tako obilo re- ristnejše ovočje indijsko. Pripovedovali so, da modrij w dilnih plodov, kot banana. Banana raste vrlo brzo Spod počivajo v njenem hladu, in zato tudi njeno ime v bo- Grki so se upoznali z banano taniki »Musa sapientum krošnje krasnega perja spusti se po 100 do 150 % dolg tulec, in na njem se zvrste cvetovi, iz katerih se razvi- na vojski Aleksandra silnega v Indiji, in so se na vso jajo jako redilni plodovi, ki so po 15 do 30 % dolgi in moč čudili njenemu gorostasnemu uzrastu. Nezrel plod po pol k/l težki. Na enem tulcu jih je po 150 do 180. banin nima za Evropejca nikake cene, in še dandanes Uže sama bilina se nam pokazuje v prekrasni ob- zatrjujejo, da je ta plod nezdrav, in zato je Aleksander liki; s svojo lepoto se kar skuša s kraljicami bilinskega svojim vojakom prepovedal, da ga nimajo jesti. 1516. sveta, to je s palmami. Pod ugoden hlad njihovih kro je prinesel pater Toma de Berlangas prve banane 8 šenj se skrivajo najrajše ljudske kočice. Tu je človeku Kanarskih otokov v Ameriko in posadil na San-Domingu, ugodno zavetje, tu ima v izobilju hrane. Eno samo od koder so se razširile po ostalem otočju in po celini. kratkem času se je udomačila banana po vseh trop- • ■ t1 l - t - ~ ■ H L ', < I " , ■■ . ■ { • -L drevo obrodi človeku v treh mesecih najmanje 15 do 20 k/l ploda, a često tudi 30 do 40%, tako da mu v skih krajih ameriških tako, da so začeli trditi, da so enem letu dade do 50 kjl ploda. Na prostoru 100 kva- tu uže pred odkritjem Amerike vzgojevali Bil tudi dratnih metrov, ki je zasajen z bananami, zraste na leto sam Humboldt, ki je to mnenje dokazoval, nor dandanes uže nikdo ne dvoji, da je bila banana še le kasneje v nejše breme. Rečemo, da bi bilo to gospodarstvu zelo Ameriko prinesena. Politične stvari. • * Interpelacija slovenskih poslancev v zadevah slovenskih srednjih šol. 153. seji visoke poslaniške zbornice dne 13. maja je bila sprejeta resolucija, ki vladi naroča, da naj t. izvrši od zbornice uže večkrat sprejete resolucije in na gimnazijah v Gorici, Trstu, Mariboru in Celji napravi ' ' * v 1 | slovenske, v Pazinu pa hrvatske paralelke, in sicer s pričetkom šolskega leta 1887/88, ob enem pa opusti pripravne šole, ki v Celji in v Gorici obstoje za slovenske učence. i t Šolsko leto 1887/88 se je sicer uže prej kakor pred mesecem začelo, ali podpisanim ni znano je in kaj je storila naučna uprava, da izvrši dotično naročilo ljudskega zastopništva. Podpisani opozarjajo, da se visoka poslaniška zbor-niča v preteklem zasedanji ni prvikrat pečala s to za duševni razvoj dveh narodov silno važno zadevo, ampak da se je ta reč od leta 1881 sem vsako leto v točno izraženih resolucijah zahtevala. Ako so se te resolucije meni nič tebi nič prezirale, morajo podpisani izreči, da se dosledno preziranje takih v zakonu utemeljenih naročil po naučni upravi ne vjema z oziri, ki jih v kon-štitucijonalnih državah izvrševalna oblast dolžuje posta-vodajalni. Ravno tako se to ravnanje ne vjema s točno izjavo, ki jo je v tej zadevi o svojem časi njegova ekscelenca dala v budgetnem odseku. Ko je bilo namreč pri raz- pravi državnega proračuna za 1. 1886 v budgetnem odseku sproženo vprašanje zaradi slovenskih paralelk, je • ■ ** « gospod minister priznal načelno pravico do njih, ali ob enem povdarjal, da je treba prej čakati, kakošen vspeh se bode glede poučevanja v nemškem jeziku pokazal pri mladini, ki se izobražuje v slovenskih paralelkah na Kranjskem, in da bode od tega odvisna ustanovitev novih slovenskih paralelk. Pri pretresanji državnega proračana za leto 1887 prišla je ta zadeva zopet v razgovor, in gospod minister je pri tej priliki na podlagi uradnega poročila pripozual, da so vspehi v nemškem jeziku, zlasti na ljubljanski gimnaziji, ugodni. Po tej veljavni izjavi je toraj odpravljen zadnji zadržek, ki bi bil morda naučno upravo silil upirati se dotičnim zahtevam iz pedagogičnih vzrokov. na korist, ker bi po taki jezikovni organizaciji odpadli pripravni kurzi, ki so sedaj v Celji in Gorici in dajejo slovenskemu prebivalstvu povod vednim pritožbam, državi pa nakladajo v gospodarskem oziru neopravičljive stroške. osnovo paralelnih razredov na gimnaziji v Paznu, sicer stroški nekoliko povikšali eventuelno v Pulji, 2» «' , ♦ toda to povikšanje da opravičevati s tem, se i bilo primeroma majhno in se da je na ta način mogoče 140.000 hrvatskim prebivalcem mejne grofije Istrske preskrbeti priliko, da v svoje duševno izobraženje rabijo državne srednje šole. In ko bi hotel kdo v začetKu omenjeno resolucijo slednjič pobijati s znano, v novejšem času tolikanj priljubljeno krilato besedo o prevelikem številu gimnazijal cev in kazati na nevarnosti i jih to preveliko število napravlja družinskemu in državuemu razvoju, je očividno, kakor beli dan, da ta razlog glede duševnega prizadevanja slovenskega in hrvatskega prebivalstva v Istri in njih tirjatev po primerni osnovi njihovih srednjih šol ni opravičen. Ne le da pri sedanji vravnavi njihovih srednjih šol nimajo nobene preobilnosti izobražencev, ki se izučujejo po gimnazijah, marveč je videti ravno nasprotna prikazen pri vseh strokah državne uprave, pri cerkvenih in drugih službah javnega življenja, kjer se ■ft _ » llMHlId^^H kaže jako občutljivo pomanjkanje pripravnega, deželnih jezikov zmožnega osobja. Ne da se spuščali v na- drobno, za vsakaterega, ki le količkaj pozna dotične raz- 0 • ' i • • mere, nepotrebno dokazovanje, podpisani njegovo eks-celenco vprašajo: . Je li naučna uprava doslej uže kaj storila, da bi izvršila v začetku omenjeno resolucijo, in zakaj se niso v njej zahtevane slovenske, oziroma hrvatske para-lelke, odprle s pričetkom šolskega leta 1887/88? Hoče naučna uprava potrebno ukreniti, da se H - * * bode brez odloga zaukazala ustanovitev teh paralelk in da se bodo najpozneje odprle s pričetkom šolskega *a ». leta 1888/89? Na Dunaji, 24. oktobra 1887 (Slede podpisi.) Jk i • - » l'odučne stvari. Nasledki „šnopsa". ■ . (Dalje.) Kakor pri Podlipnjici, delala se je tudi še pri marsikateri drugi zaleški gospodinji vedno večja luknja v Ako se pa ustanovitev imenovanih paralelk z izgo- žepu domačega gospodinjstva od tistega časa sem, KO jevalnega stališča ne da spodbijati, je tudi denarni po- se je s Plahtačem seznanila in ga pogosteje v štacuni misleki ne morejo zavirati, ker so po uradnih izkazih njegovi obiskovati pričela. Malim starim potrebam sle- zadnjih treh let, objavljenih v dotičnih šolskih progra- dile so vedno večje nove potrebe mih. ; a — kolikor več bilo uže sedaj ali v vseh ali pa vsaj v nekaterih spod- je teh, toliko bolj so se tudi novi izredni stroški pri