PdStninS plačana v gotovini
liaribor, torek 20 novembra 1934
Stev.
2B4
tMUm ~ IIMUT %
MARIBORSKI
Cena 1 Din.
VECERNIK
Uredništvo fn uprava: Maribor, Goapoaka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprava 2459 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 10. uri I Velja mesečno prejeman v upravi ali po poStl 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglaanl oddelek ..Jutra" v Ljubljani > Poštni čekovni račun SL 11.406
99
JUTRA
99
Vojna nevarnost v Afriki
" Pogajanja med Francijo in Itali-j o zaradi »korektur« v afriških kolonijah v korist Italije še niso rodila nobenih rezultatov, izzvala pa so vendarle v sami Afriki že konflikt, ki bi se utegni i vsak trenutek spremeniti v oborožen spopad, v vojno med kraljevino Italijo in cesarstvom Abesinijo ali Etijopijo. Že takrat, ko so prispele v svetovno javnost prve vesti o francosko-itai ijanskih kolonialnih pogajanjih, se je naglašalo, da niti Francija niti Velika Britanija nista kdo ve kako pripravljeni dovoliti Italiji kakšne pomembne spremembe kolonialne posesti v Afriki, bi pa eventuelno mirno dovolili razširjenje italijanskega kolonialnega imperija na področju Abesinije. Italijani pa bi si morali seveda abesinsko posest s a-m i osvojiti z orožjem v roki, kajti na to, da bi Abesinci prostovoljno odstopili Italiji tudi le eno samo ped svoje zemlje, menda pač nihče ne bo nikoli mislil. — Uradno so se te vesti sicer zanikale, dasi suml jivo ležerno, a potihnile niso in razni znaki so pokazali, da se v Afriki nekaj vendarle kuha.
Italijani so pričeli v Somaliji in Eritreji, ki obe mejita direktno na Abesinijo, razna velika javna dela, kakor gradnjo novih prometnih zvez, vojašnic in bolnišnic ter drugih vojaškim namenom posvečenih naprav, obenem so pa tudi reorganizirali svoje kolonialne čete in jih pomnožili z velikimi novimi, iz Evrope odposlanimi edinicami. Te svoje napore so pa kronali sedaj še z obiskom kralja Viktorja Emanuela v Somaliji, Oltregiubi in Eritreji. Vse to Abe-sincem seveda ni ostalo prikrito. Spoznali so, da se pripravlja nekaj, kar bi jih utegnilo oropati narodne in državne svobode in jih zasužnjiti, kakor so že zasužnjeni njihovi bratje v pokrajinah ob Rdečem morju in Atlantskem oceanu, dasi so deležni še vedno dosti več pravic kakor njihovi tovariši v nesreči, primorski Slovenci in Hrvati! Staro sovraštvo med Abesinci in Italijani se je pri-čeio tako obnavljati in poglabljati kakor v onih usodnih letih, ki so vodila do prve hi druge krvave vojne in znanega Italijan skoga poraza.
Da pa niso Abesinoev vznemirjale le vesti o raznih kombinacijah med velesilami, ampak tudi direktne šikane, za to so v obilni meri poskrbeli Italijani s a-mi s svojim izzivanjem na mejah. Vse kaže, da so delali to namenoma, ker jim je bil konflikt z Abesinijo potreben. V tem oziru so sedaj končno tudi uspeli. Al r 'tičem je zavrela vroča afriška kri, Priredili so v Gondarju demonstracije proti Italiji, vdrli v italijanski konzulat, ga demotirali in ubili v boju, ki se je razvil, tudi nekega italijanskega konzularnega stražnika. Italija je po tem incidentu v Gondarju seveda planila pokoncu; poslala je abesinski vladi v Adis Abebo ultimativno noto, v kateri zahteva vsa mogoča zadoščenja. Londonski in drugi listi Pa poročajo s tem v zvezi, da je Italija Pričela tudi že koncentrirati svoje čete ha mejah Abesinije, dočim se opaža v Abesiniji sami gibanje, kakršno je v tej črni carevini v navadi samo ob času izredno velikih dogodkov. Ni torej izit linčano, da se v vzhodni Afriki ne bi skuhala nova vojna med Italijo in Abesinijo, ki bi utegnila imeti še prav resne Posledice. Abesimja je, kakor Italija, članica Društva narodov, mimo tega je pa nekoč Italijane že pošteno naklestila in se te v zadnjem času tudi vojaško znatno modernizirala, za kaT so poskrbeli poseb-ho Japonci, ki si v Abesiniji vedno bolj odvajajo tržišče m politiko.
Pred izročitvijo memoranduma
Veliko zanimanie v Ženevi - Razpoloženje posameznih delegacij - Skupna seja maSe antante in balkanske zveze ob prisotnosti Lavala
ŽENEVA, 20. nov. Ženeva je postala že včeraj zelo živahna in oči vse Evrope so uprte vanjo. Napetost ne obstoja zaradi vprašanja, ki je na dnev nem redu, to je vojne med Bolivijo in Paragvajem, temveč vse bolj zaradi zanimanja za jugoslovanski memorandum, o čemer se tudi največ razpravlja. Splošno prevladuje mnenje, da je memorandum, kljub teži,ni dogodka, o ka terem razpravlja, sestavljen v zmernem tonu in čisto v duhu statutov Dru štva narodov. Praznava se tudi, da je popolna pravica Jugoslavije sestaviti memorandum in zahtevati uporabo člena 11. statuta. Samo o tein še ni soglasja, kako naj se postopa proti Madžarski, o kateri je na podlagi dokumentov ugotovljeno, da je organizi-
rala atentat v Marseilleu. Največ pristašev ima predlog, naj se sklene posebna konvencija, ki naj obvezuje vse člane Društva narodov, da onemogočijo vsako teroristično delovanje na svojem ozemlju. Te konvencije pa gotovo ne bo mogoče skleniti na sedanjem zasedanju, temveč šele v januarju prihodnjega leta. Vse torej kaže, da bo jugoslovanski zunanji minister Jevtič sedaj sicer predložil memorandum Društvu narodov, ki ga bo vzelo na znanje, pa bo odgodilo razpravo na zasedanje, ki se bo pričelo 21. januarja prihodnjega leta. Kar se tiče razpoloženja posameznih držav, je glede Francije znano, da zastopa z vsemi silami interese Jugoslavije. Poleg francoske delegacije se bo pa, kakor iz-
gleda, najbolj zavzela za jugoslovanski memorandum delegacija sovjetske Rusije. Zelo naklonjeno je tudi razpoloženje ostalih članic Društva narodov. Kar se tiče stališča Italije, je zaen krat še negotovo. Italija se trudi najti kompromis med stališčem Jugoslavije in Madžarske, dasi je to v tem primeru popolnoma nemogoče.
ŽENEVA, 20. nov. Jugoslovanski zunanji minister Jevtič je prispel v Ženevo včeraj zjutraj. Za njim je ob 9.50 prispel Titulescu. Jevtič je že včeraj izvršil vsa potrebna dela za izročitev memoranduma. Danes se je sestal skupni svet zunanjih ministrov male antante in balkanske zveze. Skupni seji je prisostvoval tudi francoski zunanji minister Pierre Laval.
Nov dokaz madžarske krivde
ARETACIJA MADŽARA LADISLAVA KISA, KI JE IMEL NALOG UMORITI DR. BENEŠA.
PARIZ, 20. nov. Preiskava o ozadjih marseilleskega atentata odkriva vedno nov material, iz katerega se vidi, da gre za velikopotezno mednarodno organizacijo v službi velike revizije mirovnih pogodb. Marseilleski atentat pa je bil zamišljen šele kot začetek cele vrste zločinskih nasilij, katerih smoter je bil ustvariti v Jugoslaviji zmedo in anarhijo, da bi se potem dalo v kalnem ribariti. Naglo vrne šanje policije v Nemčiji, Bolgariji, Romuniji in Češkoslovaški je pa vendarle rodilo ugodne rezultate in za omrež
je so romali temni elementi te mednarodne teroristične organizacije. Kako daleč so šli cilji in niti, se vidi iz tega, da je bil včeraj aretiran v Nici neki Ladislav Kis, zelo nevaren terorist iz okolice Bratislave, ki je nazadnje priznal, da je imel nalog, ubiti češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša. Pri Kisu, ki ga iščejo v mnogih državah zaradi cele vrste zločinov, so našli ponarejen češkoslovaški potni list. Danes so ga zaradi nadaljnje preiskave odposlali v Pariz.
Schuschnigsova vrnitev iz Rima
URADNI KOMUNIKE O POSVETOVAN JIH MED SCHUSCHNIGGOM IN MUSSOLINIJEM.
RIM, 20. novembra. Avstrijski zvezni kancelar dr. Schuschnlgg in italijanski ministrski predsednik Mussolini sta zaključila svoja posvetovanja in pogajanja.
koma znova potrdila popolno solidarnost v vseh vprašanjih, ki zanimajo italijansko in avstrijsko vlado. Obe vladi sta trdno odločeni nadaljevati po rimskih protokolih
Dr. Schuschnigg se je preteklo noč od- določeno politiko sodelovanja in zbliže-
peljal na Dunaj. Po njegovem odhodu je objavila italijanska vlada uradni komunike, v katerem izjavlja mimo drugega, da so posvetovanja med obema državni-
vanja v gospodarskih, kulturnih in političnih vprašanjih. Drugim državam je pa omogočeno sodelovati v korist splošnega miru.
Nova belgijska vlada
BRUSELJ, 20. novembra. Designirani ministrski predsednik Theunis je po dolgih brezuspešnih prizadevanjih drugih mandatarjev srečno dovršil pogajanja za sestavo nove belgijske vlade. Nova vlada je sestavljena tako-le: ministrski predsednik Theunis, zunanji minister Hy-maus, finančni minister Branquist, notranji minister Pierlot, pravosodni minister Boveze, vojni minister Deveze, gospodarski minister Isaacker, minister za javna dela Cauvelaerts.
Anglija proti novim blokom
PARIZ, 30. nov. Londonski dopisnik »Petit Journala« poroča, da je popolnoma napačno mnenje, da se angleška diplomacija ne zanima več za vprašanja, ki so v zvezi z marseilleskim zločinom. Dopisnik trdi, da vrši angleška vlada skoraj vsak dan diskretne de-marše in priporoča hladnokrvnost. Med tem pa posveča posebno pažnjo pojavljanju novih front v srednji Ev-
Tako bi se kaj ahko utegnilo zgoditi, da bi se iz sporazumevanja med Francijo in Italijo, namenjenega ohranitvi miru v Evropi, Izcimila v Afriki vojna, in
sicer še preden so pogajanja za sporazum obrodila kakršenkoli sad. Gotovo pa je, da bi Francija že zaradi teh pogajanj o-iiranila v primeru vojne med Italijo in Abesinijo blagohotno neutralmost v korist Italije, kar bi, kakor vse kaže, storila tudi Velika Britanija. Toda kljub te-
mu posel Italije ne bi bil tako lahek, kakor bi se utegnilo zdeti. Abesinsko ozemlje zahteva pri vojnih operacijah silnih fizičnih in tudi materialnih naporov. Vojna v Afriki bi Italiji požrla vsaj ogromne vsote denarja. Ga ima Italija v sedanji inizeriji dovoli na razpolago? Dvomimo. Mogoče je torej, da te vojne zaenkrat še ne bo in se bo — odgodila na poznejši čfs.	-r-
ropi. Anglija se živo zanima za delovanje Rusije, a istotako tudi za ponudbe, ki jih je Madžarska stavila Polj ski in Italiji. Vse to nasprotuji tradicio nalni politiki Anglije v srednji Evropi in na Balkanu in poizkuša vse, da prc preči tako politiko. Dopisnik trdi nazadnje, da bi se londonska vlada uprla politiki novih blokov potom sporazuma med Francijo, Italijo in Anglijo,
AVSTRIJA KRŠI NEŽENIRANO MIROVNO POGODBO.
DUNAJ, 20. novembra. »Der Morgen« objavlja zanimiv razgovor s poveljnikom vojske generalom Konigsbrunnom. General je izjavil, da je vse odvisno od tega, s kakšnimi sredstvi bo razpolagal v bodoče. Predvsem namerava popolnoma vojaško izvežbati vse pomožne formacije in bo v ta namen pritegnil k delu upokojene častnike, ki bodo dobivali poleg pokojnine še 100 šilingov na mesec. Razen tega bodo ustanovljene podčastniške šole; prva bo otvorjena že te dni v Korneuburgu. in bodo v njej poučevali aktivni častniki. Redna vojaška obveznost pa zaenkrat še ne bo uvedena.
LONDON O POSAARJU.
LONDON, 20. novembra. »Times« pišejo, da bi bilo zelo napačno misliti, da je problem Posaarja le lokalno francos-ko-nemško vprašanje. Nasprotno, to zadevo je treba smatrati kot velik mednarodni problem, saj ni nikakršen navaden spor med dvema državama. Posaarje je pod upravo Društva narodov in njegova vladna komisija je upravni organ te ženevske institucije. Zaradi tega interesira zadeva vse države, ki so članice Društva narodov. Realiziranje rezultatov plebiscita bo izzvalo celo vrsto problemov. Rešitev teh problemov bo zadeva Dnic štva narodov.
STRAŠNE POSLEDICE TAJFUNA.
NEWYORK, 20. novembra. Nove vesti iz Maniie poročajo, da je bil sedanji tajfun na Filipinih najgrozotnejši od vseli doslej znanih. Vse posledice strašne katastrofe se zaradi pretrganih zvez še ne dajo ugotoviti, toda že po prvih vesteh je tajfun zahteval okoli 500 mrtvih, več ko 10.000 ljudi pa je brez strehe. Vsi pridelki so uničeni do 90 odstotkov. Tudi škoda, ki je vsekakor ogromna, še ni ugotovljena.
Dnevne vesti
Pred rešitvijo
spomeniškega vprašanja v Mariboru
Pomembna anketa v kazinski dvorani - Maribor bo s spomenikom in s potrebnimi šolskimi zgradba* mi ovekovečil spomin viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, kralja Petrti I. Velikega Osvoboditelja in pokojnega generala Maistra
Včeraj popoldne ob 5. uri je bila v •podnji kazinski dvorani anketa, ki jo je •sklical v: imenu pripravljalnega odbora mestni župan g. dr. Lipold. Ankete so se udeležili najodličnejši predstavniki Maribora in obeh mariborskih okrajev, da sporazumno rešijo važno in pomembno vprašanje postavitve spomenika blago-pokojnemu viteškemu kralju Aleksandru 1. Zedinitelju, blagopok. kralju Petru I.
Osvoboditelju in pokojnemu generalu Rudolfu Maistru, osvoboditelju Maribora in njenega zaledja. Navzoči so bili: mestni povejnik brigadni general Svetozar Hadžič, .stolni prošt dr. Maks Vraber, polkovnik Čajk' ;i. oba okrajna glavarja dr. Senekovi:	Milan Makar, senator
dr. Miroslav Ploj, narodni poslanec Ant.
Krejči, ravnatelji vseh mariborskih sred-ujih in meščanskih šol, šefi vseh državnih im s;	n ravnih uradov, predstavniki vseh u	;orskih kulturnih, znanstve-
nih. nacionalnih, narodno-obrambnih in strokovnih organizacij, predstavniki vseh gospodarskih krogov, kakor tudi zastopniki vsega javnega življenja bliižje mariborske okolice.
Anketo je otvorir in vodil mestni župan g. dr. Lipold, ki ie v uvodnih besedah orisal priprave za postavitev spomenika ter naglasil, da mora naš obmejni Mari-
bor imeti viden znak našega osvobojena in zedinjenja, za katero se moramo zahvaliti blagopokojnemu kralju Petru Osvoboditelju in viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju, da mora naš obmejni Maribor in vse njegovo zaledje na viden način dokumentirati zvestobo in ljubezen do obeh velikih pokojnikov, kakor tudi do pokojnega generala Maistra, ki je osvobodil Maribor in njegovo zaledje. Zupanov nadaljni govor je izzvenel v predlogih naj dobi Maribor dostojen in viden spomenik, a dogradijo naj se tudi prepotrebne šolske zgradbe, ki bodo ove kovečile spomin velikih pokojnikov, ki bodo obmejnemu Mariboru v ponos, naši mladini, to je naši bodočnosti pa v veliko korist. Vse podrobno delo pa bo rešil odbor, ki se je nato konstituiral in katerega častno predsedstvo tvorijo: podpredsednik senata dr. Miroslav Poj, lavantinski knezoškof dr. Ivan Tomažič, mestni poveljnik brigadir general Svetozar Hadžič in ga Marija Maistrova, predsednica Ženskega društva v Mariboru. Glavnemu odboru za postavitev spomenika pa predseduje mestni župan g. dr. Lipold.
Podrobnejše poročilo o poteku ankete in njenih sklepih bomo objavili v jutrišnji številki našega lista.
Smrt dveh nedolžnih otrok v plamenih
Pretekli petek okrog 5. ure popoldne je izbruhnil v viničariji posestnika Ludvika Fluherja v Polički vasi pri Št. liju požar. Viničarji so bili na delu in sta bila doma samo otroka viničarja Kristla, eden star leto, drugi pa 6 mesecev. Otroka sta bila v sobi in spala ko je gorela viničarija. Sosedje so opazili dim in plamene, ki so objemali tudi že vinsko prešo in hlev. Prihiteli so takoj na pomoč in vdrii v sta no vanje, rešiti pa niso mogli ničesar, ker je že pregorel strop in je bila vsa hiša v ognju. Na pomoč so prihiteli tudi gasilci iz Pesnice, ki so takoj stopili v akcijo in
VSEM CENJENIM NAROČNIKOM.
Dne 12. novembra smo poslali vsem cenjenim naročnikom opomine dolgujoče na ročnine. Na položnicah označeni zneski veljajo do konoa novembra 1934. S tem bo vsak naročnik točno vedel, kako stoj? s svojo naročnino. Uprava lista bo primorana vsem onim, ki opominov ne upoštevajo in na priloženi položnici ne nakažejo označenih zneskov, koncem novembra ustaviti list. Naj nam cenjeni naročniki tega ne zamerijo, saj se bo vsak Izmed naročnikov gotovo zavedal važnosti našega edinega slovenskega glasila na bivšem Štajerskem in storil naprari svojemu listu svojo dolžnost. Uprava »VEČERNIKA«.
Veliki žalni koncert Ljudsko univerze
v spomin nepozabnega kralja Aleksandra
L Zedinitelja se vrši danes v torek 20. novembra ob 20. uri v frančiškanski cerkvi. Sodelujejo komorni pevci, ga. Fani Brandlova iz Maribora in g. Dušan iz Zagreba. Dirigent prof. V. Mirk.
Ljubljanska Glasbena Matica gre v Bolgarijo. Ljubljanska Glasbena Matica se Iv* podala jutri na turnejo po Bolgariji. Zbor, ki šteje 96 pevcev, bo priredil pod vodstvom dirigenta Mirka Poliča koncerte v Sofiji, Plovdivu, Stari Zagori in drugih krajih. Z Glasbeno Matico odpotujeta tudi komponista Adamič in Lajovic.
Romunsko učiteljišče v naši državi. V
Vršcu sta bila letos otvorjena paralelna romunska razreda na realni gimnaziji in na državnem učiteljišču. V prvi letnik učiteljišča se je vpisalo 14 učencev, ki bodo nadaljevali študije na temešvarskem učiteljišču, kot absolventi pa bodo nameščeni na šolah ob meji, ki jih obiskujejo otroci romunske narodnosti.
ogenj lokalizirali v toliko, da ni upepelil sosednih objektov. Sprva sosedi in gasilci niso s?utih, da sta bila sama doma viničarjeva otroka, ki sta postala žrtev pla menov. Šele ko je pritekel domov viničar Kristl, se je izvedelo za grozno nesrečo. Obe trupelci sta zogleneli in so Ie s težavo našli med razvalinami njune koščice. Škoda, ki jo je povzročal ogenj, znaša okrog 30.000 Din in je le dedoma krita z zavarovalnino. Kako je ogenj nastal, pa bo ugotovila nadaljnja preiskava. Sumijo, da ga je zanetila zločinska roka požigalca.
I*- teletina od S - Din naprej
se dobi v prodajalni
ios. Benlia Aleksandrova c 19
Iz krajevne organizacije JNS za V. mestni okraj. Propagandni odsek krajevne organizacije JNS za V. mestni okraj ima danes v sredo 21. tm. ob 20. v društvenih prostorih važen sestanek, ki je obvezen za vse člane odseka. Dobrodošli tudi somišljeniki.
Ženski krožek društva »Nanos« javlja, da odpade današnji sestanek. Ob tej priliki se mariborskemu in okoliškemu občinstvu naznanja, da bo krožek priredil v soboto, dne 24. t. m. v mali dvorani Narodnega doma večer Simona Gregorčiča v proslavo 901etnice njegovega rojstva.
Čebelarski kongres. Za čebelarski kongres, ki bo v Beogradu 25. tm., je prometno ministrstvo dovolilo polovično vožnjo. Čebelarji, ki se bodo udeležili kongresa, naj kupijo na odhodni postaji cel vozni listek, ki jim bo veljal tudi za povratek.
Pripravljalni odbor društva za zaščito interesov vlagateljev bivše poštne hra nilnice na Dunaju naznanja vsem vlagateljem in imetnikom tekočih računov, ki so se odboru prijavili, da je naša poštna hranilnica že stavila predlog ministrskemu svetu, da reši vprašanje izplačila. Odbor se bo sedaj lotil akcije, da rešitev zadeve pospeši in se doseže čim ugod nejši kurz. Oni, ki so leta 1928-29 svoje terjatve pri poštni hranilnici prijavili, pa se doslej odboru še niso prijavili, naj to čimpreje store, da bo moglo društvo merodajnim dokazati, kako velik je interes prizadetih na skorajšnji in ugodni rešitvi tega vprašanja. Prijave sprejema za pripravljalni odbor še nadalje Društvo žan-darmerijskih upokojencev za Jugoslavijo s sedežem v Ljubljani.
Zdravilišče za jetične. V naši državi imamo naslednja zdravilišča za tuberkulozne, in sicer državna v Topolščici, Novem Marofu, Surduliei in Veincu na Fruški gori; banovinska na Golniku, Bre-stovcu in privatno zdravilišče Ruskega Rdečega križa v Vurbergu pri Mariboru; zdravilišči socialnega zavarovanja na Kle tiovniku in Brestovcu, državni sanatorij za kostno tuberkulozo v Kraljeviči, držav no zdravilišče za tuberkulozne otroke v Metlici, okrevališče socialnega zavarovanja pa v Kasindolu. Mimo tega še manjši oddelki za tuberkulozne pri bolnišnicah v Mariboru, Ljubljani. Zagrebu. Sarajevu in Beogradu.
Zakon o služinčadi. Ministrstvo socialne politike namerava s posebnim zakonom urediti razmerje med služinčadjo in delodajalci. Izdelan je že osnutek zakona o službenem razmerju hišne in gospodinj ske služinčadi. Osnutek je bil poslan tudi ženski organizaciji, da se izjavijo o njem še žene. Ženska centralna organiza cija je osnutek temeljito proučila ter 'Izrazila svoje pomisleke in stavila svoje predloge. Po osnutku temelji službeno »•azmerje na pogodbi, ki mora biti pismena ali ustmena. Vsak mesec do 5. mora dobiti služinčad plačo. Plačuje se pa služinčad nazaj. Važna je nadalje uredba
o	počitku služinčadi. Ob nedeljah in praz nikih morajo gospodinje dovoliti služinčadi prisostvovati službi božji, vsako dru go nedeljo pa mora imeti služinčad pravico do nepretrganega peturnega odmora. Kot redni odpovedni rok - velja 14-dnevna obojestranska odpoved. Po odpovedi ima služinčad pravico dvakrat na teden oditi z doma, da najde drugo službo. Po dveh letih službe ima služkinja pravico vsako leto do enega tedna nepretrganega dopusta. V tem času ji pripada poleg plače tudi hranarina v višini polmesečne plače, ki jo mora dobiti preden odide na dopust. Po osnutku bi imela nadalje služinčad tudi pravico do odpravnine po desetih letih službe v višini četrtine letne plače.
Kragujevac dobi milijonsko posojilo. Državna hipotekarna banka bo dala mestu Kragujevcu posojilo 12 milijonov Din za javna dela, zlasti za vodovod, kanalizacijo in regulacijo.
Izplačilo kupona stabilizacijskega poso jila. Državna hipotekama banka opozarja lastnike juogstovanskega dela 7 od stol n, ga stabilizacijskega posojila iz leta 1931., da je 7 kupon plačljiv l. decembra t. 1. in da se bo od tega dne izplačeval1 pri cetrali v Beogradu in pri vseh njenih podružnicah.
Važno za delavce, ki iščejo kruha v Franciji. Nujno opozarjamo delavce vseh narodnosti, ki iščejo dela v Franciji, naj si preskrbe prej od francoske vlade posebno dovoljenje. Kdor bi se podal na pot v Francijo brez tega dovoljenja, ga bodo na meji francoske oblasti zavrnile.
Radio Ljubljauat Spored za sredo 21. t. ni.: Ob 12.15: plošče; 12.50: poročila; 1.3.000: čas, plošče; 18.00: plošče: 18.20: »Bukarešti, vzhodni Pariz«; 18.40: pogovor s poslušalci; 19.10: nacionalna ura: »Miljutin Bojič«; 19.35: plošče; 19.50 jedilni list, program za četrtek; 20.00: koncert Orkestralnega društva Glasbene Matice; 21.30: narodne žalostinke v ženskem tercetu; 22.00: čas, poročila, radijski orkester.
Grajski kino. Od torka 20. po dolgem času zopet v našem kinu Norma Shearer in Friderik March v prekrasnem Ijubav-nem filmu »Obsojena da ljubi...« v nem škem jeziku. Eden najlepših in najboljših filmov z lepotico Normo Shearer v glavni vlogi. Pripravlja se krasna opereta »Frasquita«.
Kino Union. Premiera prekrasnega filma^ ljubezni in zaobljube »S križem in mečem«, film slične vsebine, kakor je bil svoječasno »Župnik Kirhfeldski«. V tem filmu igra in poje prvič v Mariboru najlepši španski igralec in tenor don Jose Mojica. Prihodnji spored »Vražji tiger«.
Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franc Josefove« grenčice neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar često u-činkuje izredno dobrodelno na obolele organe.
Spominjajte se CMD
Narodno gledališče
REPERTOAR.
Torek, 20. novembra ob 20. uri: »Hamlet« red D. Znižane cene.
Sreda- 21. novembra ob 20. uri »Konflikt« red A.
Četrtek, 22. novembra ob 20. uri »Gugalnica« red C.
Petek, 23. novembra: Zaprto.
Na predstavo »Konflikt« opozarjamo odvetnike in pravnike sploh. To zanimivo in učinkovito psihološko drahio, katere glavni lik je odvetnik, je napisal dr. Maks Alsberg, znani pisatelj in eden najboljših nemških odvetnikov. Predstava bo za red A.
Med najuspelejše veseloigre, kar jih je bilo uprizorjenih na mariborskem odru v poslednjem času, spada vsekakor »Gugalnica«, delo češke pisateljice in igralke O. Scheinpflugove, ki ga je občinstvo pri obeh dosedanjih uprizoritvah sprejelo z redko velikimi simpatijami in s salvami smeha. »Gugalnico« ponove v četrtek, 22. tm. za red C.
Otvoritev glasbene sezone bo v kratkem s premiero prve letošnje operete, Lebarjevega »Carjeviča«. Delo, ki ga mariborsko občinstvo gotovo pozna z zvočnega traka, ki se pa muzikalno gotovo bolj uveljavi na odru, odlikuje div-na, mestoma kar operna glasba in posrečena, zabavna vsebina. Dirigira kapelnik Herzog, režira Kosič, nastopijo Udovičeva Barbičeva, Dragtutinovičeva, Severjeva, Starčeva, Gorinškova, Godiuova, Sancin. P. Kovač, Harastovič, Rasberger, Košič, Gorinšek, Nakrst, Furijan, Blaž, Verdo-nik in Standeker. Nove toalete je po o-snutkih ing. arh. Bojama Stupice izdelal atelje Živke Severjeve v Ljubljani.
Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shuj-šanju, bledici, obolelosti žlez, izpuščajih na koži, tvorih uravna naravna »Franz Josefova« voda izborno toli važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežnejši otroci dobro preneso »Franz Josefovo« vodo. »Franz Joseiova« grenčica sc dobi v vseli lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—
Brat ubil brata. Pri Sv. Juriju na Bregu blizu Čakovca je bil izvršen te dni strahovit zločin. Brata Ivan in Peter Šafarič, prvi star 32, drugi pa 24 let, sta se že delj časa sovražila. Povod sovraštva je bila ljubosumnost, ker so starši rajši imeli mlajšega Petra. V kritičnem trenutku je stareši Ivan pograbil sekiro in pobil ž njo svojega brata Petra do smrti. Po uboju je zbežal in ga doslej šs niso našli. Domnevajo, da si je sam končal življenje.
Smrtna nesreča. V Rošpohu se je smrtno ponesrečil 35Ietni hlapec Alojzij Uraj-nik, ki je služil pri oskrbniku Pavežniku. Metal jo s skednja seno in pri tem padel tako nesrečno, da si je prebil lobanjo. Obležal jo na tleh nezavesten. Poklicali so zdravnika, toda zaman, ker je Urajnik še pred njegovim prihodom podlegel smrtni poškodbi.
Katastrofalna povodenj v Hercegovini-Skoro nad vso Hercegovino je divjala včeraj strašna nevihta in so največ tr-peli kraji okrog Mostarja, Nevesinja 'n Konjiča. Vse reke in potoki so narasli. a Neretva se je dvignila 10 m nad normalo ter preplavila velike komplekse polj '!1 travnikov. Voda naglo dere in je podušila že ogromno število hiš, mlinov, mo* stov in cest. Škoda, ki jo je doslej P°" vzročila, znaša že več milijonov.
Taksne znamke za račune. Po nalogi1 davčnega oddelka finančnega ministrstva bodo finančna ravnateljstva vršila stro* go nadzorstvo pri posameznih tvrdkah, ki smejo s posebnim dovoljenjem finančnega ministrstva same lepiti taksne znam ke na račune po taksnem zakonu. C& se ugotovi le v enem primeru, da katera tvrdka ni izdala taksiranega računa, -1l bo finančno ministrstvo na podlagi zakona takoj odvzelo dano dovoljenje.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je ka/J toplomer 6 stopinj C nad ničlo; mininni -na temperatura je znašala 5 stopinj nad ničlo, barometer je kazal pri 20 stlepinjah 745.9, reduciran na ničlo pa 74d,s. relativna vlaga 89; vreme je oblačno^ tiho; preteklo noč je padlo 2 mm dežja,_ vremenska napoved pravi, da bo zjutiaj j vladno, podnevi pa nekoliko topleje.
V	Mariboru, dne 20. XI. 1934.	Mariborski	»Več	er	ni	k'«	Jutra/	Stran	3.
— ..————	——————	     II	——.. ..
S »Kraljico Marijo"
po Sredozemskem morju
Predavanje prof. I. Mlakarja iz Ljubljane v Ljudski univerzi
Naš »večni popotnik«, nalezljivo vedri
profesor I. Mlakar iz Ljubljane, je povabil preštevilne svoje prijatelje, ki so Prošli teden do zadnjega kota napolnili Ljudsko univerzo na podoživljanje potovanja s »Kraljico Marijo«, ki ga je priredila Jadranska Straža po Sredozemskem morju junija meseca lanskega leta.
Nad vse humorno podano predavanje ie nate prejelo občinstvo, ki je z razgibano pozornostjo kaj rado sledite šega-vim prigodam na poti. Luksuzni parnik »Kraljica Marija«, ki je nudil potnikom ves čas poti udobno domovanje, je odplul iz Splita 14. VI. 1933. Usidral se je Pred Krfom, kjer so potniki občudovali bujno tropično vegetacijo v parku gradu Ahileion, nekdanja last cesarice Elizabete in potem Viljema II., posebno pa je zanimal našega g. predavatelja kip Ahila, ki mu je dal pobudo za marsikakšno globoko misel o naši sodobni umetnosti. Na nadaljni poti so se ustavili, ko so dokaj mirno prepluli »nesinsko ožino ter krenili v Tirensko morje, v Ajacciju, glavnem
Preteklo nedeljo dopoldne je imela tna-■ iborska kolesarska podzveza v prostorih hotela »Novi svet« v Jurčičevi ulici svoj redni letni občni zbor. Novinarji imamo priliko prisostvovati raznim občnim zborom, svojevrsten pa je gotovo občni zbor mariborske kolesarske podzveze, ki je pokazal posebne znake nepojmovanja obstoječih pravil. Žalostne razmere v kolesarskem športu prejšnjih let so odjeknile v javnost, ki kaže precejšnje nezanimanje za kolesarski šport v okviru podzveze. Tako so se preteklo nedeljo zbrali zastopniki 4, v podzvezi včlanjenih klubov, in sicer SK Železničarja, SK Maratona, Poštele in Edehveissa, da se med seboj pogovorijo in določijo smernice za prihodnjo sezono. Ostala včlanjena kluba, »Drava« in Klub slovenskih kolesarjev v Gelju, nista poslala svojih delegatov. Tako so bili zbrani le zastopniki mariborskih klubov.
Občni zbor je otvoril in vodil predsednik podzveze g. Slavko Markovič. Uvodoma je pozdravil navzoče, nato se je spomnil blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra 1- Zedioitelja, ki so mu navzoči zaklicali trikratni »Slava!«, novemu kralju Petru II. pa trikratni »Živijo!« Ministru dr. Andjelinovieu in predsedniku Kolesarske zveze sta bili pa odposlani z
mestu romantične Korsike, nasičenim in umno gospodarsko izkoriščenim slovesom velikega Napoleona, sledila je Riviera, Nica, Monaco, Toulon in sedaj za nas tako nesrečni Marsej. čudovite vodne naprave Barcelone so zadivile naše potnike. Na poti so si ogledali še Alžir, Tunis ter se na povratku ustavili v Malti. Zelo spretno je vedno mladeniško razpoloženi g. predavatelj poživil opis poti z mikavno-šaljivimi domisleki in z mnogimi skioptičnimi slikami, ki so tudi nam vzbudile veselje in željo po eakem potovanju. Potovanje, prirejeno po Jadranski Straži s parnikom »Kraljica Marija« (ki je plula pod varnim in vzornim vodstvom pomorskega kapetana Šimun-koviča) je v vsakem pogledu zadovoljilo potnike ter je bilo povrhu še razmeroma zelo poceni.
Burno pozdravljen in zahvaljen od izborno razpoloženega občinstva, se je, iskreno poslovi! g. prof. Mlakar, ki je Ljudski univerzi vedno dobrodošel, ljub gost.
občnega zbora pozdravni pismi. V kratkih obrisih je nato g. Markovič orisal delovanje podzveze v preteklem poslovnem letu. Zaradi odsotnosti tajnika je g. Markovič tudi podal tajniško poročilo, iz katerega posnemamo, da je podzveza letos priredila olimpijsko prvenstvo na progi Maribor - Dravograd - Maribor ter dva izleta v Slovensko Bistrico. Podzveza je imenovala za dosmrtnega častnega člana g. Vlado Dianiča iz Zagreba, ki ima izredne zasluge za mariborski kolesarski šport. (V čem so te zasluge, nam ni znano. Op. ured.) Za izredne zasluge je podzveza tudi podelila predsedniku gosp. Markoviču častno diplomo. V podzvezo sta bila letos sprejeta SK Železničar in kolesarski klub »Zvonček«, slednji pa je bil zopet zaradi neplačanih prispevkov črtan iz članstva. Zaradi manjkajočih prijav s strani klubov točno število rednih članov ni znano, pač pa je pri podzvezi verificiranih 41 dirkačev. Letos so napravili izpit za kolesarske sodnike trije člani.
Tehnični referent g. Kebrič je podal statistiko letošnjih kolesarskih dirk klubov podzveze. Ti klubi so priredili 16 dirk, in sicer 6 klubskih in 10 medklubskih. Pri dirkah je zasedel največ mest Maraton, in sicer 21, Železničar 17,
Edehveiss 4, Poštefa in Drava pa po 2 mesti. Izven Maribora je . startal član SK .Železničarja g. Štefan Rozman, ki je dosegel 2 prvi in 1 drugo mesto.
Blagajniško poročilo izkazuje 1421 Din primanjkljaja, ki jih dolguje podzveza predsedniku g. Markoviču. Zaradi kritja tega primanjkljaja se je vnela živahna in dolgotrajna debata. Končno je bil z večino glasov sprejet predlog, po katerem se povišajo prispevki klubov poleg dosedanjih še za vsakega člana po 10 Din, in sicer tako, da bo moral vsak klub plačati prispevke najmanj za 10 članov. Delegat Maratona g. Smerdel je kritiziral uporabo kolesarskega olimpijskega fonda za kritje tekočih izdatkov ter zahte val, da mora v bodoče ta fond ostati nedotaknjen.
V	imenu nadzornega odbora je poroča' g. Lubša ter predlagal absolutorij odboru, ki je bil tudi sprejet. Sledile so volitve in je bila izvoljena naslednja no-
Na četrti razpis športnega nagradnega tekmovanja je uredništvo »Večernika« prejelo še večje število rešitev kot prejšnji teden. Vsega je prispelo 522 izpolnjenih kuponov, izmed katerih je bil neveljaven samo eden. Tekmovalci so stali tokrat pred težko nalogo, ker sta se spoprijela dva domača kluba. Razumljivo je, da je bite »prerokovanje« bolj težko, kar je najlepši dokaz, da ga je večina tekmovalcev pošteno »polomila«.
Kar prav pred zimo bo osrečen s smučkami, ki jih je darovala naša znana tvrdka Sport-Divjak na Glavnem trgu, dijak Ninoslav Bizjak iz Maribora, Kamniška cesta 8. Predvideval je naslednje rezultate: ISSK Maribor:SK Železničar 2:1 (2:0) in Čakovečki SK:SK Ilirija 2:2 (1:1).
Drugo nagrado, krasno darilo mariborske podružnice Učiteljske tiskarne v Tyrševi ulici 3., prejme abiturient učiteljišča Drago Bajt, iz Maribora, Franko-panova ulica 15. Napovedal je naslednje izide: ISSK Maribor :SK Železničar 3:2 (1:1) in Čakovečki SK:SK Ilirija 2:2 (2:1).
Sokolsko društvo Maribor III. priredi v nedeljo 25. nov. ob 15. uri v društveni namen Rdečega križa v krčevinski šoli igro »Rožmarin«, spisal Vladimir Pfeifer. Prolog bo govori' br. podstarosta. Sokoli, prijatelji Sokolstva in vsi, ki imate srce za ubogo šolsko deco, obiščite to predstavo!
Sokolsko društvo Maribor II., Pobrežje
nujno poziva vse svoje novo pristopivše članstvo, ki še ni priseglo, da se v če-
va uprava: predsednik Slavko Markovič (Poštela), podpredsednik Ružič (Poštela), tajnik Fišer (Železničar), blagajnik Lešnik (Edehveiss), tehnični referent Kebrič (Maraton), odborniki Smerdel, Sojič (Maraton), Glavič, Lorber (Železničar), Lubša, bunko (Poštela). Princi, vViegei {Edsl weiss), Fajs, Amon (Celje) in Vlagovič (Drava). V nadzorni odbor so bili izvoljeni ravnatelj Lekan (Maraton), Princi (Edelweiss) in Martner (Poštela).
Pri raznoterostih se je sklenilo zaprositi »Peruna«, naj stopi zopet v podzvezo ter na predlog Železničarja naj se prihodnje leto vrši državno prvenstvo na dirkališčih v Mariboru.
Po triurnem trajanju je nato g. Markovič zaključil občni zbor, ki je pokazal, da se kolesarski šport na bazi dosedanje me tode še do1go ne bo razvil tako, da bi postal v pravem smislu besede — ljudski šport.	-en.
Šport
Izid čefrfega nagradnega tekmovanja
Z novim klobukom po izbiri dar tvrdke Filipančič, Vetrinjska ulica, se bo po-
Sokolstvo
stavljal Alojz Bizjak, finančni nadzornik v pokoju iz Maribora, Smetanova ulica 51. Njegova napoved je bila: ISSK Ma-ribonSK Železničar 3:2 (1:2) in Čakovečki SK:SK Ilirija 2:2 (1:1).
Sedaj pa še nekoliko o ostalih tekmovalcih. Kot že omenjeno, se jih je večina prav pošteno' opekla. Nič manj kot 497 jih je napovedalo poraz ISSK Maribora in samo ostali zmago ali neodločen izid. Bolj pisane so napovedi rezultata za tekmo Čakovečki SK:SK Ilirija. 251 jih je bilo za zmago Čakovečkega SK, 234 za SK Ilirijo, ostali pa za neodločen izid. Nekateri so napovedali tudi rezultate za odpovedano tekmo ŽSK Hermes :SK Ra-pid v Ljubljani. Večina njih je verovala v zmago SK Rapida.
Onim, ki tokrat sreča ni bila naklonjena, sporočamo, da bomo tudi za prihodnjo nedeljo razpisali tekmovanje. Zadevni kupon bomo objavili v naši četrtkovi številki. Kupon dobro hranite, ker bo samo enkrat objavljen! Razpored prvenstvenih tekem za nedeljo 25. trn. je naslednji: v Mariboru ŽSK Hermes :ISSK Maribor, v Čakovcu čakovečki SK:SK Celje in v Ljubljani SK Ubija:SK Želez-
l	ničar.
trtek 22. nov. ob 20. uri zanesljivo udeleži obveznega predavanja v dvorani br. Renči ja. Prosvetar.
Kot ustvarjen za cirkus.
Artist se predstavi ravnatelju potujočega cirkusa:
Gospod ravnatelj, sprejmite me v službo. Znam se z obema nogama praskati za ušesi, strižem po vrsti z ušesi in govorim perfektno s trebuhom.
Občni zbor
mariborske kolesarske podzveze
Kolesarski športni forum polaga račune * Na potu zboljšanja razmer v kolesarskem športu?
Drago Bajt:
Enoroki
Eeto 1914 ...
Klavdij sc sicer ni mogel ponašati s klasično moško lepoto. Bil je pač eden tistih mladih mož, ki so nam (posebno Pa še ženskam) simpatični, čeprav niso lepi in stasiti. Simpatični pa so nam zaradi svojega obnašanja in značaja. Zadnje je pridobilo Klavdiju naklonjenost lepih deklet, ki so kar »norela« za njim. Nekaj časa je to bilo Klavdiju všeč, dokler se ni vsega naveličal in si zaželel zatišja. Seveda takega, zakonskega, ob strani ljubeče žene. Vedel je, da ga lahko °srečl samo ena. Ni izbiral dolgo. Nase Sa je priklenilo dvoje sinjih in sanjavih °£i. Bila je Eva. Ah, saj veste, kako je bilo takrat, pred dvajsetimi leti. . . . ^rav tako kot danes in kot bo še dolgo, jlolgo. Saj sc lahko vse izpremeni, le 'iubezen mladih ljudi bo ostala vedno 'sta. Vedno hrepeneča, šileča k nebu in 2Vezdam — dokler ne omaga in se ne Izgubi v golem uživanju.
Morda bi bilo vse tako, kot si je Klavsi slika! v mislih, če bi to ne bilo leta .14. Kdo bi ne pomnil tega leta? Saj le bilo tu začetek nešteto žaloiger. Takih, ki so pretresale svet in še več takih, ki
so ostale skrite med zidovi toplih domov. Morda je bila ena teh tudi žalostno slovo Klavdija od Evo. Poslavljati se kot bojevnik, se pravi isto, kot da se posloviš od življenja. Saj človek ne ve kako in kaj, kje in kdaj ga čaka. Ampak vojna je le vojna! Rekli bi mi, da sem sentimentalen, če bi hotel natančneje popisati to slovo. Povem naj torej samo, da je bilo iskreno, polno solz in vzdihov, priseg večne zvestobe in še polno drugega, kar je s tem v zvezi. In Klavdij je
17. septembra 1914 odšel na fronto . . .
*
Leta 1914—1918 . . .
Od slovesa so potekale ure, dolge, neskončne. In so minevali dnevi, tedni, meseci. Nato leto. Prvo, drugo, tretje, četrto . . . Klavdij je pisal redno, enako redno mu je odpisovala Eva. In sta tako bila vedno drug ob drugem. Saj veste kako je: ona jo po večkrat prečitala pismo, vsako besedo izgovarjala glasno in nato premišljala o vsem, dokler ni prispelo naslednje pismo. Prav tako on. V bojnem metežu je mislil na njo, ko je v močvirnatem jarku ranjen hropel med mrtvimi tovariši, mu je bila v mislih ona. Ni pisal, da je bil ranjen. Vedel je, da bi jokala in da bi prebdela dolge noči v skrbeh zanj , s,
' w
Leto 1918. . .
Kar tako je prišel. Nič ni prej pisal, nekega dne je pač stal na vratih on, Klavdij. Tak kot nekoč, v isti obleki in z istim smehljajem na ustih. Eva sprva ni vedela, kaj od presenečenja in sreče. Kot otrok je stala, dokler ni stopil k njej.
»Eva . . .«
»Klavdij . . .« '-------
Dvoje srečnih src je utripalo drugo ob drugem. Objela sta sc. Kot nekoč, ko je odhajal. Tedaj je Eva otrpnila. Toliko, da ni kriknila. Ob Klavdijev! desni rami je zanihala roka kot mrtva. Evino misel je spreletela strašna slutnja. Prijela je za to nihajočo roko. Jo otipavala. In je s široko razprtimi očmi zastrmela v njega.	\
»Saj ni mogoče . . .«
Klavdij je nemo prikimal. Nato ji je povedal kako in kaj. Je pač vrag! Kar po zraku prifrči taka-le granata. Zapiči se^v zemljo in se razleti na sto ali še več kosov. Poceni se človek izmaže, če mu ne razbije glave. Roka, to je malenkost. Človek ima dve in prav lahko pogreša eno.
Evi to ni bilo vseeno. Upirala se je mi-jšli, da bi Klavdija sedaj ne mogla več ljubiti, pa se je ta misel vedno globlje
zajedala v njeno bitnost. Pričela je dvomiti v to svojo ljubezen, dokler ni spoznala, da je ta ljubezen še samo usmiljenje. Branila se je misliti na bodočnost. Grozna je bila misel, da bi morala vse življenje prebiti ob njem in to samo radi tega, ker se ji smili. Ali naj žrtvuje temu usmiljenju vso svojo mladost in živi jensko srečo?
Klavdiju to ni ostalo prikrito. Začutil je ,da je postal Evi odvraten. Ni moge! doumeti tega. ker je trpel štiri dolga leta in izgubil pri tem roko. — In si je Še mislil: vse to trpljenje ga ni strlo in nikoli ni obupaval. Sedaj pa ga radi ene same ženske, Eve, muči misel o brez-pomembnosti življenja. Saj sedaj ni več enak drugim ljudem, takšen kot je, enorok. Grozna je ta zavest manjvrednosti.
*
Vsemu je napravi! konec Klavdij sam. Nekega meglenega jutra so našli ob železniškem tiru razmesarjeno truplo. Smrt, katere se je izogibal vsa štiri leta vojnih strahot, je sedaj prišla po njegovi lastni volji. Česar niso mogle storiti svinčenke, ne granate, ne bombe, je storila ena sama misel na izgubljeno srečo ob dekletu, sinjih, sanjavih oči . . ;
»Čuvajte Jugoslavijo 1“
V	Mariboru, dne 20. XI. 1934.
a—— HMMIH I«I .......I	mini—~
A. K. Grln:
Bogastvo
Roman.
»Kako je?« je vprašal odvetnik radovedno.
»Komaj dve uri mu je še sojeno živeti.«
XXIH.
Dve uri? Po tolikih tetih pomanjkanja in bede naj bi bil le za ta kratek trenutek v posesti premoženja, in v tem času se naj odloči, na čigava ramena mu je preložiti breme bogastva, ki mu ni prineslo nikake koristi! Zvenele so besede kakor v posmeh in navdajal me je strah. Mislil sem, kako lahko bolnik neposredno pred smrtjo izkaže svoje zaupanje osebi, ki je v zadnjih trenutkih ob njegovi strani, čeprav niseim odvetnikovim domnevam pripisoval nikake važnosti, bi vendar rad hišo zapustili1, da se ogrnem vsaki podobni možnosti.
Toda čutil sem, da bi bilo tako početje brezsrčno, kajti bolnik je očividno zajemal tolažbe iz mojega pogleda iti ni odvrnil očesa od mene. Mogoče bi me oviral, niti roke bi ne dvignil in me zadrževal, da odidem skozi vrata; a jaz, bi li
Kamnica pri Mariboru
Trije smrtni primeri v teku dveh let v isti družini. V petek 16. t. m. smo pokopali na tukajšnem pokopališču gospo Alojzijo Henjova, ugledno posestnico ob poti med Mariborom ter Mariborskim o-tokom v lepi starosti 64 let. Pokojnica je že dalje časa bolehala za vodenico, in jo je trpljenja odrešita šele neizprosna smrt. Pogreba se je udeležilo večje število njenih znancev in prijateljev iz mesta ter okolice, dokaz, kako priljubljena je bila rajna rnati Henjova med ljudstvom. Zadnjo čast ji je izkazala tudi gasilska četa iz Kamnice, za katero je imela zmiraj odprte roke in je bila od nje čislana kot najboljša dobrotnica. Pred mesecem dni, dne 10. X. pa smo spremili k zadnjemu počitku istotam njeno hčerko Ano, ženo železničarja, primorskega rojaka g. Martina Koblarja, v njeni najlepši življenjski dobi 29 let. Zapustila je svojemu možu
2	nežna otročiča. Pobrala jo je jetika, za katero je že dalje časa bolehala. Dne 16. XII. 1932 pa smo izročili materi zemlji brata, oziroma sirna pokojnih, g. Ivana Henja v najlepši moški dobi 24 let. Tudi on je bil zeifo priljubljen med svojimi znanci, zlasti kot dober godbenik-basist v studenški gasilski godbi. Torej trije zaporedoma v teku 2 let, ki počivajo v skupni rodbinski grobnici na kamniškem pokopališču. Vsi, ki smo jih poznali, jih hočemo ohraniti v trajnem spominu, žalujočim preostalim pa naše iskreno sožalje !
Ptuj
Zopet krvava nedelja v ptujski okolici.
Ne mine nedelja ali praznik, da ne bi bilo v ptujskem okraju krvavih obračunov med vročekrvnimi fanti. Tako se je razvilo tudi v nedeljo 17. t. m. krvavo obračunavanje v Stojncih, kjer so napadli še neznani razgrajači 181etnega pos. sina Franca Čuša in ga obdelali s koli in noži na tako zverinski način, da je obležal s smrtnonevarnimi poškodbami nezavesten v mlaki krvi. V jarku ležečega so v pozni tK>či naš1! ljudje in odredili njegov prevoz v ptujsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da ila počeo lobanjo in več globokih vfoodljajev v tilniku. Njegovo stanje je tako resno, da ni upanja, da bi mu rešili življenje. Ob istem času se je izvršilo enako sirovo in zverinsko dejanje na javni cesti na Pobrežju pri Sv. Vidu. Med vtoje nimi fanti je nastal prepir in pretep, ki je imel za posledico, da sta brata Franc in Ignac Plajnšek dobila z noži težke poškodbe na obrazu in vratu. Obadva poškodovanca so spravi'i v ptujsko bolnišnico. Orožniki so uvedli preiskavo in so 2 junaka noža že aretirali.
Nezgoda. Ponesrečil se je 49Ietni Jakob Simonič, posestnik v Dornavi. Padel je z voza tako nesrečno, da si je zlomil desno roko. Zdravi se v ptujski bolnišnici.
mogel kdaj pozabiti ta po©led; ali bi me spomin n ang vedno ne mučil? Ne, moral sem ostati do konca, naj nastane iz tega kar hoče. V prijaznejšo okolico ga nismo mogli več prenesti, torej smo morali ostati v njegovi ibiižini, da ga ra«veselimo s sočustvovanjem.
Na poti k zdravniku sem kupil velik šopek belih vrtnic, 'ki sem jih položil' pred njega. Solze so mu stopile v oči in tiho ter ljubko je božala njegova roka cvetice.
»Moija mati je imela lep vrt,« je rekel, »in dostikrat sva se obmetavala s cvetnim listjem Frank in jaz. Ničesar bi ne mogli prinesti, kar bi mi napravijo več veselja.«
Srce mi je bilo olajšano, ko sem ga videl tako srečnega, pa spet sem občutil kakor krivdo, ker sem storil nekaj, s čimer bi se mu prikupil.
Cutting je imel menda isti občutek, ker me je sedaj tako pomembno pogledal, ko je stopil k postelji.
»Obžalujem, da vas moram vznemirjati,« je rekel, »toda kot odvetnik se čutim dolžnega vas opomniti, da razpolagate s svojim premoženjem. Če ne zapustite nikake oporoke, se bo vnel boj po vaši smrti še huje, kakor je divjal do-zdaj, kar hočete gotovo preprečiti.«
»Da, da.«
»Hočete mi povedati, kaj nameravate storiti, kdo naj bodo vaši dediči?«
»Odločil sem se že,« je odgovoril bolnik. »Premoženja nočem deliti, vse hočem zapustiti enemu.«
»Tudi če je vsota še tako velika?« »čim večja, tem bolje! Eden naj vse dobi. O, kako me to osrečuje po tolikem pomanjkanju to brezuspešnem upanju!«
Odvetnik je sedel k mah mizi, pripravil pisalno orodje in začel izpolnjevati vzorec za testament, ki ga je v ta namen vzel s seboj. Med tem se je pogovarjal z zdravnikom in sem ž njim poskušal vsa sredstva, da bi umirajočega okrepili in mu lajšaii trpljenje. Ko je prišel trenutek, da bi Delancy imenoval svojega dediča, sem se umaknil kakor daleč mi je bilo mogoče, a v mali sobi sem vendar odločno slišai’ ime: »Hamilton Degraw.« »... vi želite...« je dejal odvetnik. »Vse moje premično in nepremično premoženje prepustiti temu gospodu, ki se imenuje Hamilton Degraw, kakor ste mi povedali.«
»Pa vendar,« sem zaklical v lahko umljivi zmedenosti, »saj sem vam vendar popolnoma tuj, prosim preudarite še enkrat, kaj storite! Ne potrebujem vašega bogastva in povrh...«
»Ne zapravljajmo dragocenih trenutkov,« je prosil, ko ga je ponovo dušil kašelj. »Čeprav ste neznani, ste vendar
podobni mojemu bratu Franku in on je bil najpoštenejši človek na svetu in tako sem prepričan tudi o vas. Zvestobo in poštenost iščem pri svojem dediču, oboje mu bo zelo potrebno. Napišite ime,« je velel umetniku,« in glejte, da bo listina pravilna, drugače ne najdem miru v grobu.«
Naše ugovarjanje ni pomagalo nič. Mož ja bil popolnoma pri zavesti, zdravnik je lahko prisegel na to, in odpor z naše strani bi lahko samo oropal bolnika še zadnjih moči. Cutting je bil od razburjenja bled kakor list, na katerega je napisal moje ime. Potem je prosili zdravnika, da pokliče svojega kočijaža za pričo, podal umirajočemu pero v roko in gledali smo z napeto pozornostjo, kako je napisal tistih nekaj besed, ki so napravile iz srednje premožnega moža posestnika velikega premoženja.
Ko je bil podpis gotov, si je Delancy oddahnil, med tem ko sem se jaz komaj zavedel pomena tega trenutka. Bilo mi je, kakor da sanjam in se mi težko breme vali na moja ramena in me hoče stisniti. Komaj sem zapazil začudene poglede zdravnikove in svojega prijatelja in sem se čutil šele malo olajšanega, ko me je bolnik poklical po imenu in mi povedal to-le:
(Se bo nadaljevalo.)
Posebna stran predsednika Roosevelta
ZANIMIV ČLANEK RAYMONDA CLAPPERJA.
Znižanje mesnih cen. Ker so nakupne čeme živine s cenami mesa tako različne, da se nikakor ne ujemajo z današnjimi razmerami, je aprovizacijski odbor za mesto Ptuj določil naslednje cene mesu: za kg govedine je dopustna najvišja cena 9 Din, za svinjino pa so se določile naslednje najvišje cene: riba 14 Din, rebrca 8 Din, pljuča 6 Din, jetra 8 do 10 Din, meso brez privage na špeharskem trgu 11 Din, pri mesarjih 12 Din, gnjat 10 do 12 Din, pleča 8 do 10 Din, noge 3 do 4 Din, drob 4 Din, slanina 10 do 12 Din, salo 13 Din, črevna mast 7 Din, zajec 11 Din, mladi pro1eki 12 Din, koleti brez privage 14 Din. Špeharji in mesarji bodo v primeru prekoračenja teh ce ovadeni sodišču v smislu zakona o pobijanju draginje.
Poljčane
Smrtna nesreča. V Stopnem pri Makolah se je pri nakladanju listja po golem naključju pripetila smrtna nesreča, katere žrtev je postal 60Ietni preužitkar Martin Dvoršak. Sin je nakladal listje, oče Martin pa je bil na vozu in točil. Bili so z nakladanjem že skoro gotovi, le en kup je bilo treba še spraviti na voz, ko se je vozu na precejšnjem bregu nenadoma za daj pretrgala zavorna veriga. Sin je tedaj hitro skočil k ojesu in zaokrenil voz hoteč ga s tem zadržati, da ni zdrvel po strmini. Pri tem pa je oče, ki ni bil pripravljen na nesrečo, na ostrem ovinku padel z voza in priletel na trda tla tako nesrečno, da je bil par trenotkov na to mrtev. Pokojnika so pokopali v Makolah. Siromaka je zadela nesreča ravno za njegov god. Z nesrečno družino sočustvuje vsa soseska.
Zakaj imajo novinarji tako radi Roosevelta? se vprašuje Raymond Clapper in odgovarja na to vprašanje v junijski številki »Revie\v of Reviews«. Predsednika Wilsona so videli novinarji redko. Smatrali so ga za velikega moža, širokopoteznega,	nekoliko	sebičnega in	nedostopnega. Hardinga	so	poznali iz	ča-
sov, ko je bil senator. Imeli so ga radi kot dobrega	človeka	in	državnika.	Iz
Coolidgea so	se spočetka	norčevali,	po-
zneje so se začeli zanj zanimati, končno so pa spoznali, da je bistroumen politik, opirajoč se na zdravo pamet. Hoovera so smatrali za brezpomembnega politika. Najprej se je o njem govorilo, da bo kot dober administrator izboren predsednik, kmalu so pa spoznali, da je malokateri predsednik storil toliko napak, kakor on. Končno je postalo razmerje med njim in novinarji tako napeto, da je izgubil Hoover med novinarji vso popularnost.
V	takih razmerah je zavladalo prepričanje, da bo novi predsednik težko ustregel strogim in kritičnim zastopnikom tiska. Toda Roosevelt si je pridobil simpatije vseh novinarjev, čim je prevzel svoje posle. Sčasoma se je našlo sicer ne kaj nezadovoljnežev, toda zdaj ima predsednik med novinarji več prijateljev, ka-
Mnogi novinarji ne verujejo v blagodejne posledice Rooseveltove gospodarske oo-
litike, vendar pa to njegovi popularnosti ne škoduje. Mirno lahko rečemo, da 60 odst. novinarjev odklanja njegovo politiko, 90 odst. pa simpatizira z njim osebno.
Vsi sodijo o niem, da je spreten politik, ki dobro ve, kaj hoče in kako bo svoj cilj dosegel. Vsi občudujejo njegovo izredno poznavanje administrativnega aparata, posebno pa njegovo živahnost in lahkoto, s katero vodi državo. Clapper navaja pet vzrokov izredne Rooseveltove popularnosti. To so y prvi vrsti predsednikovi osebni stiki z novinarji. Belemu domu trajno dodeljeni dopisniki se udeležujejo nedeljskih večerov, med počitnicami pa tudi predsednikovih potovanj. Ti novinarji spadajo takorekoč v predsednikovo rodbino. Roosevelt jih nagovarja po imenih, šali se z njimi in govori o intimnih uradnih zadevah, še predno pridejo v javnost. Dopisnikom, ki niso trajno dodeljeni Belemu domu, temveč se samo udeležujejo konferenc in tiskovnih posvetovanj, je predsednik tudi prijateljsko naklonjen. Potrpežljivo in obširno odgovarja na njihova vprašanja, nikoli ne izgubi zdravega humorja in pogosto se mu posreči opazka, ki gre potem po mestu kot redka duhovitost.
popularno-ne zapre novinar-so vedno prepričani, s posvetovanj bogato zanimivih informacij, ki jih ima Roosevelt vedno dovolj. Odpravil je pismena vprašanja, ki so bila doslej v navadi. Vse informacije daje ustmeno. Snov ni omejena. Po predsednikovem zgledu dajejo obširne informacije tudi njegovi tajniki in višji uradniki, poleg lega ima pa vsak odbor svojega tiskovnega referenta, da je novinarjem še bolj olajšano delo. Tako so novinarji prepričani, da jim v administraciji ničesar ne prikrivajo.
Tretji vzrok je občudovanje njegovih političnih sposobnosti. Mož, ki je znal zapreti vse banke v državi, ki je dobil od kongresa pooblastilo za tiskanje dolarjev in ga ni izrabil, ki je zavezal jezike kritikom urada javnih del in začel sam kritizirati, mož, ki im? ogromen vpliv na množice potom radija, pa ga nikoli ne zlorablja, ki najde vedno kaj novega, da pridobi javnost, kadar se dolgočasi, tak mož je po pravici na glasu kot mojster v politiki. Četrti vir Rooseveltove popularnosti je njegova iskrenost, pogum in navdušenje za eksperimente. Novinarji so prišli do prepričanja, da pripravlja Roosevelt tak družabni red, v katerem bi bili narodni dohodki pravično razdeljeni med vse sloje.
Razno
KEGLJIŠČE »PLZENSKI DVOR«
A. Senica popolnoma renovi-rano. Odprto zopet od 22. t. m. naprej. P. t. kljubi in prijatelji kegljanja vljudno vabljeni-_____________ _	4V38
TOVARNIŠKA DELAVKA
išče stanovanje in hrano- Polovico plača v gotovini za drugo polovico bi delala- Ponudbe na upravo »Večernika« pod »15- december«. 4736
Preklic
NISEM PLAČNIK ZA DOLGOVE,
ki bi jih naredila moja žena Milka Fischer. -Josip Fischer, Studenci Kralia Petra 24. 4731
Stanovanle
LEPO STANOVANJE.
veliko sobo in kuhinjo, oddam s 1- decembrom v Kamnici št. 21.	4733
Sobo odda
SOBO.
lepo opremljeno, s separira-nim vhodom, souporabo kopalnice oddam boljšemu go-spodu. Popovičeva ul 13 (pri kadetnici)._____________4739
Eleganto, strogo separirano SOBO
z dvema posteljama v bližini kolodvora In parka oddam dvema osebama po Din. 700. Zrinjskega trg 3/H, icvo.
4737
V nalem
GOSTILNA
z gostilniškim inventarjem s sobami za tujce ter stanovanjem se da v najem. Kavcija 10.000 Din tudi v hranilnih knjižicah- Ponudbe do 25. novembra na Občinsko hranilnico v Marenbergu. 4734
Kupim
KUPIM TROJE SMUČI.
ene moške, ene ženske in ene dečle (6 letni fant). Obenem tudi ene ženske in ene dečje gojzerce. Kdor pod roko proda, naj javi, za vsako posebej obenem najnižjo cenor na upravo »Večernika« pod šitro »Smuči in gojzerce«, najkasneje do 2S. t- m.	4732
Posolilo
POSOJILA
manjša, kratkoročna daje Jugoslovanska hranilnica Kralja Petra trg. Sprejema vloge, otvarja tekoče račune. Domači hranilniki brezplačno. Nove in stare vloge izplačuje v celoti na željo vlagatelia. 4728
Čltajte »Veternik"
kor jih je imel katerikoli ameriški predsednik. V nasprotju s Coolidgem, ki je imel več prijateljev med lastniki listov, kakor med novinarji, jih ima Roosevelt več med novinarji, kakor med lastniki.
Drugi vzrok Rooseveltove sti je v tem, da nikoli tem vrat. Novinarji da bodo odnesli zalogo novih
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani;, predstavnik Izdajatelja In urednik: RA Dl VOJ REHAR v Mariboiru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru