8554 60100200 PR. OSREDNJA KNJIŽNICA P. 126 66001 KOPER DNEVNIK Postnii na plačana » gotovini Postale 1 grupo«. Cena 200 lir Lelo XXXIII. Št. 273 (9881) TRST, sreda, 23. novembra 1977 PRIMORSKI DNEVNIK )e začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1B43 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» 7 Oovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ODMEVI NA SADATOV OBISK V JERUZALEMU Tudi izraelska vlada naj sedaj dokaže Pripravljenost na mirovna pogajanja Radikalnejše arabske države in palestinske organizacije nadaljujejo s pogovori o «enotnem llastopu» proti Egiptu - Na skupščini OZN se je začela razprava o položaju na Bližnjem vzhodu AVIV — Telefonske zveze »J? “1-aelom in Egiptom so spet k.^ne. štiriinštirideset ur. koli- !°r ^ g*1 ievzhodni državi neposredno po h. . , ■*- trajal obisk egiptovskega i, .. 1tednika v Jeruzalemu, sta bili Jh Ponovno zavladali ukrepi, ki določuje vojno stanje. Vse Vez« • n Da tako.i P« Sadatovem odliodu ki V(,jno 5UinJe’ VHe P° |j arn torej, vsaj v praktičnem živ-djJu'. razen obojestranskih obljub, v '\°JDih spopadov ne bo več, ker in :°Plra doba miru. Na čigavi koži d,, ? kakšno ceno pa jo mislita Sa-sPr *n ®e8'n uresničiti, se sedaj ne Vp 8yU-iejo več samo arabske drža-taii j nJi dogodki so namreč poka--ko j. . k' S€ Kairo in Tel Aviv lah-!av,ai kmalu pogodila,-ko bi Egipt st,,',tej vsearabske zahteve in po te"! zgolj lastne.' ^ ^dtem ko na telavivskem letali-po Jeruzalemu snemajo z egiptovske zastave in odstra- Sov napise z dobrodošlicami Sa- datu, začenjajo politični krogi v Izraelu ocenjevati «zgodovinsko srečanje*. Do vladnega sporočila bo treba še čakati, kajti vlada se sestane šele jutri, vendar so zadovoljstvo nad Sadatovim obiskom že ižrazili posamezni člani Beginove koalicije. Izraelski obrambni minister Weizman je med televizijskim intervjujem zatrdil, da «je v izraelsko - egiptovskih odnosih prišlo do ogromnega preokreta», ki pa se zaenkrat še ne odraža v dejstvih oziroma točneje na obrambnem področju. Sicer so izraelski vladni krogi lahko upravičeno zadovoljni s Sadatovo «sveto misijo*, ki je izraelski državi prinesla prvo, arabsko uradno priznanje o njenem obstoju, za kar se je borila 29 let. V zameno pa ni desničarska koalicija popustila na nobenem spornem vprašanju, vsaj javno ne. Nekatere dvoumne izjave tako egiptovskega predsednika kakor izraelskega premiera pa naj bi "»iiiDiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiHitiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiuiiiiiimiiii PO NEDELJSKIH PARLAMENTARNIH VOLITVAH Karamanlis snuje Hovo grško vlado ?Vo[ilna vlada*, ki ji sedaj predseduje, bo verjetno odstopila 5t danes, komaj bodo objavili dokončne rezultate volitev ^ENE _ Grška »volilna* vlada do1- . °P'la- komaj bodo objavljeni (Utičnj rezultati nedeljskih pada bj aHrnih volitev. Po pričakovanjih ^ moralo biti še danes, vsekajte ?a 1,0 vlada- ki ji predseduje Ho* tin Karacrtanlis. opravljala let a6 ,pos'e še kakih osem do de-n0.. ani. dokler ne bo sestavljen« (A ylada. le Veda ni dvomov, da bo vl^do itr^bre.i vodil Karamanlis, čigar ojJ^ka cNea demokratia* je kljub kah «lemu nazadovanju pa voli-12) 54 odstotkov je zdrknila na ^ranila absolutno večino po- CevSvh mesl: 174 na 300 P°slan: d0v' ^aramanlisov položaj je torej »L. •*, trden vendar bi utegnil poli,, 1 se bolj tpden — vsaj številčit^ v primeru sporazuma s cen-»a jf.n? stranko Georgiosa Mavro-Zjjjk' ima v novem parlamentu 15 laikov. Podpora centristov bi tj T kila za Kai amanlisa dragoce-dV(J sp°Padib, do katerih bo ne-s Tl110 Prišlo v novem parlamentu tJk^iaiistično stranko Andreasa glj^^reua, ki si je s 25 odstotki PatU zagotovila kar 91 mest v !arr, "ko- kjer jih je prej imela fojj?. '5- Vprašanje pa je, ali bo v* "ler pripravljen na sporazume-doc® s stranko, ki je na volitvah vj Ta pekoč poraz in razpolo-la8* te vilglasov ter zgubila kar Ulji?* sedežev, kolikor jih je i-i* v prejšnji zakonodajni dobi. tov. tlanes b«xio torej objavili do-twni izid volitev, nakar bo Ka-N>It S 0(1564 k predsedniku re-- Cacosu in rx>dal ostavko, doij. !l6n- rezultati ne bodo predvidi . Prinesli nobenil) premikov. Dej treba prešteti še manj kot 'Ulbr tolkov oddanih glasov. Re-bjj ki so jih objavili včeraj zju-kovJ 10 ki se nanašajo na 95 odstot-b\ar>i- asov pa so naslednji: Kara-4?Va *-^ea demokratia* je pre-'-88 odstotka glasov in 174 Ptttd"ev v novem parlamentu; Pa PASriiUov< socialistično gibanje VfteuK 25 odst. in 91 sedežev: Malti ,°Va centristična unija 12 odst. 9 0^° sedežev; KP (prosovjetska) na' 'n 11 sedežev: zveza levice ' 'n 3 sedeža; nacionalna ftdjj. (skrajno desničarska) 6,8 b^.ln 3 sedežev in končno neoli-s,ranka en odstotek in dva ^a- (tm) učnega in neučnega osebja na vseh šolah, ki bo C. decembra. V svoji izjavi je generalni tajnik sindikata šolnikov CISL Zanin poudaril, da gre za pobudo, ki naj podkrepi zahteve šolnikov ter prisili vlado k obnovitvi pogajanj za dokončno rešitev vprašanja, ki zadeva jjrgpmzacijo dela. Ni izključeno, da stavko šolnikov povežejo z morebitno" splošno stavko vseh sindikalnih organizacij v znamenje protesta proti gospodarski politiki vlade. Vanče zaključil obisk v Argentini BUENOS AIRES - Ameriški dr žavn: sekretar Cyrus Vanče je zaključil kratek obisk v Argentini in odpotoval v Brazilijo, od koder bo jutri nadaljeval latinskoameriško turnejo še v Venezuelo. Ob njegovem obisku v Buenos Airesu je prišlo do manjših manifestacij svojcev političnih preganjancev. NAIROBI — Kot poroča radio Kampala, je predsednik Ugande A-min povabil predsednika SFRJ Tita, naj obišče Ugando. kazale, da sta se strani vsaj okvirno sporazumeli o delegacijah, ki naj bi se udeležile ženevske konference. Drugače bi bila uverjenost obeh, da bo do mirovnih pogajanj prišlo zgolj propagandna poteza. Brez Egipta se arabske države ne morejo spopasti z Izraelom in tega se vsi praV dobro zavedajo, zato je ustno zagotovilo predsednika Sadata, da Kairo ne bo več sprožil vojne velikega pomena. Vendar zgornji stavek izraža le polovično plat resnice, dopolniti ga je treba z u-gotovitvijo, da brez Palestincev ne bo mogoče doseči trajnega miru na Bližnjem vzhodu. Predvsem nanje se je Sadat nanašal, ko je pozival Izraelce. da se morajo za njim oni «žrtvovati v imenu miroljubnega sožitja*. Uspešnost dogodka samega je bila odvisna od «Sadatovega pogu ma», izraelska morebitna popustljivost pa bo dala pečat posledicam zgodovinskega srečanja*. Poleg zgornjih zagotovil, ki naj ne bi dobile nikakršnega uradno-prav-nega pečata, naj bi Sadat s svojim «izdajalskim početjem sionističnemu sovražniku* dal še veliko več. Tako zatrjuje libijska tiskovna agencija JANA. ki obtožuje egiptovskega predsednika, da je Izraelu dejansko prepustil celotno zasedeno ozemlje, Palestince pa »prodal* za »arabski narod v sionistični skupnosti*. Nadalje naj 'bi se Sadat in Begin za zaprtimi vrati že začela stvarno dogovarjati o bližnjeročnem gospodarskem sodelovanju. O veliko bolj razvejanih pogovorih med egiptovskim predsednikom in izraelskim premierom poročajo tudi kairski dnevniki, ki.pa odločno zagovarjajo Sadatove odločitve. Predsednikovo predanost «vsearab ski enotnosti* naj bi med drugim dokazovalo dejstvo, da je Begin Sadatu ponudil ločeni izraelsko-egip-tovski mirovni sporazum in bil celo pripravljen odstopili cel Sinajski polotok, vendar ga je arabski voditelj odločno zavrnil. Vesti Iz kairskih dnevnikov ni lahko preveriti, precej lažje pa nekatere .ukrepe egiptovskih oblasti, Id so s svojega ozemlja izgnale nekatere vidnejše predstavnike palestinskega o-rvobodilnega gibanja, ki so živeli v Kairu. Brez dvoma bo to še zaostrilo odnose Egipta s palestinskimi organizacijami in s tistimi arabskimi državami, ki jih podpirajo. Nesporni znaki o «protiegiptovski ofenzivi* prihajajo iz dveh mest: iz Damaska, kjer se zbirajo predstavniki radikalnejših arabskih držav in PLO in iz New Yorka. kjer se je v OZN začete razprava o položaju na Bližnjem vzhodu. V stekleni palači OZN je imel uvodni poseg sirski predstavnik. ki je poidrugo uro hudo napadal zadnja egiptovska stališča, ki so med drugim onemogočila tudi enoten nastop neuvrščenih držav, ki so že,-predhodno zahtevale ostro obsodbo Iz- raela zaradi nenehnega naseljevanja zasedene Cisjordanije. če Sadatova «sveta misija* odpira nova pota, pa ovira stara, ki sicer niso pripeljala nikamor. Zato je zunaj tabora osebno prizadetih malo odločnih pristašev Sadatovega obiska v Izraelu, izjema je sudanski predsednik Nimejri. ki je prišel osebno čestitat egiptovskemu predsedniku, veliko pa ni niti najostrejših nasprotnikov. Prevladalo je mnenje, da je z dokončno oceno treba še malo počakati; prvič, da ne bi še poglobili razdora v arabskem taboru, drugič pa zato, da bi »izraelskemu zadovoljstvu* dopustili, da končno obrodi otipljivejše sadove v obliki stvarnih predlogov, (bp) BEOGRAD — V prvi polovici decembra bo jugoslovanski predsednik Tito na povabilo romunskega predsednika Ceausesca uradno obiskal Romunijo. Poldrugi milijon davkoplačevalcev je upnik države RIM — V senatu je socialist Luz zato Cai-pi sprožil včeraj vprašanje povračila davkov, ki so jih mnogi plačali, ko so ustanovili davek na dohodke fizičnih oseb. V svojem odgovoru je podtajnik za finance Tam broni Armaroli podčrtal, da se jc položaj še poslabšal odkar je odpad lo združevanje dohodkov med zakon ci. Samo za leto 1974 bi morali vrniti precejšnje vsote poldrugemu milijonu davkoplačevalcev. Ministrstvo se je zato odločilo za zelo avtomatiziran postopek, ki ga je uvedlo z zakonom od 31. maja 1977. Doslej so s lem novim postopkom že vrnili odvečno plačane davke 8000 davkoplačevalcem. Ko bo ta postopek povsem osvojen bodo lahko vračali odvečne vsote v zelo kratkem roku. kakor hitro bodo preverili davčne prijave. Sedaj izdelujejo seznam 4000 davkoplačevalcev, ki jim bodo vrnili vsote, ki so jih plačali preveč, še pred 31. decembrom letošnjega leta. Pri tem bodo upoštevali tudi obresti, ki so medtem dozorele. Vladni predstavnik je v zaključku svojega odgovora dejal, da bixlo v prvih mesecih prihodnjega leta vrnili vsote vsem tistim, ki so plačali preveč v letih 1974 in 1975. Ko bodo to dokončali, bo v bodoče postopek za povračilo morebitnih odvečnih vsot zelo kratek in bodo upravičenci lahko svoj denar dobili nazaj v teku nekaj mesecev. NADALJUJE SE RAZNARODOVALNI PRITISK NA KOROŠKE SLOVENCE Še en proces na Koroškem proti slovenskim aktivistom Potrjena denarna kazen udeležencema protestne napisne akcije v Sinčji vasi - Izrazito politična narava procesa (Od našega sodelavca) CELOVEC - Pred okrajnim sodiščem v Velikovcu je bila včeraj še ena iz serije sodnih razprav, ki so jih koroške oblasti sprožile proti slovenskim aktivistom, da bi utišale protestno gibanje slovenske manjšine v Avstriji. Pred sodiščem sta se tokrat znašla Mirko Perc in Jože Miiller, ki sta bila obtožena, da sta hotela 26. junija lani. se pravi v času, ko so avstrijske stranke sprejemale zloglasne sedmoju-lijske zakone, popisati zidove železniške postaje v Sinčji vasi s protestnimi gesli. Aktivista sta tedaj padla v pripravljeno policijsko zasedo, še preden sta karkoli storila. Po aretaciji sta oba aktivista priznala, da sta bila na protestni akciji in da sta imela namen pisati protestna gesla v prid uresničitvi 7. člena državne pogodbe. Ker ju je policija zalotila v bližini železniške postaje, ju je obdolžila, da sta hotela popisati zidove železniške postaje in s tem »povzročiti Seminar ISO v Železni Kapli CELOVEC - Konec prejšnjega tedna se je okoli 70 odbornikov in političnih delavcev Zveze slovenskih organizacij na Koroškem iz različnih strankarskopolitičnih taborov na seminarju v Železni Kapli posvetovalo o nadaljnjem političnem nastopanju na celi, vrsti političnih področij, ki zadevajo slovensko manjšino. V sklepih in zaključkih, sprejetih ob koncu posvetovanja, je rečeno, da se Slovenci na Koroškem nikoli , . ,, . , , ne morejo sprijazniti s trenutno o- sov. prekvalif cirati politični protosi rešitve člena 7, kP ni uresniči- pripadnikov slovenske manjšine v navadno kaznivo dejanje. Zoper takšne poskuse so se Mirko Perč in Jože Miiller ter njuna zagovornika uprli tako, da so vložili priziv zoper izrečeno mandatno kazen, o čemer je bil govor tudi včeraj. Na včerajšnji razpravi sta namreč zagovornika obeh obtožencev zahtevala predvsem, da postopek potoka v slovenščini, česar pa sodnik ni- dovolil in je razpravo še naprej vodil v nemščini. Ko sta navajala argumente zoper kazenski piregon o-beh obtožencev, sta zagovornika o-pozorila predvsem na to, da ni mo-MARJAN SEDMAK škodo na državnem premoženju*, zaradi česar sta bila Mirko Perč in Jože Muller pred časom v mandatnem postopku obsojena, da pla čata denarno kazen. Gre, kot je razvidno iz povedanega, za enega od številnih posku- (Nadaljevanje m zadnji strani) TEŽAVE ZA PREDSEDNIKA ANDREOTTIJA PO POVRATKU IZ KANADE POLEG REPUBLIKANCEV TUDI PLI IN PSDI NAPOVEDALI GLASOVANJE PROTI PRORAČUNU Dokler ne bo večjih nasprotij med KD, PSI in KPI bo Andreottiju uspelo ohraniti svojo vlado pri življenju - Danes sestanek med komunisti in socialisti o proračunu in gospodarstvu RIM — Ob koncu vsakega leta morata -zbornici razpravljati in glasovati o proračunu za naslednje leto. Nekaj mesecev zatem pa morata obe zbornici proučiti poročilo ra Tokrat, ne da bi kdorkoli tega pričakoval, vlada tvega sppdrsljaj prav ob vprašanju, ki je sicer pomembno, ki pa so ga doslej imeli za golo formalnost. Z verižno reakcijo so tri stranke, ki posredno podpirajo vlado, napovedale, da bodo glasovale z opozicijo. Potem ko je prvi napovedal negativen glas republikanec La Malfa. sta se mu pridružila še liberalna in socialdemokratska stranka. Gre res za manjše stranke, ka terili negativen glas pa bi lahko sprožil nevzdržen pritisk na vlado. Prevladuje mnenje, da je prav to cilj «nemirnežev* z La Malfo na čelu, ki so hoteli pod vsako ceno Krulil Italije ^vjelski zvezi teg0*W — Minister za zunanjo V M’t!