njih razredih paralelke na gimnazijah v Celji, Mariboru, gospodinjstvu množili. Kar je pa še huje, dobila je tudi Trstu in Gorici, in je tam toliko slovenskih učencev, da prejšnja uzorna domača odgoja otrok, s Plahtačem hud se kaj lahko združijo in v posebne razrede, ne da bi se udarec. Po Plahtačevih sladkih „bobkih* postali so ve-državnemu zakladu vsled tega nakladalo količkaj izdat- činoma vsi zaleški otroci pravi „sladkosnedeži*; matere dobila ni, tudi precej dobro izdala, a pri ukoženih raz pred njimi kar več miru imele niso; vedno so jih otroci 8oldov za „bobke" napletali. Materina ljubezen do otrok ima pa kaj rada to slabo in slepo navado, da otrokom so tudi taki spregledali, a bilo vajencih bila so pa r prerada vsega dovoljuje, česar koli požele, če bi zanje ni bilo nobene pomoči bob v steno." Prišel je čas, ko prepozno; za-nje več; uže kar bilo je zgubljenega, tudi še tako slabo biti utegnilo. Marsikedaj bila bi bre- zgubljeno bilo je za vselej, ni se dalo več nazaj dobiti. Da je tudi šola v Zalesji ob takih neprilikah veliko zovka na pravem mestu, s katero bi se mogla pri otrocih ena ali druga slaba razvada in vzbujajoča se strast prec in občutno trpela, umeje se uže samo ob sebi Pred v klici popolno zadušiti. „Šiba poje novo mašo" je zlati Plahtačevo dobo obiskovali so zaleški otroci šolo redno rek naših prednikov, na katerega se pa današnji rod premalo ozira. iu točno; se samoučili bili so vselej iu brez presledkov popolno in dobro preskrbljeni. Učili so se uzorno in brez Pa tudi precejšnje število poprej dobrih in skrbnih posebnega priganjanja; ljubili so se med seboj prav po mater zaleških je Plahtačev sladki" uže tako prevzel, bratovsko ter drug drugemu pri učenji radi pomagali. da so bile same prave sladkosnednice postale. In take Od kar so pa zgoraj omen/eae razvade od doma v šolo matere so v posledici tudi svojim otrokom vsega dovo- uže s saboj donašali, bilo je vse drugače. Denarje, ka- Ijevale, za kar koli so pri njih moledovali. Bolj večji tere so od svojih starišev za razne šolske potrebščine dokler še sladkih „bobkov" poznali od časa do časa dobivali, so navadno deloma ali pa tudi otroci zaleški so, niso, vsak krajcar, ki so ga od kogar koli v last pre- jeli, ali sami skrbno shranjevali, ali popolno vse pri Plahtaču na raznih sladkarijah zajedli, ga pa stari- a v šoli se, pa lagali, da jim oče in mati za potrebne šem svojim spraviti dajali; ko so se pa s sladkimi šolske reči krajcarjev dati nočeta. Zvitost, hinavščina, : u r) bobki nosili so in drugimi takimi nepotrebnostimi seznanili, nevošljivost, raztreseoost, lenoba, lnžnjivost in druge soldek sproti, mesto v „šparovček u pa Plahtaču za „bobke" in druge take drobnarije. Ni se ravno ma in redkokrat primerilo da leški otrok, ako po poštenih potih soldov za „bobke u enake slabe lastnosti, prikazovale so se med zaleškimi učenci in učenkami čem dalje, tem v večji meri. Res Pa Plahtača in ta ali ta za- hudi nasprotniki pravi pošteni, krščauki odgoji! pustimo to za enkrat. Oglejmo sedaj dobiti mogel ni, svojim starišem posamezne krajcarje njegovo Beto malo natančneje, da bodemo vsaj vedeli, krasti pričel, kedar je do njih prišel. Laž in tatvina kedo in kaj sta bila. se sta si pa dve neločljivi hudobni sestri-; kjer je ena, tudi druga nikdar ne pogreša. Kdor se v otročjih letih varčnosti ne privadi, privadil se je potem ne bode več. Ako otrok pri krajcarjih zapravljati prične, zapravljal bode, ako dodaste, pri velikem, in zapravil bode slednjič (Dalje prihodnjič.) Naši dopisi. Iz Ljubljane Vernih duš dan Današnji vse tudi še tako veliko premoženje. Taka godila se in včerajšnji dan prihranjena sta pri vseh omikanih na- je tudi s zaleško mladino, čemur povod in podlaga bil je Plahtač s svojimi napravami. Mali otroci izdali so rodih izrekoma pa v celem krščanstvu ših dragih raj nkih p o m vse sproti za sladke „bobke u . večnosti ima svoje drage šlo je pa po škodlj potrebni lišp, ko so pa enkrat odrasli, posameznik, imajo jih pa prav tako celi narodi, in tako di zopet vse sproti za ne se spominjamo za sladkega" ter za vino in ncL s z milim srcem šnop u Tem načinom tajal je polagoma splošni gmotni pro- nih bori teli e v in pa s hvaležnostjo n_ajj_h pokoj njhnarod pad med zaleškim prebivalstvom d uš e v n ejn Možj žene mlade- niči, dekleta im in otroci, res da ne vsi od prvega do zad-so vsak svoje nove potrebe, katerim so pri v« vanja vsaj Sad njihovega neumornega deloma o 1 i t i č n e m složnega prizade- tega, Plahtaču z dragim denarjem zadostovali Vsaka slaba da Ako pa morebiti kmalu zopet nastopi narod doba splošne, britke borbe, tedaj naj nam in privajena strast ima pa bodo v izgled pokojni naši prvoboritelji, njihova zna uže to peklensko lastnost, da, čembolj se ji zadostuje, čajnost, stanovitnostinneustrašenost, združena z modro previdnostjo, naj nam bodo vedno streže in kuri, temvečja postaja, tembolj se množi in 3 žrtve zahteva. In v takih redi ter ved več od svoj v p om » žalostnih okoliščinah nahajalo se veliko število zaleškega prebivalstva uže ob tem času naša pravič naj nam jačijo pogum iu prepričanj t m prit Doipača n. gospoda duhovnika uvidila sta le bode zmagala toliko sijajnejše, kolikor preke. mag da da • « ečj bile za temi čutili in željami kličemo nepozabljivim predobro brezdno, v katerega veliKo število Zaleščanov pokojnim vodjem našega naroda: Bod kar tako brez vsega premisleka dere. Pri vsaki se nu- hvalež deči priliki opominjala, svarila in prosila sta take ne- jim č p o m Čitalnica ljubljanska obhajala je prejšnjo nedeljo besedo srečneže kaj očetovsko in ljubeznjivo, da naj pot pogubo spomin svojega 251etnega obstanka s slovesno katero so nastopili, zopet skoraj zapuste ter naj se na pri kateri je slavnostni govor govoril predsednik čital bivšo staro pot prave treznosti, varčinosti in koristne » ničin gosp. dr. vitez BI delavnosti nazaj povrnejo. Taka opominjevanja so pri praznika vdeležili Veselega narodnega začetnikih, katerih strast v svoje kremplj posebej zadržani popolno ? Ljub bivajoči slovenski rodoljubi; med mnogobrojnimi dragimi odličnimi gosti počastil je svečanost s svojo na loigro n Mlinar in njegova hči u vzočostjo tudi gospod deželni predsednic Andrej baron stava bila je v obče dobro Včerajšnja pred W i n k vspešno deio velikanski naroden se ta igrana in dobro obiskana j o^!^L.nazaj na svoje Prihodnja predstava dramatičnega društva bo prihodnj sme pač za zadostenjem trditi redek minulih letih v da j Ljuh nedelj oddaljenih slovenskih - Zato tudi Novičar iz domačih in mi kličemo v • naši vrli čitalnici: Bog ji daj še daljnih enako f tujih dežel. vspešnih 25 let blagega delovanja! Državni zbor bil je za to leto sklenjen minuli ponedeljek. Sedaj delovale bodo krog treh tednov delegacije in potem nastopijo še tekom tega meseca deželni zbori. Pri čem smo sedaj, poprašujejo se tudi Dunaja slancev državnega zbora zadnjo Minuli petek imela je zbornica po pred novim letom jn. ministro vsemi osta limi ministi nasi 9 grof Taaffe-jevega ministerstva ni bila Odgovor na to rešftlč- To kar je vlada ponujala Čehom vprašanje je precej jasen: 5 kot pr krizi Zmešnjave nastale vsled naredbe naučnega ministra, še niso poravnane. Dosedajne^azprave pokazale so, da bi sedaj ne bilo moč stvar rešiti ugodno za prizadete kroge, da se je pa izrekla vsa desn tedaj v prvi vrsti prizadetim, bila je nekakova rešitev časti za vlado glede onega sklep ad srednjih šol Kar > tedaj ne bole govorilo dalje ojfkrizi med desnico, temveč ojBcrizi v sedanji vladi ali pa celo c^krizi glede 1*1 «1 vi v 11 V ^ državnega zbora, da se desnico rizi med je minister Gautsch na podlagi onega sklepa storil imelo bi za sedaj ostati v veljavi. Naravno, da tak sklep ni mogel zadovoljiti druzega kot Gautscha in pristaše njegove na levici zbornice. Pri teh razmerah odložila se je tedaj rešitev krize do meseca januarja > vodilnih načel naše vlade. Kar zadeva ekoma slovenskih teženj, skrbeli posebno zavoljo tega, ker so nekateri merodaj v tej zadevi sedaj podučeni celo enostransko. krogi so slovenshi poslanci za to, da so enako češkim pred Še pred sklepom državnega zbora v četrtek dne 27 met tekočih obi oktobi večinoma izražene so tudi v imele ste obe delegaciji svoje pr znanih dveh interpelacijah. drugem vspehu sedaj avstrijska delegacija ob 12 ni moč govoriti, kot o tem, da imajo zahteve nase najboljše zagovornike in krepko podporo. Rešene pa tudi naše zahteve ne bodo same zase temveč z načel-nim vprašanjem, katero bode neizogibno postalo v prvi vrsti, vprašanje osobno glede naučnega ministerstva. »Kratka zgodovina pedagogijr'. Pod tem naslo- zbot p o si ve seje, opoludne v gosposki Kot starosta predsedoval predarelski dr Oel pri takoj potem sledeči volitvi pa je bil za predsednika izbran grof Revert pristaš vom je izišlo nekaj pouatiso n Učiteljskega Tovariša") daljšega Lapajni, » sKem dobi 70 kraje.) pri pisatelj te v K iu se priporoča desnice, bivši predsednik kvotne deputacije; za podpredsednika pa levičar C h 1 u m e c k y. Takoj v prvi seji volili so se tudi odseki, med temi najvažnejši finančni odsek 21 členov. Temu je bil izbran za načelnika grof Ki n s ki, za namestnika baron Besezny. Poročila pa so se razdelili tako, da je prevzel: zlasti učiteljem in učiteljskim pripravnikom Vabilo. r. M a t u š kavski voj oj d potrebščino > dr C d potrebščino, dr. vit. Ton ki edagogiško društvo" za učitelje m in šolske prijatelje bode zoorovalo v Krškem dne > grof Fr. T h novembra t. ob pol 11. uri dopoludne v šolskem po- zadev; grof Falkenhev in ministerstvo kredit za Bosi nanj i h in Her- Spored: l. Društvene zadeve. slepji. spisji na raznovrstnih šolah. 2 Kako naj _ i Razgo\or o učitelj po- cogovino, dr. Poklukar skupno finančno mini sterstvo, skupni najvišji računski dvor, • r speševal razširjanje amerikanskih trt? skupne dohodke iz carine; baron Beseznv Razgovor o prevzel računske sklepe. m pa pa je prihodnjem ,,Pedagogiškem letniku". 5. Nasveti. mnogobrojni udeležbi uljudno vabi p. n. učitelje in šolske prijatelje odbor. Stritarjevih zbranih spisov prišlo je do sedaj na svitlo 18 snopičev. Slovenski šaljivi koledar za leto 1888 prišel je ravnokar na svitlo v zalogi tiskarne Dolenčeve v Trstu. Knjiga v veliki osmerki obsega 112 strani, ima več šaljivih podob in stane samo 40. kr. Vreme. Praznik vseh svetnikov in pa na jutro vernih duš dan, deževalo je v Ljubljani in bližini ne- s sledečim odgovorom: soboto dne 29. oktobra pa je cesar sprejel na svojem dvoru obe delegaciji, namreč ogersko ob 12. uri, avstrijsko pa ob 1. uri. V imenu ogerske delegacije nagovoril je cesarja njen predsednik kardinal Hay-nald, v imenu avstrijske delegacije pa njen predsednik grof Rev er ter a v primernih nagovorih, v katerih se cesarju zagotavlja vdanost delegacij, njena skrbljivost za moč in veljavo države, združena s skrbjo za blagostanje državljanov. Na te nagovore, odgovoril je cesar vsaki delegaciji skoraj do besede enako, namreč pretrgoma, tako, da so vode narastle v velike povodnji obiskovanje in kinčanje grobov pa se je zelo obtežilo. „Zahvalujem se Vam za zagotavljanje zveste uda-nosti, katero ste mi ravnokar izrekli. To mi je vedno Dramatično društvo igralo je včeraj in ponavlja v odkritosrčno veselj danes v novo popravljeni dvorani čitalnični znano ža- iostenjam morem na to kazati, da so unanje razmere države nespremenjeno ugodne in razveselilne in da ona politika moje vlade strajno gojena, ki deluje na ohranenje miru in pravnega stanja oprtega na pogodbe, ne dobiva samo priznanja, temveč tudi tehtna podpore. listi, širiti med narodom razdor in s tem slabiti veljavo in moč čeških zastopnikov v državnem zboru. Gališka. — Vse tukajšne glasila galiŠKih državno- zborskih poslancev potrjujejo veselo vest o tem, da so in z vso gališki poslanci v popolnem soglasji s Čehi Bolgarsko vprašanje obžalujem, da še našlo desnico, da izrekoma po vsem odobrujejo zahteve Češke, rešitve, vendar pa se rad nadjam, da bode tudi v pri Ta daljnoglednost galiških skušenih politikov je hodnje ohranilo krajni značaj in se da se dopustljive želje Bolgarov v soglasje spravi z evropejskimi interesi in pogodbami. Akoravno nad Evropo vedno gospoduje čutje nevarnosti in to mojo vlado sili, ne dopustiti, da bi bili prehiteni v skrbi za brambeno moč države, je vendar trditev opravičena, da bode marljivo prizadevanje in pa tesno združenje onih vlasti, ki si prizadevajo mir ohraniti, tudi v prihodnje zabranilo motenje njegovo. konečno rešilo tako, lahko razumljiva, ai*o se pomisli da bi bilo načelo, ki tiči v naredbi naučuega ministra lahko celo pogubno za Ga- licijane, katerih narodne pravice niso nikakor bolj zagotovljene, kakor one srednje šole, katere je izključno nasprotna jim volja naučnega ministra mogla odpraviti. „Danes meni — jutri tebi!" je preznano svarilo, da starim politikom gališke pri tako važui priliki ne bi A prišlo na misel! Francoska. — Parlamentarna preiskava zoper kupče- „Hvala Vaši domoljubni darežljivosti moglo se je v valce in mešetarje z redovi, katero je zbornica sklenila na tekočem letu pričeti novo oboroževanje vojne. Za nada- predlog poslanca Cunes a' Ornano je dognana v toliko, ljevanje tega bo moje vojno upravništvo prisilj za da je dotični odsek sklenil za preiskavo zbornici pri prihodnje leto potrebna sredstva v obilnejši meri napro- poročiti sledeča 4 vprašanja: a) Ali se je kupčevalo z siti nasprotno pa si je prizadevala, te večje zahteve redovi in javnimi službami ? b) Ali je vojno minister potom dopustljivih upravnih naredeb po moči zmanjšati, stvo pustilo v javnost priti tajna pisma? Ali Stroški za upravo Bosne in Hercego pokrili se finančno ministerstvo vračalo brez opravičenja pristoj bodo tudi v tem letu izključno z lastnimi dohodki teh bine za vpisovanje v register? Ali je poštno mini dežel in tudi to pot računa se na dalj manjšanj kredita potrebnega za voj v Bosni in Hercegovini Prepričan, da prestopite na pretresanj Vam došlih predlogov s skazano razumnostjo in domoljubno marljivostjo, želim Vašemu delu dobrega vspeha in Vam iz srca kličem: dobro došli!" 0 Po tem odgovoru podal se je cesar po 201etni na- kratkim pri- vadi med poslance in je vsacega počastil Air II IN | M ^^pl " i i * .*• \ r BS i kj | ( J-• <4p p5j M *—« %MF jaznim nagovorom. Večinoma vrtili so se ti razgovori krog delovanja delegacij, deloma tudi krog zadev one dežele, katere zastopnik je dotični poslanec. Ves sprejem ogerske delegacije trajal je pol ure, oni avstrijske pa 10 minut dalje. Minulo nedeljo bil je pod predsedništvom cesarjevim . ure do sterstvo v škodo državne blagajnice pismo in brzo- jave, ki bi se bili morali plačati, spečavalo brezplačno ? Zadnja dva vprašanja naperjena sta naravnost proti zetu predsednika republike Wilson-u. Govorilo se je, da se hoče s tem prisiliti predsednik Grevy sam, da bi odstopil od predsedništva, toda lahkoma se v to ne bode dal prisiliti, ker je lahko uverjen, da iz tega nastanejo še večje zmešnjave za republiko. Bismarku bi bilo to morebiti po volji, ako bi se mu ne bilo bati, da bi pri taki volitvi ali pa že v zmeš- njavah preorata ne prišel na vrhunec kakovi Bou langer ali celo grof Pariški. skupni ministerski svet, ki je trajal od 11. ure in katerega so se vdeležili: vojni minister grof Bylandt, skupni finančni minister Kallay, oba mi-nisterska predsednika grof Taaffe in Tisza, dalje avstrijski finančni minister Dunajevski, trgovinski Žitna cena v Ljubljani 29. oktobra 1887. Hektoliter: pšenice domače 5 gold. 52 kr. banaške 6 gold. 78 kr. turšice 4 gold. 39 kr. soršice 5 gold. 40 kr. rži 4 gold. 22 t- ječmena 3 gold. 25 kr. prosa 4 gold. 39 kr. — ajde 4 gold. 22 kr. ovsa 2 gold minister Bacquehem in ogerski brambovski minister Feyervary. grofom Taaffe-jem je ravno ta dan imel daljno posvetevanje tudi predsednik češkega kluba dr. Rieger. 44 kr. Krompir 2 gold. 23 kr. 100 kilogramov. V Kra nji 31. oktobra. Češka Med tem, ko je češki klub v državnem Hektoliter: Pšenica 5 gold. 85 kr Rrž 4 gold. 86 kr zboru za češke zahteve nasproti naučnemu ministru storil najboljše, kar je bilo pri sedanjih okoliščinah mogoče, pa se s državno -zborske desnice in s tem omogočil konečno Oves 2 gold. 60 kr Turšica 4 gold. 87 kr. Ječmen da je rešitev vprašanja za sedaj odložil, ob enem tem korakom zagotovil popolnega soglasja vse 4 gold. 39 kr. 1 gold. 60 kr. 56 kr. Ajda 4 gold. 22 kr Seno 2 gold. kr Slama 100 kilogr. Špeh 1 kilogr. Ugodno rešitev vprašanja ? nadaljujejo pa mladočeski Odgovorni vrednik Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani