Pij]
•Zasavski tednik	gasilo SZDL občinskih odborov SZDL rrbovlje. Hrastnik
Zagorje Id Litija - Urejuje uirdnlS«) odboi - udgovoi ru urednik Stane Suštai -Naslov; Uredništvo Id uprav b -Z. a »a v*k ega tednika-. 1'rbovije. Trg revolucije 2 h -PelefOD 60-191 - rtaCun on Komunalo) oanki Trbovlje soo-?!4-1-141'	- Lisi izdaje
vsako sredo - Letna naročnina 480 din. polletna 240 din Četrtletna i20 din. mesečna 40 din - Cena izvoda « kolportažl 10 din - rtstca; nskarna Časopisnega oodjetja •DELO* v Ljubljani - Rokopisi morajo biti * uredništvu oajkasneje vsak ponedeljek ijutraj • Nenaročenih rokopisov *t» fotografij oe vračamo
TEDNIK
V- Al \	\l ^	k ■ sl	NI	sl	-\1
Ste-
v. 16
TRBOVLJE, 9. novembra 1960
Cena 10 din — f,pfn X!TT
V TRBOVLJAH BODO GRADILI NOV ZDRAVSTVENI DOM
Za gradnjo naj prispevajo vsi občani
V zadnjem času prihaja v trboveljskem Zdravstvenem do-jhu vse bolj v ospredje pomanj-^hje potrebnih prostorov za ^•hoteno delo. Analize so podale, da je edina rešitev gradil3 novih prostorov Zdravstvena doma. Qb sedanjih po,golo1 delo zdravstvene službe ni ^ogoee na noben način izbolj-®»ti. Zato pacienti čakajo po čajnicah še vse predolgo na travniške preglede, preventiv-Do delo po ambulantah še ved-ni sistematično, itd. Te te-^Ve še bolj osvetljuje okolišči-da je kar 24 enot, kolikor Ih ima trboveljski Zdravstve-dom. razmeščenih v sedmih
*tavbah.
TRBOVELJSKI ZDRAVSTVENI DOM SKRBI ZA VSE KURATIVNE IN PREVENTIVNE ZDRAVSTVENE USLUGE ZA PREBIVALCE TRBOVELJSKE OBČINE. V SPECIALISTIČNE ORDINACIJE PRIHAJAJO NADALJE HRASTNIČANI, V MANJŠI MERI PA TUDI ZAGORJANI
&kv.a>ičette. fciafne n£ /eč
^ jesensko nedeljsko po-v°ldne je turobno odjeknila postna vest, da je umrla ^'letna Skvarčeva mama, pokojnega narodnega jeroja Ivana Skvarča-NIo-irasa.
Rodila se je 25. februarja :®9S. leta v Spodnji Idriji r zakonu so se ji rodili tri-,e otroci. Sinova sta odšla ®. Nov, a se žal nista vr-n*Io.
, 2e takoj v začetku 1941. eta sta z možem podpirala 5?rod.noos vobodino	giba-
le in z njim simpatizirala.
“zadt tega sta imela šte-st nf težave, zlasti še, ker a imela sinova med parti-Toda vztrajala sta. oh ^Var^evo mamo je smrt ,eh sinov močno prizadeli -4 ni klonila, tako kot ni niti v zadnjem času, bot J° napadla zahrbtna t, e?en. Zadnja leta je pre-
^ela v hiši fot so si jp
.9radiu Skvarčevi v Zagor-na Cesti 9. avgusta. Za hu°Bar, ki ie šel mimo s£’ je našla besedo. b Taka bo za vedno ostala .■ sT°minu vseh tistih, ki so 0 Voznali.
j No so se včeraj popoldne of^ni Zagorjani poslav-od nje na domačem Kopališču, so pokazali, so jo cenili.
~eP rav Vas. Skvarčeva
Vas,
-“nia, ni ve£' Vas ne bomo K°li no zabili t

Za delo splošnih ambulant služijo samo štirje prostori, ki so vsi tudi v popoldanskem času zasedeni. Po veljavnih normah v zdravstvu naj bi zdravnik pregledal na uro največ šest pacientov, v trboveljskih ambulantah pa pregledajo zdravniki še vedno po devet do dvanajst bolnikov na uro. Zategadelj bi bilo treba ustanoviti vsai še eno ali dve splošni ambulanti, kar pa v sedanjih pogojih — pomanjkanje prostorov — ni mogoče.
Večina specialističnih ordinacij je v stavbi Izolirnice, kar ni najbolj primemo, ker je stavba precej oddaljena od središča Trbovelj. Pa tudi v tej stavbi ni dovolj prostora za vse specialistične ordinacije. Zaradi tega ord infra nevrolog v prostorih Splošne ambulante II, okulist pa v prostorih Splošne ambulante v Bevškem (prostori, V katerih je Splošna ambulanta, sploh niso primerni za zdravstveno delo). Laboratorij za vse ambulante je pa v Izo, litrnici. To pa zavlačuje zdravljenje, pacienti morajo namreč hoditi iz ambulante v "laboratorij, pa spet nazaj v ambulanto. Zobna ambulanta ima svoje prostore v Izolirnici, njena tehnika pa posluje v kletnih prostorih:
V zadnjem času vedno bolj poudarjajo važnost povezave osnovne zdravstvene službe z bolnišnico. Zato bi imela novogradnja Zdravstvenega doma v Trbovljah v neposredni bližini bolnišnice precejšen pomen. Omeniti velja še zlasti, da bo-s pridobitvijo novih primernih prostorov lahko povsem zaživela preventivna dejavnost, kljub temu, da je v Trbovljah trenutno še občutiti pomanjkanje zdravstvenega kadra.
Za potrebe Zdravstvenega dpma v Trbovljah bi bilo treba urediti v novem poslopju osem splošnih in specialističnih ambulant s 24 prostori; šest zobnih ambulant s 13 prostori; en p roti tuberkulozni dispanzer s sedmimi prostori in 15 prostorov za upravo Zdravstvenega doma skupaj s Higiensko postajo. Otroške ambulante naj
bi bile v novozgrajenem otroškem oddelku Bolnišnice; dispanzer za žene naj bi bil pa združen z ginekološko-porodni-škim odelfcom. itd.
Na skupni seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Trbovlje v aprilu letošnjega leta je bil imenovan že gradbeni odbor za gradnjo Zdravstvenega doma v Trbovljah. Ta je na svojih sejah med drugim sklenil. da naj se gradnja novega Zdravstvenega doma v Trbovljah postavi na prvo mesto v prioritetnem redu negospodarskih investicij; da naj nastopa kot. investitor Zdravstveni dom Trbovlje in da se naj potrebna denarna sredstva za zgraditev Zdravstvenega doma zberejo od gospodarskih organizacij, zavodov, ustanov in privatnih delodajalcev (tudi kmetijskih proizvajalcev). kmetijskih zadrug ter Obrtne, Trgovinske in Gostinske zbornice. Vse gospodarske organizacije naj bi po predlogu prispevale k Izgradnji in k nakupu oprave letno — v razdobju treh let — 2 odstotka od vsote izplačanih bruto osebnih dohodkov.
Računajo, da bi se na ta način zbralo v razdobju od 1961. do 1963. Beta okrog 160 milijonov dinarjev. Predvideni stroški izgradnje in opreme brez potrebnega instrumentarija bi znašali okrog 200 milijonov din. Preostalo naj bi kril Zavod za socialno zavarovanje.
O gradnji novih prostorov za trboveljski Zdravstveni dom sta razpravljala tako občinski komite Zveze komunistov kot občinski ljudski odbor. Sekretariat občinskega komiteja ZK je sklenil, da se je zaradi potre-
be lotiti gradnje novega Zdravstvenega doma v Trbovljah. To gradnjo je treba vnesti med negospodarskimi investicijami v petletni perspektivni načrt gobarskega razvoja na prioritetno mesto. V poslopju Zdravstvenega doma naj bi bila tudi Lekarna in upravni prostori podružnice Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje. S primerno lokacijo in pravilno funkcinonaJno razporedivij« je treba zidanje Zdravstvenega doma vskladiti z gradnjo nove bolnišnice, da se tako na predvidenem področju razvije zdravstveni center. Na zborih volivcev na terenu in po gospodarskih organizacijah pa naj bi se ob obravnavanju petletnega perspektivnega načrta gospodarskega razvoja pomenili z volivci o odločanju in
Občinski odbori Socialistične zveze delovnih ljudi Trbovlje, Hrastnik, Zagorje in Litija ter uredništvo »Zasavskega tednika« v Trbovljah
RAZPISUJEJO
v počastitev 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov
nagradno tekmovanje
dopisnikov in sodelavcev »Zasavskega tednika« ter drugih državljanov za novele, črtice, reportaže in zapise s tematiko vstaje in osvobodilne borbe ter povojne graditve Jugoslavije.
Nagradno tekmovanje se zaključi 1. julija 1961, izid pa objavi v slavnostni številki »Zasavskega tednika«, ki bo izšla ob 20-letnici vstaje narodov Jugoslavije.
Pripravljeno je 20 nagrad, in	sicer:
1. nagrada	25.000 din
2. nagrada	20.000 din
3. nagrada	15.000 din
4. in 5. nagrada po	10.000 din
6. do 10. nagrada po	8.000 din
11. do 20. nagrada po	5.000 di>
Vsi prispevki, ki bodo objavljeni, bodo še posebej honorirani.
Prispevke, ki naj ne bodo daljši od treh tipkanih strani z dvojnim presledkom, pošljite v dvojniku na uredništvo »Zasavskega tednika« v Trbovljah, Trg revolucije 11, poštni predal 82.
Občinski odbori SZDL Trbovlje, Hrastnik, Zagorje ob Savi in Litija ter uredništvo »Zasavskega tednika«
finansiranja gradnje novega Zdravstvenega doma v Trbov-^ ljah. Oba zbora trboveljskega občinskega ljudskega odbora sta na zadnji seji osvojila la stališča in. sklenila, da naj se gradnja novega Zdravstvenega doma v Trbovljah postavi na prvo mesto v prioritetnem redu negospodarskih investicij v trboveljski občini v prihodnjem načinu obdobju.	.	(ma)
I
DELAVSKI SVET STT TRBOVLJE SPREJEL PLAN ZA 1961. LETO
Povečana serijska proizvodnja
V Strojni tovairni Trbovlje so letos dobro gospodarili, tako da imajo vse pogoje, da do dneva republike svojo letošnjo proizvodno nalogo že izpolnijo in jo do konca leja prekoračijo. Tako so sklenili, da bodo za prihodnje leto sprejeli povečan proizvodni plan.
Na zadnji 6eji delavskega
sveta STT so odobrili povečan proizvodni načrt za leto 1961 za 11,1 odst. večji kot letošnji. Tako bo znašal bruto dohodek tovarne letošnje leto 2,7 milijarde dinarjev, prihodnje leto se Pa pričakuje bruto dohodek 3 milijard dinarjev.. Hkrati se bo povečala tudi proizvodna cena za 11,1 odst. Dobiček na
TELEGRAMI
LJUBLJANA. — Na sobotnem plenumu.okraj nega sindikalnega sveta v Ljubljani so razpravljali o delovanju počitniških skupnosti in o porabi prostega časa. Med drugim so ugotovili, da so v letošnjem letu počitniške skupnosti omogočile velikemu številu zaposlenih, da so poceni preživeli letni oddih. Hkrati so pa poudarili, da bodo morale sindikalne organizacije v prihodnje več storiti za širjenje iz-letništva in za ustanavljanje rekreacijskih središč.
HRASTNIK. - V prvi polovici meseca decembra bodo v hrastn iški občini spet zbori volivcev, na katerih bodo vo-
livci razpravljali po poročilu o delu občinskega ljudskega odbora Hrastnik v letu 1959.
ZAGORJE QP SAVI. - V
soboto zvečer je gostoval v veliki dvorani Delavskega doma v Zagorju moški komorni pevski zbor iz Celja pod vodstvom Egona Kuneja.
TRBOVLJE. — Na zadnji seji je trboveljski občinski ljudski odbor na podlagi splošnega zakona o stanovanjskih skupnostih in statuta stanovanjskih skupnosti sklenil prenesti v pristojnost stanovanjskih skupnosti otroške vrtce.
HRASTNIK. — Komisija za družbeno upravljanje občin-
isTAREjgA HiSA v TRBOVLJAH, KJER SO IMELI CELJSKI GROFJE SVOJ LOVSKI GRADIČ. SEDANJI LASTNIK JE HIŠO N/ PREKRIL VENDAR BI BILA PODOBA VELIKO LEPŠA. CE BI SE STREHA UREDILA TAKO, DA BI BILA TAKA KOT JE POPREJ NE BI BILO SLABO, CE BI IIISO ODKUPIL OBČINSKI LJUDSKI ODBOR TRBOVLJE IN JO PREUREDIL
V OBČINSKI MUZEJ
skega odbora SZDL v Hrastniku pripravlja za prihodnje dni posvetovanja s člani poravnalnih svetov in člani šolskih svetov.
ZAGORJE OB SAVI. - V
stekleni dvorani Delavskega doma v Zagorju ob Savi je bil včeraj ustanovni občni zbor društva inženirjev in tehnikov zagorske občine.
TRBOVLJE. — Družbeni plan trboveljske občine za letošnje leto predvideva v občinskem investicijskem skladu tudi 3,000.000 din za gradnjo novega Godbenega doma. Dom bodo gradili godbeniki godbe na pihala DPD Svoboda - center. Ker gre za objekt družbenega standarda, je trboveljski ObLO sklenil najeti posojilo investicijsko iz občinskega družbenega investicijskega sklada občine in ga dodeliti godbi za gradnjo doma.
LITIJA. - V litijski občini so te dni konference osnovnih organizacij Zveze komunistov, na katerih pregledujejo dosedanje delo članov ZK, hkrati pa sprejemajo načrte za dete v prihodnje. Na konferencah volijo člani ZK litijske občine tudi delegate za okrajno konferenco ZKS ljubljanskega Okraja.
HRASTNIK. - V Hrastniku pripravljajo seminar za predsednike in člane svetov občinskega ljudskega odbora. Na seminarju bodo obravnavali tudi konkretno delo svetov hrast-niškega občinskega ljudskega odbora.
HRASTNIK. - Zbor proizvajalcev hras t n iškega občinskega ljudskega odbora se bo predvideno sešel 18. novembra in na seji. razpravljal o devetmesečni realizaciji proizvodnih nalog v hrastn iških gospodarskih organizacijah. Hkrati bodo tudi določili območja zborov volivcev v gospodarskih organizacijah in izbrali Mborniike, ki bodo n«, teh zbo-ih volivcev tudi poročali.
TRBOVLJE. — Cementarna z Trbovelj je pričela te dni poleg stanovanjskega bloka na Rudarski cesti s pripravami za gradnjo še enega stanovanjskega bloka.
prodajno ceno je izračunan na 11,14 odst., na proizvodno ceno pa 14,94 odst. Proizvodni plan v tonah bo znašal v letošnjem letu 4170 ton. za leto 1961 je pa začrtan na 4285 ton.
Značilno pri proizvodnem planu za prihodnje leto je, da bo tovarna znatno povečala serijsko produkcijo. Tako bo znašala individualna proizvodnja 783.000 ton, serijska pa 1,827.000 ton.
Največji naročnik proizvodov Strojne tovarne Trbovlje je Kombinat Kosovo. Potrebe po izdelkih STT bodo tudi v letu 1961 večje, tako da ne bo mogoče uscrečj vsem naročilom.
Novi stroji, ki jih tovarna potrebuje za razširitev in povečanje proizvodnje, prihajajo v etapah. Če ne bo zamud in bodo nadaljnji novi obdelovalni stroji prihajali pravočasno, je verjetno, da bo mogoče v naj-bližmji prihodnosti proizvodnjo STT še povečati. S povečano proizvodnjo se pa poveča tud# dohodek podjetja, medtem ko se bo stalež delovne sile povečal le za 2 odstotka.
Vse večji prehod iz individualne proizvodnje na serijsko izdelavo pa nakazuje Strojni tovarni v Trbovljah tudi v bodoče zelo ugodne perspektive.
NOV AVTOBUS
V	TRBOVLJAH
Avtoprevozmišiko podjetje Trbovlje je kupilo nov avtobus FAP, ki bo služil iarecno za lokalni osebni promet, to je za vožnjo od sedeža Komunale v Zg. Trbovljah do železniške postaje Trbovlje. Vozilo ima to prednost, da se njegova vrata avtomatično odpirajo in zapirajo ter morajo potniki vstopati pri zadnjih vratih in izstopati pri sprednjih. Marsikdo je to novost vzel z rezervo, češ da se ne bo obnesla. Pa so se potniki že kar navadili. — Ce bo Avtoprevozništ-vu Trbovlje uspelo dobiti potrebna denarna sredstva, bo še en podoben avtobus prispel v Trbovlje do februarja 1961, tako da bosta na razpolago dva taka avtobusa. Potem bo, upajmo, vprašanje osebnega prometa v kraju zadovoljivo rešeno.
NAROČNIK ŠTEV. 1313
V	TRBOVLJAH
V nabito polni dvorani Delavskega doma v Trbovljah je bila zadnjo soboto zvečer zabavnoglasbena oddaja, ki jo je pripravila Radio Televizija Ljubljana. Na oddaji »-Naročnik štev. 1313« so med drugim sodelovali Majda Sepe, Nino Robič, Marjana Deržaj, Frane Milčinski - Ježek in drugi.
Trboveljčani in okoličani, ki niso dobili vstopnic za to prireditev, so oddajo spremljali pri televizijskih sprejemnikih. Vsi lokali, kjer so v Trbovljah nameščeni televizijski sprejemniki, so bili polni.
PREDSEDNIK TITO OB OBLETNI OKTOBRSKE REVOLUCIJE
Predsednik republiikke Josip Broz—TUto je poslal predsedniku prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR Leonidu Hičli Ifcrežn jevu brzojavko ob obletnici oktobrske revolucije, prav tako Prvemu sekretarju centralnega komiteja Komunistične partije Sovjetske zveze in predsedniku ministaskega sveta ZSSR Ndkiti Sergejeviču Hru-ščevu. v obeh brzojavkah pošilja tovajj- Tito bratskim narodom Sovjetske zveze in o-benem državnikoma osebno v imenu narodov Jugoslavije in v svojem imenu tople čestitke in iskrene želje za nadaljnji uspešni napredek države Sovjetske zveze in za vsestranski razvoj prijateljskih odnosov med Ji^oslavijo in ZSSR v interesu miru in socializma.
PRIPRAVNO STANJE NA KUBI?
Zadnje dni so napravili na Kubi vrsto ukrepov, da bi okrepili obrambo pred morebitnim napadom od zunaj, značaj teh ukrepov da misliti, da na tem otoku praktično dominira atmosfera pripravnega stanja, čeprav le—to formalno ni bilo razglašeno.
OZN ODGOVORNA ZA POLITIČNO REŠITEV ALŽIRSKEGA
PROBLEMA
Predsednik začasne alžirske vlade Ferhat Abas je v izjavi za “st »Svenska Dagbladet« poudaril, da je alžirski narod pripravljen .nadaljevati boj za osvoboditev, pa čeprav bi trajal dvajset ali več let. Abas je naglasil, da sto neposredni razgovori s Francijo sedaj brezpredmetni. Poudaril je še to, da bi Združeni narodi morali prevzeti nase odgovornost za politično rešitev alžirskega vprašanja. Svetovna organizacija bi m-oraia zavrniti te-z°, da je Alžirija notranja stvar Francije. OZN bi morala jamčiti ln kontrolirati izvajanje svobodnega referenduma v Alžiriji.
OBISK AFGANISTANSKEGA KRALJA V JUGOSLAVIJI
Na Brionih so se 6. nov. končali j ugoslio vansko-iaif ganist an skl razgovori, ki sta jih imela predsednik republike Josip Broz — Tito in kralj Afganistana Mohamed Zahir ter sodelavci obeh državnikov. Sam obisk afganistanskega kralja v Jugoslavija ter razgovori so pokazali veliko skladnost gledišč, obe državi sta pobotnici koeksistence me"d državami z različnimi notranjimi sistemi. — O razgovorih je bilo izdano skuipno poročilo.
ATOMSKE PODMORNICE TUDI
V	ITALIJI?
Londonski list poroča, da si v ZDA prizadevajo, da bi tud! v Italiji dobili oporišča za svoje atomske podmornice, oborožene z nuklearnimi raketami »Polaris«. List »Sunday Times« piše, da so ZDA zahtevale od italijanske vlade isto in da se italijanska vlada temu ne upira, čeprav uradno ne priznava, da stvar proučuje.
