KRAJEVNA SKUPNOST
Socialistična zveza v krajevni skupnosti Gradišče
\ svojem poročilu na letpi konferenci krajevne organizacije SZDL je predsednik Šager naštel naslednjc pomembne premike, ki jih je organizacija dosegla v sodelovanju z drugimi družbeno-političnimi organizacijami, predvsem s svetom ZK, pa z osnov-nimi organizacijami ZK, odborom ZZB NOV, RK in DPM:
Na prvem mestu so bile nedvomno priprave in izvolitev nove skupšoine delegatov kra-jevne skupnosti in njenih or-gamiov, komisij ter delegačij. za zbor KS v občinski skupščihi in za samoupravne interesne skupnosti. KK SZDL je preko KO za kadrovska vprašanja, v katerem so sodelovali dele-gati vseh družbenopolitičnih in družbendh dejavnikov v KS prevzela odgovornost aa stalne in usta-ezme politične priprave na volitve, za vzpostavljanje delegaitskih odnosov in za pri-pravo predlogov možnih kan-didatov za odgovorne funkcije v KS. Seznam evidentiranih možnih kandidatov obsega do-slej že nad 300 prebivalcev, aktivno pa je bilo v tem času v politično življenje naše KS vključenilv preko 150 ljudi. TJspešno uresničevanje politič-nih nalog v zvezi z volitvami v naši KS predstavlja prvi kon-kreten primer nastajanja egpt-ne fronte vseh organiziranih so-cialističhih sil in njihovo delo-vanje v konkretni akciji. Us-pešnost razširjenih sej KK SZDL, predkandidacijskih in kandidacijskih konferenc, sode-lovanje delovnih ljudi in obča nov, javnost dela, skupno ob-. likoivanje kadrovskih meril, vi-soka stopnja soglasnosti pri izbiri kandidatov, skupno de-mokratično oblikovanje zaprtih
list itd., j^ potrdila tudi ude ležba na volitvah — okrog 88,6 odstotka. Ob tej priliki je potrebno posebno priznanje iz-reči članom" KO za kadrovska vprašanja, za njihovo, Iahko rečem, neprekinjeno delovanje, odgovornost in trud, ki je bil potreben za številne uspešne razgovore s posamezniki in za opravljanje vseh drugih politič-nih pa tudi čisto telmičnih opravil.
Hitrejši oziroma počasnejši razvoj samoupravljanja v KS je v precejšnji meri odviseh od ustrezne statutarne uredit-ve novih odnosov v KS. Tega so se v Gradišču dobro zave-dali. Neustrezna ureditev teh vprašanj lahko povzroči po-novno odtujevahje odločanja delovnih ljudi in občanov ozi-roma krepitev moči in poobla-stil v okviru ožjih organov ali celo pri posameznikih. V ok-viru komisije za pripravo os-nutka statuta KS Gradišče so se po javni razpravi in pisme-nem .pozivu zbrala in uskla-jevala številna mnenja delov-nih ljudd in občanov, dokler statut na zboru občanov nl bil sprejet. Po sprejetju statuta se je KK SZDL skupaj z dru-gimi družbeniTni dejarviMikji. za-vajanje sprejetih določil, isto-časno pa tudi za dograjevanje statuta, kjer je to potrebno. S tem v zvezi smo skupaj z dru-
gimi družbenimi dejavniki za-čeli razpravo o posameznih de-javnostih v okviru KS, mislim na področja varstva otrok, so-ciale, vzgoje, zdravstva, koffiu-nalne dejavno&ti, stanovanjske-ga gospodarstva,' -urbanizma, preskrbe, varstva okolja do narodne obrambe, da bi s tem olajšali delo kbmisijam pri KS oziroma da bi kolikortoli-ko pripravljeni stopili k pri-pravi načrta za nadaljnji krat-koročni, srednjeročni in dolgo-ročni razvoj KS. To nalogo je sedaj prevzel svet KS.
S kohstituiranjem KS po novem statutu smo sklenili prvo fazo preosnove KS. Se-daj smo v drugi fazi in sicer ' v fazi temeljitejše vsebinske preosnove same oaze krajevne skupnosti in temeljnih organi-zacij združenega dela in ust-varjanja pogdjev za neposred-no vključevanje delovnih lju-di in občanov v dejavnost kra-jevne skupnosti in za uspešno delo delegacije in delegatov y skupščini krajevne skupnosti, občinski in mestni skupščini ter samoupravnih interesnih skupnostih. Menimo, da bomo morali v SZDL ta proces zdru-ževanja organiziranja in sood-ločanja občanov pospeševati predvsem prek zborov stano-valcev in vključevanjem hišnih svefcov' v samoupravnl prgani-zem krajevne skupnosti.
V zvezi z delovanjem obeh delegacij je še vrsta odprtih vprašanj. Najprej smo se sku-paj s KS zavzemali za zagoto-
vitev praktičnih pogojev za nji-hovo delovanje in v tem uspe-M, potrebno pa je ugotoviti, da" tako v KS kot v DPO na eni strani kot v delegacijah in pri članih delegacij na drugi še ne skrbimo dovolj za njihovo us-pešno vsebinsko delovanje, mi-sljm predvsem na oblikovanje skupnih stališč, da je pomanjk-ljiva medsebojna obveščenost, da skrajšani postopki otežkoča-jo demokratične razprave itd. Dejansko se rnoramo vsi or-ganizirati za potrebe delegat-skega sistema ter oblike dela in različnega gradiva prilagaja-ti potrebam delegatov ter de-lovnim ljudem in občanom, ta-ko da bo čimbolj pregledno, kratko, razumljivo in ustrezno pripravljeno. Predvsem pa bo-do potrebni pogostejši stiki članov delegacij z volilci, orga-nizaitorji takih stikov pa bodo morali biti organi KS in vod-stva družbenopolitičnih organi-zacij. Tudi delegacije in delega-ti bodo morali storiti vse, da bodo sproti obveščali volilce o delu skugščin ter o svojem de-lu in prizadevanjih v skupšči-nah. Prav bi bilo, da temu vpra-šanju v razpravi na današnji konferenci posvetimo več po-zornosti.
Dogodki y avezi s predlogom rekonstrukcije Prešemove in Levstikove ceste, so nam poka-zali, da so delovni ljudje in ob-čani močno zavzeti, da ne soi-delujejo samo pri odločL.nju o vprašanjih, ki so povezana z razvojem njihove  temeljne or-
ganizacije zdiruženega dela, am-pak tudi o tistih, ki se nana-šajo na življenje v krajevim skupnosti. Zato se ne bomo mogli več gibati le v mejah po-znanega ~in preizkušenega. Tre-ba bo zelo pogumno in siste-matično razvijati odnose med posameznikom oziroma druži-no, stanovaloi blokov, stolpnic, sosesk in krajevno skupnostjo. Politdoni delavci v KS čutijo cxi-govornost, da našim delovnim ljudem in občanom z ustrezno samoupravno in politično orga-niziranostjo v mikrosocialnem okolju omogočijo, da ne bodo samo ali pa predvsem predmet, ampak tudi akfcivni, zavestni saustvarjalci novih družbenih odnosov, da bodo dali svoj ne-sebičen prispevek h graditvi sa-moupravnega in političhega živ-ljenja v krajevni skupnosti.
V umetniškem programu so sodelovali Nada Bavde-ževa, Marjana Brecljeva, Mira Danilova, Sonja Hoče-varjeva, Mila Kačičeva, Ladko Korošec, Rudolf Prancl, Vida LeyStikova, Katja Levstikova, Zdenka Lukčeva, Ivanka Mežanova, Duša Počkajeva, Majda Po-tokarjeva, Ksenija Vidalije-va-žebre, Iva Zupančičeva, ' mladinska skupina »No-menklatura«, otroški pev-ski žbor osnovne šole »Maj-de Vrhovndk«, razstavljali pa so Stojan Batič, Jože Ciuha, Dragica čadež, Peter černe, Alenka Gerlovič, France Godec, Ve-ra Horvat, Tone Lapajna, Janez Pirnat, štefan Pla-ninc, Tinca Stegovec.