<) Ossola je včeraj odpotoval Sltitn w°' kjer je s svojim sovjet-si>0ra aolegoni Patoličevom podpisal ^viof1!111 o italijanskem kreditu bov , 1 zvezi v višini 650 milijo-lifj c‘°larjev (okrog 570 milijard »0j|u ^.Mletje 1977-1979. Namen po ski), ■,le financirati nakup italijan-s »j 'TKlustrijskih strojev in naprav Medni sz- 1rtlj0 dvojim obiskom v Moskvi bo PfM J*:r Ossola imel pogovore s !>a ,,.avn'ki sovjetske vlade, danes V Ko sprejel tudi predsednik Kosigin. istega decembra 8tovka šolnikov 'telijjj4 — Vodstva osrednjih sindi-!>ila ,0l'Sanizacij šolnikov so skle-Pl°glasiti splošno stavko vsega V PROSTORIH SKLADA «CINh V RENE TKA H Danes umestitvena seja komisije za skupno industrijsko cono na Krasu Italijansko odposlanstvo vodi častni predsednik CRN prot. Caglioti, jugoslovanskega pa sekretar za načrtovanje SRS ing. Mikoš * Razprava o perimetraciji cone in o «prepovedanih» industrijskih dejavnostih vzrokov socialdemokratov. La Mulite bi hotel, da KPI stopi v vlado in če je možno takoj. Liberalec Za- čunskega dvora, ki obsega izdatke I dali negativen oglas, so različni od iz prejšnjega leta in. .glasovati o o- "* u J“*J ‘ 1 ~ bračunu. Gre za klasični dolžnosti parlamenta, ki ponavadi nudita snov za proučevanje in polemike gospodarstvenikov .in sociologov, večini in manjšini v parlamentu pa povod za potrditev svoje podpore aii svojega nasprotovanja vladi. premakniti položaj z mrtve točke. I bi prišlo do sestanka med predstav bolj kot izraziti svoje nasprotovanje —x—L-u -L—— ■= 1-:--------------- do te ali one točke proračuna. Tudi vzroki, ki so privedli republikance in liberalce do tega, da so napove niki šestih strank, ki naj bi se po novil vsakokrat, ko bo vlada sprejela ukrepe o raznih vprašanjih. Tudi če bodo odobrili državni proračun, je za Andreottijevo vlado napo čil čaa odločitve. Od Mora do La Malfe, od Napolitana do Cra.rija, vsi rile je govoril o »političnem razkroju*, šeststranskega sporazuma, ki se bo šc zaostril, dokler sporazuma sploh ne bo mogoče več izvajati. Včeraj je svoje izjave nekoliko omilil in dejal, da je šlo le za zaskrbljenost, nikafeHriPa. ae za ultimat. 4 Socialisti in komunisti se bodo da- none pa označuje to perspektivo kot kakšne nove oblike naj dobi politika smrt demokracije. Romila in nje- soočenja tor dogovorov, za katero govi pa še vedno govorijo, ne da so Se odločili z julijskim sporazu-bi se kdorkoli zmenil zanje, o po- mo m. Slej ko prej bo nekdo na to trebi socialističnega območja, v o-1 odgovoril, nakar bo vlada nujno ino-kviru katerega naj bi obnovili levi raja reagirati. V današnjem Avanti-center ter pustili komuniste pred ju pravi Vittorelli, da ima predsed-vrati. i nik vlade hvale vreden namen po- Liokler ne bo večjih razpok med j daljšati življenje svoje vlade, zalo tremi večjimi strankami bo Andreot- pa mora nekaj početi. Najlepša pri- politični predstavniki se ^ sprašujejo. nes srečali, da bi uskladili dejavnost obeh strank glede proračuna in go- tiju najbrž uspelo ohraniti svojo BENETKE - V prostorih sklada »Cini* V Benetkah bo danes popoldne ob 18. uri umestitvena seja mešane italijansko jugoslovanske komisije za skupno industrijsko cono na tržaškem Kvasu. Italriansko komisijo, ki ji predseduje častni predsednik Vsedržavnega sveta za raziskovanje prof. Caglioti. sestavljajo predstavniki ministrstev za zunanjo trgovino, za industrijo in trgovino, za zunanje zadeve in za kulturne dobrine ter deželni odbornik za načrtovanje in proračun F. Mauro, tržaški župan M. Spaccini, predsednik pokrajinske u-prave L. Ghcrsi in predsednik ustanove za industrijsko cono v žavljah E. Antonini. .-stnajstčJanski jugoslovanski komisiji pa predseduje sekretar za načrtovanje SR Slovenije ing. Boris Mikoš. Komisiji bosta začeli s konkretnim delom jutri dopoldne, vedno v sejni dvorani sklada «Cini». Zasedanje se bo nadaljevalo tudi v petek, po potrebi pa še v soboto dopoldne. Osnovna vprašanja, o katerih bo tekla razprava, so bila nakazana že ,na srečanju med načelnikoma komisij prof. Cagliotijcm in ing. Mikošcm dne 13. oktobra letos v Trstu, te dni pa je bil »dnevni red* potrjen na seji elanov italijanske komisije v Rimu, katere sta se z našega območja udeležila tudi ravnatelj tržaškega združenja industrijcev dr. Susmel in predstavnik enotne sindikalne zveze Bur. lo. Gre v bistvu za skupen pregled možnosti uresničitve predvidene industrijske strukture na meji med Italijo in Jugoslavijo na tržaškem Krasu. pri čemer bo prište do izi-aza zlasti tehnična dokumentacija, ki sta .jo doslej zbrala pristojna organa (na italijanski strani je za to kakor znano Po nalogu deželne uprave poskrbela tehnična služba EZ1T). nadalje gre za odločitev točne perimetracije industrijske cone znotraj območja, ki je bilo okvirno določeno že v osim- skih sporazumih; končno bosta komisiji vzeli v pretres vprašanje industrijskih dejavnosti, katerim bo dovoljena vselitev v cono, in dejavno* sti katerim bo nasprotno iz ekoloških in drugih razlogov vstop v Cono prepovedan. Prav tako je predvidena sestava posebnega spiska o »dovoljenih* in »prepovedanih* blagovnih vrstah,1 ki bodo predmet industrijske predelave in trgovinske izmenjave v okviru skupne industrijske cone. (ef) Blaževič sprejel delegacijo Furlanije Julijske krajine ZAGREB — V okviru svojega uradnega obiska v SR Hrvatski se je delegacija deželnega sveta Furlanije - Juljiska krajine včeraj sestala s predsednikom predsedstva SFRJ Jakovoni Blaževi-čem. Med pogovori je predsednik dežele Pittoni poudaril skupno že-l.to po sodelovanju, v tem okviru pa morajo biti osimski sporazumi pomembm korak v zgodovini obeh držav in priložnost za okrepitev mednarodnega sodelovanja,s konkretnimi pobudami na gospodarskem in kulturnem področju , Popoldne je deželna delegacija obiskala rojstno hišo predsednika Tita v Kumrovcu, zvečer pa se jc udeležila spreiema, ki ga jc priredil italijanski generalni konzul v Za Trebil Ferrarin. Jutri si bo delegacija ogledala Hlcbuie in Koprivnico, popoldne pa bo v Opatiji. ložnost je vladni načrt za okrepitev spodaistva. Delegaciji vodita Napoli-taiio in sam Sighorile. Komunisti so že povedali, da so stališča socialistov in komunistov žeto podobna. V delegaciji bodo poleg Napolitana še Barca, Di Giulio, Colaianni in Peggio, ki je prav včeraj proučil tehnične kritike na račun proračuna. Po Peg-giovem mnenju je najhujše vprašanje ogromen javni primanjkljaj, ki bo gospodarstva in za obrambo javne- dosegel 26 d0 30 tisoč milijard, na- ga reda. Kot kaže ima PSI torej namen iti Andreottiju na roko, v isti sapi pa Vittorelli dodaja, da je vlada šibka, ker nima organske večine. Prišel je čas, ko je tako večino treba najti. Vittorellijev ton je mnogo bolj previden kot tisti, ki ga je imel član tajništva PSI Signorile, ko je ocenil gospodarsko politiko vlade. Signo- mesto 14.500, kot so se domenili z Mednarodnim denarnim skladom. Peggio torej .govori o dvoumnem dokumentu. ki ga je prikazala vlada ter omenja možnost ponovnega pogajanja z Mednarodnim denarnim skladom. V četrtek se bo sestalo liberalno tajništvo in takrat se bodo uradno od. točili da glasujejo proti proračunu. CANDIDA CURZI tev manjšinskih določil državne pogodbe, marveč enostranska notranja ureditev, ki dejansko uzakonjuje možnosti nadaljnjega raznarodovanja slovenske manjšine na Koroškem. V razpravi so udeleženci seminarja ugotovili, da mora Zveza slovenskih organizacij na podlagi skupin demokratičnih in socialnih interesov močneje sodelovati z demokratičnimi nemško govorečimi sloji prebivalstva in se skupno z njimi potegovati proti spodkopavanju demokratičnih pravic. Boj za narodnostne pravice je neločljivo povezan t bojem za socialno in splošno družbeno enakopravnost. Glede na občinske in deželnozbor-ske volitve, ki bodo leta 1979 in 1960, so na seminarju sprejeli stališče, da je odločitev o tem vprašanju možno samo v sporazumu med obema centralnima organizacijama koroš-škili Slovencev na podiagi zgornjih spoznanj, zgodovinskih izkušenj in družbenopolitičnih potreb celotnega prebivalstva. Ob političnih procesih proti koroškim Slovencem, katerih črvi ie bi) včeraj v Velikovcu, drugi pa bo v petek na Dunaju, so poudarili, da je pisanje demokratičnih parol pri vseh socialnih in nacionalnih osvobodilnih gibanjih v svetu splošno priznana oblika boja in denio k faličnega izražanja socialnih in nacionalnih zahtev. Zato z vso Na Ponterošu od jutri več prostora za pešce in prepoved za avtomobile Ukrep občine je včeraj orisal predstavnikom tiska odbornik za urbanistiko De Luca Ponterošo, eden najbolj razgibanih in prometnih mestnih predelov, bo postal z jutrišnjim dnem otpk za pešce. To pomeni:, da avtomobilom in drugim motornim vozilom (razen tistim, ki dovažajo blago trgovinam) dostop ne bo več dovoljen. To pomeni tudi, da bomo. imeli po eni strani manj živžava in hrupa ter več prostora in varnosti za pešce, po drugi strani pa tudi veliko manj parkirnega prostora, kar je za mestno središče že itak hud problem, ki se ob množičnem prihodu kupcev iz Jugoslavije še znatno zaostri. Uvajanje otokov za pešce ni za Trst nekaj novega. Pričelo se je s predelom Drevoreda XX. septembra, nato pa je občina postopno zaprla za promet še del Trga Unitš, del Borznega trga, Ulico delle Tor-ri, del ulic S. Lazzaro in Ponchiel-li ter del Drevoreda Romolo Gessi. Sedaj je, kot rečeno, na vrsti Ponterošo in sicer ulici Rossini in Bellini v celoti, del ulic Trento in Cas-sa di Risparmio ter del Trga sv. Antona Novega. O tem ukrepu tržaške občinske uprave je bil govor tudi na včerajšnji tiskovni konferenci v občinski palači, kjer je odbornik za ur- POSL. CUFFARO 0 SREČANJU 1 MORLINOM V RIMU BESEDAM MORAJO SLEDITI DEJANJA IN LE PO TEH BOMO SODILI VLADO Za sen. Gerbec razvoj Trsta ne sme sloneti izključno na terciarnih dejavnostih Na ponedeljkovem srečanju med ministrom za proračun Morfinom in delegacijo Trsta, ki so jo sestavljali župan Spaccini, predsednik pokrajine Ghersi. posl. Cuffaro in Tombesi ter sen. Gerbec, je poslanec Cuffaro predložil ministru več konkretnih zahtev. čimprej je treba preveriti na črtovanje ladjedelništva in livarstva glede na probleme Trsta in dežele; nemudoma je treba predložiti zbornicama zakona o ladjedelniških posojilih in olajšavah za gradnjo ladij; uresničiti napovedane obljube ške-denjski livarni in dati jasne odgovore glede sindikalnih zahtev o obvezi nove proizvodnje.- Vlada naj poroča o izvajanju osimskega sporazuma in naj predloži v roku enega leta pristojni parlamentarski komisiji načrte o pooblaščenih odlokih, ki naj Trstu in deželi zagotovijo vse koristi sporazuma. Nazadnje naj vlada da vsa potrebna pojasnila o nakazilih za obnovo Furlanije predvsem glede predvidenih infrastruktur (ceste in železnice). Sen. Gerbec pa je med drugim dejala, da razvoj Trsta ne sme sloneti izključno na terciarnih dejavnostih, temveč mora upoštevati proizvodne in tržiščne dejavnosti. niiiitiiitiutiimiiMiitiMiiiiititiiiitiiiiiitHtmitmiiiiMiitiiiiiiiiMttiiiiimiiiiiiitiiiiHtfiiititiiiiittkmiiiiMiifiii DANES NA POBUDO PEDAGOŠKEGA ODSEKA SSŠ Predavanje o grupni dinamiki in primerih skupinskega dela Svoje dolgoletne izkušnje bo prika. zala prof. Marija Skalar iz Ljubljane Spričo ukinitve ocen na stopnji obveznega šolstva se postavlja vprašanje novih in ustreznejših oblik motiviranja učencev pri vzgojno -izobraževalnih dejavnostih. Vsebina osebnostnega lista, v katerega naj bi učitelji beležili učni uspeh in globalni razvoj učencev, predpostavlja nove pedagoško-didaktične prijeme, ki naj omogočijo celoten razvoj učenčevih sposobnosti: tako glede na njegovo individualnost kakor glede na njegovo družbeno rast. Skupinski pouk je med temi novimi prijemi tisti, ki predstavlja najustreznejše sredstvo za vzgajanje učenca k odgovornemu in kritičnemu prisvajanju znanja in k aktivnemu vključevanju v širšo družbeno stvarnost. Z namenom, da bi se slovenski učitelji mogli po-bliže seznaniti z zakonitostmi skupinske dinamike in dela. je pedagoški odsek Sindikata slovenske šole namenil tretje predavanje ciklusa o vrednotenju obravnavi te metode dela. Predavanje z naslovom «Grupna dinamika in primer skupinskega dela» bo danes, 23. t.m., ob 16. uri v Kulturnem domu. Svoje dolgoletne izkušnje na tem področju bo učiteljem prikazala prof. Marija Skalar, šolski psiholog na o-snovni šoli France Bevk v Ljubljani. Sledila bo razprava. Naslednja predavanja bodo 30. t.m., 9. in 14. decembra. Po srečanju je poslanec Cuffaro dejal, da so rezultati srečanje spodbudni. Minister je pokazal, da upošteva argumente in zahteve delegacije, obenem je tudi v imenu ministrskega predsednika Andreottija izrazil razne ugotovitve o tržaškem po-lcžaju, ki so znak nove pozornosti do problemov Trsta in dežele. Nedvomno je k temu pozitivno vplivala e-notnost tržaških demokratičnih političnih sil in sindikalnih organizacij ter novo ozračje, kljub številnim o-viram, ki ga predstavlja rimski programski sporazum med šestimi strankami ustavnega loka. Po tem spodbudnem začetku, je nadaljeval posl. Cuffaro, morajo slediti dejanja in le po teh bomo sodili o delovanju vlade, saj so še vedno prisotna razočaranja in neizpolnjene obljube iz pre teklosti. Načrt, ki ga predvideva minister Moriino, mora postati jasen in preiti k uresničevanju v najkrajšem času. Sedaj je potrebna najširša , soudeležba vseh demokratičnih sil, tako političnih kot sindikalnih, za dosego ciljev enotnega dokumenta, člani delegacije so v ponedeljek spoznali važnost enotnosti in na tej poti je treba z odločnostjo nadaljevati, brez lažnih iluzij, neumestnega optimizma in pesimistične nezaupljivosti. Čimprej se mora sestati parlamentarna komisija za osimski sporazum, da prouči vse za Trst in deželo potrebne pobude, upoštevajoč Pri tem zahteve tržaških demokratičnih in sindikalnih sil. banistiko De Luca skupaj s svojimi sodelavci orisal predstavnikom tiska razloge, ki so pogojevali to izbiro. Poudaril je v prvi vrpti, da se ukrep, ki bo predvidoma začel veljati jutri med 7. in 8. uro, uokvirja v podrobnostni načrt za mestno zgodovinsko središče in je le vmesni korak za še popolnejšo o-svoboditev mestnega središča utesnjujočega oklepa kaotičnega prometa. Ta ukrep je z drugimi besedami; nekakšen klin, s katerim se skuša počasi in postopno izpodriniti avtomobilski vrvež iz mestnega središča. V naslednjih fazah naj bi se prometa osvobodili še drugi vmesni predeli do Trga Vittorio Ve-neto na eni in Trga Cavana na drugi strani. Na pripombe nekaterih časnikarjev, da je, občina sprejela ukrep predvsem zato, da bi s tem zadala udarec nedovoljenemu krošnjarske-mu trgovanju, ni pa vzporedno poskrbela za ustrezno rešitev problema parkirišč (po izjavi De Luče naj bi v predelu Ponteroša s tem u- krepom izgubili 300 parkirišč, a iijt) k odločno je gotovo več), je odbornik zavrnil omenjeno argumentacijo ter ,glede parkirišč, dejal, da jih predvideva podrobnostni načrt (v ta namen je predviden silos ter nekateri drugi objekti). Na koncu pa je posebej poudaril, da ni le občina dolžna skrbeti za reševanje problema parkirišč predvsem za jugoslovanske kupce, temveč da je to tudi dolžnost drugih ustanov, v prvi vrsti zveze trgovcev. skupno dve leti zapora, porazdeljeni na osem mesecev za vsakega izmed treh. Na to strogo kazen so bili obsojeni 31-letni trgovec Giampieri Fontanot, njegova 30 let stara zaročenka Franca Bellato in 33-letni turški državljan Uycan Bayran. Pred sodišče jih je spravil dogodek, ki se je pripetil 4. novembra na mejnem prehodu pri Pesku. V Fontanotovem avtomobilu, v katerem sta se peljala tudi Bellatova in Bayran, so finančni stražniki po pregledu odkrili 480.000 novih dinarjev, kar znaša nad 23 milijonov lir. To naj bi bil denar, ki ga je Bayran hotel prepeljati čez mejo, da bi lahko v domovini sklenil neko kupčijo. Tako je namreč izjavil sodnikom. Fontanot, pri katerem so po podrobnejšem pregledu našli še 404) nemških mark, je sodnemu zboru izjavil, da je ta denar prenašal čez mejo, da bi turškemu prijatelju storil uslugo. V svoji razsodbi je bilo sodišče vsekakor neizprosno. Obtožence je obsodilo na osem mesecev zapora vsakega, na 14 milijonov lir globe in na 21 milijonov lir denarne kazni. Sodišče je denar zaplenilo, obtožencem pa zavrnilo zahtevo po začasni svobodi. kluba Marko Kravos, predsednik SPZ Klavdij Palčič in bivši predsednik in soustanovitelj kluba ter Hlavatyjev tovariš prof. Vladimir Turina. Kravos je poleg čestitk in voščil izrazil tudi zadovoljstvo, da mu klub lahko prvi vošči k visokemu jubileju ter se mu s slovesnim in hkrati tovariškim večerom zahvali za vse, kar je sejal in razdajal med naše ljudi in za vse kar je ustvarjalnega prispeval naši kulturi. Nič manj tople niso bile Palčiče ve besede, ko je izrekel voščila v imenu SPZ ter mu izročil zlato plaketo, obenem pa predstavil tudi njegovo razstavo, ki jo je označil za posrečeno kondenzacijo vsega, kar je Hlavaty ustvaril, to je od del, ki prevevajo mladostno drznost, do umetnin, v katerih se zrcali njegova sintetična dozorelost. V svojih delih je dr. Hlavaty pristen, sproščen in neposreden, je dejal Palčič, kot je pristen, sproščen, neposreden in duhovit v svojem odnosu do soljudi. Daljši oris slavljenca kot umetnika in družbeno-kulturnega delavca, predvsem pa kot človeka srčnega bogastva, je podal prof. Turina. Z besedami, ki so bile polne iskrenega občudovanja in iskrenih voščil, je podal njegov lik ter obšel s spominom, v katerem je ostal tudi marsikateri šaljiv dogodek, vsa ta leta od ustanovitve kluba, s katerim je Hlavatyjevo ime tesno povezano. V priznanje in zahvalo mu je nato izročil darilo — srebrno plaketo kluba. Na koncu je spregovoril vidno ganjen še slavljenec sam. Tako, kot je značilno za njegovo pripovedovanje, je modroval o življenju in o-bujal spomine nanj. Vsega je bilo na pretek: veselih in žalostnih dogodkov, pa vendar je — to je še posebej poudaril — ljubil življenje tako kot je bilo. In kadar je bilo grenkih ur največ, je našel uteho in sprostitev v slikanju. Gotovo ni naključje, da je izbral akvarel za svojo temeljno tehniko, kajti ta mu najbolj ustreza, ker je barvita in čustvena, prav taka, kot je Hlavaty sam. Teh nekaj misli je sklenil z zahvalo vsem za lep večer, nič pa ni hotel obljubiti za svojo 90-letnico, češ, bomo govorili takrat. Nekaj spominov na mladinska društva mu je prinesel še Maks Skumavec iz Ljubljane, nekaj nalašč zarij napisanih narečnih pesmic pa mu je prebrala Marija Mijo-tova. Uradni del večera'je zaključil o-dlični pevski zbor «Igo Gruden», ki je potem zapel še nekaj narodnih ob kozarcu in prigrizku, ko je padla še marsikatera duhovita v značilnem Hlavatyjevem slogu. Brzojavka KPI upravnemu svetu «BurIa Garofola» Avtonomna tržaška federacija KPI je včeraj poslala upravnemu svetu otroške bolnišnice «Burlo Ga-rofolo* brzojavko, v kateri poziva upravo' naj upošteva odlok ustavnega sodišča o terapevtskem splavu. Le z upoštevanjem tega odloka se ženskam lahko zavaruje zdravje. KPI nadalje poziva, da bi se ustvarilo ozračje sodelovanja med koristniki bolnišnikih služnosti, delavci in, delavkami bolnišnice ter sindikalnimi organizacijami in upravnim svetom bolnišnice. Tako aktivno sodelovanje in zborovanja v primernih prostorih bi pripomogla k izboljšanju stanja v «Burlu Garofolu*. Visoke kazni za izvoznike valute Izvoz valute v inozemstvo je prekršek, ki ga človek drago plača. To nam zgovorno dokazuje včerajšnja razsodba tržaškega kazenskega sodišča, ki je obsodilo dva Tržačana in turškega državljana na skupno okrog sto milijonov lir globe ter iiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiMitiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiMiiimmiiiiiiiiiifimimfiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHiiitniiit SINDIKALNE POBUDE DELAVSTVA ITALSIDER Danes predavanje o pravnih vidikih dopolnilne blagajne Poudarjena nujnost tesnejše povezave s študirajočo mladino Jutri množična udeležba na sindikalnem zborovanju v Tržiču Sindikalne pobude po programu, ki ga je v ponedeljek pripravil tovarniški svet Italsider v solidarnost s 543 delavci, vpisanimi v dopolnilno blagajno d0 18. decembra, se redno odvijajo v skladu s sprejetimi sklepi. Včeraj dopoldne so skupine delavcev iz železarne delile po mestu in v Miljah letake, s katerimi opozarjajo politične m socialne sile, delavce drugih obratov in javno mnenje na nujnost skupnega nastopanja za ohranitev zaposlitvene ravni v mestu. Delavci so včeraj zjutraj delili letake tudi pred višjimi šolami v mestu: študirajočo mladino opozarja delavstvo Italsider na nujnost tesnejše povezave med delavskim razredom in študenti, saj bo le s skupnim nastopanjem mogoče ohraniti sedanja in pridobiti nova delovna mesta za mladino, ki zapušča šole. Delavci Italsider nadalje vabijo študente, naj pošljejo svoja predstavništva na meddeželno sindikalno zborovanje ladjedelskega in kovilio-predelovalnega sektorja, ki bo jutri dopoldne v Tržiču. Kakor smo že zabeležili v včerajšnji številki, bo jutri — v okviru 24-ume stavke prizadetih delavcev v Furlaniji - Julijski krajini in v sosedni deželi Veneto — krenila ob 9. uri izpred športne palače v Trstu kolona avtomobilov z okrog 3000 delavci, ki se bodo udeležili zborovanja v Tržiču. Tržaška pokrajina, ki se bo tudi udeležila zborovanja s svojimi predstavniki in praporom, pa priziva občanske uprave, da pošljejo svoje predstavnike s prapori na tržiško zborovanje. V prostorni menzi železeme bo danes popoldne z začetkom ob 14.15 javna manifestacija, na kateri bo razprava o dveh pomembnih vprašanjih/: najprej bo docent na tržaški univerzi prof. C. Assanti predavala o pravnih aspektih dopolnilne blagajne, sledil pa bo posvet o varstvu naravnega okolja. Povod za razpravo o tem problemu je dal sklep tehničnega vod stva Italsider, da aačasno zaustavi delovanje prečiščevalne naprave za odpadne vode. V petek popoldne pa bo v menzi železarne zopet javno zborovanje, na katerem bo stekla razprava o najnovejšem razvoju dogodkov v zvezi z omejitvijo proizvodnje v obratih I-talsider v Trstu in drugod v Italiji ter širše na -odročju industrije z državno udeležbo. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimivniitiiiiiiiiiiiiiia Od petka razstava «Boiič v Trstu» Na sejmišču pri Montebelu se intenzivno pripravljajo na odprtje razstave z naslovom »Božič v Tr-stu», ki bo na sporedu od 25. novembra do A. decembra. Razstava bo zajela eksponate, ki pridejo v poštev za obdaritev »drugih in samih sebe* ob božičnih oziroma ob novoletnih praznikih. Na razstavi bo večina prikazanih artiklov tud: v neposredni prodaji, kljub temu pa je njen glavni namen ta, da skuša v širšem občinstvu ustvariti racionalnejši način gledanja na tra-difcijo obdarovanja sorodnikov, prijateljev in znancev ob . praznikih. • Tržaška občina sporoča, da bo antološka razstava Romea Danea v palači Costanzi odprta do 27. novembra. SINOČI PRED HOTELOM AGIP PRI DEVINU Policija zajela avto s 40 kg dinamita Aretirali so štiri osebe iz Benetk * Komu je bil eksploziv namenjen, še ni znano Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so v usklajeni akciji s policijskimi silami iz Benetk in Mester izvedli sinoči briljanten poseg. Pred .motelom Agip pri Devinu so zasačili in aretirali štiri osebe iz okolice Benetk, ki so s sabo prevažale eksploziv. V enem izmed dveh avtomobilov, s katerimi se je četverica pripeljala v naše kraje, so namreč odkrili kar 40 kilogramov dihamita. Kam je bil ves ta eksploziv namenjen in v kakšne namene naj bi ga uporabili, še ni znano. Preiskava je namreč še vedno v teku in zaenkrat še niso znane vse podrobnosti. Dejstvo .je, da .je bila tržaška policija nekako obveščena o prihodu sumljivih ljudi. Med Benetkami in Trstom je bila stalna zveza, in tržaški agenti so pripravili zasedo. Po daljšem čakanju sta okrog 22. ure dospela pred omenjeni motel dva avtomobila — citroen beneške registracije ter bela alfetta s tre-viško registracijo. Dva potnika sta ostala v vozilih, dva pa sta stooila v lokal,'kjer sta se jima približali še dve osebi ter se z njima tajin-stveno pomenkovali. Tedaj so a-genti, ki jih je vodil osebno načelnik letečega oddelka dr. Petrosino, stopili v akcijo. Po krajšem prerivanju so štiri oselje aretirali, medtem .iima je eden ali celo dva u-šla. Po pregledu avtomobila pa so odkrili 40 kg dinamita. Aretirane osebe so 27-letni Gianpietro Paiero iz Vittoria Veneta. 27- letni Michele Costantini iz Covia pri Benetkah, 30-letni Angelo Chiusso iz Benetk in 20-letna Donatella Bacciolo por. Costantino. Zaradi pozne ure nismo mogli poizvedeti za druge podrobnosti. Jutri štiriurna stavka v jestvinarskih obratih Jutri bo po vsej državi štiriurna stavka delavcev jestvinskega področja. Stavko je oklicalo vodstvo sindikata FILIA zaradi zaskrbljujoče ga stanja v obratih UNIDAL. Ravnateljstvo tovarn je namreč zadnje čase odpustilo več delavcev. Nadalje bodo delavci prehrambene stroke s stavko podprli zahtevo po novi politiki v kmetijsko-industrij-skem sektorju, predvsem na Jugu Splošna stavka se bo začela štiri ure pred normalnim zaključkom ur nika dela 7. decembra občni zbor Sindikata slovenske šole Odbor obvešča, da bo v sredo, 7. decembra t.l., ob 8.30 v prvem sklicanju in ob 9. v drugem v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu redni letni občni zbor Sindikata slovenske šole s sledečim dnevnim redom: poročala tajnika in načelnikov odsekov, poročili razsodišča in nadzornega odbora, razprava o poročilih, razrešnica odboru, volitve novega odbora, sklepi in razno. Gledališča VERDI Jutri ob 20. uri četrta ponovitev Wagnerjeve opere »Leteči Holandec* za red C (parter in lože) in B (galerija in balkon). ROSSETTI TEATRO STABILE — Danes ob 16. • uri (izredna predstava) in ob 20.30 prosti red, Cooperativa Tea-tro Mobile »Dnevnik Ane Frank*. Druga abonmajska predstava. Rezervacije pri osrednji blagajni, Pasaža Protti. AVDITORIJ Ob 20.30 »A piacer vostro* Shakespeara. Teatro Stabile iz Aquile. V abonmaju kupon 3, alternativno. Rezervacije pri osrednji blagajni, Pasaža Protti. Ob 10. uri »Marcovaldo*, predstava za mladino osnovnih in srednjih šol. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU ALVIERO NEGRO BUNKER komedija v dveh dejanjih Iz furlanščine prevedel v narečje beneških Slovencev Božo Zuanella Kostumi Marija Vidaii Lektor Božo Zuanella Režija in scena JOŽE BABIC PREMIERA: v soboto, 26, novembra ob 20.30 - abonma sobotni. * PONOVITEV: v nedeljo, 27. novembra ob 17. uri - abonma nedeljski. V gledališču «Erance Prešeren* v BOLJUNCU m GLASBENA MATICA TRST SEZONA 1977/78 V petek, 25. novembra, ob 20.30 v dvorani GALLUS, Ul. R. Manna 29 recital brazilskega kitarista Dagoberta Linharesa Vljudno vabljeni! ----•____________;_________j__ Včeraj-danes STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom GOSTOVANJE SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ MARIBORA Mirko Mahnič ŽE ČRIČEK PREPEVA velika beseda v mariborski čitalulri Režiser in lektor MIRKO MAHN1® Scena Niko Matul Kostumi Milena Kumarjev* Danes, 23. t.m., ob 20.30 .. za abonma red D - mladins v sredo in red E • mladih v četrtek Prosveta prirej PD Valentin Vodnik Dolina U * v nedeljo, 27. novembra 1977. d*. Uri v društvenih prostorih v RU pod pokroviteljstvom SPZ koncert kalnega ansambla «Ancilla Vocrt* Ljubljane. Vabljeni.. PD Rdeča zvezda Salež prirfj. v soboto, 26. novembra 1977, ob ™ , Saležu. 1*7 osnovnošolski telovadnici v S 1. pokroviteljstvom SPZ, koncert v° ^ nega ansambla »Ancilla Vocis* ^ Umetniški vodja Ljubljane. Hercog. Vabljeni. Kino LA CAPPELLA UNDERGROUND ^ omidnc» Wellt «Saludos amigos*. risanka. Ariston Zaprto zaradi počitka. Mignon 16.30 «11 pianeta errante*' Brinner. Barvili film. Nazionale 16.00 «Un grande aTO01 * * * S * *^ C. Gable. Barvni film za vse. Gratlaclelo 16.00 «Madame U* j Francoise Fabian, Murray Prepovedan mladini pod 18. u Excelsior 16.30 «I0 e Annie*. Allen. Barvni film. Kati* Fenice 16.00 «Kleinhoff hotel*. ,al Rupe, Michele Placido. PreP^'^^ mladini pod 18. letom. Barvni ^ Eden 15.30 «4!rtila del bene e a male*. D. Sanda, R. Povrell. * jj Lisi. Prepovedan mladini P°“ letom. Barvni film. .. > ipi0»' Ritz 15.30 «Ecco noi per esenJfzZet' Adriano Celentano, Renato ■-to. Prepovedan mladini pod 1 • tom. Barvni film. Filodrammatlco 15.45 «1! giaidino , supplizi*. Prepovedan mladim Danes, SREDA, 23. novembra KLEMEN Sonce vzide ob 7.15 in zatone ob 16.28 — Dolžina dneva 9.13 — Luna vzide ob 15.29 in zatone ob 4.44. Jutri, ČETRTEK, 24. novembra JANEZ Vreme včeraj: Najvišja temperatura 11,8 stopinje, najnižja 10,6, ob 13. uri 11,8 stopinje, zračni tlak 1004,6 mb ustaljen, vlaga 55-odstotna, nebo 2/10 pooblačeno, veter 12 km na uro jugozahodnik, padlo je 4,2 mm dežja, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,7 stopinje. 18. letom. Barvni film. ^ Cristallo 16.30 «Le nuove di Furia*. Film za vse. $ Aurora 16.30 «Super Vixens». " vedan mladini pod 18. letom- ^ Capitol 16.30 «Certi piccolissimi l cati*. Barvni film za vse. g Moderno 16.30 «La commessa*. j| nussi. Prepovedan mladini P°° letom. Barvni film. j Impero 16.30. »Marcia trionfale*' j| i. Nero, Prepovedan mladini P0* letom. Barvni film. ' gl Ideale 16v3p «1 cannoni tuonafl0 ^ čora*. Robert Woods. Barvni ^ Vittorio Veneto 16.00 '«lf deserte tartari*. Vittorio Gassman. ^ Radio 16.00 «1 diavoli*. Oliver ^ Vanessa Redgrave. Barvni ^ Prepovedan mladini pod 18- ‘e Astra 16.30 «La furia del dr Bruce Lee. Barvni film. I Volta (Milje) 16.00 «Cenerentm VValt Disney risanka. ROJSTVA IN SMRTI Dne 22. novembra 1977 so se v Trstu rodili 3 otroci, umrlo pa je 15 ljudi. UMRLI SČ: 69-letna Ljudmila Samec por. Zobec, 73-letna Anna Delise por. Settimi, 79-letni Antonio Micheli, 76-letna Vanina Degrassi, 83-letna Pro-sapia Muti por. Cormio, 63-letni Leo-poldo Grimalda, 64-letni Marcello Giu-rin, 80-letna Maria Macagnan vd. Costantino. 76-letni Antonio Spadaro, 75-letna Luigia Papparella vd. Maroth, 91-letna Anna Esposito vd. Tenente, 80-letna Maria Brandolin vd. Tinunin, 80-letni De Stradi Paolo, 67-letni Alojz žagar, 80-letna Vittoria Bodoni vd. Lupoli. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2, Ul. Soncini 179, Ul. Revoltella 41. (od 8.30 d0 13. in od 16. d0 20.30) Trg S. Giovanni 5 in Trg sv. Jakoba 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg S. Giovanni 5 in Trg sv. Jakoba 1. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-114; Božje polje • Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Se sljan: tel. 209-197: Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. Mali oglasi IŠČEMO čistilke in čistilce za čišče nje poslopij. Telefon 790527 od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. Komisija za doraščajočo n1*9 * * dino pri SKGZ priredi od 27. de- cembra 77 do 3. januarja 78 f Zgornjih Gorjah pri Bledu zimovanje za otroke 13. leta. v starosti od 7. de d» Vpisovanje vsak dan od J; 12. ure pri SKGZ - Ul. sv. ^ čiška 20/111. S P D T prireja v nedeljo, - j po vembra 1977, 2. jesenski sp>'e11 p' Krasu za osnovnošplske otroke, rališče ob 9.30 pri glavnem ^ železniške postaje v Trstu. " od' busom štev. 23 ali 40 se peljali v Dolino, od koder se jjji povzpeli na Mali Kras ter se Po Glinščici v Boljunec. i*1 vodili mladinski vodniki učite, pri' nahrbtn^ profesorji. Kosilo iz 'poročamo primemo opremo, z avtobusom ob 17.15. m V nedeljo, 27.11.77, bo Union priredilo izlet v Umag-in Umski kanal. Izletniki bodo_ ^ vali z motorno ladjo «Edra»- jel* tudi zadnja vožnja te ladje, izlet še bolj zanimiv in Pn ^ei11 Informacije in vpisovanje na Union, Ul. Valdirivo 30. tel- p8 vsak dan od 17.30 do 19.30. ra sredah, v sobotah od 10-30 w p* na okrajnem,8^®jp, Vsako sredo na okrajnem se<^e-» Lonjerski cesti 177 od 18. do 'TkoIoV*' Namesto cvetja na gro|J «r> fije Sancin darujejo Mila, *^UliJ Pina 20.000 lir za-spomenik IrivC* v NOB iz Skednja, in od Sv. Ane. • JM? Ob 21. obletnici smrti tieP^T0g*J'' ga moža in očeta Silvestra “ P1' ca daruje družina 10.000 hr jaško matico. Za. vedno nas je zapustila naša draga ANTONIJA PREGARO vd. KOMAR Pogreb bo jutri, 24. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice gla'1'8 bolnišnice naravnost v cerkev v Ricmanje. Svojci Rjpmanje, 23. novembra 1977 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3) VOKALNI ANSAMBEL P*31-30 ansambel. Prof. Her-j^0vo že poznajo dolinski pevci, j*h je na seminarjih na De rtiču in Dolini učila dihal-jj. «nnike, nastavek glasu in fra-*t0p^-,e dokaj uspešno in vsem do- Ljubljarii _ Parf0'0 P®1'3-jj ®ngerc je napisal tudi besedilo ^ j °tto ansamblu, uglasbil pa ga Ho l?acij Ota, in sicer sedemglas-tudi ostali spored, s katerim ci!>> bo predstavil «Ancilla vo- tehnik nje *1°- V ansamblu poje tudi za v . - Pesnik Boris Pangerc, ki se ^lubljani, poleg slavistike, j^' -le dokaj zahteven in skrbno teta ' V prvem delu obsega re-- nnčne skladbe raznih izrazov: ■telet madrigal, balada znanih Premalo Slovencev v komisiji za zakon o globalni zaščiti ^Zadovoljstvo zaradi ustanovitve pokrajinskega vodstva Slovenskega gospodarskega združenja na Goriškem • Izvesti akcijo za bojkot volitev v okrajne in pokrajinska šolska sveta skladateljev di Lassa, Palestrine, Vecchija, Gastaldija, Certona,' Wil-laerta in drugih. V drugem delu pa bo ansambel predstavil slovenske ljudske iz obrobnih pokrajin — Prlekije, Prekmurja, Koroške, Trsta itd. — v priredbah Marolta, Vrabca, Merkuja, Kramolca, Ven turinija, Schwaba, Deva, Hubada in Preglja. Spored je smiselno za stavljen, nazorno izbrane pesmi pa zagotavljajo, da bo za vse okuse dovolj užitka. Ansambel je doslej malo nastopal in še to večinoma v Ljubljani, po en nastop pa je imel v Trstu in na Bledu. V programu pa ima v bodoče precej razvejano dejavnost pobudo deželnega združenja trgovinskih zbornic 'februarjuposvet o možnostih večjega izvozu iz naše dežele Prizadevanja za okrepitev inelanovodskega o-nirežja na Goriškem in na potresnem območju p “ Predsedstvom D. Lupierija 8Vef Včera-i v Trstu sestal vodilni *kih J^želnega združenja trgovin- .^bornic. Prisotni so bili pred tržaške zbornice Modiano, Sltg^ke Marangone in pordenon-tj .Jnusolla ter nekateri odborni- ga in blagovnega prometa na ' glavni ta jniki vseh štirih u-y°v v naši deželi. ^. .^četku seje .je dr. Lupieri dobrodošlico dr. Marcetlu pre ar*t», ki je 1. novembra letos iltj ^1 predsedniške posle na trža-lrg°vinski zbornici. Sledila je jPrava o nekaterih 'aktualnih tehten s*IUPnega interesa. Prisotni so teDehSem Mrazili zadovoljstvo ob *rwi . nedavnega meddeželnegj ^_.ar*.ia o letalskih zvezah, kate-FiTh So se udeležili predstavniki vtnjani)eJu]ijske krajine, SR Slo-1(0 F- SR Hrvatske in avstrijske toio e' ^ tej zvezi so poudarili trBi:(rav 1 je-nost deželnega združenja 1^ 'Pskih zbornic na nadaljnja evanja za okrepitev potni-hJil in blagovr Nat 1,1 letalL^ču-o 10 so prisotni proučili zamisel o j^ganiz.aci.ji posebnega posveta blaga iz dežele Furlanije-l\JSae krajine na tuja tržišča. lenVe‘ bo februarja prihodnjega ,*n ga bosta skupno pripravila hic i 0 združenje trgovinskih zbor-stfi‘n .deželno odborništvo za indu-< *n trgovino. Na posvetu bodo s|(j 3vPjaki orisali zunanjetrgovin-v^..operaterjem možnosti za po-izvoza iz naše dežele na »Ofj .8* najnovejše državne zako-*n nav°d'l Evropske gospo-h0(1:Ke skupnosti. V tem okviru c*aH poseben poudarek vpra-itv0, zavarovanja in kreditiranja tosa Po zakonu štev. 227 iz le-a lefa (zakon Ossola). Potu*4 se bo med drugimi udeležil »i)lm ravnatelj komisije Evropskih ®0sti dr. F. Klein, žbof . n° združenje trgovinskih bo v sodelovanju z ministruj! Za. irKlustrijo in trgovino pri-^hjlQ študijo o krajevnih »uzan-iterii v Pokrajinskem in deželnem da jj3' Nadalje je bilo sklenjeno, «tvu°'združenje nastoP'l° Pr' v°d bieta z zahtevo po okrepitvi OofjJ^vPdskega omrežja zlasti na haj« kem in na potresnem območju ia^ j ežele, kjer se večje število tezi}? -iških obratov zanima za to j^.erorha ceneno gorivo. vp(.g,Se.U so nadalje vzeli v pretres ■fjetii an-ie sodelovanja deželnih podit,,", Pa raznih sejemskih prire-bod b- V tej zvezi so sklenili, da sPevu ods,e.i deležni ustreznih pri-Jki ji0'' Predvsem tisti podjetniki dej^Lbodo sejemskih prireditev u b ' osebno ter tako pripomogli kov ttVezanju novih konkretnih sti-• fteen 2unani'ni poslovnim svetom, iz p ast-avnik trgovinske zbornice Vij arbenona je na seji predsta dgs,b°Vo pubiikaci.jo zbornice z Vodi '2?rtl "Tipični pridelki in proiz io KAJ'.Ur’lanije-Julijske krajine*, ki aeiših ° odslej delili na vseh važ-P)m sejemskih manifestacijah ter Poslovnimi obiski v tujini. frvi deželni kongres šolskega sindikata CGIL bra ^*nu je bil 19. in 20. novem-s‘ddii?rv' deželni kongres šolskega Llei*a,ta CGIL. Kongresa se je ■Zvoju1. 64 delegatov, kj so bili rtleo i'- na pokrajinskih kongresih. "'sko1' 80 še enkrat potrdili voljo P ,'ega sindikata CGIL, da se bo-ffitj /azvo.j šolstva v naši deželi, litiko uravnaval po novi stvarnosti šolskih okrajev in si bo prizadeval odpraviti vse pomanjkljivosti v šolski strukturi. Ob koncu kongresa so delegati izvolili novo deželno tajništvo, ki je tako sestavljeno: Domenico Tran-quilli (glavni tajnik), Paolina Mat-tioli (pomočnik glavnega tajnika), Sergio Facchind in Renato Simboli (tajnika). BENEŠKI DNEVNIK Sestanek komunistov v Špetru Slovenov 1 n" 1 IT n' 10mudili ' V petek so se v Špetru sestali komunisti iz Nadiških dolin in preučili vprašanja, ki zadevajo ožje območje iz socialnega, upravnega in programskega vidika. Obravnavali so predvsem specifična vprašanja, kot na primer odnos komunistov do krajevnih uprav, gorske skupnosti, odnos do drugih političnih sil, vprašanja v zvezi s potresom in povezava komunistov« s feminističnim gibanjem. V nas led' njih tednih bi morali komunisti na raznih zborovanjih zavzeti do vseh teh vprašanj jasna stališča. Že prihodnji teden je predvideno zborovanje v Ažli, na katerem bodo komunisti obravnavali vprašanja v zvezi z zakonom št. 30 in zakonom o obnovi, ki ga te dni obravnavajo na deželi. s turnejami ali posameznimi nastopi v Romuniji in Italiji. številnim pobudam na področju zborovskega petja se pridružuje tako še ena, ki bo prav gotovo doprinesla k še večjemu zanimanju za tovrstno glasbeno udejstvovanje. Organizacija za varstvo narav« proti hitri cesti Deželna sekcija Svetovnega sklada za varstvo narave (Worlj Wild-life Fund) je poslala deželnemu odbomištvu za načrtovanje in proračun pismo, v katerem izraža svoje mnenje o načrtih za gradnjo hitrih cest na Krasu. V bistvu zavrača gradnjo nove ceste, ki jo ima za popolnoma nepotrebno in nekoristno. Ob tem ugotavlja, da bi ureditev takšne ceste onesnažila okolje, (»večala možnost požarov, iznakazila karakteristično pedobo Krasa ter na neki način tudi oškodovala biološko ravnotežje v naravi. Zato se omenjena organizacija zavzema za tretji načrt, ki je poleg dveh načrtov za gradnjo hitre ceste v funkciji proste industrijske cone na Krasu v razpravi deželnih organov. Ta načrt predvideva namreč le razširitev sedanje trbiške ceste ali državne ceste 202. Tbiadka littiifabM. RAZSTAVLJA KNJIGE IN PLOŠČE danes, 23.11.1977, jutri, 24.11.1977 od 16, do 20. ure v SRENJSKI HIŠI v MAČKOLJAH v sodelovanju s PD «SLOVENEC» v SRENJSKI Hiši v BORŠTU v petek, 25.11.1977, in soboto, 26.11.1977, od 16. do 20. ure v ponedeljek, 28.11.1977, in v torek, 29.11.1977, v prostorih PD «SLAVEC» v RICMANJIH od 16. do 20. ure v društvenih prostorih PD »VALENTIN VODNIK* v DOLINI v četrtek, 1.12.1977, in v petek. 2.12.1977, od 16. do 20. ure Vabljeni! *aPoslit,veni krizi in za obno- mtv na potresnem podr«-t'o vLln<« NA SOBOTNEM SREČANJU 0 REFORMI RADIA TRST A IN 0 BODOČI SLOVENSKI TV Osrednja in hkrati vsebinska zahteva: funkcionalna avtonomija in pluralizem Slovenska TV bo Slovenci ■ Kritike Pretek k) soboto je bilo v motelu pri Pesku srečanje med predstavniki tržaškega sedeža RAI in predstavniki slovenskega kulturnega in javnega življenja iz našega zamejstva. Srečanje je' sklical ravnatelj tržaškega sedeža RAI dr. Guido Botteri, da bi se pomeni) o radijski P'staji Trst A ter o tretji italijanski TV mreži, v katero bo vključen tudi slovenski TV program, čeprav smo o tem že poročali, se k srečanju vračamo, da bi poročilo izpopolnili. / V svojem uvodu je dr. Guido Bot teri podčrtal, da je njegova funkcija v tem primeru sogovornika, ki je pripravljen sprejeti končne sklepe in obveznosti, če bo do konkretnih predlogov prišlo, nato pa jc spregovoril o triletnem načrtu investicij, ki med drugim predvideva slovenska deželna poročila v trajanju dvajset minut ter tedenski kulturni program, ki bi trajal skupno od 2 do 2 ur in pol, kamor pa je treba vključiti tudi morebitni šo'ski program. Svoja izvajanja je zaključil ,da naj bosta Trst A in bodoča slovenska TV oddaja «sredstvo Slovencev y Italiji v službi Slovencev, ki živijo v okviru demokratične republike Italije*. Pri tem je podčrtal, da bi po načrtu, ki je pred parlamentom TV mreža v naši deželi krila 92 odstotkov področja, državno razmerje pa po uvedbi tretje mreže znaša 72 odstotkov. Prvi je v razpravo posegel Fili-bert Benedetič, ki je rekel, da mo- -ra razprava izhajati iz nekaterih načelnih predpostavk .ki so za nas Slovence neprecenljive važnosti predvsem ker gre za možnost uveljavljanja narodnostnega izraza, ki lahko resnično zaživi na vseh področjih kulturne in družbenopolitične stvarnosti samo v obliki subjekta. To načelo predstavlja temeljno izhodišče za uveljavitev identitete sleherne narodne skupnosti. Zato se v tem primeru postavlja vsebinski vprašanje, ki opredeljuje značaj slovenske postaje tržaškega radia in bodoče TV. Iz tega sledi, da moramo Slovenci z. odločujočim glasom 'sodelovati pri upravljanju svo'e kulture na slovenski postali tržaškega radia in bodoče televizije, kajti v nasprotnem primeru ostaja to zgolj orodje za uveljavljanje politike, ki nima nič skupnega z Vrednotami obče koristi in s- potre bami tu živečega prebivalstva. Potem ko je podčr tal, kako je naša skupnost stalno,izpostavi jena nevarnosti asimilacije in se mora sleherni dan spoprijemati z. vprašanji uveljavitve svoje identitete celo v rabi .jezika, je poudaril, da ihora v tem težkem boju za ohranitev in razvijanje svoje kulture biti organsko povezana s kulturo matičnega naroda, brez česar bi bila njena identiteta usodno osiromašena. Hkrati pa mora naša skupnost kot sestavni del tukajšnje stvarnosti opravljati nalogo povezovalca vseh kulturnih vrednot, ki prihajajo do izraza na tem obmejnem področju. V svojem nadaljnjem izvajanju je Benedetič ugotovil, da je uresničenje načel demokratizacije, sodelovanja in pluralizma odvisno od deleža in možnosti soodločanja vseh komponent slovenske narodne skupnosti pri samostojnem vodenju radia Trst A in bodoče televizije, iz česar izhaja, da morajo programe i in poročila pripravljati in snemati Slovenci sami in da morajo pri tem procesu biti soudeležene vse komponente slovenske narodne skupnosti. Deželni svetovalec dr. Drago Štoka je govoril o avtonomiji, decentralizaciji in demokratizaciji radia j vesti ih vrednost. Katri i»a mora Trst A in bodoče slovenske TV. Da j biti mej ko slej oluraPstiena. Plu-bj se to doseglo, je treba opiogcčiti I rrdizern, ni. kot ,’kj trdil oredsed-posameznim funker nar jem. da u- in'k. RAI Grassi, le »šsštevefc ero-lesmcijo avtonomne izbire m da se 1 stranskih stališč*, pač na ie snlo- «pokrivala* skoraj stoodstotno vse področje, koder živijo zamejski na račun radijskega urnika - Vloga radia in TV v Beneški Sloveniji venskih šol ni in bi zato radio Trst A mogel v tem pomagati raznim krožkopi in društvom, ki so prevzela nase nalogo poučevanja ljudi v materinem .jeziku. Pavei Petricig pa je svoja izvajanja povezal s problemom pluralizma, vendar pa ne ideološkega pač pa ozemeljskega pluralizma. SpregovoriPje a Beneški Sloveniji in njenem slovenskem prebivalstvu. ki se naglo nacionalno osvešča. Naloga radia Trst A in poznejše TV je valorizirati in zaščititi kulturno bogastvo v dobi živahne ekspanzije etničnega prebujanja prebivalstva Beneške Slovenije in Kanalske doline, pri čemer bi radio Trst A in bodoča slovenska TV mogla prevzeti vzgojno vlogo. Seveda pa je to odvisno od avtonomije, ki se jima da v sestavljanju in vodenju programa, tako da radio Trst A in slovenska TV postaneta zares last Slovencev. Aldo Rupel je prav tako povzel vprašanje pluralizma, a se je tudi on zadržal v glavnem na teritorialnem pluralizmu, ker da je goriško področje zanemarjeno, ker radio Trst A kaže premalo zanimanja za dogajanja med goriškimi Slovenci. Zato je tudi zahteval, naj radio Trst A poskrbi za svoje uredništvo v Gorici. Bogo Samsa je naprej poudaril, da je treba tudi preosnove v radiu in na TV vključiti v okvir demokratičnih premikov v Italiji ter v vzdušje, ki nastaja ob osimskih sporazumih pri nas. In v tem okviru se postavlja tudi vprašanje Slovencev v Italiji, ko ne bomo več objekt, peč pa subjekt. Pri tem je tudi pod črtal, da Slovenci nismo seštevek tolikerih ljudi, pač pa nacionalna skupnost. In iztega zornega kota je prešel na vprašanje slovenske TV, ki jo je treba razlikovati od italijanske, glede česar je treba uveljaviti ' funkcionalno avtonomijo, in je zato vprašanje vodstva tržaškega radia Trst A in bodeče slovenske TV bistvenega pomena. V svojem nadaljnjem izvajanju je Samsa poudaril problem odnosov med italijansko R AI TV ter ustrezno službo v SR Hrvatski in SR Sloveniji', kajti ne rmgcče je govoriti o teh odnosih za daljše razdobje brez vloge manjšine. Nato je Bogo Samsa spregovoril o agenciji Alpe Adria, ki je v Italiji registrirana agencija in je izraz dela slovenske manjšine v Italiji in služi za povezovanje dveh narodov, slovenskega in Italijanskega V svojem poznejšem posegu v diskusijo je Bogo Samsa ponovno govoril o ‘avtonomiji slovenskega radia in televiziji o »avtonomiji, ki ni le trli rečnega značaja. N.ribotj idealno bi bilo. da bi vodja radijske postaje in slovenske televizije bila »slovenska skupnost brez (političnega) preva jalca*. Podpredsednik deželne komisije za radijske in TV oddaje Stojan Spetič je v uvodu .svojega posega poudaril, da morata slovenski radio in TV oddaja uživati funkcionalno avtonomijo. To na ie mogoče uresničiti mi politični tx*ti bodisi \ okviru zakona za globalno zaščito Slovencev, ali pa v okviru preverjanja zakona o reformi RAI TV. ki je na dnevnem redu parlamenta. Slovenska rad:o in televizua morata biti «na razpolago* slovenski manjšini, da bo preko njiju uresničevala informacijsko ir* kulturno povezavo z matičnim narodom in v'okviru širšega meddo-želripga prostora sosednjih reou-blik vlogo mostu ter pretokoma izvedejo pobude, ki naj privedejo do kvalitativnih izboljšav, ki naj bi ustrezale resničnim potrebam slovenskega prebivalstva v deželi Furlaniji Julijski krajini. Potem ko j zatrdil, da sta bili v času zavezniške vojaške uprave vodstvi tržaških radijskih postaj, italijanske in slovenske, enakopravni pod enotnim vedstvom zaveznikov, je pribil, da se je avtonomija radia Trst A po p iključitvi naših krajev Italiji postopoma skrčila. Dr. Drago Štoka je nato govoril o nekaterih pozitivnih znakih, ki se kažejo v kakovo-s ih radijskih cddaj v smislu reforme in sicer zaradi neposrednih intervjujev, vključitve mladih sil itd., toda poudaril je tudi negativne p’ati posebno v zvezi z dejstvom, da sc program konča ob 19.20, tako c’u se slovenskemu predvsem delov-mfnu človeku onemngoči poslušanje radijskega programa. Svoje izvajana je zaključil, da .ie predvidenih dvajset minut dnevnih poreči! prerijo, krt da s'a premalo tudi dve J uri ali dve uri in pol tedenskega kulturnega programa. Izidor Predan, dr. Viljem Černo In Pavel Petricig so v razpl-avo vključili- Beneško Slovenijo in Kanalsko dolino. Izidor Predan je izrazji zadovoljstvo nad dejstvom, da so se sestanka udeležile vse komponente slovenske skupnosti in dodal, da se ie Trst A končno vendarle odprl tudi Slovencem iz Benečije. V zveri s čemer je omenil oddajo «T,jav-I dan*, ki pa bi lahko bila še bolj u-činkovita, če bi pri RAI dali v ta J namen več sredstev. Na koncu je | izrazil še željo, da naj bi prišel k tržaški slovenski radijski postaji tudi kak Slovenec iz Beneške Slovenije. Dr. Viljem Černo je poudaril, | da je radio Trst A dolgo časa po-V svetil »Slovencem v videmski pokrajini* premalo pozornosti in da je vse to področje bilo emarginirano s strani radia Trst A, vtem ko jc bilo dobesedno bombardirano z druge strani. Nato je govori! o vlogi radijske postaje kot vzgojnega sred-•tva v Beneški Sloveniji, kjer slo- šni pogoj notranje dialektike sil. preko katerih se izražamo Slovenci. Zato potrebuje pluralizem »glave in noge*, da bo lahko shodil in napredoval. Primer oddaj' »pristopanja* nam ie dokazal, katere so bile idejne in kulturne silo. ki so bile doslei odrinil ne. G'edo slovenskih TV oddaj na ie Spel'č poudaril, da mora »tretja mreža* upoštevati orisoečke manjšinske kulture in informacije o vprašanjih rriaftlšfn organsko vključiti tudi v tisti. •*«* »uaj, iu»ui, ».a*« m „g liavec: 14.10 Italijanki zbori; 14.33 10-45 Turistični napotki; 11.«» * Poje,,Edvin ,Fli,ser; 1.4,45 Arnum- Talijinih jjoteh; 12.10 Veliki 1»** ustave; 15.45 Prvi Nip: 18.00 R'11 * * V’ v 17. stoletju; 18.35 Programi Postopanja; 19.35 Večerni progi'8111 [ 20.35 Obrtništvo, svet. ki izgini8/ 22.00 Ena dežela na enkrat: nija: 22.30 Naj govorimo?; 2i-'a, to je rimski Lazio, je bil lz nadaljnjega tekmovanja. . . -II ^ani bodo prvo tekmo igrali Vln*n° igral s korziško Bastio; rjani bod. *car nedvomno daje tttfjn i Prednost za uvrstitev v če-^jen' ^anes nastopili z o-kj 5^° Postavo, vseeno pa jim ne ti v.,f,la delati korziška enajsterica e " težav. Bastia je doslej izsili v^Port-ing iz Lizbone in angle-Pa v eWcasUe, po vsej verjetnosti laklj/.tekmovanje v pokalu UEFA Pra / v osmini finala. i>an -a se Počela ob 20.25. *Wd SC osmina finala je >cht Frankfurt (ZRN) . Ba C «RN) Cr!burg WDR) - Lens (Fr.) ^°(§Tbilisi (SZ) - Grasshop- ....'"um,,,i Eindhoven (Niz.) - Eintracht Brun-swick (ZRN) Carl Zeiss Jena (NDR) - Standard Liege (Bel.) Bastia (Fr.) - Torino (It.) Aston Villa (VB) - Athletic Bilbao (šp.) Ipsw:ch Town (VB) - Barcelona (Šp.) Hamburger — Liverpool 1:1 HAMBURG — V prvi tekmi nogometnega super pokala sta se v tem k.aju razšli domači Hamburger in Liverpool pri neodločenem izidu 1:1. Za domačine je bil uspešen Keller, za goste pa Fairclough. BEOGRAD — V okviru priprav na odločilno tekmo s Španijo za nastop na SP je včeraj jugoslovanska reprezentanca premagala selekcijo, ki so jo izbrali novinarji s 4:2 (3:0). Za reprezentante so bili uspešni Šur-jak, Susič in dvakrat Vukotič. NOGOMET NAŠE EKIPE V MLADINSKIH PRVENSTVIH Primorec osvojil derbi proti Primorju (kadeti) Večina ostalih nastopov naših ekip v tem kolu ni bila preveč uspešna BEOGRAD — Prva partija šahovskega finala izzivalcev za svetovni naslov med Spasskim in Korčnojem se je zaključila z remijem v 53. potezi. Primorec — Primorje 3:1 PRIMOREC: Grgič (v d.p. Kre-vatin), Krasna, Valter Milkovič, Sa-ražin, Cibic, v d.p. Romeo Malalan), Križmančič, Pavel Kralj, David Malalan (v d.p. Angel Milkovič), Igor Kralj, Darko Kralj, Boris Kralj. PRIMORJE: Adamič, Čok, Bezin, Rupel, Sinatra, Terčič, Verša, Milič, Albi, Husu, Štoka, 12 Claudio, 13 Bla-žina, 14 Guštin. STRELCI: v 2. min. Darko Kralj iz U-metrovke, v 10. min. David Malalan, v 3. min. d.p. Guštin, v 40. min. Pavel Kralj. Slovenski derbi v prvenstvu kadetov je osvojil v svojo korist domači Primorec. Trebenci so tokrat nastopili nekoliko ojačeni, tako da so bili čez vso tekmo boljši nasprotnik. Prišli so v vodstvo že v drugi minuti. David Malalan je zelo lepo prodrl po desnem krilu, podal je žogo proti vratom Adamiča; a branilec Primorja je podajo prestregel z roko, tako da je zakrivil enajstmetrovko. Streljal je Darko Kralj in vratar Primorja je strel ujel. Sodnik pa je velel enajstmetrovko ponoviti, ker se je pač Adamič očitno premaknil prezgodaj. Tokrat pa Darko Kralj z močnim strelom ni zgrešil. Po vodstvu je Primorec še napadal iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiufiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiimiMiiHiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii HPŠARka Razigrani Polet nadigral Juventus le$en poraz Kontovela - V promocijski ligi Bor nerodno izgubil Ju MLADINCI ,‘ltus — Polet (28; 61:93 Ferluga 7 (1:7), Danev A. Piccini (0:6), Benčina Piccini, Sosič 8 (0:2), K, Bratož®)’ Kerp®n 3 (1:3)’ ^ol’ VjNJKA: Divich in Polh, Trst. Sla *°'u mladinskega košarkar-CsPt'Venstva so poletovci slavili Pomembno in rfavdušujočo -Ja'V nad ekipo Juventusa, ki je ^ f. ^ začetkom prvenstva nespo-N. p„,Vor't za zmago v svoji skupi-ovci so naravnost pregazili fČje«- . s požrtvovalno in kan f°' J"0 'gro v obrambi in s hi-u Čp'I? 'n domiselno igro v napast * temu dodamo, da je imel * i^-.Jteravnost «ameriško» točnost Sn p? na koš, lahko zaključimo, 1» ftsi>nci odigrali v nedeljo svo-■ J®° tekmo sploh, nod kar ta Nl#'?ra' Proti razigranemu na-C J, . so bili Tržačani povsem sklepnih minutah tekme H na igrišče vse razpoložl.ii- ne da bi pri tem utrpela , Cetr^1 v igri- 0Vci so igrali vsi na višku ^sposobnosti: Vitez in Danev j’?rl,jp ‘Vate koš z vseh položajev, 5 'n Sosič sta izredno gradi-■5 da ’ m*adi Bončina (ki je prav ^ ■'uh C^me dopolnil 15 let!) pa TOhi ! °8romno žog, tako v o-$ ^ IJtot v napadu. e edinZrnag0 se ie Polet usidral, kot fJtvj aa neporažena ekipa, na vrh skupine B mladinskega pr- Kt . . . Al j v finalni del prvenstva in s ^8m,_ te največji uspeh v svoji ti TOtj1*1® r.es velike možnosli, da se Phs . ^ finalni rini nmrnnctiin i« e 77:78 'AStvg • TO i “ ln bo tako igral še na- ^arski zgodovini. Sergij Tavčar (4a°Ve* — Italsider Ho 9) ?tr i^OVEL: lvo Nabergoj 1, Uk-JWn’ Paneu 3, Perini 3, Starc 14, TOp,- ?an 31, Valter Ban 2, Alek-cmberg°j. Prašelj 16. TO jp : Masarotto, Cus, Ta-A 6 p1. Girnona 29, Zugan 8, Fran-»helli 10, Giberna, Pastori 9. 'IKA: Gilleri in Guerrini. PROSTI METI: Kontovel 15:34, Italsider 12:31. PON: Starc 59:53, M. Ban 73:74, Gimona 76:77. Kontovelovi mladinci so nerodno izgubili na domačem igrišču proti Italsidru. Tekma je bila zelo važna za obe ekipi, potrdila pa je, da je ta skupina zelo izenačena, saj se je že vrsta tekem končala z eno točko razlike. Domačini so že na začetku pokazali, da so dobro razpoloženi. Prevzeli so pobudo in so nemoteno prodirali proti košu. Tržačani so poskusili obrambo mož moža, nato so prešli v cono, a vse je bilo zaman. Najvišje vodstvo so Kontovelci dosegli v 18. min. (40:27), nato pa so močno popustili, zgubili nekaj žog in tako so svojo prednost na koncu polčasa skoraj zapravili. V drugem delu so domačini zopet preudarno začeli in so nadaljevali s svojo dobfo igro; Ko pa je z igrišča zaradi jietih "dšdbhih napak šel Starc, se je v igri kontovelske še-sterke nekaj zataknilo in nasprotniki so prišli v vodstvo v 12. minuti (66:63). Od tedaj je bila tekma stalno napeta in igra je bila še zelo izenačena. Na koncu so zmago osvojili prisebnejši predstavniki Ita'sidra, ki so tako pospravili dragocen pa” točk. I. S. PROMOCIJSKO PRVENSTVO Arte Gorica — Bor 86:84 (39:461 A RTF: Ver one se' 4, Pais, Colla 20 (6:9), Favretto 10 (0:2), Gambitta, Vrli 16 (2:7), Michelin 20 (8:14), Klanjšček 14 (4:4), Stasi 2, Crali. BOR: Žerjal 6 (2:6), Koren 8, Kažem 12 (4:12), Sancin 2, Klobas 28 (4:5), Perko 6, Košuta, Vatovec 20 (2:3), Pertot 2, Oblak. PM: Arte 20:36, Bor 12:26. ON: Arte 20, Bor 32. PON: Žerjal, Koren, Pertot in Klobas (vsi Bor). SODNIKA: Pizzi in Colla, oba iz Gorice. V prvem prvenstvenem srečanju so borovci nezasluženo podlegli go-riški peterki Arte. Tekma se je odvijala ob stalni premoči «plavih», ki (kljub ne preveč'sijajni igri) so bili stalno v vodstvu. Da se Bor ni oddaljil od na- in v deseti minuti podvojil. Po lepi akciji se je strel Igorja Kralja odbil od vratnice, pritekel je David Malalan in potisnil žogo v mrežo. Do konca polčasa sta ekipi igrali po sredini igrišča. Trebenci so imeli še lepe priložnosti za gol, a so bili netočni pri zaključevanju. V drugem polčasu so Prosečani takoj prišli do gola, ko je Guštin izkoristil nesporazum v domači obrambi. Gol jim je vlil novih moči, tako da so sedaj skušali priti do remija, a vsi njihovi napadi so se ustavili izven kazenskega prostora Treben-cev. Domačini so se medtem posluževali protinapadov; imeli so mnogo izrednih priložnosti, a so si jih vsakokrat nerodno zapravili. V 40. min. pa je le uspelo Pavlu Kralju izkoristiti podajo Borisa Kralja in postaviti končni izid na 3:1. Bruno Križmančič Breg — Edera 2:0 (1:0) 1 BREG: Smotlak, Grizonič M., Klun (Novello), Slavec, Ražem, Pe-roša, Kraljič (Pavletič) Grizonič P., Jež, Lovriha, Ferluga. STRELCA: Ferluga in Peroša. Tudi tokrat so Bregovi kadeti lepo zaigrali. Na njihovi poti je bil tokrat skromnejši nasprotnik, ki je igral obrambno in pred kazenskim prostorom ustavljal Bregove prodore. V vrstah «plavih» se je tokrat posebno izkazal Peroša, ki je bil pobudnik vseh Bregovih akcij. Od vsega začetka so se naši pognali v napad in resno ogrožali sicer negotovega vratarja gostov, ki je že po desetih minutah klonil Fer-lugi. Nasprotnikova reakcija je bila sicer neučinkovita, saj so imeli Brežani čez celo tekmo vajeti igre v svojih rokah. Po odmoru se igra ni spremenila in naši zastopniki so dosegli še drugi zadetek po zaslugi Peroše. Ta zmaga omogoča Brežanom, da obdržijo vodstvo na lestvici te skupine. Jolo NARAŠČAJNIKI Primorje — Costalunga 0:3 PRIMORJE: Bukavec, Milič, Bri-ščik, Grgič, Gabrielli, Zuppin, Lau-zana (Brizzi), Fonda, Perco, Kosovel, Lanza. Na domačem igrišču so naraščajniki Primorja ponovno,prepustili nasprotniku obe točki. Tokrat je Pro-sečane premagala odlična ekipa Co-stalunge, ki si je zmago praktično zagotovila že v prvem delu srečanja, ko je vodila že s tremi goli kar žvižgal konec tekme, tako da prednosti. Prosečani so takoj v u- V MLADINSKEM PRVENSTVU sprotnika moramo pripisati predvsem slabemu sojenju, ki je tržaške košarkarje že v prvem polčasu o-bremenilo z osebnimi napakami. Naj omenimo samo, da je Peter Žerjal že v 10. minuti igre imel 4 osebne napake, kar je onemogočilo njegovo igro v obrambi. V drugem polčasu se je igra nekoliko spremenila. Borovci, ki so bili v prvem polčasu v napadu skoraj nezgrešljivi, so do neke mere odpovedali in so to domačini izkoristili, se približali in celo ujeli goste. Ponovno so «p'avi» reagirali in v 18. minuli igre imeli 5 košev prednosti. Tedaj sta zopet nepravično posegla sodnika in omogočila Goričanom zmago. Nepravilno je tudi zapisni- sodnika nista dosodila zadnjega Borovega koša. K. Leo vodnih potezah srečanja napravili napako s tem, da so ubrali obrambno taktiko. V 2. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI NA GORIŠKEM ■Ml.. . .1.1...— . I .1. I I. 'I I II ...111.. | | \ Juventina še vedno zadnja kljub nedeljskemu remiju V prihodnjem kolu čaka Štandrežce težka preizkušnja Kljub pomembnemu remiju, ki so ga štandrežci izbojevali v Fiumicel-lu, so še vedno zadnji na lestvici in ta položaj vsekakor zaskrblja vodstvo in same navijače ekipe, ki so od «bclo-rdečih» pričakovali boljši začetek prvenstva. Čeprav je nedeljski izid navsezadnje pravičen, se je Juventini ponudila v zadnjih minutah igre izredna priložnost, da bi odnesla obe točki. Čevdek pa je z 11 metrov nerodno streljal in zapravil zelo pomembno točko. V nedeljo čaka Štandrežce zelo tež-k-. preizkušnja, saj bodo v gosteh igrali proti vodečemu Staranzanu. IZIDI ZADNJEGA KOLA Moraro - Isonzo 2:1 Itala - Staranzano 1:0 Lucinico - Mobiltre 0:0 Fuimicello - Juventina 0:0 Torre - Terzo 0:0 Ruda - Villesse 0:0 Sagrado - Malisana 1:0 Mariano - San Marco 2:2 LESTVICA Staranzano 15; Lucinico, Itala 14; Terzo, Torre 13; Malisana 11, Fiu-micello 10; San Marco, Villesse 9; Isonzo, Sagrado, Mobiltre 8; Ruda, Juventina, Mariano, Moraro 7. PARI PRIHODNJEGA KOLA San Marco - Malisana; Moraro -Ruda; Staranzano - Juventina; Isonzo - Villesse; Fiumicello - Itala; Torre - Lucinico; Mobiltre- Terzo; Sagrado - Mariano. P. R. Samo po odmoru so Prosečani zaigrali bolj odprto in učinkovito, toda ni jim uspelo priti niti do častnega zadetka, ker je tržaška obramba bila vedno na mestu. V. H. Inter SS — Breg 1:0 BREG: Smotlak (Scheriani), Mahnič, Sancin, Ražem, Smotlak S., Pavletič, Albertini, Grizonič, Kočevar, Zonta (Rapotec), Kofol. Bregovi naraščajniki so ponovno izgubili. Tokrat so klonili sicer šibkemu Interju od Sv. Sergija, ki je v tej tekmi prvič zmagal. O Bregovi ekipi, ki ni v tem prvenstvu žela večjih uspehov, lahko rečemo, da je osredotočena na nekatere posameznike, ki so na višji tehnični ravni od večine ostalih, vendar so prav ti igralci, ki ovirajo skupno igro. V nedeljo si njso naši zastopniki zaslužili poraza, saj so si ustvarili nekaj ugodnih priložnosti za gol in jih redno zapravili; na drugi strini pa so bali domačini zelo zagrizeni in borbeni. Gol za Inter je padel na posrečen način, vendar so imeli naši ves čas in možnost uravnovesiti izid, kar se ni uresničilo zaradi kronične slabosti in šibkosti napadalne vrste. Jolo NAJMLAJŠI Primorje — Costalunga 0:2 PRIMORJE: Ostrouška, Villatora, Milič, Rustja, Metelko, Bukavec, Sedmak, Sullini, Sardbč, Dolce. Sferza. Tržaška ekipa Gostalunge je v gosteh s klasičnim rezultatom 2:0 zasluženo premagala proseško Primorje, ki je v tej tekmi popolnoma odpovedalo. Tržačani so torej skozi vso tekmo diktirali svoj tempo in so bili zelo učinkoviti v napadu. Prosečani pa so odgovarjali z redkimi protinapadi, ki pa niso predstavljali velikih problemov za tržaško obrambo. H. V. Zarja — Triestina 1:1 (1:0) ZARJA: Vidali, Ražem, Igor Grgič, Kalc, Finessi, Racman, Mule, Salvi, Kralj, Tognatti, Milkovič. STRELCA: v 14. min. p.p. Fines-si (enajstmetrovka), v 4. min. d>p. Sgur. Zarja je v nedeljo zabeležila še en viden rezultat. Remizirala je namreč proti Triestini. Tekma ni bila na dobri tehnični ravni, Bazov-ci so v prvem polčasu popolnoma nadigrali Triestino, vendar napadalci niso znali izkoristiti številnih priložnosti za gol. Bazovci so povedli v 14. minuti s Finessijem, ki je iz e-najstmetrovke ukanil vratarja Padata. V nadaljevanju so se stvari popolnoma spremenile. Gostje so prejeli pobudo v svoje roke in začeli napadati ter remizirali v četrti minuti, ko je Sgur poslal žogo direktno iz kota v gol. Kaal ZAČETNIKI Kras — Esperia 0:4 (0:2) KRAS: Igor Škabar, Klavdij Pu-rič, Igor Purič, Doljak, Drago Pu-rič, Franko Škabar, Lauzana (Gruden), Petelin, Hrvatič, Škrk in Šuc. Krasovi začetniki so na domačih tleh klonili boljšim gostom. Vratar Škabar je moral že v prvi minuti pobrati žogo iz svoje mreže. Krašovci so se v prvem polčasu v glavnem branili. Redki protinapadi so se zaradi neiznajdljivosti napadalcev končali neuspešno. Tržačani so še enkrat premagali Krasovega vratarja. V drugem polčasu je imel Kras terensko premoč. Bolj izkušeni gostje so se uspešno branili in v protinapadih še dvakrat spravili žogo v Krasovo mrežo. R. B. Gaja — Soncini 0:2 (0:2) GAJA: Žagar. Tomč, Miloš Križmančič, Čok, Milkovič, Fabio Kalc, Robert Križmančič, Pečar, Kovačič, Wiljam Kalc, Aleksander Kalc (Čuk), 14 Kralj. STRELCA: v 6. min. D'Orso in v 9.1 je bila zmedena in malo učinkovita, min. Miozzo. | Premalo so se posluževali igre na Gaja je proti močni ekipi Soncini klonila z 2:0, saj ni bila kos razpoloženemu nasprotniku iz Trsta. Gaja se je v tej tekmi v glavnem branila in ni v prvem polčasu niti enkrat prišla v kazenski prostor gostov, ki so takoj na začetku tekme že dvakrat zatresli Žagarjevo mrežo. Vse je kazalo, da bo domačinom huda predla, vendar so v nadaljevanju lepo zdržali napade gostov. Tudi drugi polčas se ni razlikoval od prvega, le da je gajevcem enkrat u-spelo prodreti v kazenski prostor Tržačanov. d.gr. Inter SS — Breg 0:0 BREG: Milkovič, Tedesco, Serva-dei (Tul II.), Žerjal I., Lovriha, Gre-gori, Kraljič, Žerjal II., Monde, Pučnik, 12 Pečar, 14 Žerjal E. «Plavim» je do te tekme šlo vse po olju, tokrat pa se je zataknilo. V gosteh so izenačili brez gola. Izid srečanja se nam zdi realen. Domačini so pokazali urejeno igro in dobro obrambo. Brežani so zopet zaigrali pod svojimi sposobnostmi. Prevelika mera samozavesti jifn je škodovala. O igri «plavih» lahko rečemo, da krilih in sama sredina igrišča je bila preveč statična in počasna predvsem pri gradnji igre. Naši fantje se morajo zavedati, da bodo odslej tekme vedno težje, kajti vloga favorita je nehvaležna. Vsaka neprevidnost in/ predvsem pomanjkanje borbenosti, lahko pokvari, kar je bilo doslej dobro opravljenega. JOLO KOŠARKA POKAL POKALNIH PRVAKOV Sinudyne in Kvarner v četrtfinalu? V tekmovanju pokala košarkarskih pokalnih prvakov bodo danes odigrali povratne tekme osmine finala. Bolonjski Sinudyne bo sprejel v goste grški Olimpiakos; za vstop v četrtfinale bo moral zmagati vsaj s sedmimi točkami razlike. Tudi reški Kvarner bo igral pred domačim občinstvom in sicer proti madžarski ekipi MAFC iz Budimpešte. Za vstop v četrtfinale mora nadoknaditi razliko ene točke. lltlllllHlmHIlIMMIHtlllUnOHOllMIMIIIIIIItlrHlIlllllltlfllillHtllMIIIItlflllllintlllllllltllllHIIIIIIIIIIIllMItlCtll ODBOJKA V PRVENSTVU MLADINK Borovke gladko premagale Slogo Lep uspeh Sokola - Pri deklicah uspešen tudi Breg MLADINKE Sloga — Bor 0:3 (11:15, 10:15, 7:15) SLOGA: M. in N. Grgič, Čuk, Debenjak, Hrovatin, Ražem, M. in T. Križmančič. BOR: Batič, Fičur, Glavina, Kus, Mesesnel, Nacinovi, Zupančič. Z zmago proti Slogi si je Borova mladinska ekipa praktično zagotovila prvo mesto v svoji skupini, saj je tretji zastopnik, tržiški CUS. daleč slabši nasprotnik. Tekma sama nikakor ni navdušila številnih gledalcev, saj sta obe ekipi zaigrali precej medlo. Razočarale so predvsem predstavnice Sloge, saj so zaigrale vse preveč amorfno in brez vsake volje do zmage. Za nameček pa so zgrešile kar rekordno število servisov. Borovkam se tako seveda ni bilo treba pretirano truditi, saj je praktično vsaka akcija zadela v črno. Najlepši je bil vsekakor prvi set, ko je Sloga od časa do časa le predvajala nekoliko zanesljivejšo odbojko. V nadaljevanju pa so Slogašice, kot rečeno, prepustile vso pobudo gostjam, ki so tako zasluženo osvč-jile srečanje. INKA Sokol — OMA A 3:1 do, -2, m, o) SOKOL: Rojc, Kukanja, Pertot, Gabrovec, Mervič, Žerjal, Gruden, Legiša, Zandomen, Pacor. SODNIKA: Pertot in Radovič. Mlade Nabrežinke so opravile svoj krstni nastop zelo dobro ter so tako pospravile prvi par točk v svoji odbojkarski karieri. Obe ekipi sta stopili na igrišče s precejšnjo mero treme, katero pa so igralke Sokola v 3. in 4. setu le prestale tor z odličnimi servisi in s požrtvovalno igro v polju povsem nadvladal^ nasprotnika. Prav gotovo bo ta zmaga, ki je prinesla igralkam samim ter trenerju veliko zadovoljstvo, dala ekipi novih moči ter volje za nadaljnje delo. SA PRVENSTVO DEKLIC OMA — Breg 2:3 (8:15, 15:10, 15:6, 11:15, 8:15) BREG. Kocijančič, Komar, Stepančič, Premolin, Slavec, Canciani, Korošec. Žerjal, Tul, Cej. Tudi v svojem tretjem nastopu so mlade Brežanke osvojile par točk, vendar se s svojo igro niso kaj prida proslavile. Zgrešile so celo serijo servisov, pa tudi v obrambi je bilo slabosti na pretek. Edino ko jim je začela teči voda v grlo in so se zavedale, da lahko tudi izgubijo tekmo, so zaigrale nekoliko prizadevneje. No, kanček borbenosti in nekoliko bolj umirjena in racionalna igra sta slovenskim odbojkaricam prinesli uspeh v zadnjih dveh setih. O nasprotnicah lahko rečemo, da tehnično zaostajajo za Brežankami, vendar so v tekmo vložile več truda in so bile za to poplačane z o-svojitvijo dveh nizov. Če na koncu potegnemo kratek ob račun o tem, kar smo doslej videli v tem prvenstvu deklic, lahko ugotovimo, da so igralke Brega tehnično najpopoinejše, da pa je vprašlji vo, ali jim bo to ob večji borbenosti drugih ekip vedno dovolj za uspeh. Mig kar je seveda v močeh Rečanov. DANAŠNJI SPORED Caen (Fr.) - Partizani Tirana (Albanija) (97:91) Kvarner Reka (Jug.) - MAFC Budimpešta (Madž.) (93:94) Sinudyne (It.) - Olimpiakos (Gr.) (72:78) Steaua Bukarešta (Rom.) r Levski Sofija (Bol.) (74:83) Barcelona (šp.) -Viganello (švi.) (93:82) Slavija Praga (ČSSR) - Den Bosch (Niz.) (73:98) Wis!a Krai.ov (Polj.) - Soder-talje (Šved.) (92:88) V oklepanju izidi prve tekme. POKAL RONCHETTI Tudi v tem tekmovanju bodo danes odigrali povratke tekme osmine finala. Sarajevska Bosna se je brez igranja že uvrstila v četrtfinale, italijanska predstavnika, Pagnossin iz Trevisa in Teksid iz Turina Pa bosta igrala proti nizozemskemu Amstelvee-nu in španskemu Orealu. Nalogi obeh peterk nista med najtežjimi, saj sta v prvih teRmah zanesljivo zmagali. DANAŠNJI SPORED DL Amstelveen (Niz.) - Pagnossin Trevisa (It.) (53:71) Teksid Turin (It.) • Oreal Vigo (Šp.) (85:61) SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA Poraz Krasa proti Ježici V 4. kolu slovenske košarkarske lige je sežanski Kras utrpel svoj prvi poraz v letošnjem prvenstvu. Pred domačim občinstvom ga je premagala ljubljanska Ježica, ki je tokrat presenetila domačine, ki so vsaj doslej bolje igrali od Ljubljančanov. IZIDI Kras - Ježica Triglav - Fructal Vrhnika - Obala Tmovti - Lokainvest Elektra - Brapik Pomurje - Rudar LESTVICA Elektra, Trnovo, Kras, Triglav 6; Ježica, Branik, Obala, Pomurje 4; Rudar, Lokainvest, Fructal 2; Vrhnika 0. 84:97 58:56 77:82 70:82 82:81 63:62 Današnja prireditev v športni palači odpade V tržaški športni palači bi moral* biti drevi večja boksarska manifestacija, katere osrednja točka bi bil dvoboj profesionalcev peresne kategorije med Carbijem in Ljubljančanom Lastričem. Poleg toga dvoboj* bi moralo biti tudi srečanje amaterjev F-Jk in Slovenije. Ker pa italijanska boksarska zveza ni dala dovoljenja Carbiju za ta nastop, bo celotna drevišnja manifestacija odpadla. OBVESTILO ŠD SOKOL obvešča, da so treningi miniba-sketa ob ponedeljkih in četrtkih od 15. do 17. ure v nabrežinski občinski telovadnici. POTOVALNI URAD AURORA PRIREDI OB NOGOMETNI TEKMI Jugoslavija - Španija AVTOBUSNI IZLET V BEOGRAD Z NASLEDNJIM SPOREDOM: Odhod iz Trsta, dne 29. novembra ob 17. uri izpred potovalnega urada AURORA. Večerjg, prenočišče in zajrtk v motelu «JUG» na cesti Zagreb - Beograd, Ob 13.30 nogometna tekma JUGOSLAVIJA — ŠPANIJA. Povratek iz Beograda ob 16.30 s prihodom v Trst približno ob 2. uri ponoči. CENA NA OSEBO JE 38.000 LIR in vsebuje v programu navedene usluge. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA v Trstu, Ulica Cicerone 4, tel. 60-261. Kitajski 65. O dnevnik Ritimi ve se mi zdijo te Hua Kuo-fengove misli. Go-niso dogmatične, to je moj prvi vtis. Kot Mao Ce-g tudi Hua Kuo-feng ne gleda na revolucijo statično, iv ci)ft je tudi zanj nekaj živega, nekaj gibljivega, s ^aPrav nekaj človeškega, z vsemi protislovji. Je pre-I® Tečem, da je v tem razmišljanju nekaj tistega, kar 0 tudi mi, Jugoslovani? iri ,Ua Kuo-feng natp preide na oceno «bande štirih*. štirih,« pravi, «je v celoti zanikala znanstveno jjl2° Predsednika Maa o raznih družbenih razredih v ial^rŽavi’ popolnoma je zavrgla razredno linijo, torej Sevanje revolucije pod diktaturo,proletariata, ter vne-vtlledo glede vseh vrst različnih nasprotij, in to nasproti- ,SaiBem ljudstvu ter nasprotij med nami in našimi ?sa^niki. Nasprotovala je temu, da bi se naša partija srcem oprla na delavski razred, se oprla na pol-in revne kmete, se povezala z revolucionarnimi Uti alci ter z naiširšimi ljudskimi množicami. Ele-U ’ na katere se je opirala, so bili zemljiški posestniki, j. * kmetje, kontrarevolucionarji in škodljivi elementi, ui stari in novi buržoazni elementi.« Zbode me teza o zemljiških posestnikih in bogatih kmetih. Že ko smo bili v Ta Čaju, pa tudi pozneje v JenaniL sp nam nenehno govorili o »revnih kmetih in bogatih" kmetih«. Pa sem takrat vprašal: «Oprostite, za kakšne revne in bogate kmete gre? Ali niso vsi kmetje enaki? Mar ne-- delajo vsi kmetje na kolektivnih poljih in ali niso vsi plačani po sadovih svojega dela, hrano pa lahko kupujejo po svojih potrebah, torej so enaki, ne pa bogati in revni?« Vprašanje se mi je zdelo logično. Tudi njim, mislim. Toda odgovorili so mi približno takole: »Pred 20 leti smo imeli bogate in revne kmete. Revni kmetje so izpeljali revolucijo, bogati kmetje . so bili največkrat proti njej. Danes so sicer vsi enaki, toda v srcu, v dušah so nekateri še vedno revni, drugi pa bogati. Mi se moramo opirati na revne kmete, dokler dokončno ne prevzgojimo vseh bogatih.« Prav presenetljivo in — razumno! Prevajalci imajo dosti dela ob moji radovednosti. Kar slabo vest imam. Toda kitajski tovariši so vzgojeni tako, da ne pokažejo nobene nejevolje, in jaz sem le enkrat na Kitajskem, le enkrat imam priložnost zvedeti kaj več, kot lahko zvem doma. Zato sipem to izkoristiti. Že tedaj, ko so mi prevajali Hua Kuo-fengov članek, me je presenetilo dvoje. Hua Kuo-feng namreč pravi: «Banda je spodbudila buržoazno strankarstvo, zasejala razdor v delavskem razredu in med ljudskimi množicami ter izzvala .splošno državljansko vojno’ z zločinskim namenom, da bi onemogočila veliko proletarsko kulturno revolucijo ter uničila diktaturo proletariata.« Najprej me je presenetila nenavadna uporaba izraza »splošna državljanska vojna«. Kitajci so nam doslej vedno govorili, da je bila možnost za »splošno državljansko vojno« velika, nisem pa vedel, da bi takšna vojna že bila, čeprav sem slišal tudi za velike, krvave spopade. Seveda pa niti pomislil nisem na to, da bo prvi človek v Kitajski uporabil izraz »splošna državljanska vojna«. Drugo presenečenje, in to v istem stavku, je označitev, da je imela »banda štirih« namen onemogočiti »veliko proletarsko kulturno revolucijo«. Kulturna revolucija jih je vendar rodila. To, kar so bili, so postali v kulturni revoluciji. Kulturno revolucijo so verjetno res spretno izrabljali za svoje namene, za svojo politično linijo. Toda, da bi jo hoteli onemogočiti? Tega si ne znam razložiti. In še to, Hua Kuo-feng niti z besedo ne omeni, da bi bila kulturna revolucija v čemerkoli negativna. Tudi to me preseneti. Govori o njej tako, kot da bi jo morali nadaljevati, pa se mi vendarle zdi, da se je že davno končala. Da bi jo celo radi v mnogočem pozabili. Morda pa še ni čas za to. Stalin dolgo ni gledal na socialistično družbo s stališča dialektičnega materializma Še vedno čakamo na letalo. Očitno ne bomo poleteli čez pol ure. prevajalci in ljubeznivi pomočniki pri branju Žen Min Ži Baa mi pojasnijo, da je prav teorija o nadaljevanju revolucije pod diktaturo proletariata bistvo Maove teorije, prvi znanstveni odgovor na probleme, ki jih postavlja sedanja stopnja izgradnje socializma. »Mao si pri tem ni mogel pomagati s klasiki marksizma,« pravijo, »ker ti seveda niso obravnavali in tudi niso .mogli obravnavati podobnega problema. Prav tako mu ni mogel pomagati Lenin, ki je obravnaval le probleme socialistične preobrazbe zasebne lastnine sredstev za proizvodnjo, ne pa problemov socializma.« Ostaneta tako le še Stalin in Mao. Pri prebiranju Hua Kuo-fengovega govora se mi zazdi, da je Mao kar nekam na hitro odpravil Lenina. Stalinove zasluge je sicer hvalil, toda v bistvu ga je ostro grajal. O njem namreč pravi, da ni razumel, da je bilo v Sovjetski zvezi po kolektivizaciji kmetijstva nasprotje med proletariatom in buržoazijo, med potjo v socializem ih kapitalizmom še vedno navzoče. Po Hua Kuo-fengovem mnenju Stalin dolgo časa ni gledal na socialistično družbo s stališča dialektičnega materializma o enotnosti nasprotij, temveč jo je obravnaval kot celoto, po kateri je socializem identiteta brez vsakih protislovij. Ta ideja je po Hua Kuo-fengovem mnenju vplivala na mednarodno komunistično gibanje, v katerem naj bi dolgo časa prevladovalo stališče, ki je zavračalo priznanje, da se razredni boj med proletariatom in buržoazijo nadaljuje še tudi po izvršeni socialistični preobrazbi lastnine proizvajalnih sredstev. Poletimo. S seboj sem vzel vse revije, ki sem jih nabral nh letališču, in Žen Min Ži Bao. Med oblaki ni prav nič prijetno. Verjetno se tu nekje na nebu meša hladen zrak s toplejšim, južnim. Letalo premetava sem in tja. Skozi majhna okenca se ne vidi prav nič. Dotlej smo med poleti — razen na poti iz Je-nana — lahko opazovali pokrajino, se čudili sadovom človeškega dela. Tokrat pa počivamo in beremo. »V obdobju socializma,« piše Hua Kuo-feng v članku, »sovražniki proletarske revolucije niso samo zunaj partije, temveč tudi v njej. Leta 1954 nas je predsednik Mao popeljal v boj, v katerem smo*strli antipartijsko kliko Kao Kang - Žao šu-še, generalni štab buržoazije, skrit v sami partiji.« Mao naj bi bil o tem rekel: »Pojav antipartijske zveze Kao Kang - Žao Šo-še ni naključen. To je zanimiv odsev zagrizenega razrednega boja, ki se bije v naši državi v sedanjem obdobju. Ta antipartijska zveza si je zastavila zločinski cilj, da razcepi našo partijo in se z mahinacijami polasti naj višje partijske državne oblasti, da bi tako odprla pot kontrarevolucionarni obnovi.« Povsem enako formulacijo kot za to skupino, ki jo je Mao likvidiral leta 1954, so pozneje uporabljali tudi za vse druge in seveda tudi za »bando štirih«. Tudi ta naj bi se bila, kot sem že tolikokrat moral zapisati, hotela polastiti najvišje partijske in državne oblasti, da bi odprla pot kontrarevolucipnarni obnovi oziroma kapitalizmu. Verjetno je to zakonitost političnih bojev kitajske družbe. Uredništvo, uprav«, oglasni oddelek, TRST, Ul. Mont »cehi 6 PF 55» — Tel, 79 38 08 79 48 38 79 38 23 75 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2,500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir.. Letna naročnina ** l"°zenis,vo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ .številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350.00 din, za organizacij« in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din PoStni tekoči račun za PRIMORSKI DNEVNIK Italijo Zaiožnižtvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 23. novembra 1977 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADII» . DZS . 61000 Ljubija"1' Gradišče 10/11. nad. telefon 22207 . Oglati Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnice * ' sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir be*,? ' Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanije*Jui|l | 'krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih o v Italiji pri SPI. Md.i.LJzTr Odgovorni urednik Gorazd Vesel mtuk«^ ^rr;t komikov F|£C »*>*roženih sil NATO. Obrambno ministrstvo zato praktično nima v tem pogledu nobene pristojnosti. Le o najpomembnejših vprašanjih se je SID posvetoval s predsednikom vlade. * General pa se je, kljub nesporni strokovnosti, znašel v zagati ob vprašanjih javnega tožilca dr. Lombardija in, kot marsikdo pred njim, je v stiski kar stresal iz rokava «ne spominjam se*. Tožilec je med drugim očital častniku, da so njegovi odgovori neprepričljivi, kajti očitno je, da je Miceli povabil častnike na sestanek na osnovi njihovih funkcij. Je. mogoče verjeti, da kot pravni svetovalec obrambnega ministrstva,',ni o sklepu častnikov spregovoril z ministrom? Ali ga minister ni nikoli vprašal, kdo je sklenil kriti Giannettinija? Končno je na vprašanje odv. Gar giula' MaFzia ponovil, da ni spremenil svojega stališča glede vprašanja »agenta Z» tudi februarja 1974, ko je dr. D'Ambi’osio podpisal za časnikarja zaporni nalog. »Meril sem — je izjavil — da je že adm. Henke namignil sodniku, da je GiarnettiiV agent S TD. ker je to vprašanje načel v zaključni zahtevi tožilec Alessandrini. Poleg tega ha nisem vedel, da je sodnik znova zahteval informacije od obveščevalne službe.* Javni tožilec: «Vendaf pa je Alessandrini v svojih zaključki! izrecno ovne.ijl zopetno zahtevo.* Malizia: «Niseni prebral vsega, oač pa le del poglavja o vlogi časnikarja.* Javni tožilec: »Očitno je torej, da ste prebrali le to, kar vam je lahko koristilo.* Proces se nadaljuje danes, (vt) Preložena izstrelitev evropskega satelita CAPE CANAVERAL. - Evropski sateliti v ameriškem kozmodromu Ivc.ir.edy zadnje čase nimajo preveč sreče. Tokrat je bT na vrsti meteorološki. sa-teTt »Meteosato, ki ni poletel v vesolje v predvidenem roku. NNa vzletišču so se namreč pojavljali čudni radio - električni signali, Na sliki vidimo italijanskega ministra za delo Tino Ansclini ter ameriškega ministra za zdravstvo Caliiaoa, ki sta včeraj podpisala dvostranski sporazum o socialnem zavarovanju. Navzoč je bil tudi veleposlanik ZDA v Rimu Gai dner (Telefoto ANSA) Proces na Koroškem (Nadaljevanje z 1. strani) goče govoriti o kakršnem koli namenu povzročiti «škodo na državnem premoženju*. Mirko Perč in Jože MuUer sta se kot zavedna Slovenca uprla kršitvi avstrijske u-stavnosti in 7. člena državne pogodbe ter sta .imela torej namen izra žiti svoj protest, in s:cer politični protest, ne pa namen, povzročiti škodo. Mimo tega sta svoje dejanje naredila v trenutku, ko so celo številni nemško pasoči strokovnjaki priznavali, da bije slovenski manjšini zaradi nemškonacionalistične zasnove sedmojulijskib zakonov zadnja ura' spričo tega je moč dejanje obeh obtožencev, pa tudi drugih aktivistov, ki so §e ali pa se še bodo zagovarjali pred avstrijskimi sodišči zaradi podobni: de-•janj, razlagati kot dejanje, ki je bilo storjeno v skrajni sili. Predvsem pa sta zagovornika včeraj poudarila, da ne gre za kazensko zadevo, marveč za političen proces proti slovenski manjšini in njenemu odporu zoper sedmojulijsko zakonodajo; ko so namreč nemški nacionalisti — marsikje pred očmi policistov — leta 1972 podirali dvojezične krajevne napise in povzročili ne samo moralno politično, marveč tudi ogromno gmotno škodo, jili nihče ni sodno preganjal. Pri tem je obramba včeraj opozorila tudi na protislovno stališče avstrijske VERIŽNA TRČENJA POVZROČILA VELIKANSKE ZASTOJE V PROMETU Zaradi poledice pokol na avtocestah Nepregledna vrsta nesreč od Turina do Rima zahtevala najmanj osem žrtev RIM — Pojav prvega snega na hribovitih in zlasti goratih območjih severne Italije je povsem razumljivo razveselil lastnike ter upravitelje gostišč, hotelov in zimskošportnih naprav. Osrečil je seveda tudi ljubitelje smučanja, ki jim naznania zgodnjo zimo, torej priložnost, da se že sedaj lahko posvetijo spustom po zasneženih rebrih. Žal prinaša sneg, združen z neobičajno nizkimi temperaturami navrh še tegobe in žalost. Na cestah je marsikje nastala poledica, ki je spravila v krizo potniški in tovorni promet. Zanimivo je, da je tod prišlo do številnih nesreč, prvenstveno verižpih trčenj, ki pa doslej niso imele hudih posledic, ako izvzamemo daljše zastoje in posledično polževo vožnjo v koloni. V trčenja šo bila vpletena predvsem tovorna vozila. Podobnih nesreč je bilo včeraj veliko tudi v ravninskih predelih severne in srednje Italije, kjer pa so imele tragične učinke: do sedaj smo našteli osem človeških žrtev. Pripetile so se na navadnih in avtocestah, ki niso pokrite s snežno o-dejo, pač. pa s plastmi izdajalskega ledu, v katerega se jc zaradi nizke temperature spremenila deževnica. Mestoma jim je botrovala gosta megla. Na avtocesti Milan - Turin je prišlo okrog 21. ure do slikovitega verižnega trčenja med potniškimi avtomobili, ki je zahtevalo smrt 48-letnega Romoda Pennuzzija po rodu iz Matere, a bivajočega v Turinu. Več oseb je bilo ranjenih. Promet je ostal več ur prekinjen. Avtocesta Turin - Piacenza je bila prizorišče ravno tako številnih trčenj, zlasti med tovornjaki. V višini km 15 je s pltoom natovorjena ! avtocisterna od zadaj silovito trčila 1 v tovornjak, pri čemer se je voznikova kabina dobesedno odtrgala; nesrečnik Gino Trovo (52 let) iz plina in moškemu je na mah nosta-io slabo. Njegova žena Giuseppira je opazila, da moža ni nazaj in šla še sama pogledat, kako je na podstrešju. Trdi njej je postalo slabo in je padla v nezavest. Nato se je podaj na podstrešje njun 13-letni sin Antonino, ki pa se mu ni godilo nič bolje. V hiši je ostala samo še hči. ki pa si ni upa1 a na podstrešje, temveč je poklicala ljudi na pomoč. Prva je prihitela sos:da, id je skuša'a rešiti trojico na podstrešju, vendar jo je doletela enrka usoda. Končno so nesrečni it runo trovo (až let) iz si nadeli plinsko masko in odpeljali Ir! ban a (Padova) je bil pri pnci vsc štiri v bolnišnico.'Med potjo je ubit. V razbitine je kmalu zatem Salvatore Marino umrl, za njegovo treščil še mogočni kamion TIR fran- coske registracije; v groznem trče liju je bil 30-letni šofer Robert Ar-naud iz Sriternona zmečkan med železjeni. Nedaleč od te srhljive nesreče se ie pripetila še strašnega: .neznano vozilo je na ooledenelem cestišču zaneslo, teko da se je zaletelo v tovornjak natovorien z de-bel mi in nekaj stotov težkimi zavoji pločevine; del tovora je vrglo nrot.j voznikovi kabini in jo zmečkalo. tako da so se gasilci morali dol-eo truditi .preden so lahko potegnili, iz skrotovičenih ostankov kabine ne- ,,b nrepoznaoo tru^o šoferja Bruna Di Gtovannija iz Mandurie (Taranto), ki mu je bilo komaj 22 let. ženo je le malo upanja, da hi jo rešili, sin in soseda pa bosta kmalu okrevala. Osrednja zahteva (Nadrtiievanie s 4. strani) Anglo-francoski «ccRCorde> od včeraj na redni progi med Evropo in Ameriko občinstvu po radiu od 4000 do 5000 do! in ki je po reformi potisnjen stran, predvsem zaradi tega, ker sc radijski program zvečer prezgodaj konča prvenstveno na njegovo škodo. Dr.. Vladimir Vre- mec je razidi vprašanje o tem, kolikšna škoda bi bila, če bi »vedno bolj živ potencial slovenske manjšine ostal neizkoriščen* in je nato govoril o izbiri sodelavcev za Trst A in TV ter o odgovornosti in o pluralizmu. Dr. Danilo Sedmak je govoril o vsebini programa Radia Trst A in se vprašal, ali ta ustreza potrebam našega človeka. Vojko Kocman ie spregovoril v imenu 24 športnih združenj. ki odražajo zdi o razgibano dejavnost med našo mladino kar pa se ne odraža v programih Radia Trst A. Ljuba Smotlakova je ponovno spregovorila o radijski čo’i in o šolskih oddajah nasploh. Med diskutahti se je zadnji oglasil prof. Pavle Merku, ki jc govoril o prehodu iz nekdanjega ver-ikalnsga s:stema v sedanje povsem drugačne razmere. Predstavnik šoLskega oddelka nri iraškem vodstvu RAI TV dr. Ga-taldi se ie omejil na problem radijske šole in potem ko je podčrtal da ga .je to srečanje presenetilo. da mu je odkrilo »kulturno bogastvo slovenske manjšine*, je obljubil, da bo za italijanske šoje predlagal sestavo »didaktičnega paketa*, »v katerem nai bi italijanski šolarji spoznali specifične probleme slovenske manjšine*. se znašla ustavna načela pravnosti državljanov v_ dw ua. politične publicistike in avstrij politikov nasploh, ki so akcij® ^ vrste gostobesedno opravičevali. je šio za nemško manjšino na J nem Tirolskem, ki pa jih •5<)^[l0hjo ganjajo, ko gre za južno R°’ in za pripadnike slovenske to* i-ne. Prav obe zadnji primerja« » pričata o tem, v kakšnem blat " la sirijski republiki in v kakšneffl tu se ie znašlo koroško PraV°fS Ne glede na navedene ar,;uv',,#! je sodnik izrečeno denarno K fjl2. potrdil: obtoženca sta zoper sodbo vložila priziv. . jp- Val političnih procesov Pr0 !.a je vencem je 21. januarja naznani ,a aretacija tajnika narodnega „ koroških Slovencev Filipa ^a1r v,iir8u ki pa se je pri sojenju v Sal®* u od 18. do 20. oktobra letos in v sorazmerno prenrostem p°‘° y. ker je lahko navedel dokaze. ]1jjj terih je izhajalo, da obtožba jf ^ njemu ni utemeljena, se P®'8®" fr ni imel opravka z razstreliv0; . \t času in na kraju, ki ga je na'a™a aktivisti, ki so že ali pa še b0^ pili pred sodišče. Akcijo mA ležence protestnih in napisu’*1' *a. je 21. aprila letos, sredi novCK.^jl la pritiska na manjšino. *}aP° tv-celovški državni tožilec Stoiss®®- to| strijski sodniki so doslej ž-e JSjvi-sojenje proti štirim mladim “.]t. stom iz Sel, .ki so na dan je®* ']^i ga preštevanja 14. novembra _ { demonstrativno odnesli skrinjic- ^ oddanimi popisnicami ter jo 7'a'® j« Piva razprava zoper to skupl’re[o' bila 19. avgusta, vendar so žili. 4. oktobra letos je sa*'7.^1« deželno sodišče v odsotnosti Štefana Petjaka na visoko kazen zaradi udeležbe in sod® ^ nja pri naoisnj akciji; sodišč® ^ zavrnilo zahtevo obtoženca, %„o, v postopku uporabljali slovMjton-Za razliko od Warascha "jejr ci iz vrst aktivistov svojega a. nja ne zanikajo, marveč g® p. |(ot jo, pri čemer pa ga priznavaj0 .jj. izraz političnega protesta zoper i ve določil avstrijske državne tihe, se pravi kot dejanje v ?rpk brambi avstrijske ustavnosti, šna je prava narava teh Pr0lU), (namreč politična in protisl°v®" (,o je jasno že od 21. aprila dal) ’ ^ .ie državni tožilec Stoisser Penina povedal. Državni tožilec -ie i: p« reč v isti sapi izjavil, da obla. n>. bodo preganjale tistih nems®0- r0-cionalistov. ki so leta 1972 P°' čili škodo na avstrijskem drzf ^li premoženju tako, da so P0®1.'-11 api dvesto dvojezičnih krajevnih sov. Seminar ZSO (Nadaljevanje s ? strOb^, šle vanje potreb slovenske ma n^-Pri šolstvu ugotavljajo. .da, u nosti pouka v materinem P. „is® slovenske otroke v veliki m®r' otr°; VIDEM Več tisoč delavcev iz pan Vivara Vidma, Tavagnacca, Pasian di Prala, Martignacca in Pagnacca se je včeraj dopildne udeležilo dveurne stavke, ki jo je oklicala sindikalna federacija CGIL CISL - UIL, da si. je že dalj časa skušal iztrebiti | bi tako protestirala proti namerava-miši, ki so pohajale po njegovem I ni likvidaciji družbe Cotonificio U- pndstrešju. Poskusil je na vse nači ne, vendar mu doslej še ni uspelo. V ponedeljek se je odločil, da jih bo zastrupil s plinom. Ker je pred časom obiskoval poseben strokovni i tečaj, na katerem so predavali Jtme-j toni o borbi proti mrčesu, je skle-j nil, da se bo poslužil metode, ki so j jo tam priporočali. Pripravil je po-I sebno zmes, ki jo je potem odnesel ; na podstrešje in prižgal. Razvil se je gost oblak strupenega plina, ki naj bi nezaželene miši pokončal. Salvatore je nekaj časa nestrpno čakal, potem pa.se je odločil, da gre pogledat ali je strup učinkoval, to pa mu je bilo usodno. Vse podstrešje je bilo še polno strupenega dinese oziroma njenih dveh bombaž nih tovarn (obrata ležita v Vidmu in Vi varu pri Pordenonu). Njuno zaprtje bi ponrinilo hkratno odpustitev 700 delovnih moči, pretežno ženskih, s tem pa hud udarec. industrijskemu in gospodarskemu razvoju sploh na območju videmske in pordenonske pokrajine Med stavko od 10. do 12. ure, ki so se ji v znak solidarnosti pridružili uslužbenci javnoprevoznega podjetja ATM, je bil trgu pred vhodom v videmsko tovarno Cotonificio Udinese množičen delavsko,sindikalni shod. Na njem so ugodno ocenili najnovejši ukrep, s katerim sta se vi- dane, iz predšolske vzgoje ' j# škili vrtcih pa da je slovenščin.), materin jezik mnogih otrok noma izrinjena. .. j®' Na gospodarskem podr°K}v frr tako so ugotovili na seminar) venska manjšina skupaj s ce prebivalstvom južnokoroškerfa f štora od koroškega prostorskes,^e, spodarskega koncepta, ki pl izpira območja okoli Celcvca\ tf-ljaka in št. Vida, še po«^15lo-postavljena. Zato se bo Zve p venskih organizacij zavzerna* voj. policentričen gospodarski '|ar$lt Videmski župan je že posredoval, nllLku ko bonska vlada za;’’ i pri deželnem odborniku Stopperju,! v celoti razume in spT6J v načrtu pa je tudi poseg pri mini- j predstavnike volje večine ^iii st.ru za delo, gospe Anselmijevi. O bod,lna gibanja, ima zadevi sta včeraj poglobljeno raz-1 Pokritje v krogih zahodnim® pl-e« pravljali videmski občinski odbor in kapitala. Pred nedavnim : pristojna oblast pokrajinske uprave: st"vn,t! pod predsedstvom odv. Turella, razen tega jo je proučil tudi predsednik deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine Comelli na sestanku, ki so mu prisostvovali sindikalisti. Comelli se je obvezal, da bo deželna uprava posredovala za ugodno rešitev problema, kar velja tudi za deželno finančno družbo Friulia. Socialistični parlamentarec Casti-glione je ostro obsodil ravnanje druž-binega vodstva, tembolj, ker je prišlo do sklepa o likvidaciji v trenutku, ko so ministrstvo za industrijo, Friulia in drugi dejavniki že storili učinkovite korake zlasti na finančnem področju, da se prepreči zaprtje Cotonificio Udinese. Castiglione meni, da bi rešitev kočljivega vprašanja z morebitnim stečajem ne bila idealna ter se je zavzel za to, da bi vse sile, ki so tako ali drugače zainteresirane za nadaljnji obstoj o-beh tovarn, prispevale k ustanovitvi nove dražbe za preprečitev prekinitve industrijske dejavnosti. V tem ozira naj bi se angažirale med drugim tudi banke, (dg) stavniki /ahodnonemške ostro napadli »kodeks °bna- j h ki so ga v zvezi z ekonom® .. r®' političnimi odnosi z rasisti01 ^ žimom v Pretorii sprejeli gjjjjlj11, žu Evropske skupnosti v Posel za Južno Afriko to Yri\ *e' tovimi fašisti namreč še nap a t11' če, vlaga.jne v Južno Afriko 0 pr®' kaj, kljub črnim oblakom ".a torto, ocenjujejo kot najbohl ljive in najbolj donosne n&l° Zasilni pristanek italijanskega «juniba^( CANBERRA - Zaradi enem izmed motorjev je nl#%iir raj potniško letalo »junibto Alitalia zasilno pristati n® ). v Camberri. Velikan s 118 potniki in 18 člani. * letel na progi Rim - j® ostankom v Sydneyju. ka°-j tf bil namenjen, ko je pilot pelr vai-nostni signal in srečno^ 1 J zaskiii