OBISK NAŠIH ATOMISTOV
V	ITALIJI
Delegacija Zvezne komisije za atomsko energijo Jugoslavije se mudi že dalj časa na obisku v Italiji, kjer je pod vodstvom državnega podsekretarja inž. Slobodana Nešovlča imela razgovore z generalnim sekretarjem italijanskega nacionalnega odbora za atomsko energijo prof. Ippolitom in njegovimi sodelavci.
ZDA PODPRLE BELGIJO GLEDE KONGA
V OZN je večina delegacij zelo hladno sprejela sporočilo ameriške vlade v zvezi z objavo poročila OZN o položaju v Kongu. Niso pričakovali, da se bo Was-hington tako odkrito postavil na stran belgijske vlade.
VREME
OD 10. DO 20. NOVEMBRA
Med 11. in 15. novembrom nestalno vreme s pogostimi padavinami, nato dva do tridnevno izboljšanje vremena.
Okrog 19. novembra zopet pa-dhvine.
Sneg do nižin sa pričakuj« okrog 11. in zlasti okrog 19-novembra.
Dr. V. M.
V	ZAGORJU OB SAVI ŠE KAR NARAŠčr
ŠTEVILO NESREČ
Komisije za HTZ še niso zaživele
V	Tednu varnosti je bilo v petek popoldne v stekleni dvorani Delavskega doma v Zagorju redno zasedanje skupščine podružnice Okrajnega zovoda za socialno zavarovanje, ki je v osrednji točki dnevnega reda obravnavala varnost pri delu in izven dela ter službo higiensko-tehnične zaščite pri delu v gospodarskih organizacijah v zagorski občini.
Ze v zadnji številki našega lista smo zapisali, da se v Zagorju — v edini občini v Zasavju — veča število izostankov z dela zaradi nezgod in bolezenskih izostankov. Tedaj smo razpolagali s podatki o nezgodah in o bolezenskih izostankih za prvih šest mesecev letošnjega leta. Na tej skupščini je pa bilo poda-no poročilo, iz katerega je razvidno, da število nesreč še vedno narašča. V prvih desetih mesecih letošnjega leta je bilo kar 993 nesreč pri delu, od tega 868 hudih in 125 lahkih nesreč pri delu. Od tega se je pripetila kar 828 nezgod na rudniku.
Statistični podatki kažejo, da se še vedno ponesreči največ kvalificiranih delavcev in da je še vedno-na poti na delo in z dela preveč nezgod! Ugotovitev, da so zagorske gospodarske organizacije letos namenile precej sredstev za osebni zaščitna sredstva, je spet dokaj v nasprotju s statistiko, ki pravi, da je precej poškodb prstov desne roke (75), prstov leve roke (232) ter stopal, prstov in nog (252). Verjetno je, da so v marsikateri gospodarski Organizaciji v veri, da bi kar najbolj preprečevali nesreče, nakupili precej osebnih zaščitnih sredstev, pozabili so pa na izboljšanje pogojev dela in higienske tehnične zaščite pri delu. Več ba treba še razmišljati o ugotovitvi, da se pripeti največ nesreč v četrti uri delovnega časa, vzporedno se pa še postavlja vprašanje, kako delavci izkoriščajo polurni delovni oddih, oziroma ali ga sploh izkoriščajo.
Zasedanje skupščine podružnice OZSZ v Zagorju je spet nakazalo vlogo komisij za higiensko-tehnično zaščito pni delu, tako pri občinskem ljudskem odboru kakor tudi v gospodarskih organizacijah. Vse doslej te komisije še niso zaživele, njihovo delo se je razvijalo predvsem kampanjsko in ne v sodelovanju z delavskimi samoupravnimi organi, odbori sindikalnih podružnic in s samimi člar' delovnih kolektivov.
O stanju higiensko-tehnične zaščite pri delu bodo morali več razpravljati tudi delavski samoupravni organi na zasedanjih, morda predlagati celo poseben sistem nagrajevanja za zmanjšanje izostankov z dela, kot so ga že uvedle nekatere gospodarske organizacije v naši republiki. Dosedanje razprave okoli stanja HTZ pri delu v gospodarskih organizacijah in sama prizadevanja namreč kažejo, da je kolektivom kaj malo mar, ko plačujejo precejšnja sredstva zaradi nezgod in bolezenskih izostankov.
Iz razprave in. sprejetih zaključkov bi sklepali, da bo s higiensko-tehnično zaščito pri delu v zagorski občini poslej bolje. Upajmo, da še bodo naša pričakovanja uresničila.	. (ma)
INVESTICIJSKA DEJAVNOST PO PRVIH ŠESTIH MESECIH V ZAGORSKI OBČINI
Slabše kot lani, do konca leta bo bolje
Kazno je, da tudi letošnja investicijska dejavnost v zagorski občini v prvem polletju — podobno kot v vseh zadnjih letih — ni uresničila planskih predvidevanj. Predvsem še ne zaradi dejstva, da so letos dokaj kasno pričeli z investicijskimi deli, in to iz več razlogov: tako zaradi kasno sprejetega družbenega plana in proračuna občinskega ljudskega odbora, zaradi nepripravljene tehnične dokumentacije, zaradi pomanjkanja nekaterih kritičnih vrst gradbenega ma-
teriala in paradi nekaterih subjektivnih slabosti.
Nazadovanje investicijske dejavnosti v zagorski občini je zlasti še opaziti, če jo primerjamo s prvim polletjem lanskega leta, V letu 1959 so namreč v prvih šestih mesecih porabili za investicije okrog 260 milijonov dinarjev; v istem obdobju letos pa le okrog 185 milijonov din (ali za 71 odstotkov lanskoletnih investicijskih vlaganj). Z gotovostjo pa v Zagorju ob Savi računajo (še predvsem zaradi živahne ir-
KONFERENCE KRAJEVN H ORGANIZACIJ SZDL V ZAGORSKI OBČINI
V nedeljo so se pričele tudi na območju zagorske občine letne konference krajevnih organizacij SZDL. Včeraj popoldne je bila letna konferenca krajevne organizacije SZDL za območje stanovanjske skupnosti Zagorje-Center v stekleni dvorani Delavskega doma; danes bo pa letna konferenca KO SZDL za območje stanovanjske skupnosti Zagorje I. V nedeljo bodo v zagorski občini zadnje konference krajevnih organizacij SZDL.
Na letnih konferencah volijo člani SZDL nova vodstvu krajevnih organizacij, hkrati pa bodo izvolili tudi Okrog 200 delegatov za bližnjo občinsko konferenco SZDL.
DELO KOMISIJE ZA NACIONALIZACIJO ObLO TRBOVLJE
vesticijske dejavnosti v mesecih julij, avgust in september), da bodo do konca leta porabljena vsa sredstva, ki so bila namenjena za investicije in ta ko izvršene tudi vse predvide ne investicije.
V GOSPODARSTVU POTEKAJO INVESTICIJSKA DELA SKORAJ PO NAČRTU
Še najbolj zadovoljivo potekajo investicijska dela v go-
nove ceste separacija — Kisovec ker bo zgrajena ob tej novi cesti.
Predvidevanja družbenega plana glede investicijskih vlaganj v gostinstvo se bodo uresničila (seveda, če bo dokončno adaptirano in na novo opremljeno II. nad “♦rop je ho tela -Kum« v Zagorju).
Slabše je pa z investicijskimi vlaganji v obrti. Čevljarstvo Zagorje še doslej ni d" bilo novih strojev; prav tako še niso pričeli z gradnjo pro štorov za mehanično delavnico, ker so kasnejše analize no-
snedarstvu. Dela pri rekon- kazale, da je pametneje - klju-
Z uveljavitvijo zakona in Uredbe o postopku za izvedbo nacionalizacije najemnih gradbenih zemljišč in zgradb je trboveljski občinski ljudski odbor v januarju 1959. leta ime-nbval komisijo za nacionalizacijo. Ta je imela doslej 41 sej, na katerih je obravnavala posamezne zadeve in izdajala odločbe. Pri komisiji za nacionalizacijo je bilo S strani finančnega organa ObLO Trbovlje vloženih 67 zahtevkov za ugotovitev predmeta nacionalizacije. V postopku za ugotovitev predmeta nacionalizacije je komisija izdala 40 odločb, v štirih primerih je komisija zahtevo za nacionalizacijo zavrnila. V postopku za izvzetje zgradb in delov zgradb iz nacionalizacije je pa komisija izdala 13 odločb.
Doslej je bilo pravnomočno nacionaliziranih 36 stanovanjskih in pretežno stanovanjskih zgradb, 4 poslovne ali pretežno poslovne zgradbe in 12 poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah. Pri štirih poslovnih zgradbah in pri osmih poslovnih prostorih v stanovanjskih stavbah je bila pa odrejena prepoved odtujitve in obremenitve.
Komisija za nacionalizacijo ObLO Trbovlje bo končala z delom 31. decembra.
strukciji separacije rudniku potekajo v roku; pri gradnji hidrimih naprav pri Industrij* gradbenega materiala so se dela iz objektivnih razlogov nekoliko zavlekla, prav tako tudi pri gradnji ceste separacija rudnika — Kisovec. Tovarno konfekcije in pletenin »Sava« je na že izpopolnila strojni park, oziroma ga delno nadomestila. Tudi v gozdarstvu kmetijstvu in prometu so bile predvidene investicij izvršene. Na dokončanje d«l na čaka cesta Zagorje — Podknm. Letos so za d e* a pri urejan ju t e na<;tc norahili nad 20 rniiiionov din. Treba ie na zsrradi« na novo še 1 kilometer ceste v
naisla*-šoni fkanienskemt nre rlai,7> M veljala nad 50 n-* »i	dir.
I--"cgrljVa vlarrania v tr-Erovinn SO v rdof*	*
potrebna bodo še dodatna sredstva, ra ureditev	e-
monec*rešn?b’ freori«. fgrad.la
se ne bo 1° V»ene?r»slre ernalVa in (o raradi dejstva, da se bo gradila vrnorpdno z urejan jem
čiti mehanično delavnico »kupen obrtni servis ki bo imel v naslednjih !et*h prednost pr* gradnji.
VLAGANJA V NEGOSPODARSKE INVESTICIJE SO ZAOSTALA
V prvem polletju so znatneje zaostala vlaganja v negospodarske investicije, to pa zaradi nekaterih objektivnih težav; še posebej zaradi tega. ker se te negospodarske investicije finansirajo izključno iz sredstev proračuna občinskega liudskega odbora. Kljub izpadu v prvem polletju bodo predvidena vlaganja v negospodarske investicije realizirana. Ob tem velja poudarili, da bo treba v prihodnje doseči, da bodo pravočasno pričeli z deli (pravočasno izdelani nrogrami in načrti ter pravočasno podpisane pogodbe), da ne bo slabo vreme, tako kat letos, močno vplivalo na izvajanje del.
GOSPODARSKE ORGANIZACIJE NF* POMAGAJO ŠTIPENDISTOM
Pri nakupu mesečnih vozovnic
POGLED NA GRADBIŠČE NA BRE2NIKOVEM, KJER GRADE ZDRUŽENI INVESTITORJI TRI STOLPNICE. DELO IZVAJA SPLOSNO GRADBENO PODJETJE -ZASAVJE- IZ TRBOVELJ
Odborniki obeh zborov trboveljskega občinskega ljudskega odbora so n»i zadnji seji sfe*e uili. da bodo dijakom ,ki jili je štipendiral ObLO Trbovlje in ki se vozijo na avtobusih trboveljskega	»Avtoprevozni-
štva«. priznali poseben regres za nakup mesečnih vozovnic.
Trboveljsko avtoprevozniiško podjetje je namreč s povišanjem cen vozovnic na lokalni
PRIHODNJE LETO 12.000 KOSOV JAMSKIH STOJK
Daši so potrebe po jeklenih jamskih stojkah mnogo večje, kot pa je možna trenutna proizvodnja. s& je Strojna tovarna v Trbovljah odločila, da bo v letu 1961 izdelala 12.000 kosov jeklenih jamskih stojk. Od teh bodo v tovarni izdelali 8.000 stojk tipa »Valent«, ki je patent domačega iznajditelja Valentina Osredkarja, ter 4000 stojk tipa »Schvvarz«.
progi Komunala — železniška postaja povišalo tudi ceno mesečnih vozovnic za dijake. Po novih cenah velja mesečna vozovnica 3.120 din oziroma 2.400 dinarjev (ker prizna podjetje 25 odstotkov popusta). Ker pa podjetje ni moglo dati več popusta, je prosilo trboveljski občinski ljudski odbor, da da Avtoprevozništvu primerno dotacijo. Ta bo znašala — kakor so sklei ili odborniki na zadnji seji OILO Trbovlje — 71.400 din mesečno (to pa glede na število dijakov in relacijo).
Odslej bodo veljale za dijaške mesečne vozovnice naslednje cene: Komunala — Sel. podaja 600 din, Dim.a.t — žel postaja 400 din. Restavracija -žel. postaja 300 di.i in Zav r šek — žel. postaja 300 din.
Občinski ljudski odbor Ti bovlje bo regresiral nakup me sečnih vozovnic samo za tiste dijake in študente, ki jih sam štipendira. Odborniki so pa na
seji tudi sklenili priporočiti, d-, naj bi posamezne gospodarski organizacije regresirale nakup mesečnih vozovnic za tiste di,,u k e in študente, ki jih štipe.i dirajo. Sami dijaki in štulenb bi le težko zmogli kupiti mesečno vozovnico po ekonomsk. ceni (v ilustracijo aaj nav e demo. da stane dijaška mesce na vozovnica po ekonomski ceni od Komunale do železniške postaje kar 2.400 din).
Upamo, da bodo tudi trboveljska podjetja, podobno kakor občinski ljudski odbor, pomagala di.hkom in študentom pri nakupu mesečnih vozovnic za avtobus.
Sicer velja podčrtati, da bo-do predvidevanja za stanovanjsko izgradnjo v celoti uresničena. Zamuda je le pri gradnji stanovanjsko poslovne zgradbe podjetja Elektro Trbovlje ob Kidričevi cesti in poslovne stavbe združenih investitorjev ob križišču Kidričeve ceste in Ceste zmage (to bodo imeli prostore Komunalna banka, podružnica Zavoda za socialno zavarovanje, postaja Ljudske milice in drugi soinvestitorji). Računajo še, da bodo v letošnjem letu pričeli z gradnjo stanovanjskega bloka oziroma stolpiča na Polju, kar ni bilo predvideno v letošnjem družbenem planu.
Tudi investicijska vlaganja V komunalno dejavnost bodo v celoti realizirana. V šolstvo bedo vložena znatna sredstva. Tako je šola v Tirni pred otvoritvijo. Pričeli so tudi že z gradnjo nove osnovne šole v samem Zagorju ob Savi. Šolski objekt bo dograjen do jeseni 1961. leta, ostalo pa do konca 1961. leta.
Mislili so tudi, da bodo že v prvem letošnjem polletju uredili zdravstveno ambulanto na Izlakah; dela bodo verjetno končana do konca leta. Dokončno bodo uredili kirurško ambulanto v zagorskem Zdravstvenem domu in bo tako omogočeno, da bodo v tem zdravstvenem zavodu zaposlili tudi specialista - kirurga.
7HČ SODELOVANJA INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
Ob vsem tem velja poudariti zlasti naslednje; vse doslej s« je posvečalo investicijski politiki še vse premalo pozornosti. Investitorji so sicer naročali pri izvajalcih dela, niso pa bila že tedaj ončno urejena vsa vprašanja okoli načrtov in virov finansiranja-Zategadelj si izvajalci nis® najbolj prizadevali, da bi bil* dela pravočasno zgotovljena. zlasti še, ker investitor in iz* vajalec nista podpisala pogodbe in v njej nanizala obveznosti in določb za primer, č® katera od pogodbenih stranj* ne bi izpolnjevala obveznost*-ki izhajajo iz pogodbe.
Razumljivo je, da bo mogoče le z doslednim upoštevanjem pogodbenih obveznost* doseči, da bodo investicijski vlaganja potekala tako, kot investitorji želijo. Treba je kot smo sicer že nekajkrat P°' udarili - več medsebojnega sodelovanja.
Na kratko po domovini
•BittBiC^ntnnioTminninainiiiBranni

P0 SVETU
V ponedeljek se je pred Generalno skupščino začela razprava o Kongu, kjer se je položaj po več kot sto dnevih neodvisnosti tako zapletel, da je država na meji gospodarskega in političnega kaosa. V času, ko pišemo, potek razprave še ni znan, vsekakor pa je upravičeno pričakovati, da bo razprava iz več razlogov zelo razgibana in burna.
Položaj pred razpravo je bil nekako tak:
Legalno izvoljeni parlament, ki predstavlja zakonito predstavništvo kongoškega naroda in kongoške suverenosti; ne dela. »Nevtraliziral«. (kot pravijo), ga je polkovnik Mobutu, ki se je z »državnim udarom« pred več kot mesecem polastil o-blastl, plačan od Belgijcev.
Zakonito izvoljeni predsednik republike Kasavubu, ki je bil pri državnem udaru podprl polkovnika Mobutuja, je bil pozneje od njega, prav tako »nevtraliziran« t. j. vojaki so mu odvzeli vse politične funkcije; do nadaljnjega, so rekli.
Legalni ministrski predsednik Lu-, mumba, ki ga je najprej odstavil Kasavubu. pa ni odstavitve nikoli priznal, je bil več tednov »oblegan« v svoji rezidenci: hišo so mu stražili vojaki OZN pred Mobutujevimi vojaki. ki so ga hoteli aretirati in postaviti pred sodišče.
Prav tako ne posluje Lumumbova vlada, ker jo je najprej Kasavubu pozneje pa še Mobutu razpustil. Namesto te vlade je Mobutu postavil svet komisarjev; to so mlcčezobl študenti, ki jih je poklical Iz Belgije in ki naj bi »vladali« Kongu.
Državna uprava domala ne posluje. Vojaki ne dobivajo plač in zato ropajo; plač ne dobe delavci in nameščenci. zato stavkajo. Število brezposelnih oa stalno narašča.
Edini stabilni element so čete OZN in njene Institucije. OZN priznava parlament kot zakonito predstavništvo Konga:	priznava tudi
predsednika renublike Kasavubuja, uradno na ne govori o tem, koga priznava za vlado. Združeni narodi so uradno povedali le to. da Mobutu-jevih komisarjev v nobenem oziru ne mislijo priznati za vlado, ker da so glavni element neredov in nesi-gnrnosti v Kongu.
Kot le znano ic v provinci Katan-ga Combe proglasil »svojo«, doslej še ne prav znano kakšno državo, Ka-
londji v Kasaji pa svojo^ »rudarsko« državo. Oba sta prejemala od Belgijcev izdatno pomoč v orožju in inštruktorjih, ter sta zagrešila velike pokole med plemenom Balubu, ki je zvesto centralni kongoški vladi premiera Lumumbc.
Da bi se položaj še bolj zapletel, je Mobutu pozval, naj se belgijski strokovnjaki, v glavnem oficirji, vrnejo v Kongo. Le-ti se sedaj množično vračajo in prevzemajo kot »svetovalci« vse ključne položaje. Skrat-
Skratka, indijski diplomat je priporočil, naj se obnovi stanje pred začetkom krize in pred prihodom sil OZN s tem, da zapuste deželo vse tuje sile, ki niso prišle v Kongo v okviru OZN. Poročilo Dajala sicer ne govori o tem, katera vlada je legalna, toda posredno priznava legalnost Lu-mumbove vlade, kajti tik pred krizo, oziroma takoj, ko se je kriza začela, jo je priznal In potrdil kongoškt parlament, ki mu OZN priznava pravico, da lahko edini govori v
disciplinirano tolpo. Lumumba se je zatekel pod zaščito plavih čelad in začel govoriti o tem, kako se lahko samo s pomočjo OZN reši kriza.
Prišlo je Dajalovo poročilo in evo Američane, ki začno napadati OZN, češ da je krivična do Belgije, da daje neobjektivno sliko o položaju itd.
To je seveda groba, dokaj neurejena slika (kot je neurejen položaj) o situaciji v Kongu tik pred začetkom razprave v Generalni skupščini. Razprava bo, kakor smo že orne-
7
SPET KONGO
ka, državi, ki je stara nekaj več kot sto dni, grozi popolno razsulo,
V	New Yorku so ustanovili v Združenih narodih ^svetovalni odbor za Kongo. Sestavljajo ga afriške članice OZN, odbor pa ima nalogo, priporočati generalnemu sekretarju ukrepe za rešitev položaja v Kongu. Ta posvetovalni odbor za Kongo je že pred nekaj časa ustanovil Komite za pomiritev; člani tega komiteja naj bi odpotovali v Kongo, proučili položaj in skušali pomiriti razprte politike. Toda do odhoda zaradi različnih mahinacij ni prišlo, in stvari v Kongu so šle še naprej rakovo pot.
Sedaj pa je Hammarskjoldov pooblaščenec v Kongu, indijski diplomat Dajal, predložil generalnemu sekretarju in članom Posvetovalnega odbora za Kongo poročilo o stanju v deželi. Poročilo obsega naslednje bistvene točke:
Parlament je edino zakonito predstavništvo Konga. Rešitev krize ne more biti vojaška, marveč samo politična, t. j. prek parlamenta. Zato je treba storiti takoj potrebne u-krepe. da začne parlament redno delovati.
OZN ne priznavajo sveta Mobu-tujevih komisarjev. Vojska, ki je pod poveljstvom polkovnika Mobutuia pomeni resno nevarnost za red in mir v Kongu.
V	Kongo se množično vračajo Belgijci, kar pomeni resno nevarnost za nadaljnji razvoj v Kongu. Le-ti so nasprotni prisotnosti OZN v Kongu in njeno sodelovanje kar najbolj ovirajo.
imenu kongoškega ljudstva.
V	Kongu in Ncw Yorku je prišlo do čudnega položaja. Tisti v Kongu, ki so se sklicevali poprej na OZN, ko so mislili, da bodo tako lahko po svoje delali, so ob tem sporočilu zagnali krik in vik. Mobutu, ki je izvedel državni udar, sklicujoč se na OZN, sedaj grozi, da bo čete OZN fizično napadel, in poziva Kongožanc, naj se bore proti plavim čeladam, ker da le-tl prinašajo v deželo »nov imperializem, imperializem OZN ...« Vsi tisti Kongožani, ki sodelujejo z OZN pa so od Mobutuja proglašeni za izdajalce ...
V	New Yorku pa je povzročilo
nill, brez dvoma zelo burna in razgibana, kajti pokazalo se je, da sta hoteli obe veliki sili spremeniti Kongo v področje hladne vojne, področje, kjer se bosta politično udarili voditeljici obeh blokov, ZDA in ZSSR. Ko se Rusom to ni posrečilo, so napadli Združene narode, medtem ko so jih Američani hvalili, misleč da njihova intervencija že pomeni tudi prevlado njihovega vpliva v tej veliki afriški državi. Kakor hitro pn so predstavniki OZN objektivno opisali položaj v Kongu in predlagali u-činkovlte in realistične ukrepe za rešitev krize, so po Organizaciji združenih narodov padli, sicer manj
2
3
presenečenje in veliko nejevoljo dej- * silovito in grobo, tudi Američani, kar
stvo, da so Američani grobo zavrnili poročilo Dajala kot neobjektivno in so se odkrito postavili na stran Belgije, češ ^a prihaja v Kongo s čistim srcem in z dobrimi nameni. To je povzročilo veliko nejevoljo pri azijsko-afriških državah pa tudi pri drugih, ki vidijo v tem še en zaplet pri reševanju težke krize.
»OZN so sedaj v nezavidljivem položaju. Po intervenciji sil Združenih narodov v Kongu, so krik zagnali Rusi, češ, saj to je Imperialistična agresija pod zastavo OZN; za tak« podjetje ne bomo dajali svojega prispevka In niso hoteli plačati tistega deleža stroškov, ki bi jih morali nositi oni. Takrat je tudi Lumuml*-napadal OZN.
Potem so sile OZN zavzelo odlof nejše stališče do Comheja, Kalondiia in do Mobutujevc soldateske. ki jo Je Dajal Imenoval razbrzdano in ne-
pa še ne pomeni, da bodo praktične posledice njihovega napada kaj manjše kot so bile posledice sovjetskih kritik na račun te svetovne organizacije.
Osem afriških in azijskih držav je predlagalo resolucijo, za katero pravijo, da bo na temelju Dajalove-ga poročila priporočila Generalni skupščini in generalnemu sekretarju nujne ukrepe, ki jih je treba zagotoviti, da se zagotovi Kongu normalen razvoj in da sc mu zagotovi neodvisnost in suverenost. Od tega kak” ho potekala razprava o tej resoluciji In od tega, katere države bodo reso-'heljo podprle, bo v precejšnji mer* sdvlsen nadallnil razvol dogodkov v Kongu, razvoj, ki ni več samo kon-Toški, marveč odraža hkrati tudi odnos blokovskih sil.ki se hočejo meriti v tej daljni, prostrani in skoraj prazni afriški deželi.
RUDARSKI MUZEJ V VELENJU
V	gradu nad starim predelom Velenja urejujejo rudarski muzej. To bo prvi tovrstni muzej v Sloveniji (revirji, ki imajo večjo tradicijo v rudarstvu, svojega muzeja še nimajo). Sedaj zbirajo predmete, stare stroje in druge zanimivosti, ki prikazujejo razvoj rudarstva pri nas.
NASA OPREMA ZA ETIOPSKO CEMENTARNO Podjetje Djuro Djakovič iz Slav. Broda, Metalna iz Maribora in Litostroj iz Ljubljane so dobil* posebno naročilo iz Etiopije. Gre za izdelav kompletne opreme za novo cementarno v tej državi. Litostroj iz Ljubljane bo za novo tovarno izdelal strojno opremo mlinov za surovine, silose za homogenizacijO, cementne mline > silose za cement v skuphi tonaži približno 230 ton. Predviden rok odpreme je prvo četrtletj 1962.
V	MARIBORU VIŠJA PEDAGOŠKA SOLA
V	januarju 1961 bo začej v Mariboru z delom samostojni oddelek višje pedagoške šole iz Ljubljane. Za začetek bo samo pomoč slušateljem.
V jeseni 1961 se bo pa pričela v Mariboru višja samostojna šola za vzgojo učiteljskega kadra z* osnovne šola.
PRIPRAVE ZA GRADNJO AVTOMOBILSK® CESTE 1961
Čeprav mladinske delovne brigade še n**8 skončale svojih del pri gradnji avtomobilske ste, so se že začele pripravljati na prihodnje *	'
na izdelavo novega odseka ceste — od Grden* klisure do Skopja. Dolžina tega odseka c®s trase bo 148 km. Gradnja bo osrednja mladim, delovna akcija. V CK Ljudske mladine pravu ' da bo pri teh delih sodelovalo približno mladincev in mladink.
OSREDNJA RAZSTAVA V MESECU TEHNIKE
V	soboto, 5. novembra, so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli osrednjo republiško razstavo v mesecu tehnike. To pomembno prireditev, ki manifestira številna prizadevanja za tehniški napredek, sestavlja pravzaprav več razstav. To pomembno manifestacijo , Ljudske tehnike naj si ne zamudi ogledati nobeden.
4
5
6
PLAN
RUDARJI V LAŠKEM IZPOLNILI LETNI Rudarji rudnika Laško so slavili 2. novenfli pomembno delovno zmago. Nakopali so 28 v0j od 110.000 ton premoga in s tem opravili ^ družbeni načrt. Da so izpolnili plan pucd aje-gre predvsem zasluga novemu načinu .na® »eri vanja ter bolj.ši organizaciji dela v jahi® obratu.
VIŠJA SOLA ZA ZUNANJO TRGOVINO V BEOGRADU
V Beogradu je začela z delom Višja šola za zunanjo trgovino, ki jo je odprla Zvezna zunanjetrgovinska zbornica. Pouk na šoli b« trajal dve leti. Po prog nmu bo Imela V’4ja šola za zunanjo trgovino rang prve stopnje ekonomske fakultete. V n.iej se bodo šolali strokovnjnki za delo v zunanjetrgovinskih podjetjih 1ti drugih gospodarskih organi/aoilah. ki poslujejo s tujino. Taka šola se bo začela letošnje jf«cn tudi v Zagrebu.
Trbovelj, ob tel priliki Je treba omeniti, da padobranska sekcija n« imela motnosti doseči nobenih skokov, pač pa so člani aerokluba skupinsko sodelovali v paradi mladosti letošnjega 25. maja. Kar se tiče motornega letenja. Je vredno omeniti, da je klub prikazal zračni napad s tremi avkmi
*	> s	; £
r ' '
SOVO delo.
Kolikšno trboveljski videti že i tivno sode:
—

S. *,
IZ OSNUTKI PERSPEKTIVNEGA NAČRTI GOSPODARSKEGA RAZVOJA ORČINE LITIJA /
Precej sredstev za družbeni standard
V industriji so v naslednjih petih letih predvidena znatna investicijska vlaganja v osnovna sredstva - Narodni dohodek bo v primerjavi z letom 1959 porasel za 33 odstotkov - Znatna sredstva so predvidena investicije v gostinstvo, turizem, obrt in trgovino - Do konca 1956 bodo v litijski občini zgradili 150 novih stanovanj
Proizvodnja v industriji se bo podvojila
Visoka izrabljenost strojnega P^fka v gospodarskih organi-^ijah v litijski občini (po-n®kod znaša ta odstotek glede na nakupno vrednost celo 55,6 odstotkov) je prisilila delovne kolektive, da so že pred časom temeljito začeli analizirati stanje strojnega parka, kasneje na podlagi teh ugotovitev izdelali' perspektivne na-"rte razvoja teh gospodarskih organizacij. Tako računajo, da “odo v naslednjih petih letih y litijski občini vložili znatna ttvestieijska sredstva v osnov-na sredstva. Osnutek načrta Predvideva, da bodo za grad-6i°. opremo in modernizacijo gospodarskih organizacij vlo-*di 1.719,311.000 din.
Rudnik SITARJEVEC bo do sonca 1961 leta montiral novo Rotacijo, ki bo delovala na Kemičnem principu. Tako bo omogočeno predelovanje vse jjudne hailde, hkrati bodo pa dosegli visok odstotek izkori-“anja in povečali obseg pro-
rzvodnje.
kresniška industrija
l ^A iz Kresnic je predvide-te v razdobju 1961 — 1965 kar "12 milijonov dinarjev investi-f^skih naložb. Računajo, da °°do v tem času zgradili dve ^ovi peči za žganje apna z “hevno zmogljivostjo 70 ton “Sancga apna; gradili bodo •bost čez Savo v Kresnicah; Sradiil j bodo nove prostore za Opravo in nove remontne de-lavnice. Menijo, da bo ob kon-^ leta 1965 znašala proizvod-nJa žganega apna že 75.000 ton letr>o, zraven tega pa še 20.000 jan hidriranega apna. Poveča-1 bodo pa tudi proizvodnjo jolčenega kamna na 30.000 ton *etno.
Lesna industrija liti-
predvideva razširitev mi-^rslkega obrata v Šmartnem M Litijo. V tem obratu na5 bi ^delovali tipizirano stavbno Pohištvo; z razširitvijo bi se Povečale kapacitete, skrajšal tehnološki proces in prešlo na Se,rijsko proizvodnjo.
PREDILNICA LITIJA bo
Nadaljevala z že začeto rekonstrukcijo, ki bo predvideno Končana v letih 1962-1963. *rrodili bodo tudi obrat za izdelovanje tufting preprog. Racajo na gradnjo novega ®Kladišča za vlagalnico itd. Ta-bodo znatno povečali samo Količinsko proizvodnjo in ce-°tni dohodek podjetja. V pre-djlnici so predvideli, da bodo ložili v investicije 615 milijonov dan.
TOVARNA USNJA IN KRZNA ŠMARTNO je že v zadnjih letih končala z gradnjo novih obratnih prostorov. V letih do 1965 bodo te prostore rekonstruirali. Rekonstrukcija obrata spodnjega in zgornjega usnja bo vplivala večji del samo na izpopolnitev tehnološkega postopka. Večji vpliv na povečanje proizvodnje bodo pa imele investicijske naložbe z rekonstrukcijo obrata krzna, obutve in konfekcije ter galanterije. Tako računajo, da se bo povečala proizvodnja obutve kar za 562 odstotkov.
Za vzdrževanje osnovnih sredstev bodo industrijska podjetja litijske občine porabila 345,227.000 din. Na pod-
lagi investicijskih vlaganj predvidevajo, da se bo v prihodnjih petih letih količinska proizvodnja podvojila. Hkrati s tem se bo povečala tudi realizacija družbenega bruto produkta dn narodnega dohodka. Družbeni bruto produkt bo ob koncu 1965 leta za 109 odstotkov večji kakor 1959 leta, narodni dohodek pa za 93 odstotkov.
Znatna sredstva bodo v tem času vložile gospodarske organizacije litijske občine za potrebe družbenega standarda, da bi tako izboljšali življenjsko raven zaposlenih delavcev. Računajo, da bodo tako vložili v sklad skupne porabe kar 597 milijonov din.
Znatna sredstva za investicije v gostinstvu, obrti in trgovini
Perspektivni plan gospodarskega razvoja litijske občine predvideva znatno povečanje družbenega bruto produkta v socialističnem in privatnem sektorju gostinstva. Do 1965 leta bodo adaptirali prostore v gradiu Ponoviče za gostinske lokale in prostore, v katerih je sedaj trgovsko podjetje »Preskrba« iz Litije v kavarno. Gostinska podjetja bodo izpopolnila opremo in modernizirala lokale.
Tudi v obrt bodo vložili precejšnja denarna sredstva. Gradili bodo nove obratne prostore za obrtno podjetje »Avtoservis«, gradili nove prostore za Splošno mizarsko podjetje Litija in za Splošno obrtno podjetje Litija. Pripravili bodo pa tudi načrte za gradnjo
Pospešena stanovanjska izgradnja
Stanovanjsko izgradnjo bodo nadaljevali s pospešenim tempom. 2e v začetku prihodnjega leta bodo začeli z gradnjo stolpnic. Računajo, da bodo do konca 1965. leta v litijski občini zgradili 150 novih stanovanj. Za to bodo porabili okoli 440,000.000 din. Da se kar najbolj poživi stanovanjska izgradnja, bodo gospodarske organizacije prispevale za to izgradnjo 50 odstotkov lastne udeležbe.
V tem času bodo nadaljevali z gradnjo vodovoda v Litiji in Šmartnem in začeli graditi vodovod v Kresnicah in Jevnici;
ne predvideva tudi preureditev sindikalnega in dekliškega doma na Stavbah v Kulturni dom, v katerem bodo imele prostore vse družbene organizacije in knjižnica. Sindikalno dvorano bodo preuredili v kino dvorano. Idejni projekti za to so že izdelani. Kulturni dom bodo gradili še v Kresnicah, v Kostrevnici ga bodo pa dogradili.
V Litiji bodo v tem času dogradili in dokončno uredili stadion; športna igrišča bodo pa uredili v Jevnici, Kresni-
cah in Šmartnem pri Litij Računajo še na gradnjo kopa lišča z olimpijskim bazenom.
Precej sredstev je namenjenih tudi za šolstvo. Tako bodo dogradili novo osnovno šolo v Šmartnem pri Litiji, sedanje šolsko poslopje pa preuredili. Sicer bodo pa uredili vse druge šole v litijski občini.
O perspektivnem načrtu razvoja kmetijstva in gozdarstva ' v litijski občini pa več v eni izmed prihodnjih številk našega tednika.
CELJSKO GLEDALIŠČE V TRB0VLJAI
obrtnega centra na desnem bregu reke Save. V obrt bodo investirali tako sfcoro 115 milijonov din.
V litijski občini je slabo razvita prav tako tudi trgovina. Zato daje perspektivni načrt gospodarskega razvoja še poseben poudarek razvoju trgovine. Ze v začetku prihodnjega leta bodo začeli graditi na levem bregu reke Save trgovsko hišo. Računajo, da bodo z deli končali do jeseni 1963. leta. Sedanje prostore Komunalne banke bodo preuredili v samopostrežno trgovino, pripravili bodo pa tudi vse potrebno za gradnjo preskrbovalnega centra na desnem bregu Save. V Šmartnem bodo uredili samopostrežno trgovino ter modernizirali trgovine.
V četrtek, 17. novembra, bo odprlo SLG iz Celja gledališko sezono v Trbovljah z zgodovinsko igro o znamenitem zvezdo-slovcu iz začetka 17. stoletja Galileo Galileiju. Napisal jo je veliki novator v gledališkem snovanju, pred leti umrli Ber-tolt Brecht, širšemu občinstvu znan po »Beraški operi«.
Z Galileijem je hotel pokazati na primeru iz zgodovine, da mora znanost služiti le ljudem, ki sta jim mar napredek in sreča vseh ljudi danes in za vse večne čase. Galileo se je namreč na pritisk papeške inkvizicije — paralela iz našega časa, ko so mnogi znanstveniki onemogočeni, ker nočejo delata za vojsko! — odrekel revolucionarnemu odkritju, da je sonce središče našega planetnega sistema in ne zemlja. S tem odkritjem je tedaj postavil na glavo ves dotedanji cerkveni nauk. zrahljal je temelje papeške hierarhije, saj potemtakem zemlja — človek ni več središče, krona stvarstva, marveč uravnavajo vesoljstvo še neraziskane sile.
Brechtovo igranje je docela nasprotno dosedanjim pravilom. »Deske, ki predstavljajo svet«, ne smejo več zapeljevati gledalca v naivno podoživljanje, da gleda nekaj resničnega, kar ga bo čustveno pretreslo in zatorej privedlo do novih spoznanj. Ne, Brecht hoče — in. z načinom neprestanega prekinjanja odrskega dogajanja, z razlaganjem — tudi doseže, da so gledalci predvsem razum-
sko angažirani: ne pozabijo, da vendarle sede v gledališču, ki jim bo nekaj povedalo, da mislijo in se z živo zavestjo od ločajo. Tako tudi igralec same igra neko osebo, jo predstavlja, virtuozno reproducira, v njo se pa nikoli tolika‘nj ne vživi, da bi morali na koncu reči: »Kako resničen in prepričljiv je bil Jeršinov Galileo!«, marveč: »Kako pronica-vo nam je Jeršin predstavil vlogo Galileija!«
Prvega Brechta na celjskem odru je umetniško dognano zrežiral Branko Gombač. Nastopa ves ansambel, pomnožen s številnimi amaterji. S slikovitim zgodovinskim okvirom, z • modernimi odrskimi pripomočki bo to res enkratno gledališko doživetje, ki ga ne gre zamuditi.	Z.
NA DELU
IZ ŽIVLJENJA IN DELA AEROKLUBA TRBOVLJE
Aktivno sodeluje 160 članov
Ko polagamo obračun aerokluba v Trbovljah, je treba vedeti, da ima klub še mlado tradicijo. Nadalje je treba upoštevati, da konfiguracija terena v trboveljskem kraju žal ne dopušča, da bi se delo tega kluba razvijalo v širšem obsegu, namreč da bi društvo vzgojilo morda kakšne rekorderje v letenju, bilo z motornimi aii ,pa jadralnimi letali. keT v Trbovljah ni mogoče zgraditi letališča. Kljub temu pa vendar lahko trdimo, da je delo v
lokalne vodove bodo gradili na na Dolah, v Ješčah, Polšniku, Savi in Podšentjurju.. Vzporedno bodo urejevali v Litiji in v Šmartnem kanalizacijo. Dopolnili bodo še javno razsvetljavo v Litiji, Kresnicah, Šmartnem, Jevnici, Gabrovki, na Dolah in Polšniku. Elektrificirali bodo pa vasi Vrata, Leskovica, Bogenšperk in Kostanjevico pri Dolah.
Uredili bodo ulice v mestu in jih delno asfaltirali, ostale pa prevlekli s protiprašno maso.
Perspektivni načrt gospodarskega razvoja litijske obči-
NOVO POSLOPJE KOMUNALNE BANKE IN ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V LITUI
aeroklubu pozitivno, poglejmo torej za eno leto nazai an opišimo njegovo delo od začetka.
Kljub temu pa člani kluba niso izgubili volje, temveč so prav vneto delali, kolikor so pač dopuščale finance društva. Aeroklub je imel v celem letu komaj 50.000, — din dohodkov, kar je seveda veiiiiiko premalo.
Oglejmo si delo sekcije kluba in kaj so le—te dosegle. Aeroklub v Trbovljah je poslal v šolo v Vršac dva jadralca, ki sta skupaj napravila 98 poletov z »Kodo« in štiri s »Cavko«. To sta bdla tovariša Kranjc in Spolenak, oba iz je treba sekcija nobenih
na dan 1. junija in s tem počastil občinski praznik v Trbovljah, ob tej priliki so člani aerokluba odmetavali z motornih avionov propagandne letake na nekatera gospodarska podjetja v kraju. Seveda se je tu zahvaliti letalski zvezi, ki je klubu pomagala s posojilom avionov.
Člani letalskega kluba so pripravljeni, da do konca letošnjega leta opravijo štiri tečaje, in to dva modelarska, padalskega ter jadralnega. Sploh se v društvu pripravljajo za modelarstvo, ker so za gojitev te veje letalskega športa dani v Trbovljah vsi pogoji, Odziv za modelarski tečaj je
bil med mladino tako velik da organizacija večkrat ni mogla vSo mladino povčzata v dobre modelarske krožke, v nekaj letih se Je v modelarskih tečajih izurilo precej modelarskih učiteljev, in to po zaslugi do-mačega aerokluba. Nasploh se sedaj poraja vprašanje, kako nadalje vzgajati modelarje in bodoče pilote, letalske tehnike itd. Problem za dosego tega smotra so delavnice. Zasilno zgrajene delavnice in tečaji so namreč izgubili vzorni pomen, v zvezi s tem modelarji tudi niso mogli nastopiti na tekmah. Prav zaradii pomanjkanja ustreznih delavnic klub, nima perspektiv za dosego svojega namena. Zaradi tega je nujno potrebno, da poklicane organizacije priskočijo ae-ro-pomoč in podprejo nje-
zanimanje vlada v dolini za aeroklub, je iz tega, da v njc.ii ak-sodeluje 160 članov, se posebno se mladina zanima za modelarstvo, kar je pokazal modelarski teča^j na osnovni šoli v Trbovljah u. Obiskovalo ga ie 40 pionirjev iz višjih razredov, vsi so delali nridno in vneto. svoje delo so pokazali ob dnevu mladosti, 25. maja v paradi mladosti ter na razstavi konec dolskega leta. V tečaju so imeli pionirji teoretični in praktični pouk ter gledali poučne letalske filme. Povabili so na obisk tudi ljubljanske modelarje, da so prikazali leteče modele na pogon z motorčki. Pri nastopu ljubljanskih modelarjev je prisostvovalo najmanj 8(M) domačinov, ki so z veseljem opazovali leteče modele.
Ko se ob 17-letnici sponii-njanjn naše rojakinje, ki je _ ed»io požrtvovalno, nesebično, Polna revolucionarnega duha ®e!ala, vedno pripravljena na Najtežje naloge v borbi za pra-*cc delavskega 'razreda, kli-Certo njenemu delu — SLAVA!
Tončka Cei se je rodila v Klek nad Trbovljami 10. 1896. leta v mali kmeč-, hiši. Njen oče je bil rudar-Jtuv zgodnji mladosti se je ključi la v delavsko gibanje prvo svetovno vojno leta JJ'7- Takrat je delovala v rudarjev in kot prosvet-?? delavka v Svobodi. Leta ko je prišlo do razko'a socialnimi demokrati in
bled’ h
revolucionarno strujo ru-JjcLtei’, se je tudi ona p rile'ju ^ levici, katere večina ru-'*®Tjeu je vstopila v Savez ru-j^Nsklh radnika Jugoslavije, je bila ustanovljena nova bolucionarna sindikalna or-jci je imela svoj v hiši Jakoba Božiča. ^ )e imela v teh prostorih
Spomin na narodnega heroja Tončko Čeč
svoj sedež tudi KPJ, se je vključila tudi v KPJ.
Ko je leta 1921 trboveljski proletariat bil veliki boj pod okriljem revolucionarne sindikalne organizacije za zvišanje plač in za politično socialne pravice, se je tudi ona borila v prvih vrstah. Ze tisto leto sta bili sindikalna organizacija in KP razpuščeni, 59 ljudskih poslancev je bilo vrženih iz parlamenta in vsi vodilni funkcionarji so bili po zaporih, med katerimi je bila tudi ona.
normo sodelovala pri ustanavljanju strokovne organizacije rudarskih delavcev leta 1922, ki je imela svoj sedež pri Pravdiču, ker so bili prostori pri Božiču še zapečateni. V tej novoustanovljeni delavski organizaciji je Tončka Čeč vodila administrativno šolo skup-■vo z Jožetom Zagorjancem. Delovala je med ženami, z vso ljubeznijo pa tudi med mladino, med katero je neutrudno razvijala kultumoprosvetno delo: na odru, prj petju in glasbi.
Po izpustu iz zapora je I»o* - Njeno kultumoprosvetno de-
»URASKI ODSEK SVOBODE TRBOVLJE. Ki GA JE VADILA TONČKA ČEČEVA LETA 1922. SLIKANO OB KONCERTU NA KLEKU
lo je rodilo med trboveljsko, hrastniško in zagorsko mladino mnogo uspehov. V teh vrstah so se kalili bodoči borci za delavske pravice, ki so leta 1941 prijeli za puške in šli v gozdove, borit se za svobodo.
Ko je Trboveljska premogo-kopna družba čutila vedno močnejše sile, ki so se zbirale okrog revolucionarne organizacije, je skupno s tedanjo oblastjo skušala odpraviti družinske doklade. Cene življenjskih potrebščin so se pa tudi iz dneva v dan dvigale. Sindikalna organizacija je vložila zahteve, Trboveljska, premo-gokopna družba jih pa ni hotela priznati. Tako je preostalo delavstvu edino zadnje orožje — stavka.
20. julija 1923 so slovenski rudarji pričeli veliki boj za golo življenje. V tem velikem boju je Tončka Čeč neutrudno delovala. Po nekaj dneh velike stavke je pričela protiljud-ska oblast z žandarmerijo aretirati delavske predstavnike, med katerimi je bila tudi Tončka. Tako so se polnili celjski zapori, da je število aretiranih naraslo nad 500 rudarjev in mladine. Celjski »pi-sker« je bil premajhen, tako da so morali vpreči starodavno grofijo za zapore.
Kljub tako surovemu preganjanju lačnih rudarjev je stavka trajala dalje. Trboveljska premogokopna družba si je skupno z oblastjo prizadevala na vse načine zlomiti stavko. Težko je bflo dobiti med delavci stavkokaze. Le s podku-
povanjem voditeljev, narodnih socialistov, socialnih demokratov in klerikalcev je po sedmih tednih borbe uspelo delno zlomiti stavko. Ti voditelji so svoje člane — omahljivce pregovorili, da so šil na delo. Borba je pa trajala še en teden in je bila zaključena s porazom. Tako so izdajalci delavskega razreda triumf irali. Borci in napredni rudarji so bili odpuščeni. Ker niso dobili na domači zemlji dela, so morali odliti po svetu za kruhom.
Od takra se ni mogel več legalizirati revolucionarni delavski -pokret v revirjih. Vse delo se je nadaljevalo ilegalno. V to ilegalno delo je vložila Tončka vse svoje sile, saj je delovala ne samo med trboveljsko mladino, ampak je tudi med hrastniško in zagorsko neutrudno delala. Njeno požrtvovalno delo ni bilo zaman, saj je ta mladina nastopila že leta 1924 pri pohodu Orjrune na Trbovlje in je tej orjunski, do zob oboroženi drhali zaprla pot pred Rudarskim domom. Raztrgala je Orjunašem zastavo. Padli so v tem spopadu naši mladinci, pa tudi Orjunaši so padali.
, V tem spopadu revirske mladine z Orjunaši je Orjuna doživela v Sloveniji svoj neslavni konec.
Po tem spopadu je bila Tončka aretirana z drugimi mladinci m prepeljana v celjske zapore. Po več mesecev zapora se je vrnila ponovno v Trbovlje, kjer pa ni dolgo zdržala, ker ji je bila policija stalno za petami. Odšla je v ilegalo in tako živela na hrast-niškem in zagorskem, terenu vod tujim imenom in oblečena v staro ženo.
Leta 1926 je odpotovala v SZ v Upravno politično šolo. V tem času je bil v SZ tudi tov. Tito. Po končani šoli in delu se je vrnila leta 1934 preko Francije v Jugoslavijo
in bila ponovno takoj aretirana in nato postavljena pod policijsko nadzorstvo. Ker je bila stalno zasledovana po žandarmeriji, je delovala le ilegalno. V fem času je požrtvovalno delala med mladino v Gasilskem društvu na Kleku, kamor se je vključevala mladina iz Trlfovelj. Pod njenim vodstvom je bilo uprizorjenih več velikih gledaliških del na odru v Delavskem domu, ki so bila po delavcih v revirju vedno polnoštevilno obiskana.
Predstave v zgornjih Trbovljah v Društvenem domu pa niso bile tako dobro obiskane, ker so predstavniki klerikalcev z duhovščino na čelu delali protipropagandno.
Leta 1937 pri volitvah v parlament, ko je kandidiral po iniciativi KPJ tov. Lojze Hohkraut, je bila Tončka skupno z drugimi aktivisti stalno med mladino, ki je delala in raznašala molilni material in se borila po ulicah Trbovelj z nasprotnimi strujami.
Leta 1939 je aktivno delovala v veliki gladovni stavki trboveljskih rudarjev in bila z drugimi aktivisti aretirana in prepeljana v ljubljanske zapore v šentpetrski kasarni. Po več mesecih zapora je bila prepeljana v kontracijsko taborišče Bil ječe, kjer je okusila vse grozote tedanjega režima.
Tik pred okupacijo je bila izpuščena z drugimi interniranci in je takoj pričela skupno s tov. Hohkrautom in Vilkom Vreskom organizirati oboroženo vstajo v revirjih. Tako so se odzvali leta 1941 v juliju številni borci v Prvo revirsko četo, ki je imela svoj sedež na Vrheh. Med temi so bili tudi izdajalci, ki so izdali postojanko. Ze avgusta 1941 je napadel okupator partizansko četo. Partizani so se pravočasno umaknili na Dobovec, pa
tudi tam so bili po nekaj tednih izdani in napadeni. Tončka je bila pri tem napadu ranjena in se je z veliko težavo rešila, da ni bila ujeta. Prebila se je na Klek, od koder so jo aktivisti spravili na zagorski teren k Pečarjevim. Po okrevanju se je vključila v Kozjanski odred kot okrožna sekretarka. O njenem delu v odredu je pisala neka tovarišica iz Savinjske doline zelo obširno.
Nekega dne, spomladi leta 1943, je bila na Kozjanskem četa izdana in napadena od Nemcev. Nekaj borcev je bilo mrtvih, dmgi ujeti, le malo se jih je rešilo. Med ujetimi je bila tudi Tončka kot okrožna sekretarka. Nemci so jo odvedli v coljske zapore. Tu so jo mučili in vso stepeno izpostavljali na Glavni trg pred radovedno množico.
Kljub vsem mukam in vsa okrvavljena je klicala množici:
»Živela SZ! Živela svobodna Slovenija in Jugoslavija/«
Z veliko odločnostjo je prenašala vse muke in se samozavestno držala, tako da jo je sam okupator občudoval. Iz celjskega zapora je bila prepeljana v mariborsko bolnišnico, od tam pa po nekaj tednih v Nemčijo v koncentracijsko taborišče v Šlezijo — Auschvoitz, kjer je po dokončnem izčrpanju in izpostavljanju na mrazu in mučenju dne 10. novembra 1943 omahnila in bila sežgana v krematoriju.
Tako je bila zapečatena in ovekovečena z velikim delom in trpljenjem usoda življenja mlade prvoborke in prosvetne dciivke rudarskih revirjev, v orodnega heroja — Tončke Ceč.
Vseh podrobnosti njenega veljkera dela v revirjih nismo navedli v teh spominih, ker bi bilo gradivo za tasnike preobširno.
ZAPISANO V HRASTNIKU
Gostinci: Hig ena 38:16 1 (fota£ci nam pišejo
Marsikdaj gostje očitajo gostinskim delavcem, da ‘ so se "■skregani« s higieno. Tudi v Hrastniku. Zato so se zadnje dni dogovorili pristojni organi hrastnišikega občinskega ljudskega odbora, aa bodo oDdskali vsa gostišča in gostinske obrate na območju te občine. Rečeno — storjeno!
O tem, kaj so na svoji poti videli in opazili, govorijo naši zapisi v brzojavnem slogu:
—	Gostilna »Na Dolu« (gostinsko podjetje »Jelka« Hrastnik), 2 točki.
— Gostilna Peter Kozole, Brdce pri Hrastniku, 2 točki.
— Gostilna Zofija Draksler, Dol pri Hrastniku, 2 točki.
— Gostilna »Pri Kolencu« na Delu, lastnik Ana Laznik, 2 točki. — Inventar je izrabljen, zlasti je treba čimprej zamenjati stole in pokriti mize s prti. Dograditi je potrebno ženski del stranišča.
— Gostilna Jerčka Pust, Dol pri Hrastniku 2 točki. — Manjkajo prta na mizah.
— Gostišče »Partizan« Hrastnik, 2 točki. — Srednji prostor je treba prebeliti iin odstraniti embalažo.
— Gostišče Frančiška Geč, Krnice pri Hrastniku, 2 točki.
—	Inventar je izrabljen. Treba je zamenjati tudi tla v gostišču.
— Gostilna »Na Logu« (g. p. »Jelka«), 2 točki. — Bolje vzdrževati sanitarije.
— Gostilna »Pri mostu« (g. p. »Jelka«), 1 točka. — Kozarci slabo obrisani.
— Gostilna »Pri mesarju« (g. p. »Jelka«), 1 točka. — Točilna miza zanemarjena, pod njo je bil odprt zaboj s smetmi.
— Gostilna Ana Golobič, Vrhovo, 1 točka. — V kuhinji je odstraniti obešalnik z umazanimi delovnimi oblekami ter vzdrževati red in čistočo. Osebje v letu 1960 še ni bilo zdravniško pregledano.
čimprej urediti in je zato komisija izrazila mnenje, da naj se gostilna do preureditve zapre.
— Gostišče »Pri Kemični« (g. p. »Jelka«), 2 točki.
— Gostilna Ana Šobar, Veliko Širje pri Zidanem mostu, 0 točk. — Sprednji prostor za-nemarjan in zamazan. Stranišče je oddaljeno 50 metrov od
Nenavaden dvoboj
— Gostilna »Pri Dalmatincu« (Ugostiteljsko poduzeče »Vodice« Zagreb), 1 točka. — Na k :-
zarcih so se po umivanju poznali odtisi prstov. V kleti je treba več reda in ločiti jedila od pijač.
— Gostilna Rozalija Krivec, Zidani most, 2 točki. — Zamenjati okrušene kozarce. Osebje še ni bilo zdravniško pregledano.
— Gostilna Mihael Kmetič, Svibno pri Radečah, 0 točk. —
Osebje letos še ni bilo zdravniško pregledano. V kletnih prostorih je navlaka in polno smeti. Iz kuhinje zaudarja smrad po kuhani krmi za prašiče v gostinska prostora. V gostinska prostora je treba namestiti zavese 'in na mize prte.
— Gostilna »Jadran«, Radeče (g. p. »Kolodvorska restavracija«, Zidani most), 0 točk. — Stanje lokalov — razen tujskih sob — je pod higienskim minimumom. Gostilno je treba
Zlata poroka v Hrastniku
gostilne. V kuhinji, ki je zanemarjena, nered. Gostilna je brez tekoče vode in uporablja vodo iz 60 metrov oddaljenega zajetja. Osebje ni bilo še letos zdravniško pregledano. Do preureditve je bila gostilna zaprta.
— Gostišče »Zasavje« (g. p. »Jelka«), 2 točki. — Prebeliti je kuhinjo, hodnik in posebno sobo.
— Kolodvorska restavracija Zidani most, 0 točk. Vsi prostori — razen kuhinje in shramba za živila — so v redu. Krožniki so slabo pomiti in obrisani. Predali v kuhinji so zanemarjeni, hladilnik nečist. Pod mizami shranjujejo ostanke jedi in kruha. V kuhinji so bile ob pregledu mačke. Zaposleni v letošnjem letu še niso bili zdravniško pregledani.
— Gostilna Pavla Zupančič, Radeče, 0 točk. — Točilnica nečista. Kozarci zamazani, nekaj kozarcev ije , ob krušenih. Predali za kruh nečisti in polni drobtin. Na policah so med umitimi tudi zamazani m počeni kozarci. Zaposleni v letu 1960 še niso bili zdravniško pregledani.
— Gostilna Avgust Dolinšek, Hrastnik, 2 točki.
— Gostišče »Svoboda« Radeče (g. p. »Kolodvorska restavracija« Zidani most), 0 točk.
— Stranišča ni mogoče uporabljati. Vsi prostori skrajno zanemarjeni. Kozarci zamazani. Kuhinja zanemarjena. V umivalniku v kuhinji je bil kup posode, na mizi pa obgrizeno in gnilo sadje. Osebje za letos še ni bilo zdravniško pregledano.
— Gostilna Gizela Gračnar, Stari dvor pri Radečah, 2 točki. — Prebeliti je tujske sobe in urediti sanitarije.
— Gostilna Jože Štiglic, Radeče, 2 točki.
— Gostilna Zofija Jež, Jag-njenica pri Radečah, 2 točki. —
Prebeliti je treba kuhinjo. Zaposleni še niso bili zdravniško pregledani.
— Gostilna Kristina Renaldo, Boben pri Hrastniku, 2 točki.
— Gostilna »Pod lipo« (g. p. »Jelka«), 2 točki. — Prebeliti je klet in gostinske prostore.
(Ocenjevanje smo izvršili takole: obrati, v katerih ni bilo zapaženih bistvenih pomanjkljivosti, so dobili po dve točki; obrati, pri katerih je bilo opaziti nekaj pomanjkljivosti, so bili ocenjeni z eno točko; vsi ostali niso dobili točk.)
Rezultat tega nenapovedanega dvoboja bi bil lahko ob večjem prizadevanju zaposlenih gostinskih delavcev še boljši. Z malo več dobre volje bi bilo namreč mogoče laže vzdrževati čistočo v gostinskih prostorih. Sicer upamo, da se je stanje v času od obiska dalje že izboljšalo. Upamo vsaj, da je obisk pristojnih organov občinskega ljudskega odbora Hrastnik vzdramil tudi tiste, ki so dopustili, da so izgubili hratsniški gostinci (kot celota) v nenapovedanem dvoboju s higieno 16 točk zaradi higiensko slabo urejenih gostinskih prostorov.	M.
IZ LITIJE IN OKOLICE
KONFERENCE ORGANIZACIJ SZDL GREDO H KONCU
Tudi v litijski občini se te dni bližajo zaključku konference krajevnih organizacij Socialistične zveze. Na letnih konferencah so člani SZDL razpravljali tudi o osnovnih smernicah gospodarskega poslopja občine v letih 1961—1965. Pri tem so na nekaterih konferencah že predlagali prioritetni vrstni red negospodarskih investicij. Hkrati so pa tudi izrazili pripravljenost, da bodo še vnaprej pomagali pri reševanju krajevnih problemov s samoprispevkom.
LITIJSKI OBČINSKI ODBOR JE SPREJEL ODLOK O NAJEMNINI ZA POSLOVNE PROSTORE
V Litiji so že sprejeli odlok o najemnini za poslovne prostore. Ta določa, da znaša najemnina za kvadratni meter za lokale in delavnice 300 din, za skladišča 150 din in za ostale prostore po 100 din. Najemniki lokalov bodo na področju stanovanjske skupnosti Litija plačali 100 din najemnine več, kot jo sicer določa od-
lok; na področju stanovanjske skupnosti Šmartno pri Litiji pa 50 din več.
FLUOROGRAFSKA AKCIJA V LITIJSKI OBČINI
Na področju litijske občine so se že nekaj časa pripravljali na globinsko slikanje pljuč. Poleg osrednjega so imenovali še več drugih odborov z nalogo, da se ta akcija kar najbolj izvede. Fluografiranje je bilo izvršeno v litijski občini v drugi polovici oktobra.
V PREDILNICI V LITIJI SO USPELI ZNIŽATI ŠTEVILO BOLEZENSKIH IZOSTANKOV
Od leta 1952 dalje je v litijski Predilnici stalno naraščalo število bolezenskih izostankov. V lanskem letu je bilo prvič opaziti nazadovanje števila bolnih in nezgodnikov. Letos je v tem pogledu še bolje. V prvih osmih mesecih letošnjega leta so dosegli v povprečju najnižji odstotek bolniških izostankov (5,2). Ta odstotek jo tudi republiško povprečje za tekstilno industrijo. Računajo, da se bo do konca leta znižal ta odstotek in bo manjši kakor 5 odstotkov. Največ obolenj je na dihalih.
IZ ZAGORJA OB SAVI
PRIHODNJI TEDEN BO II. DEL SEMINARJA ZA MLADE KOMUNISTE
Ideološka komisija občinskega komiteja ZKS v Zagorju ob Savi je pripravila za dneve od 14. do 18. novembra H. del seminarja za mlade člane Zveze komunistov. Seminar bo v treh skupinah v prostorih sejne sobe Socialistične zveze v Zagorju, v prostorih Industrijske rudarske šole v Zagorju (za gojence šole — člane ZKS) in v prostorih doma DPD Svoboda v Kisovcu. Na seminarju bodo predavali o izvorih in značilnostih Programa Zveze komunistov Jugoslavije, o socialistični demokraciji v FLRJ. o VII. kongresu ZKJ in IV. kongresu ZKS ter o nekaterih najvažnejših nalogah.
LITERARNI VEČER MLADIH V ZAGORJU
V petek zvečer je pripravil literarni klub delavsko prosvetnega društva Svoboda Zagorje v stekleni dvorani novega Delavskega doma Literarni večer mladih. Z deli so se predstavil nekateri naj mlajši zagorski pesniki in pisatelji, člani literarnega kluba zagorske Svobode.
PORAST OSEBNIH DOHODKOV V PRVEM POLLETJU V ZAGORSKIH GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH
V prvih šestih mesecih letošnjega leta se je v primerjavi z decembrom 1959 povečalo število zaposlenih za 60, ali za 1,7 odstotka. Ob začetku leta so računali, da bo en zaposlen v letu 1960 ustvaril 1,770.000 din družbenega bruto produkta; do konca junija je pa ustvaril 939.000 din družbenega bruto dohodka (ali 52,8 odstotka predvidenega letnega plana). Na osnovi gibanja števila zaposlenih in družbenega bruto produkta v prvi polovici letošnjega leta je mogoče zaključiti, da bodo do konca leta v celoti dosežena predvidevanja družbenega plana o 0,6-odstotnem dvigu delovne storilnosti.
Skladno s povečanjem storilnosti so v zagorski občini v prvem polletju porasli tudi osebni dohodki. Skupni nominalni osebni dohodki so se zvišali v prvih šesiih mesecih letos (v primerjavi z istmi obdobjem lani) za 21 odstotkov; število zaposlenih — kakor že omenjeno - je pa poraslo samo za 1,7 odstotka.
IZ TRBOVELJ
ZA SISTEMATIČNO VZGOJO OBČINSTVA V TRBOVLJAH
Dne 15. oktobra letos sita se v Hrastniku po 50 letih zakona ponovno poročila zakonca Franc Plahuta in Frančiška Plahuta, roj,- Šergan. Mož je bil rojen 27. avgusta 1885. leta v Kalodju, žena pa 13. avgusta 1888. leta v Rimskih Toplicah. Franc Plahuta je do vstopa v pokoj rudaril v hrastniškem rudniku.
V zakonu se jmna je rodilo 9 otrok, pozneje sta dva umrla.
Zakonca Plahuta sta med NOV simpatizirala z narodnoosvobodilnim gibanjem.
Ob zlati poroki, ki sta j«o obhajala pri hrastriiškem občinskem odboru, je ObLO Hrastnik poklonil zakoncema spominsko knjigo s posvetilom ter šopek rdečih nageljnov.
Številnim čestitkam, ki sta jih prejela zlatoporočenca, se pridružuje tudi naše uredništvo.
Ze nefcaij let služi veliki foyer Delavskega doma v Trbovljah tudi kot raastaivnd prostor. Doslej se je zvrstilo tu že lepo število slikarskih del in le neka: kd-parskih. Vzrok je prav gotovo v oddaljenosti našega kraja od slovenskega kulturnega središča oziroma drugače povedano: v težjem dn dražjem prevažanju kiparskih del. Po dirugi strani opazovanje razstavljenega gradiva dokaziuce popolno nesistematičnost v izboru razstavljavcev. S to ugotovitvijo mislim progagirati sistematično vzgojo trboveljskega občinstva, od otrok do odraslih.
Naj pojasnim svojo misel; pot do sistematične umetnostne vzgoje bi lahko šla v dve smeri. Prva — mnogo razstavljavcev, ki bi dela razstavljali retrospektivno, in druga, — sistematičen pregled dosežkov umetnosti s pomočjo Narodne dn Moderne galerije. — Prva pot je sodobnejša, a napornejša jn pri vzgoji mladine sko-ro neuporabna; druga je neka: dražja, a zato tem uspešnejša. To dejavnost tol lahko prevzela kombinirano Delavski dom in Delavska univerza, s tem bi postale razstave upravičene tudi s te frcati, saj je to področje v Trbovljah povsem zanemarjeno in bi razstavni prostor ne služil le domislicam ' posameznikov, ki si zaželijo prav trboveljsko publiko ter so v izboru svojih del povsem nevezani, povsem samostojni in poskušajo delati nepremišljene koncesije pulblilki ter ;o s tem kv atrij o.
Neokusne parapefe, slika na obešalniku, bedni izgubljeni »že-selni« in napačna razsveitljava so najpirej opažni na sedanji razstavi. potem šele, v borbi s temo ali otožno neonsk o luči o vzcveto barve gorenjske pokrajine Albina Polajnarja, akademskega slikarja iz Bohinjske Bistrice. Ni še dolgo, kar je študiral v Beogradu in je ta razstava šesta po redu. Zal niti Iz seznama ne moremo ugotoviti starotsti del, niti ni oz-
načena tehnika. Vendar celota	gr
izpriču;e naslonjenost na kolont	===
delujočih beograjskih slikarjev,	=||
posebno Lubarde in njegove čr-nogorske pokrajine. Polajnarjev	==
izraz je epski komentira:oč in	==
ne. opredeljujoč, močne barve so	gj=5
vezane na skelet risbe, ki pa v	===
sebi ni dosledna oziroma v ce-	eee
loti izbrisana. Glavni nosilec mu	m
je barva, ki naj pokrajino dvig-	§==
ne, jo oplemeniti, naredi prav-	==
ljično, čeprav je že sama po se-	m
bi dovolj veličastna. Vse se po-	===
vezuje v nekako arabesko ritma	===
barv in igro oblik na precej ve-	eeee
likih podlogah, ki niso vse plat-	===
no, kar je za dela škoda, saj bo-do že sedaj močno temne barve še bolj potemnele. Pravljični ek-	===
sprestionizem se lovi za izjsekd po-	===
krajine in je umetnika pripeljal	==
do slikanja ciklov. Kodirogrlva	==
voda, dekorativni beli oblačke,	==
razgibane gorske stene, pisan je-	||j|
senski gozd, zlasti zlatolasa breza	===
in rdeči nagnoj so elementi, k,l	==
razgibajo rdečkasto podlago. Sli-	=
kar si dovoljuje menjanje tehnl-	ss
k e (lopatica in čopič) na isti sli-	==
ki, da bi s tem dosegel večjo	=
plastičnost, zgoda se pa le to, da	==
je slika, opazovana skozi lečo, v sredini ostra, ob robovih pa za-	===
risana, kar nobenemu motivu ni	5==
v priid. Idiličnost naših triglavskih	===
dolin, zreducirana na najrazlič-	===
nejše jesenske barve z akcenti	===
rumene dn rdeče, bleščeče temno	=
modro jesensko nebo, pod k ate-rim odseva večni sneg, klokota	=
nedeljski hudournik :e pri Po-	==
lajnarju zreduciran ponekod ce-	=
lo do uporabne kuliserije. Te predelave pa ga peljejo v nasled-	===
nje, prepričljivejšo bazo čutnega	==
doživetja osnovnega pokrajinske-	==
ga motiva Triglavske meglice).	====
OPtičnd vtis je elementaren in sli-	=
karju svojski ter obeta močnega	=
oblikovattoa.
Študij pokrajine je dopolnjen	§11
Še z dvema portretoma (Gorenj-	==
ski kmet in Zgarana kmetica).
Joža Zagorc IH
OTVORITEV OBRATNE AMBULANTE V STT
V Strojni tovarni v Trbovljah bodo za praznik republike, 29. november, odprli lastno obratno ambulanto, ki bo služila zdravljenju obolelih članov kolektiva tovarne.
V SREDO »VEČER ZA ŽENE-« V SVOBODI II.
V sredo bo ob 18. uri v klubu Svobode Trbovlje II zopet večer za žene z zanimivim predavanjem iz ciklusa »Sola za starše«, in sicer predavanje »Otrok in šola«. Govorila bo učiteljica Marta Plavšak. Vljudno vabljeni!
PRVI TOVARIŠKI DRUŽABNI VEČER V SVOBODI II
Odbor za klubsko in družabno življenje pri Svobodi H organizira za četrtek, 10. novembra, prvi družabni večer članov Svobode in prijateljev društva v veliki dvorani doma Svobode II s kulturnim programom. Nastopili bodo literarni krožek trboveljske gimnazije in »Veseli rudarji«. Pričetek ob 19. uri.
LEPO UREJENI PROSTORI DELAVSKO-USLUŽBENSKE RESTAVRACIJE ELEKTRARN® TRBOVLJE
V lepih, na novo urejenih prostorih DUR Elektrarne Trbovlje, ki so jih pripravili ob proslavi 45-letnice trboveljske Elektrarne, se člani delovnega kolektiva kaj radi shajajo. Sprožen je bil predlog, da bi se ti prostori opremili tudi s televizorjem, tako da bi prebivalci, ki stanujejo onkraj Save, prišli tudi do tovrstnega kulturnega razvedrila.
28. NOVEMBRA - OTVORITEV NOVE TOVARN® ZIDAKOV V ELEKTRARNI
Za letošnji praznik republike se v trboveljski Elektrarni pripravljajo na pomembno slovesnost, namreč na otvoritev nove tovarne zidakov iz elektrofiltrskega pepela. To slavje bo 28. novembra ob 9. uri dopoldne.
HRASTNIK
Razprava o petletnem perspektivnem planu. -
Na skupni seji občinskega komiteja ZK, predsedstva občinskega odbora SZDL in predsedstva ObSS v Hrastniku so razpravljali, o osnovnih smernicah petletnega perspektivnega plana občine Hrastnik. Uvodoma je predsednik ObLO Hrastnik obrazložil glavne značilnosti tega načrta,' nato so pa v razpravi predlagali, da je treba razen investicijskih sredstev za rekonstrukcijo gospodarskih podjetij vložiti tudj znatno več sredstev za dvig družbnega standarda. Več sredstev bo treba nadalje v prihodnjih petih letih nameniti za razvoj obrti, trgovine, gostinstva in turizma.
Konference krajevnih organizacij SZDL. — V hrastniški občini so te dni zaključevali konference krajevnih organizacij Socialistične zveze. Na njih so člani kritično obravnavali probleme svojega okraja, razpravljali o smernicah per-
spektivnega plana občine ter se seznanili z vlogo in vsebino dela organizacij SZDL. Na vseh konferencah so nadalje govorili tudi o delu sekcij, ki so v večini organizacij že ustanovljene ali jih pa bodo ustanovili novoizvoljeni odbori na prvih sejah. O posameznih konferencah in o ustanavljanju sekcij bomo še poročali.
Združitev kmetijskih zadrug. - Na seji predsedstva občinskega odbora SZDL Hrastnik, k} so se je udeležili tudi zastopniki KZ Dol pri Hrastniku in KZ Radeče, so sprejeli sklep, da se obe kmetijski zadrugi združita v eno s sedežem v Radečah. Na Dolu pri Hrastniku naj bi bila izpostava KZ in samostojni obrat. V naslednjih dneh bo zasedanje obeh zadružnih svetov, ki bosta sklepala o združitvi kmetijskin zadrug na predlog predsedstva občinskega odbora SZDL.	-ak
IZ LOKE PRJ ZIDANEM MOSTU
MLADINA JE ORGANIZIRALA DELOVNO AKCIJO
Prejšnjo nedeljo se je zbrala loška mladina na vasi s krampi in lopatami v rokah. Radovedni vaščani so vpraševali: »Kam pa, kam?«
—	»saj vidite, da imam kramp v rokah, torej grem delat!« - je odgovoril mladinec Slavko.
—	»Veste, letos bomo. mladinsko dejavnost poživili z delovnimi akcijami in danes že gremo popravljat cesto, ki drži na Lisco,« — je dodala Anica.
In res. Nekaj Časa so mladinci še čakali na loškem trgu, in ko je prišel štirinajsti mladinec, so se vsi napotili proti Bregu. Tudi sama sem šla z njimi. Pot nas je dalje vodila na Razbor, nato pa smo šli po novi cesti na Lisco.
Vreme je bilo lepo in s ceste, ki se vzpenja V vijugah, smo imeli čudovit razgled na pokrajino, ki je ležala pred nami daleč naokrog. Andrej, ki dobro pozna to okolico, je z veseljem odgovarjal na vprašanja mladincev, ki so hoteli vedeti imena krajev, ki so jih videli s svoje razgledne točke. Bil je res krasen pogled na dolino in hribe, ki so se lesketali v soncu pod nami. Najraje bi kar naprej ogledovali prirodne lepote, a zavest, da nas čaka še delo,
nas je priganjala naprej.
Kmalu so prišli do Tončkovega doma n* Lisci. Upravnik nas je nasmejan sprejel in na m povedal, kateri odsek ceste je najbolj potreben popravila.
Nismo se še odpravili na delo, že zaslišim0 iz kuhinje prošnjo: »Pripeljite nam drv!« Trikratni »ho-ruk« je bil naš odgovor, in že smo se peljali proti določenemu kraju in tam P1*1' čeli z delom.
In kaj smo delali? Nakopali smo 20 kub. m®" trov peska in ga posula po določenem delu ceste. H koči pa pripeljali okoli 9 prostorom metrov drv, ki so bila shranjena precej dal® od doma. Seveda nismo samo delali. Tudi z* zabavo smo poskrbeli in za jedačo. Kosilo sta pripravili mladinki Mira in Iva s pomočjo tov. Strgarjeve.	,
Z izvedbo te akcije smo bili vsi zadovoljna saj smo ubili dve muhi na mah: delovno jo smo združili z izletom na Lisco. Sklenm smo, da bomo kaj podobnega kmalu spet organizirali.	.
Seveda moramo izreči zahvalo tudi KZ LoK». ki je ob tej priliki zelo pomagala loški mladini* saj ji je dala na razpolago traktor za izvršite te akcije.	G* St
80-191 kliče 02

(Nadaljevanje.)
Pač pa je v čakalnici slišal tudi marsikaj drugega. Tam se je vedno pomešalo med brezposelne nekaj ljudi, ki so iskali delovno silo na lastno pest; to je bilo sicer prepovedano, vendar so uradniki delovne borze pred njihovim početjem zatisnili oko, in tako so delodajalci lahko zmešetarili zase ugodne kupčije. Med njimi je bilo nekaj prav 'zanimivih.
Primožu se je nekega dne približal častitljiv možak in mu dejal: »Če hočete, Lahko pridete zvečer v «Theatre Sarah Bernhardto. Tam imam delo za vas. Čakaj vas bom v avli.«
Drimož se je neznanemu dobrot-n-i u zahvalil in obljubil, da bo pri-Šoi
Zvečer ga je »delodajalec« odvedel v kot gledališke okrepčevalnice in se mu predstavil:
»Jaz sem «chef de claque» na galeriji.«
»Chef de claque? Kaj to pomeni?« je vprašal Primož ,ki je imel spet priliko ugotoviti, da govore Parižani drugačno francoščino, kakor jo uči Sorbona.
»To pomeni: šef ploskanja.«
»Šef ploskanja? To mi zveni če bolj čudno.«
»Zakaj? Odkod pa ste?«
»Iz Jugoslavije.«
»Ali v Jugoslaviji nimate gledališč?«
»Gledališča že, šefov ploskanja pa res ne. Kaj naj si mislim pod tem imenom?«
»Človek, ki poveljuje najetim ploskačem. Parter ima svoje ploskale, balkon in galerija pa svoje. Na galeriji jim ukazujem jaz. Jaz jim
NA DNU PARIZA
dam znamenje, kdaj je treba ploskati in kako: rahlo ali močno, za hip ali dlje časa, zmerno ali burno, odsekano ali zategnjeno, z neskončnim navdušenjem im poudarkom. Nekaj mojih ljudi je zapustilo Pariz in zato vi lahko zasedete eno prazno mesto. Zaslužek ni slab; za nagrado, da na moje povelje zaploskate, imate pravico do prostega sedeža in do pet frankov' v gotovini. Skratka — za zabavo, ki si jo morajo gledalci drago plačevati, boste vi plačani, ne da bi vam bilo treba pravzaprav kaj delati. No, res je tudi, da ni vsak brezposelni uporaben za gledališkega ploskača. Treba je biti čedno oblečen m na srečo se vaši obleki brezposelnost še nič ne pozna. Ali ste zadovoljni in to večerno službico sprejmete?«
»Ali vas smem prositi za en dan odloga, da vso zadevo malo premislim?« je v zadregi zamrmral Primož. »Ce bom vašo ponudbo sprejel, pridem jutri zvečer spet sem, drugače pa ne.«
»Kakor želite,« je nekam poparjeno odvrnil šef ploskanja. »Na svidenje!«
»Lahko noč!« mu je v slovo zaklical Primož, ki se je medtem že odločil. Sam ni vedel, zakaj mu je bila ta ponuhba tako strašno zoprna. Ali ne bi bilo pametno, če bi si v treh urah tako rekoč brez dela zaslužil pet frankov, ko pa je moral v
pivovarni deset ur težko garati za petnajst frankov?
Ne, ne, huje bi trpel kakor v pivovarni, če bi moral ploskati tudi takrat, kadar bi najrajši zalučal v igralca gnilo pomarančo!
Bo že našel kako resnejšo zaposlitev. Ce bo treba, bo prodal nekaj stvari, ki jih hrani za rezervo na dnu kovčka, fotoaparat, Zeissov daljnogled, srebrno dozo ...
Toda glede »resnejše zaposlitve« je kazalo bolj slabo.
Na črni borzi v čakalnici je dobil sicer še več ponudb: da bi ponoči pomival v nekem, baru posodo, ali pa v neki garaži avtomobile; da bi se sprehajal po ulicah kot »home sandivich« — se pravi človek, ki ima obešeno spredaj in zadaj veliko tablo z reklamnim napisom; da bi pomagal nekemu cunjarju zbirati po hišah cunje in jih odvažati nekemu Salomonu Levyju, »grosistu« za odpadke; da bi hodil v klavnico strgat kože; da bi po cestah prodajal časopise; in tako dalje in tako naprej.
Ko se je za vse te »opravke« po-bliže zanimal, se je izkazalo, da so bodisi tako slabo plačani, da bi bila v primerjavi z njimi pivovarniška služba pravi vaj, ali pa bi bilo treba zamašiti samo trenutno vrzel — on te pa iskal stalen, čeprav skromen zaslužek.
Ker si je ravno tedaj pustil rasti brado, ki se je precej slikovito raz-
bohotila, ga je to veljalo nekaj zanimivih ponudb: zastopnik brivnice mu je predlagal, da bi »na njegovi bradi« vajenci delali pomočniški izpit; v znani kavami »Camčlčon« no Montparnassu, kjer so se tedaj zbirali umetniki in pisatelji, posebno tisti iz avantgardnih vrst, ga je nekdo prosil, da bi prišel v slikarsko akademijo za model; na velikem bulvarju pred opero ga je ustavil agent neke filmske družbe in ga povabil, naj pride samo za dve uri figurirat »bradatega morskega razbojnika«, ki je nenadoma zbolel. Drugi dan bo že »vskočil« v to vlogo poklicni igralec ...
Ali vse to ni bilo nič v primerjavi s ponudbo, katere je bil Primož deležen nekaj dni pozneje. Pred borzo dela ga je nagovoril lepo /x>lizan gospod srednjih let, češ da bi imel delo zanj; zglasi naj se popoldne pri njem nekje v predmestju.
Toda Primož, ki je imel s »črnimi« ponudbami slabe izkušnje, ga je prosil, naj mu radši takoj pove, za kaj gre, da ne bi hodil zaman tako daleč, če bi bil predlog nesprejem-■ -fiv.
»No, prav«, je odvrnil neznanec, ■pa stopiva malo naprej; v bistroju za vogalom bova spila kozarček in te pomenila.« Sedla sta v stransko sobo, ki je bila ob tisti uri prazna, in prijazni gospod je spregovoril:
»Ali se ne ustrašite nobenega dela?*
»Nobenega, razen če bi bilo tako slabo plačano, da se ne bi mogel preživljati.«
»Ali imate dobre živce?«
»Za zdaj že; ne ve se, kaj še pride!«
»Ali ste že imeli kaj opraviti z orodjem, s stroji in vijaki?«
»Ne dosti, a morda bi se temu privadil.«
»Ali ste dovolj močni, da bi lahko prenašali kovinske dele stroja na kamion in z njega?«
»Mislim, da.«
»Ali znate čuvati poklicne tajnosti?«
»Ze dostikrat so mi ljudje očitali, da sem redkobeseden in vase zaprt.«
»No, potem pa poslušajte. Jaz sem Bernhard Hachin, trgovski potnik v pirfumerijski stroki. Imam pa še drug, postranski poklic, za katerega ljudje ne vedo. Sem v službi gospoda Deiblerja. Saj ste to ime že slišali, mar ne?«
»Ne spominjam se. Ali ni to neki •dolinski virtuoz?«
»He, he, he! Ta je pa dobra. Ne, orjjatelj, moj gospodar gode na čisto drugačen inštrument. Gospod Deibler je pariški rabelj, ali če vam je to bolj všeč, rtj violinski temveč giljotinski virtuoz; jaz sem pa njegov pomočnik. Oba opravljava tudi svoj redni meščanski poklic, ker najin inštrument le redkokdaj zapoje, a tedaj ga je treba skrbno «ug'asiti» — se pravi pregledati in preizkusiti.«
»In kaj hočete od mene?« je skoraj preplašeno vprašal Primož in si mislil na tihem: presneto, to je šlo oa hitro. Komaj sem malo zdrsnil v revščino in brezposelnost, že sem se seznanil z rabljem!
(Dalje prihodnjič)
I
*	LITIJA 02:
*	V ponedeljek, 31. oktobra,
okoli 9. ure Anton Zidar in J°*® Mrzel nalagala na vprežni voz prazne zaboje. Voz je stal na skr^T nem desnem robu ceste II. rea» v Cerovcih pred hišo št. 4. Zida* je stal za vozom, Mrzel je pa sed® na vozu in držal vajeti. Iz Smari' nega Je v tisteim Času privozil to vornl avtomobil S-1767, ki ga J upravljal Edvard Kres. Zadnji tovornjaka je zadel Zidarja in zvi v obcestni jarek. Anton Zidar J bil pri tem laže telesno poškodovan.	b
V torek, 1. novembra, se Je ° 10.45 pripetila na cesti III. rC° v Leskovcih lažja prometna n sreča. Motorist Franc Skoda ®. je na ovinku zaletel v naspr° . vozeči osebni avtomobil S-20028, ga je upravljal dr. Roman vldnV.,
iz Vevč. Do nezgode je prišlo z*, radi tega, ker je motorist v° t preveč po sredi ceste. Moton®
nog°;
si Je pri padcli zlomil levo »*—„5 Materialne škode je za okoli tisoč dinarjev.	p
V	torek, 1. novembra, se J® v ’?.30 zgodila na cesti III. rt‘dfxfl, Kandršah lažja prometna nesre^ ^ Voznik osebnega avtomobila .j 13955 Edvard Skušek je vozil Pr y Vačam po desni strani ccste'J0e-slabo preglednem ovinku je Pr,P Ijal nasproti po sredi ceste s P ^ komerno hitrostjo Viktor SK0*,
iz Ljubljane z osebnim avtom« lom S-23200. Zaletel se Je v osv ni avtomobil S-13955. Material škode Je za okoli 10.000 din.
TRBOVLJE 02;	ofl-
V	soboto, 29. oktobra, se J® gj0» netila prometna nesreča Pred pa kom K—4 pred odcepom t<,c!it Klek. Po 14. url sta sc peU»J? službe Jože ftmetič lz PrI*JJrr}uiia z mopedom ln motorist Rut*V.«to*" iz Šuštarjeve kolonije na m nem kolesu znamke Hore** v sta vozila z zmerno b,,ro*‘lPd^ sme«* ! proti Zg. Trbovljam, n \e\Ot le pred blokom K-4 zavil nanaK*' Guna trdi, da Je prepozno je zal spremembo smeri, tedaj"
pa zaletel v Kmetiča. j padla. Motorist Je bil P**1 ( huje telesno poškodovan, na » 4>noW • nem kolesu Uorex pa Jo 1 60.000 din škode.
OD S R ED F DO SREDE
SLOVENSKA CONSKA LIGA RUDAR : ILIRIJA 2:0 (0:0)
Sedmo kolo v SC ligi ni poteklo °r«z presenečenj in vrh lestvice je Jtobil povsem drugačno podobo. Ljubljana se je z zmago nad So-jjoto povzpela na prvo mesto z b°ljšim količnikom pred *-Maribo-Soboto in Rudarjem, ki imajo tudi po ip točk. Tako bodo za-*adi gneče na vrhu preostala kola gotovo še zanimivejša in bo verjetno vprašanje jesenskega prvaka ostalo odprto vse do zadnjega ko-saj ima teoretično kar 6 moštev JJiožnosti na naj višji naslov. Kakšne možnosti pa ima naš revirski ^stopnik Rudar?
Do konca jesenskega dela preostanejo še štiri kola. Rudarjevi ^protniki so še moštva iz spod-Jjoga dela lestvice, toda zaradi te-|a. se ne smemo prehitro uspavati, ,je znano, da se. kvaliteta zad-J131« na lestvici nenehno zboljšuje jn da le-ti v zadnjih tekmah zadajo z vsemi silami — na vse. To P3.je tudi jasno, saj jim grozi naj-oujše — izpad iz conske lige. Po J^dnjih dogodkih lahko sklepamo, p se niti one ekipe z «dna«, kljub ‘emu, da po kvaliteti res malce postajajo, še niso sprijaznile s “jjojim trenutnim položajem in pušajo tehnično znanje nadomesti / veliko požrtvovalnostjo. Za-tudi Rudar pred jesenskim od-ne bo imel lahkega dela in °l §a vsako podcenjevanje lahko “talo dragoceno točko ali pa še več.
To opozorilo .smo napisali prav p^adi tega, ker se ravno Rudarju pj takega tako rado pripeti in p^nje tekme so nam za to tudi pkaz. Dve točki je Rudar poklo-p gostom (Ljubljana—Kladivar), v rfUu je po vodstvu 4:0 le z težavo
očitno terensko premoč in vse do 30. min. so napadalci stalno ogrožali nasprotnikova vrata. Zal pa so bili pogoji za igro zaradi težkega terena otežkočeni in tako se je marsikatera lepa akcija končala brez gola. Pri vsem tem pa je bilo tudi nekaj smole; tudi obramba gostov je odlično posredovala. Za tem so domači malo popustili, tako da so gostje uprizorili nekaj nevarnih napadov, toda kljub temu do oddiha ni bilo zadetka.
Po odpočitku sta bila nasprotnika v polju enakovredna, le da so bili domači napadalci nevarnejši. Gostje so se tako kot v začetku tekme omejili bolj na ob-
rambo. V 66. minuti pa je prišlo do preokreta: Knavs je streljal prosti strel in žoga se je odbila od »►zidu*« ponovno Knavsu pred noge, in ta je dosegel prvi gol. Gostje so zatem prešli v napad, toda domači so jim vračali s protinapadi in Opresnik je v 75. minuti s solo-akcijo prodrl pred gol in z lepim strelom dosegel 2:0.
Odlika gostov je bila velika požrtvovalnost v obrambi in tudi v napadu. Kljub temu, da so s svojo igro napravili, lep 'vtis, pa jim zamerimo preostro in grobo igro ob koncu tekme, na katero bi sodnik , Raspotnik iz Ljubljane, ki je drugače zelo dobro vodil tekmo, le morafl reagirati. Rudarjeva zmaga je popolnoma zaslužena, rezultat pa bi ob večji pazljivosti napadalcev lahko bil večji.
V predtekmi so mladinci Rudarja premagali mladince Ilirije z rezultatom 6:0 (2:0).
Odnesel obe točki, proti »Maribo-je zaigral odlično, proti Iliriji srednjem delu igre pono-
z' r- * J Tri 1,1 v. n../.«
^ nekatere slabosti, ki bi navse-r^hje lahko vplivale in spreme-?lle rezultat. Zdrža'ti moramo do £j>nca, 0d začetka tekme do za-j^iučka in od prvega d.o zadnjega £01a> kajti le tako bo Rudar ob joncu dosegel uspeh, ki mu po ^aliteti v tej konkurenci pripada.
Nedeljska tekma z Ilirijo je bila rjfigrana na blatnem in spolzkem Jgfišču, ob katerepi se je zbralo P^eko 1200 gledalcev. Moštvi sta ^topili takole: Porenta, Čretnik, £°hič, Jenko, Jagodič, Podlipnik, greneč, Djekič, Rojina, Sobolj, Jeršič za goste. Za domače pa: r*gorc, Gradišek, Deželak, Bostič, orel. Pristav, Mak, Breznikar, T»avs» Jerše (Sušnik) in Opresnik. ■Rudar je že v začetku pridobil
LJUBLJANSKA NOGOMETNA P0DZVEZA RUDAR (HRASTNIK) : SAVA (TACEN) 3:1 (0:1)
V nedeljo so nogometaši hrast- nuti dobi lepo podano žogo Kralja
niškega Rudarja pred okoli 800 gle- ~-----------------------*•"
dalci na domačem igrišču slavili osmo zmago zapored.
Pred pričetkom tekme je v imenu NK Rudar Hrastnik tov. Jože Greben izročil gostom iz Tacna v spomin na prvo medsebojno srečanje miniaturno rudarsko jamsko svetilko s posvetilom. Številni gledalci in tudi nogometaši Save so bili nad to pozornostjo izredno presenečeni.
Začetni udarec so izvedli gostje, ki so preko desnega krila že v samem začetku močno pritisnili na vrata domačinov. Domači v tem času izvedejo akcijo- preko levega krila, ki se pa zaključi s strelom preko gola.
. Šesta minuta prvega polčasa postane usodna za domače. Srednji napadalec gostov preigra domačega branilca in poda žogo na desno krilo. Desno krilo gostov je takoj, ko je prejelo žogo, streljalo na vrata Rudarja. Žoga se je odbila od spodnjega dela vratnice v vrata in že je 1:0 za Savo. Vratar je sicer skušal posredovati, toda zaman. Prejeti gol je na domačine slabo vplival. Vse bolj se je opažalo, da vrste domačih niso urejene, napadalce pa da spremlja smola, saj ne gre tudi sicer odličnemu strelcu Zorčiču.
Številni domači navijači so pričakovali, da bodo hrastniški Rudar j evci vsaj v drugem delu uredili vrste. In res je bilo tako. Rudar prične napadati. Že v 63 mi-
Poroke
BREŽICE: Porok ni bilo.
HRASTNIK: Božidar Zorčič, str. ključavničar, in Julijana Soper, delavka iz Hrastnika.
SEVNICA; Stanislav Romih, trg. pom. iz Teič, in Antonija Mrgole, gosp. pom. iz Telč; Engerbert Virant, rudar iz Belgije, in Marija BrinšeTt iz Hrastovice; Jože Virant, rudar iz Belgije, in Ivana Lindič, kroj. iz Tržišča: Marko Zabukovec, rudar, Gabrijele, in Marija Virant, gosp. pom. iz Pijavic; Ferdinand Železnik, del. iz Vrha, in Angela Žnidaršič, del. iz Vrha: Jože Šmalc, mizar. nom. iz Šoštanja, in Dragica Debeliak, del. iz Bo-štania: Vincenc Krnc, žel. iz Laz, in Pavla Knez, poiiedelka iz Lazi Matiia Novšak. del. iz Znojil, in Marija Knez, del. iz Laz: Anton Robar, kliuč., in Darinka Koritnik, orirezovalka iz Sevnice: Alo.iz Jazbec, mizar iz Sevnice, in Rozalija Hotko, politirka iz Globokega: Anton Sabotič. del. iz Sedla, in Terezija Kerin, gosp. pom. iz Žur-kov dola.
TRBOVLJE: Ivan Tomše, ključ, iz Trbovelj, In Mileva Muminovič, gmp. w*m. !z Trbovelj.
ZAGORJE: Porok ni bilo.
fJinSstv«
Zorčič in jo strelja na vrata, 1:1. Igra postaja vse bolj dinamična. Vrstijo se napadi domačih in gostov.
V	70. minuti so domači spet v napadu. Žogo dobi na sredini igrišča Urlep in jo v paraboli strelja na gol. Že je 2:1 za domače. Za naslednji zadetek ni bilo treba dolgo čakati. V 80. minuti dobi žogo Zorčič, strelja na gol in Rudar vodi z rezultatom 3:1.
Rudarjevi igralci niso igrali najbolje. Obramba je bila slaba, napad je igral raztrgano. Tekmo je dobro vodila sodniška trojka s sodnikom Savincem iz Ljubljane.
V	nedeljo igrajo nogometaši hrastniškega Rudarja v Ljubljani z Grafičarjem. Tekma bo ob 10.30. Vodstvo NK Rudar iz Hrastnika vabi simpatizerje, da gredo skupaj z nogometaši na tekmo v Ljubljano. Nogometaši potujejo z vlakom iz Hrastnika ob 6.20.
Lestvica po VIII. kolu tekmovanja
v LNP:
Rudar (Hr)	8	8	0	0	29:7.	16
Papimičar (V)	8	6	2	0	14:6	14
Grafičar (Lj)	7	6	0	1	13:2	12
Bratstvo (Hr)	8	3	3	2	13:11	9
Proletarec (Zag) 8		4	0	4	13:13	8
Javornik (Rak)	8	2	3	3	12:21	7
Kočevje	7	2	2	3	10:11	6
Duplica	8	2	2	4	11:15	6
Kamnik	8	2	2	4	12:19	6
Sava (Tacen)	6	1	1	4	8:l2	3
Litija	8	1	1	6	8;14	3
Qlympia (Lj)	8	0	2	6	3:15	2
BREŽICE: Matilda Matkovič Iz Brezij — deklico; Stefica Stiperski, Lugarski breg - deklico: Zdenka Bahč, Pleterje - dečka; Štefanija Baškovič, Mrzlava vas - deklico; Marica Peterkovič, Gor. Lenart -deklico; Cvetka Poharc. Sp. Stari sTad - deklico; Antonija Zevnik, Čatež — deklico; Ljudmila Gro-bovšek, Dolenja vas — deklico; Milena Romih, Bistrica — deklico: Jožefa Uršič, Klad je — deklico: Marija K.erin, Senuše — dečka; Olga Pelko, Šmartno p. L. — dečka; Marija Klančič, Gor. Orle — deklico: Bernarda Zlosel. Brestanica
-	deklico; Anica Barič, Sevnica — dečka.
HRASTNIK: Rojstev ni bilo.
SEVNICA: Rodila se je ena deklica.
TRBOVLJE: Štefanija Bene, Trbovlje — deklico; Karolina Zadravec, Hrastnik — deklico; Hermina Tratnik, Trbovlje - dečka; Jožefa Ravnikar, Trbovlje — dečka; Vida Kalšek, Trbovlje - deklico; Pavla Ostrožnik, Vodiče-ZagOiMe — deklico; Marija Plohl, Hrastnik — dečka; Jedert Verbar, Zagorje — deklico; Valerija Klančar. Hrastnik
—	dečka; Jožefa Vrbič, Trbovlje — dečka.
ZAGORJE: Rojstev ni bilo.
IKBOVLJE: i>mrti ni bilo.
ZAGORJE:	Jožčfa Jedlovičnik,
upok. iz Zagorja, stara 70 let; Franc Spolenak, kolar iz Zagorja, star 64 let.
OBVESTILA
iiaradi premajhnega števila priglašencev za AMATERSKI TEČAJ. ki ga bo priredilo Avto -moto društvo Trbovlje za motorna vozila A in B kategorije, sprejema priglasitve še do konca tega meseca v društveni pisarni med uradnimi urami.
AMD Trbovlje
MIL! OGLAS! -
OLJNATE umetniške slike, kakršnekoli želite, izdeluje solidno slikar švagelj, Trbovlje.
Iščem enosobno, po možnosti dvosobno stanovanje v Trbovljah proti nagradi. Ponudbe je poslati na zasavski tednik, Trbovlje. Mesečno plačevanje stanovanja po dogovoru.
Poceni prodam leseno garažo. — Franc Burja, Trbovlje, Ojstro 5.
til NO
PREKLIC
Preklicujem 1 žaljivko, izrečeno proti Francu Vodniku, Trbovlje, Globušak 1. — Polda Žagar, Globušak 2.
Kino »D2LAVSKI DOM« V TRBOVLJAH: 9. m 10. novem bra ital. fi.m »Običajno nepoznani lopo.i«; 11,—14. novem-Dra amer. barvni cinem. film »Anastazi. .«;	15.—17. novem
ora poljski film »Pepel in dia mant«.
KINO »SVOBODA« TUBO V LJE II:	9. novembra amer.
film »Fantovski večer«; 11.—14 novembra amer. barvni vist-film »Drevo za obešenje« — v glavnih vlogah: Maria Schell in Gary Cooper; 15. in 16. novembra glasbeno-pevski mehišk; film »Serenada v Mehiki«.
KINO »SVOBODAZASAV-JE« V TRBOVLJAH: 12,—14 novembra -.mer. barvni film »Gospodar Balantrea« — v soboto ob 17. in 19-15. v nedeljo ob 15, 17 in 19.15. in v ponedeljek ob 17 uri. Od 19.—21. novembra amer. barvni cinem film »Desiree«.
KINO »SVOBODA II« V HRASTNIKU: 9. in 10. novembra indijski film »Kraljica Jen-sija«; 12. nov. amer. barv. VV film »Princ in igralka«; 13. nov. jug.-ital. barvni CS film »Beli vrag«; 14. i ov. amer. barv. VV film »Princ in igralka«; 14. nov. slovenski film »Akcija«; 15. nov. jug. film »Ne obračaj se sinko«; 16. nov. jug. film »Veter je vstal ob zori«.
SMRTI
PIONIRSKI KOTIČEK
REŠITEV NAGRADNEGA AKROSTIHA ZA PIONIRJE
Rešitev nagradne uganke za pionirje, ki jo je priobčil Aeroklub Trbovlje v počastitev 50-letnice letalstva v 44. številki Zasavskega tednika, se glasi: 1. Palica, 2. Aeroplan. 3. Dinamo, 4. Akumulator, 5. Letalo, 6. Oktan. Ce bereš prve črke vsake besede po vrsti, dobiš akrostih: PADALO.
Ker te uganke ni rešil noben pionir, odpade podelitev razpisane knjižne nagrade.	UREDNIŠTVO
*
Trboveljski aeroklub vabi pionirje, ki so se udeležili izleta, ki ga je klub napravil v Ljubljano, da napišejo spis o izletu in ga pošljejo na uredništvo Zasavskega tednika. Najboljši spis bo Aeroklub Trbovlje nagradil s 500 din. Spisi morajo biti v uredništvu lista najkasneje do 16. no-
Televizija
Sreda, 9. novembra Beograd: 18.00 »Kaj imajo in kaj znajo« — oddaja za otroke; 18.45 Film »Svet v znamkah«; 19.00 »Čas, ljudje in dogodki« — informativna oddaja; 20.00 TV dnevnik. Zagreb: 20.15 »Ljubezen, smeh, spomini« — zabavno-glasbena oddaja. Beograd: 21.30 »Portret in srečanja« — srbohrvatska ikonografija v 17. in 18. stoletju.
Cetrrek, 10. novembra Zagreb:	9.00 TV v šoli.
Ljubljana: 18.00 Razgled za mladi svet — mladinska oddaja; 18.30 Izsiljevanje — film iz serije Interpol; 19.00 S poti' med kontinenti in ceani — poljudnoznanstvena oddaja; 19.30 TV obzornik. — Beograd: 20.00 TV dnevnik. Ljubljana: 20.30 Poznaš svoj domači kraj — Novo mesto — prenos.
Petek, 11. novembra Beograd: 20.00 TV dnevnik. Ljubljana: 20.15 Program jugoslovanske kinoteke.
Sobota, 12. novembra Beograd:	Električni vži-
galnik — oddaja za otroke; 20.00 TV dnevnik; 20.15 TV reklame; 20.30 Rože in baloni — zabavna oddaja; 21.30 Nevarnost je moj poklic.
Nedelja, 13. novembra Zagreb:	9.30 Kmetijska
oddaja; 10.00 Film za otroke. Beograd: 20.00 Sedem dni. Ljubljana: 20.30 Neapeljsko zlato — film.
Ponedeljek, 14. novembra Zagreb: 19.00 TV pregled; 19.25 Znanost in tehnika. — Beograd: 20.00 TV dnevnik; 20.15 Tedenski športni pregled. — Ljubljana: 20.30 Shakespeare: Dva gospoda iz Verone — prenos iz MG.
V LITIJI
LITIJA : PROLETAREC (ZAGORJE) 2:3 V KR USTNIKU
BRATSTVO (HRASTNIK) : 0LYMPUA 1:0
Ostali izidi z nastopov zasavskih športnikov:
Nogomet: v Hrastniku:
pionirji Rudar : Bratstvo 3:1 mladinci Rudar (Hrastnik) : Sava (Tacen) 3:0. Za Rudarja je bil tri* krat uspešen Potočan v Litjii:
mladinci Litija : Proletarec 2:2.
Rokometaši na delu
ZASAVSKA ROKOMETNA LIGA
RADEČE — JESENSKI ZASAVSKI PRVAK
teden so bile odigrane s'te G tri zaostale tekme zaSav-rokomeine lige.
Zidani most : sevnica
11:12 0:7)
,?a tekma s Sevnico je bila zad-j,,	• ioinost. da si Zidanmošča-
Pnt-orljO vsaj
bar 2, Plevčak 5 In Kovačič 3 za Rudarja ter Oruč 1, Zupančič 3, Cenčič 6, Kuželj 4 in Caibužnik 2 za Brežice.
Do spomladanskega dela tek-
°be
?ose
odpoč.tka,
točko do zim-pa so morali
movanja so dila takole:	se	moštva			razpore-	
Radeče	5	4	1	0	118: 64	9
Krško	5	4	0	1	102; 71	8
Rudar	5	3	1	1	110: 75	7
Sevnica	5	2	0	3	72:106	4
Brežice	5	1	0	4	96:101	2
Zidani most	5	0	0	5	51:132	0
Ze pogled na lestvico nam pokaže, da lahko ločimo ekipe v dve skupini. Prve tri so zelo enakovredne in budno pazijo druga na drugo. Ena izmed teh treh bo prav gotovo tudi zasavski prvak. Vsekakor bo to tista, kri bo zimske mesec®, ki so pred nami, najbolje izkoristila in se za spomlad najbolj pripravila. — Ostale tri v boj za najvišje mesto ne morejo posegati. Srečanje z njtimi pa lahko pomeni ali visoko zmago, a tudi nepričakovan poraz.
M. p.
BREŽICE: Marija Priveršek roj. Sumrak, upok. Iz Trnja, stara 84 let.
HRASTNIK: Alojz Kovač, upok. iz Hrastnika, star 84 let; Janez Zore, upok. iž Dola, star 53 let.
SEVNICA: Martin Pajk iz Mrzle Planine, star 77 let; Terezija Golob, gosp. iz Sevnice, stara 81 let; Angela Skuteli, gosp. iz Sevnice;, stara 45 let; Anton Fakin, upok. iz Drožanja, star 72 let; Peter Ben-cek, žel. upok. iz orehovega, star 64 let; Jakob Košir, upok. iz Križa, star 84 let; Franc Gunstek, upok. iz Vrha, star 81 let; Franc Ribič, poljedelec iz Jablance, star 22 let; Alojz Sotker iz Jablance, upok., star 66 let; Antoniji Kumelj iz Jablanice, stara 72 let; Mihael Debeljak, kmet iz Skovca, star 82 let.
Naročajte se na »Zasavski tednik«
vembra 1.1.
PROGRAM
predavanj v okviru Delavske
univerze Trbovlje v prihodnje
V	sredo, 9. 11. 1960: ob 18. uri v klubu DPD Svobode Trbovlje II. Večer za žene. — Predavatelj tov. Marta Piav-šak: »Otrok in šola«.
V	nedeljo, 13. 11. 1960: Ob 11. uri v Osnovni šoli Dobovec. Predaval bo tov. Gojko Gornik — »O pomenu XV. zasedanja OZN«.
V	nedeljo, 13. 11. 1960: Ob 16.
uri v domu Tončke Gečeve na Kleku. Predaval bo tov. Slavko Gulič:	»Nagnjenje
otroka in njegov bodoči poklic«.
UREDNIŠTVO
Prepustiti Sevnici. Gole so s«egii; Berita 2, Matek 5, Kurn-'< Ernesti 1 in Plahuta 2 za 1 aani most ter Žumer 3. Flisek Sg^j^amernik 7 in Olovič 1 za
RUDAR : MLADOST (ZAGREB) 8:13 (4:7)
krško
: ZIDANI 33:13 (12:6)
MOST
šte” 3e bila tekma z največjim 46 m zadetkov, vsega skupaj v' nl!!railc» Zidanega mosta so se tt,;rvam polčasu še nekako upi-Stoi razpoloženim domačinom, j. h koncu pa so bili vedno slab-4 • Uspešni so bili: Agrež 2. Sulc in I®£ra 14, Kreutz 3, Humar 2 j j^ibret 8 za Krško ter Poljanec 6eJ£atelt 3, Karel 3, Plahuta 4 in «lsk i za zidani most.
Rudar h : breZice n
20:16 (9:9)
n*0 Je bila borba dveh popolno-teri i:2enačenih tekmecev, v ka-joe bh vsak zadetek odloču-Bo ‘n, zato dragocen. Dovolj nam {g e ze to, da je bil rezultat med V ^ osemkrat izenačen in da je Ro; ' minuti vodtl Rudar le za en Sreld golov so bili: Jelen 5, “ 1, Pavlič 3. Tavzelj 1, Sri-
V prvem kolu finalnega tekmovanja za pokal PREJ je imel Rudar v gosteh prvaka Hrvatske, Mladosti iiz Zagreba. Moštvo je poznano po svojih učinkovitih napadalcih z državnim reprezentantom Snmencom, zato Rudar spričo svoje oslabljene postave — nastopil je brez Skrtnarja, Klanči-čarja in Jekoša — res ni imel lahko nalogo. Razen tega pa je bilo igrišče pokrito z lužami in spolzka žoga igrailcem ni dovoljevala prave igre. Sprva so imeli pobudo domači, toda sp<ričo dobre obrambe gostov, ki je imela precej prednosti v kvaliteti pred domačo obrambo, so morali kloniti po vodstvu 2:0, tako da so gostje zaporedoma dosegli kar 7 golov, tč razlilke Rudarju vse do konca tekme ni uspelo zmanjšati, kajti kljub enakomerni igri so zauigrali precej nezanesljivo in zlasti pri podajah delali napake. Ob koncu pa 1e moral zatrad.1 poškodbe zapustiti igrišče še Ačkun In domala vse breme v napadu je ležalo na Rudarju. Gostje so si-
cer zasluženo zmagali, toda rešila jih ;e boljša rutina, saj so večji del golov dosegli zaradi napak domačih. Niso po pokazali toliko, da bi jim najboljša — neokrnjena Rudarjeva sedmortoa ne mogla preprečiti vstopa v nadaljnjo tekmovanje za poikal FLRJ. — Sodnik iz Varaždina je sodili dobro. Gole so dosegli; Bjegovič 7. Šimenc 5 in Muzurovič 1 za Mladost. Za Rudarja pa: First, Ačkun, 2agar in Zupančič po 1 ter Radej 4.
Razpis
Občinski komite LMS Trbovlje razpisuje vpis za večerno mladinsko politično šolo I. in II. oddelek.
Vpišejo se lahko vsi mladinci iz trboveljske občine.
Priglasitve sprejema Občinski komite LMS Trbovlje.
Veliko znižanje cen!
OBLEKA od 8.000 na 4.000 din HLAČE že za 1.500 din, itd.
P o s I u ž i l e se ugodnih cen pri
VARTEKS - Trbovlje
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6.00, 7.00, 8.00.	10.00.	13.00.
15.00,	17.00 in 19.30 v radijskem
dnevniku ter ob 22.00. »Kmetijske nasvete« vsak delavnik ob 13.15. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo« ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah ob 14.35, ob nedeljah pa ob 12.00 in 14.13. Oddajo »Dobro jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00-7.00.
Sreda, 9. novembra:
8.05 Mladi talenti srednje glasbene šole v Ljubljani pred mikrofonom — 8.30 Jesen (razpoloženjska glasbena oddaja) - 9.15. Za vsakogar nekaj —	10.15 Francoske
operne arije - 11.00 Od plesišča do plesišča - 11.30 Za cicibane - 12.00 Veseli hribovci na obisku pri nas
-	12.25 Zabaven opoldanski spored
-	13.30 Slovenski samospevi - 14.35 »Ftdeči nagelj«, poje Mariborski komorni zbor — 16.00 Koncert po željah poslušalcev — 17.15 Sestanek v sredo - 17.30 Plesni orkester Marty Gold — 17.45 Jazz na koncertnem odru - 18.00 Kulturna kronika - 18.45 Pozdrav z gora (zabavna glasba) - 20.00 Zvočni utrinki - 22.15 Četrt ure z ansamblom Mojmira Sepeta.
Četrtek, 10. novembra:
8.05 Glasbena polica št. 13 (zabavna glasba) - 9.25 Iz solistične glasbe ‘španskih skladateljev -10.15 Popevke se vrtijo - 10.40 Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje — 11.oo Melodije iz Sovjetske zveze - 12.00 Vaški kvintet s pevci — 12.25 Od arije do arije - 13.45 Veliki zabavni orkestri - 15.40 Iz Svetovne književnosti - 16.00 Lahka glasba pod Mantovanijevo taktirko — 16.15 Pesnikova ljubezen in življenje, III. oddaja - 17.15 45 minut turizma in melodij — 18.32 Godala v ritmu — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 22.15 Po svetu jazza.
Petek, 11. novembra:
8.30 Zabavni orkester Radia Beograd - 9.20 Ljubljanski zvon p. v. Jožeta Hanca — 9.35 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe - 10.35 Operetne melodije - 11.40 Za ljubitelje popevk - 12.00 Trio Slavka Avsenika — 12.25 Ritmi Latinske Amerike - 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja - 13.30 Zabavni orkester Alfreda Schoiza — 13.45
*
N
T
fc
F.
I«
*
*
S
$
125. — Nagrmadili so na hlod veliko suhih vej in posušili ob ognju svojo a mokro gnjat in priredili pojedino. Potem 2 so sedeli ob ognju, pretiravali in slavili % svojo ponočno prigodo do jutra, kajti na 0 otoku ni bilo koščka suhe zemlje da bi « se lahko ulegli. Ko je zjutraj posijalo ~ sonce, jih je obšla utrujenost. Podali so jj se na peščeno obalo in tamkaj polegli "8 ter zaspali. Ko so sc zbudili, sc jh’ *■ ► že zopet lotilo domotožle
126. — Tom je opazil znamenja malodušnosti in si prizadeval, da bi oba »pirata« razveseljeval, kolikor se je le dalo. Toda ni ju mogel, spraviti v dobro voljo. Končno se je spomnil nečesa, s čimer jima je zbudil zanimanje za novo stvar. Predlagal je, naj bi nekaj časa prenehali biti pirati in naj bi se šli za spremembo Indijance. Tomov predlog je obveljal. Na mah so bili slečeni in od ust do gia-progasti od črnega blata.
127. — Razdelili so se na troje sovražnih plemen in drug na drugega streljali iz zasede. Med seboj so si pobili in skalpirali na tisoče mož. — To je bil spet zanimiv dan... Vendar so pri večerji ugotovili, da je nemogoče jesti za isto mizo, nc da bi prej sklenili premirje, kar je pa zopet nemogoče, če ne bi kadili »pipe miru«. Drugega izhoda torej ni bilo... Tom in Joe sta se po večerji zopet vadila v kajenjr in ugotovila, da jima gre bolje kot zadnjič.
128. — Mrak se je neopazno prikradel in z njim tudi tista tesnoba, ki je čedalje bolj povzročala željo po vrnitvi. In tokrat je želja tudi zmagala. — Vsi so bili enakih misli. Ni bilo treba besed. Spogledali so se in sklepa ni bilo treba izgovoriti: konec naj bo tega piratstva, konce naj bo Indijancev! »Gremo domov,« toda tako, da ne bo nihče vedel, kje smo bili. — »Velja?« je dejal Tom "rvi. — »Velja!«
Pij, le, bratec pij In druge domače
-	16.00 Petkovo glasbeno popoldne
-	17.25 Plesni zvoki in popevke — 18.15 Napevi z Dunaja - 20.00 Lepe melodije - 20.30 Z violino skozi čas - 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
Sobota, 12. novembra:
8.05 Zabavni zbori — 8.55 Radijska šbla za nižjo stopnjo — 9.25 Ali vam ugaja? (zabavna glasba)
-	10.15 Orkestralna matineja - 11.00 Radi jih poslušate (spored popevk) — 11.30 Pionirski tednik — 11.50 Otroci izbirajo pesmico -12.00 Narodne ob spremljavi harmonike — 12.25 Za razvedrilo —
13.30	Veseli planšarji vam igrajo
-	13.50 Arije Iz Verdijevih oper —
14.20 Šport in športniki —	16.00
Zvočni kalejdoskop - 16.40 Moški komorni- zbor lz Celja - 17.15 Po kinu se dobimo — 17.45 Četrt ure poje Vice Vukov — 18.00 Jezikovni pogovori - 18.15 Šopek domačih samospevov — 18.30 Češka zabavna glasba - 20.00 Praznovanje na deželi, spored domačih napevov -
20.30	Kakor v kinu — 21.00 Melodije za prijeten konec tedna.
Nedelja, IS. novembra:
8.00	Mladinska radijska igra: A.
M. Milne: Tiger v Rujevi druščini
-	8.40 Iz albuma otroških pesmi Roberta Schumanna - 8.55 Z zabavno glasbo v novi teden — 10.00 Se pomnite, tovariši... - 10.30 Slovenski zbori ln samospevi z orkestrom - 11.00 Za nedeljsko dopoldne (spored zabavne glasbe) -13.45 Koncert pri vas doma - 15.30 Od včeraj in od danes - 16.00 Humoreska tega tedna - 16.20 Kar radi poslušate - 17.10 Peli so jih mati moja.... slovenske narodne pesmi - 17.30 Radijska Igra; Joa-chim Wltte: Dama in slepec — 18.11 Paul Hindemith: Glasba za dve flavti, dve oboi ln godala - 18.20 Godala v tričetrtinskem taktu — 18.40 Kmečka godba vam igra -20.05 Izberite melodijo tedna - 20.50 Godala v ritmu - 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku.
Ponedeljak, 14. novembra:
8.40 F>lesnl ritmi — 9.00 Naš podlistek: Pitagora - Čarovnik številk
—	I. — 9.20 Arije lz oper Manon, Faust ln Mlgnon — 10.15 Melodije raznih dežel - 10.40 Ljubljanski komorni zbor p. v. Slavka Zlatiča
-	11.00 Po svetu jazza! — 11.30 Za otroke - 12.00 Trio Maksa Kovačiča — 12.25 Majhni zabavni ansambli — 12.45 Petnajst minut samospevov — 13.50 Popevke na tekočem traku — 15.40 Naši popotniki na tujem - 16.00 Operne melodije - 17.15 Šoferjem na pot! — 18.00 Športni tednik — 18.15 Slavni umetniki - 20.00 Glasbeni variete.
Torek, 15. novembra:
8.05 Glasbe ob delu - 8.30 Operne uverture — 9.25 Boris Papandopulo: Concertino za trobento ln godalni orkester — 10.15 Izberite melodijo tedna! — 11.00 Klavirske skladbe romantičnih mojstrov — 11.30 Deset minut iz naše beležnice - 11.40 Od valčka do sambe — 12.00 Instrumentalni ansambel Srečka Dražila
-	12.25 Zabavni orkester Mantovani
-	12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja - 13.30 Od Haendla do Falle
-	14.35 Zvočna mavriča - 16.00 Izbrali smo za vas — 18.15 Kotiček za inlade ljubitelje glasbe — 20.00 Komorni zbor RTV Beograd p. v. Bo-rivoja Simiča na Dubrovniških letnih igrah 1960 - 20.30 Radijska igra: Marijan (ponovitev) — 20.55 F. Chopin: Etuda št. 11 - 20.59 Ljubljana-Zagreb-Beograd.
Sreda, 16. novembra:
8.05 Mladina poje - 8.30 Orkestralne miniature — 9.15 Igramo za vas (zabavna glasba) - 10.15 Od arije do arije — 11.00 Ritmi velikih mest - 11.30 Za cicibane -
12.00	Štirje fantje špilajo ... - 12.25 Zabaven opoldanski spored - 14.35 Lahka medigra - 14.40 O, Podjuna ... - 16.00 Koncert po željah poslušalcev - 17.15 Sestanek v sredo — 17.30 Zabavni zbori — 17.45 Jazz na koncertnem odru — 18.00 Kulturna kronika — 18.45 Pozdrav z gora (zabavna glasba) - 20.00 Zabavni orkester RTV Beograd — 20.30 Matiia Bravničar: Hlapec Jm-
Računski geni; v Beogradu
USPEH JUGOSLOVANSKIH TEHNIKO i/, KI SO ZGRADILI NAŠ PRVI ELEKTRONSKI RAČUNSKI STROJ. 120.000 ZAPOMNJENIH ŠTEVILK IN NEKAJ TISOČ RAČUNSKIH OPERACIJ NA SEKUNDO. V NIŠU ŽE PRIPRAVLJAJO
SERIJSKO PROIZVODNJO
V današnjem svetu je tehnični napredete slehernega dne bolj v ospredju. Pri nas še posebej, saj smo v nekaj letih dohiteli tehnično razvite države in smo danes že v koraku s sodobnimi tehničnimi in znanstvenimi prizadevanji. To pa nikakor ne velja samo za industrijo, v kateri se tehnični razvoj nedvomno najočitneje izraža. ampak tudi za tiste raziskovalne panoge, ki jih moderna proizvodnja naprav šele uvaja v svoje delovne postopke.
Elektronika in z njo povezana avtomatizacija pa nedvom-
no sodita med vrhunske uspehe sodobnega tehničnega ustvarjanja. Mimo raketne tehnike, atomistike in moderne kemije je prav elektronika tisto področje. ki po svoje najbolj odločilno sodeluje pri uresničevanju človekovih naprednih stremljenj.
Med največjimi uspehi, ki jih je doslej dosegla elektronika, prejkone lahko na prvem mestu omenimo elektronske računske stroje ali »eletronske možgane«, kot jih po navadi tudi imenujemo. Njihove izredne delovne sposobnosti, da v drob-
cu časa lahko razrešijo vrsto najbolj napletenih matematičnih operacij, so samo del nalog. ki jih z elektronskimi računarji lahko opravimo v proizvodnji. znanstveno-raziskoval-nih laboratorijih in na mnogih področjih sodobne tehnike. Prav zato pa so postali elektronski možgani skoraj nepogrešljiv stroj domala sleherne raziskovalne ali proizvodne skupine, ki' hoče delati in napredovati v ritmu današnjega tehničnega ustvarjanja.
Pri nas smo tudi krepko stopili v čas elektronike, ne da bi
pri tem zanemarili katero kol njeno področje. Velik uspeh pt je nedavno dosegla skupina inženirjev in tehnikov iz Nuklearnega inštituta v Vinčj pri Beogradu, ki je pod vodstvom ing. Rajka Tomoviča zgradila naš prvi elektronski računski stroj.
S pripravami za gradnjo elektronskih možgan so se naši strokovnjaki začeli ukvarjati že 1951. leta. Po izdelavi podrobnih načrtov so se končno lotili tudi uresničenja svoje zamisli in pred nekaj tedni so bila njihova prizadevanja kronana z uspehom. Elektronski računski stroj, ki so ga zgradili, si lahko zapomni 120.000 številk, v eni sami sekundi pa lahko opravi nad 1000 matematičnih operacij.
Računski stroj, ki So ga zgradili v Vinčl, je dolg 6 m in visok 2 m. Se posebej velja omeniti, da so naši graditelji elektronskih možgan pri graditvi uporabili samo domači material. ki ga že izdeluje jugoslovanska industrija. Mimo tega pa so celotno dokumentacijo o gradnji elektronskega računarja odstopili Zavodom RR v Nišu, kjer sedaj že pripravljajo industrijsko proizvodnjo elektronskih računskih strojev. Naj še omenimo, da se nekatera velika jugoslovanska industrijska podjetja ter naše raziskovalne ustanove močno zanimajo za možnosti nakupa domačih elektronskih možgan in da so tudi že naročila gradnjo elektronskih računskih strojev.
KDAJ JUGOSLOVANSKE ATOMSKE ELEKTRARNE?
Pred zadnjo vojno smo v državi proizvedli 59 kWh. Do leta 1965 se bo ta številka dvignila na 900 klWh (celotna proizvodnja 17.5 milijard kWh) — kair pa je še vedno precej pod evropskim povprečjem, ki znaša že letos 1600 kWh na prebivalca. Ce bomo hoteli v na-
borno lahko povečevali proizvodnjo v državi vsako leto za 10 odstotkov. Atomske elektrarne, kakršno nam je v maketi prvič pokazal sarajevski »Energoinvest« na letošnjem Sejmu tehnike v Beogradu, bodo torej že kmalu postale nujnost!
MAGNETI ZA PRISTAJANJE MALIH LADU
Hamburški inženir dr. Groh je iznašel nov sistem za pristajanje malih ladij. Mali elek-tro-magneti, montiran; na obali ladjo najprej zaustavijo, nato pa povlečejo k njej. Ta sistem je posebno primeren za plovbo po rekah in jezerih.
NI DOSTI MANJKALO, PA BI ZGRMELA PO TLEH
slednjih 40 letih doseči evropski povpreček v. proizvodnji električne energije na prebivalca. bomo morali letno pove-čevaiti proizvodnjo za 6.2 odstotka. V tem primeru bodo klasični izvori energije v naši državi (hidroenergija in fosilna goriva) izčrpani najkasneje v dvajsetih letih. Zato bodo morale že leta 1975 pričeti obratovati prve jugoslovanske atomske elektrarne, ki bodo morale okrog leta 1990 prevzeti okoli 70 odstotkov naše energetske proizvodnje. Le v tem primeru
MIN0X Z VGRAJENIM SVETL0MER0M
Pravijo, da je fotografska kamera »Minox« kraljica fotoaparatov. Izredno skromne izmere in teža. pa nešteti izredno uspeli posnetki s kamero, ki ima sicer le zaslonko 3.3, zato pa vrsto časov od T in B pa do 1-1000, to trditev podpirajo — vsaj za tiste fotografe, ki hočejo ostati pri delu neopaženi in so jim zato navadne kamere pievelike in pretežke.
250.000 NOVIH TELEFONOV
Do konca leta 1965 se bodo razmere v telefonskem prometu pri nas izdatno popravile. Za priključitev novih 250.000 telefonskih naročnikov bodo dobili 15 novih najsodobnejših telefonskih tranzitnih postaj, ki omogočajo po 2900 medkrajevnih linij. Medkrajevni pogovori bodo najprej polavtomatski, torej s posredovanjem ene same pošte, kasneje pa docela avtomatski. Med , Ljubljano, Zagrebom, Beogradom, Novim Sadom, Osijekom in Sarajevom bodo položili koaksijalni kabel, ki bo omogočal 2400 pogovorov Istočasno. Z ultrakratkovalov-nimi napravami pa bodo povezali Beograd s Skopjem, Nišom
in Titovimi Užicami, Zagreb s Splitom, Reko, Sarajevom. Mostarjem in Titogradom ter Sarajevo z Banjo Luko.
Sedaj se je ta kamera pojavila še v občutno izboljšam izvedbi in pod imenom »Minox B«. Opremljena je z električnim svetlomerom. ki zmore dve območji in ki je vezan z objektivom. Kamero usmerimo proti objektu, pritisnemo na gumb in počakamo, da se kazalec umiri. Nato z gumbom za čas nastavimo značko ob svetlome-ru na isto Vrednost ‘n že lahko slikamo. Še nekaj podatkov: razdalje 0.2 do neskončno, števec za 50 posnetkov, kaseta za U>tro menjavo filma, sinhronizacija za bliskovno napravo, mimo tega pa še dodatne naprave za dia in reprodukcijske posnetke. Zares skoraj vse, kar si moremo želeti.
REAKTIVNI LOVCI PRAZNI?
Napovedi, da bo v reaktivnih potniških letalih ostal marsikateri sedež prazen, k; so se v začetku marsikomu zdele strašansko črnoglede, se žal v veliki meri izpolnjujejo. Reaktivna potniška letala imajo v povprečju prostora za 120 do 150 oseb in ker porabijo zelo mnogo' goriva, skušajo prav s povečevanjem števila potnikov
PLIMA KOT IZVOR ELEKTRIČNE ENERGIJE
popraviti razmerje med koristno in nekoristno težo. Medtem ko je bilo še leta 1950 v letalih zasedenih povprečno 19 do od 30 sedežev, se je številka za leto 1958 dvignila že do 29 izkoriščenih na 50 sedežev. V zadnjem času se razmere še slabšajo. Poročajo, da se je že ponovno zgodilo, da je bilo na krovu orjaškega letala le 5 potnikov! Letalske družbe sodijo, da bi potrebovale vsaj še 10 do 12 milijonov potnikov letno.
Francoski inženir Leopold Escande, strokovnjak za hidravliko je izdelal načrt za izkoriščanje plime in oseke na francoski obali kanala La Manche s pomočjo hidroelek-cričnih central, ki bi lahko zagotovile polovico električne energije, ki jo potrebuje Francija. Jedro tega načrta je posebna električna naprava, ki lahko sluiži kot turbogenerator in kot. črpalka. Naprava bi delovala pod vodo in bi bila
onremljena z rotorji, podobnimi ladijskim vijakom s premerom 4.5 metra. Voda. ki bo prihajala skozi to napravo bo poganjala rotorje, tl pa električni generator. Ko b; električna energija poganjala rotorje. bi ti služili kot črpalke. Prototip take naprave je izdelan v Saint Malotu. V eni sekund; preide skozi to napravo okrog 230 kub. metroiv vode, ki proizvaja okrog 12.500 konjskih sil.
ZVOČNA KNJIŽICA
Nekoč so pripovedovale babice, zdaj pa so jih nadomestile gramofonske plošče. Na letošnjem sejmu knjig v Frankfurtu so prikazali tudi zvočno knjižnico, ki vsebuje razne pripovedke. nove.le jn črtice. Otroci In pa tisti, ki jim peša vid, lahko spremljajo svetovno književnost tako, da poslušajo gramofonske plošče.
Od tu in tam
KOKOŠ STARA NAD 20 LET
Draga Barbulov iz Radojeva pri Zrenjaninu ima kokoš, ki je star* nad 20 let. Izlegla se je leta 1935»
PO KOPANJU ZOPET SLIŠI
Milica Jemerič iz Smederovske Palanke je preteklo leto zaradi gripe izgubila sluh. Obiskala je že vse mogoče specialiste za ušesne bolezni, obšla vse klinike, a ji vseeno niso mogli nikjer pomagati. Nedavno pa je obiskala sorodnike v Smederovcu. Tu se je z njimi šla kopat. Ker je nekoliko dlje plavala pod vodo, ji je nenadoma nekaj močno počilo, najprej v enem ušesu, nato pa še v drugem. Najprej prestrašena, nato pa nenadoma zelo vesela je bila Milica, ko je opazila, da zopet sliši. V trenutku se ji je namreč vrnil sluh.
DVE BRESKVI — KILOGRAM
Na plantažnih sadovnjakih Kmetijskega gospodinjstva »Jastrebac« blizu Aleksinca gojijo neobičajno vrsto breskev. Plodovi teh breskev so tako veliki, da tehtajo navadno tri breskve kilogram. Pri odbira-ranju dosežeta to težino tudi dve breskvi. Breskve imajo zelo prijeten okus, meso se jim lahko odlepi od koščice in primerne so za transport.
RACMAN — KOKLJA
Pešud Križan, kmet iz Stankovca ima racmana, ki ima to »strast«, da vodi piščance. Ko zagleda kje kokljo, jo takoj napade in jo po vsej sili odžene. Tako potem sam prevzame položaj koklje in vodi piščance. Do piščancev je izredno obziren, bolj kot koklja sama. — Piščancem skrbi tudi za hrano ter jih pred drugimi domačimi živalmi junaško brani.
NENAVADNA PREVARA
Ko je bila pred petdesetimi leti grajena železniška proga Kopriv-nica-Osijek, je bilo na področju vasi Budančevac zgrajeno poslopje postaje. Svoj& ime bi postaja morala dobiti po vasi Budančevac. Yfendar je bilo drugače. Ker pa je bilo poslopje tudi precej blizu sosednje vasi Kloštar, so si tl vaščani želeli, da bi postaja nosila ime njihove vasi.
Nekoč ob neki priliki so Klo-šterčani povabili svoj# sosede v
goste. Med njimi sta bila tudi dva vaška odbornika. Ko so ju malce napili, so jima v šali porinili nek list, ki sta ga, seveda veseljaka, takoj podpisala. Sele potem, ko je postaja uradno s pomočjo te listine dobila ime Kloštar, sta se odbornika spominjala, da sta podpisala pogodbo za ime postaje. — Vendar je bilo sedaj že prepozno. Ta prevara sicer ni škodovala nikomur, vendar še danes Klošter-čani zbadajo svoje sosede, da so »zapili svojo postajo-«.
STUDENEC, KI NAPOVEDUJE DEŽ
Studenec Nikole Regvarta, v Paulovcu,ob železniški progi Pod-varski Kloštar — Bjelovar, ima nevsakdanjo lastnost. Ta trideset metrov globoki studenec, ki je sicer na kolo, kakor tudi vsi drugi vaški studenci, — »napoveduje-« vreme. Dan, preden začne padati dež ali nastopi neurje, vzvalovi v njem voda in se zapeni.
GOBA, NA KATERI BI BILO MOČ SEDETI
Blizu »Šport hotela« na Pokljuki so našli pred dnevi velikansko gobo, ki je bila težka štiri kilograme In 800 gramov. Premer »gia-
NA CESTI NISI SAM
ve« te gobe, na kateri bi bilo moč spričo njene velikosti udobno sedeti, je znašal več kot 60 centimetrov.
Toda »starka« kljub svojim I v ton) še vedno vsako leto po dvakrat izvali družino piščancev in znes® okrog 120 jajc.
Spet sem se za teden dni odpočil. Ko sem po počitku šel v Zagorje ob Savi, so mi povedali, da imajo se vedno križe in težave s smetnjaki. Tako je na Prečni poti neki odbornik hišnega sveta celo naročil strankam, da naj ne uporabljajo smetnjake; v Kisovcu je pa nekdo dejal, da je bolj higienično stresati smeti po bregu navzdol, kot jih pa metati v smetnjake.
Iz Zagorja sem šel v Trbovlje. Tam se mi je zdelo sila škoda, da v prodajalni »Delavski dom« ne prodajajo metrskega blaga za obleke na kilograme, ker bi lahko tedaj »fajn kšeftali«. Deževje jim namreč vztrajno zaliva prodajalno z jugovzhodne strani. Javil sem se, da bi sam popoldan prostovoljno popravil streho in žlebove, pa mi niso dovolili to delo, češ da nisem od »kšefta«. Tako sem bil jezen, da sem potem potrkal na vrata uprave Kina v Delavskem domu in jim povedal, da naj raje prihodnjič osebno oddajo pisma za občinski komite ZK, kakor pa da bi jih pošiljali po pošti. Znamka za 15 din je verjetno vredna več, kakor korak do sosednjih vrat.
V	petek sem pred Delavskim domom čakal na vstopnico za oddajo »Naročnik štev. 1313«. 10 minut čez četrto uro sem dobU samo še stojišče, čeprav sem bil med prvimi. Zato predlagam prodajalki vstopnic v trboveljskem Delavskem domu, da naj raje prihodnjič zapiše na okno »Rezervirane vstopnice« ne pa »Vstopnice razprodane«. Kupi rezerviranih — a ne prodanih vstopnic - to najbolj potrjujejo.
Iz Trbovelj je do Hrastnika le kratka pot. Zato sem še tja skočil pogledat, če je kaj novega. Povedali so mi, da tudi pri njih velja pravilo »Kriv je, kdor ni kriv«. Zakaj? Pismonoša je namK' prinesel nekomu plačo po pošti, in to samo 500-dinarske bankovce, ki so bili vsi več ali manj umazani, zmečkani in zalepljeni. Prizadeti se je potem obrnil na pošto, da bi mu denar zamenjali, so mu pa povedali, da denarja ne morejo zamenjati, ker je izdala tak denar banka. Na banki so pa povedali, da je temu kriva pošta, ker izdaja tale denar. Končno je le komunalna banka zamenjala denar razen enega 500-d1narskega bankovca, ki je bil preveč zamazan in poškodovan in pravijo, da naj ga zamenjajo na pošti. Toda na pošti tega bankovca nočejo zamenjati.
V	Hrastniku sem mimogrede še opazil v neki pisarni. da so prejeli predstavniki organizacij vabila za občni zbor taborniške organizacije po pošti, čeprav ima ta organizacija sedež v isti stavbi (samo eno nadstropje više!).
Do prihodnjič lep pozdravi	Vaš Pcpče
I

SVEI ElVESUD:	POV0S{
o sivi rokavici
3
i®
fi
1

Minuto pozneje sta bila stražnika na svojem mestu. Bila sta velika, močna moža. Pozdravila sta Kraga s spoštljivostjo, ki je pričala, kakšen ugled uživa detektiv pri policiji.
»Samo tale vrata bomo odprli,« je rekel Krag in pokazal na vhod v Jaervenovo stanovanje.
Najprej so poskusili vse ključe, ki so jih imeli s seboj. Nobeden ni bil primeren. Agent je v svoji nezaupljivosti očitno dal napraviti izredno močno in zanesljivo ključavnico.
»Ne bo šlo drugače, kakor da bomo morali vlomiti vrata,« je dejal eden izmed stražnikov in se je uprl s širokim hrbtom v vrata.
Detektiv je prikimal.
»Storite tako,« je rekel, »a hitro.«	,
Obema stražnikoma se je kmalu posrečilo streti vrata.
Asbjorn Krag je stopil prvi v sobo. Vdova se je plašno držala v ozadju, kakor da bi se bala, da bo videla nekaj groznega. Stražnika sta obstala pri vratih in čakala.
Krag je začel gledati po sobi. Ob oknu je stala miza, za katero je Jaervpn navadno opravljal svoja pisanja. Na mizi je stal -črnilnik, iz katerega je gledal peresnik. Dalje je našel na mizi krožnik z nekaj kosi kruha, več pol papirja in modro vezano knjižico. To je bilo vse. Krag je listal po knjigi, a ni našel ničesar zanimivega v njej.
, Vdova je stala še vedno pri vratih in zraven nje oba stražnika.
»Jaervenova spalnica je tam?« je vprašal detektiv, medtem ko je pokazal na zaprta vrata na desnici.
Gospa Jonsenova je prikimala.
Vdova je šla obotavljaje k vratom v spalnico; videlo se je, kakor da ženska pričakuje, da bo tamkaj videla nekaj strašnega in se zato ni mogla takoj odločiti, da bi izvršila Kragovo zahtevo. Naposled je vendar odprla vrata; storila je to počasi in previdno ter je potem plašno odskočila.
»Ali se morda bojite, da boste našli oderuhovo truplo?« je vprašal Krag in hitro pogledal Jonsenovo.
Vdova ni odgovorila, temveč se je umaknila še dalje nazaj.
Krag je stopil s hitrimi koraki v malo spalnico. Najprej je odprl okno, da je planil svež zrak v sobo, potem je pa začel preiskovati posamezne predmete po sobi. V enem kotu je stala močna stara železna blagajna. Bila je seveda zaklenjena. Ce je detektiv spravljal dejstvom da je bil Jaerven Izginil, v zvezo z drznim vlomom, je bil zdaj temeljito razočaran. Blagajna ni imela niti najmanjšega znamenja, da bt jo bil kdo odprl, kajti ključavni;a in železni zapah sta bila v najilepšem redu.
Krag sploh ni dobil vtisa, da bi bil Jaerven v naglici zapustil stanovanje, čeprav soba ni kazala na to, da se je bil stanovalec pripravljal na daljšo odsotnost.
Detektiv si je moral s težkim vzdihom priznati, da ni našel v stanovanju ničesar, kar bi ga dovedlo bliže k rešitvi uganke. V tem trenutku niti ni smel odpreti blagajne, saj ni vedel, ali je oderuh mrtev ali še živ.
V spalnici sta stali razen blagajne postelja in zelo stara omara. Krag je hotel odpreti predale, toda vsi so bili zaklenjeni.
Ko se je ubadal okrog predalov, je odkril na tleh pod omaro neki pisemski zavitek. Kazalo je, da je bil padel iz omare na tla in da ga je potem nekdo z nogo porinil pod omaro. Krag je zavitek pobral. Naslovljen je bil na agenta Jaervena. Poštni žig je bil z dne enajstega — torej od dneva pred tem, ko je bil Jaerven izginil, si je mislil Krag. Z zanimanjem je zavitek natančneje pregledal. V njem je bil popisan list papirja. Detektiv ga je razgrnil in bral:
Qslo, enajstega aprila.
Pričakujem vas nocoj v »Peklu«. Prinesite s seboj tisto .majhno modro reč’.
Pismo je bilo brez podpisa.
Krag ga je vtaknil v žep, da ga bo morda pozneje še natančneje pregledal.
Ko se je prepričal, da v sobi ni ničesar več zanimivega, je zapustil stanovanje v spremstvu vdove in obeh stražnikov. Poprosil je enega izmed njih, da vlomljena vrata toliko popravi, da ne bo mogla priti v stanovanje kakšna nepoklicana oseba.
Ob slovesu od gospe Jonsenove jo je detektiv še vprašal:
»Ali se spominjate, kako je bil Jaerven oblečen, ko ste ga zadnjič videli?«
»Dobro se spominjam,« je odgovorila vdova. »Imel je na sebi debelo, rjavo suknjo, ki jo je nosil pozimi in poleti, in svoj širokokrajen siv klobuk. Ta je bil že tako star, da so mu krajci viseli preko ušes.«
Detektiv je premišljal.
»Jaerven je izginil v četrtek, dvanajstega,« je mrmral. »In danes štejemo dvaindvajsetega. V tem času so bili trije deževni dnevi, sedemnajstega, osemnajstega in devetnajstega. Agent nikakor ne more biti v mestu, kajti potem bi bil gotovo prišel enkrat domov, ali pa bi bil vsaj poslal kakšnega človeka po svoj dežnik in plašč, ki sta še oba v njegovi sobi... In njegovi posli, njegove d6spele menice,« je nadaljeval Krag v svojem razmišljanju. »Ne morem si misliti, da je svioje kupčijske posle nalašč zanemaril..,«
»Ali mislite, da se bo še vrnil?« je vprašala vdova.
»Ne,« je odgovoril. »Tega ne verjamem.«
Nato je detektiv odšel.
Poiskal je voz in se peljal k upravi nekega dnevnika.
Tam je oddal oglas in je prosil, da ga do preklica objavljajo dnevno-Oglias.se je glasil: »Pozor! Gospod, ki je v četrtek dopoldne, dvanajstega tega meseca, iskal agenta Jaervena v njegovi pisarni in ni bil spreje« se naproša, da sporoči upravi tega lista svoj naslov pod značko .Z?10 važno’.«	.
Asbjttrn Krag se je nato napotil na policijo, da bi se posvetova1 s šefom detektivskega oddelka, kaj mu je dalje storiti.
Sefa pa ni dobil v pisarni in je moral čakati nanj pol ure.	..
Medtem je razmišljal o zadevi in naposled sam pri sebi ugotovil, da gre za skrivnosten zločin. Obenem si je moral priznati, da mu bo razkritje tega hudodelstva prizadejalo še mnogo težav, kajti v tem trenutka še ni imel nikakih sledi, ki bi mu kazale pot.
•
»Kako napredujete?« je vprašal šef, ko je stopil v pisarno.
»Za zdaj še nimam najmanjše opore,« je odgovoril Krag.	c f
Detektiv je opazil, da je bil njegov šef nekoliko vznemirjen. & je stopil k oknu in pogledal na ulico.
»Zločin?« je spet vprašal šef In posebno naglasil besedo.
»Vse kaže na to.«
»Umor?«
»Najbrž.«
»In nikakih sledi? Niti najmanjše opore?«
»Ne, še ne, kolikor lahko v tem trenutku rečem.«	tuJJ
»Tako. Torej se nam slabo godi. Grdo nas bodo gledali, če se .' ih zločin ne bo razkrinkal, kakor se ni zadevna z briljanto ovratno veri^* | Kako je pa z okostnjakom?« (Okostnjak je strokovni izraz, ki z ni) detektivi označujejo prve sledi, ki jih doženejo ob začetku preiska
Krag je odgovoril:	,.[vo,
»Kar sem doslej zbral, je silno malo. Tudi še ni čisto zanesD p{ ali spadajo vse te malenkosti v eno vrigo. Torej: Enajstega Jc Jaerven prejel pismo, v katerem ga odpošiljatelj prosi za sestanek z/' istega dne, in sicer na kraju, ki se imenuje »Pekel«. Jaerven naj bja na ta sestnnek prinesel s seboj »nek^, majhno modro reč«. Ta h je modna reč bo najbrž kakšna vrednota, morda menica... Ode:
Usti večer res šel ven, česar sicer nikoli ni storil, knkor mi je 7-8pon vala gospodinja. Proti polnoči se je vrnil in je legel takoj v posteljo- ^ nato se je v svojo sobo zaklenil in je ni odprl nikomur, čeprav je 'skali različni ljudje in trkali na njegova v^atia. Sele zvečer ob Psrn stanovanje zapustil. Gospodinja ga je videla skozi okno.
Od tistega časa je rr*>ž izginil
(Dalje prihod*”