SianovsJca oruaniszacifa JJJV Iz druitev Vablla VABILO SLOVENSKEMU UČITELJSTVU Naših let 70 je že poteklo.., odkar se je peščica pogumnih učiteljev v Ptuju strnilo v prvo slovensko učiteljsko društvo. Pogled nazaj v tisti čas in v današnje dni nam pove, da so ravno ti naši predhodniki oni stebri, na katere še vedno v našem delu polagamo vse naše zamisli in vzpodbude. Res, pogum je bil takrat dvigniti glavo in se stanovski opredeliti posebno še zato, ker je ob slovensko-štajersko učiteljstvo že butal nemški val, proti kateremu je bilo treba postaviti svoje lastno bistvo. Naših let 70 je že poteklo ..., odkar je planila iz peščice naših tovarišev narodna zavest kot iskra, ki je zanetila nato učiteljska srca širom slovenske zemlje, vse do danes, ko je zopet taista iskra v učiteljstvu iz teh prvih naših stebrov zgradila organizucijo, ki je kljub pritisku v težki borbi vzdržala na stanovski liniji do današnjih dni. Naših let 70 je že poteklo... in zato je pravilno, da sklicujemo za 10. junij v Ptuj veliko zborovanje, tabor vsega slovenskega učiteljstva, posebno še obmejnega, ostala pa vsaj v primernimi zastopstvi. Zakaj torej gre? Za to, da ravno v tem Ptuju, kjer je peščica učiteljev bila prva celica naše sedanje organizacije, manifestiramo za našo zgodovinsko in stanovsko in nacionalno misel ter s pogledom preletimo naše številne vrste v odločni samozavesti po notranji neodvisnosti. Tovarišice in tovariši širom prelepe Slovenije! Pokažimo enkrat vsem, kaj je stanovska zavest in odzovite se zaradi potrebnih priprav našemu vabilu čimprej na naše društvo v Ptuj. Vse ostalo pa bo sledilo v pri¦hodnji številki »Učit. tov.«, na katerega vsc že zdaj opozarjamo. Teh par vrstic naj ima le namen vzbuditi iskro tu, iskro tam. Vztrepetajo naj naša srca! Pokažimo, da smo iz prvih stebrov postali že zid, v katerem bomo 10. junija občutili topel stisk tovariških ramen tako kot še nikdar! Tovarišice in tovariši! Naših let 70 je že poteklo ... Zupančič Drago, preds. Andrej Debenak, taj. = JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA - OKOLICA, ZAH. DEL bo zborovalo dne 3. junija 1939. v Hrastniku. Zbrali se bomo na glavnem kolodvoru in sc odpeljali z vlakom, ki odhaja ob 7,52 ter dospe v Hrastnik ob 9,6. Po prihodu vlaka si bomo ogledali steklarno, nato sc bo vršilo v šolski telovadnici zborovanje s sledečim dncvnim redom: 1. Situacijsko poročilo. 2. Poročila odbornikov. 3. Volitev delegatov. 4. Slučajnosti. — Po zborovanju bo skupen obed, nato pa, če bo lepo vreme, izlet v Trbovlje. V Ljubljano se bomo vrnili ob 18,12. Odbor. = JUU SRESKO UČITELJSKO DRU- ŠTVO V LITIJI prosi vse one, ki dolgujejo članarino, da urede svoje zaostanke pri b!agajniku tov. Koprivi v Zagorju. Na zboru 20. t. m. v Zagorju dobe vsa potrebna pojasnila o vplačanih in dolžnih zneskih. Isti dan lahko poravnajo vse ali del svojih zaostankov Kdor ne bo imel do 8. junija t. 1. poravnane celotne članarine, bo izterjan po oblastvih, priračunani pa mu bodo tudi vsi nastali stroški. Apeliramo na člansko zrelost! Odbor. PoroClla DVAJSETLETNICA SLOVENSKEGA ŠOLSTVA V MARIBORU Učiteljsko društvo Maribor-mesto je proslavilo 22. aprila t. 1. 20 letnico, ko je slovensko učiteljstvo prevzelo šolstvo v Mariboru. Slavnostno zborovanjc se je vršilo v mali dvorani Narodnega doma. Dvorana je bila primerno dekorirana z zelenjem, državno trobojnico in kraljevo sliko. Društveni predsednik gospod Ciril Hočevar je v jedrnatih besedah podal pomen današnjega slavja, ker je s poslovenjenjem mariborskega šolstva pričelo preobrazovanje Maribora. Pozdravil je zastopnika cerkve gospoda dr. Zagarja, prosvetnega šefa v p. dr. L. Poljanca, bivše in sedanje nadzornike M. Senkoviča, I. Tomažiča, A. Alta, P. Močnika, L. Cepudra in preglednika S. Lavriča, zastopnika meščansko-šolskega učiteljstva g. Rodcta, predsednika pedagoške centrale prof. Šiliha, zastopnike vseh sosednih učiteljskih društcv in zastopnike upokojenega učiteljstva. Društvu sta čestitala gospod profesor Šilih za učiteljsko šolo in pedagoško centralo, gospod nadzornik Alt pa v imenu prosvetne uprave. G. Senkovič, ki je bil po prevratu prvi slovenski šolski nadzornik v Mariboru, je podal sliko razmer pred 20 leti, ko se je poleg drugih vprašanj reševalo tudi vprašanjc mariborskega šolstva. Ugotovil je, da je usoda nanesla, da sta bila v Ljubljani pri deželni vladi dva mariborska rojaka dr. K. Verstovšek in dr. L. Poljanec, ki sta dobro poznala mariborske razmere, zato sta jih tudi pravilno rešila. Učiteljstvo se je rade volje odzvalo preosnovanju šolstva, dasiravno so bile razmere prve mesece po končani vojni resne^ in hude, saj še usoda Maribora ni bila dokončno rešena. Ugotavlja, da je učiteljstvo v vseh letih vršilo vcstno in točno svojo vzgojno in nacionalno dolžnost. Gospod nadzornik v pokoju Ivan Tomažič je v svojem referatu naslikal boje slovenskega učiteljstva v predvojni dobi za pravice slovenskega jezika. Važno vlogo je vršila že tedaj organizacija slovenskega učiteljstva. Zavedajoč se tega dejstva, je učitelistvo takoj pri prihodu v Maribor osnovalo za Maribor in bližnjo okolico svojo učitelj.sko društvo, v katerem je bilo včlanjeno tudi meščanskošolsko učiteljstvo. Delo v drustvu je bilo živahno. Osnovala se je pod njcnim okriljem pedagoška ccntrala, ki vrši važno strokovno vzgojo učiteljstva potom predavani in teča- jev, izdaja tudi vzgojni list za starše »Roditeljski list«. Iz društva je šla pobuda za »Učiteljski dom«, ki se je ob 10 letnici obstoja ponašal s krasnim penzionatom. Društvo je dalo tudi iniciativo za ustanovitev podružnice Učiteljske knjigarne in je vedno krepko sodelovalo v borbi za stanovske in narodne pravice. Z zagotovilom, da hoče učiteljstvo tudi v bodoče krepko sodelovati pri vzgoji mladc jugoslovanske generacije, je zaključil predsednik lepo uspelo proslavo. Ciril Hočevar, preds. A. Stergar, tajnica. + JUU — SRESKO DRUŠTVO PTUJ jc zborovalo 6. maja 1939. Toyariš predsednik jc v situacijskem poročilu poudaril dejstvo, da se razmere v udruženju vedno bolj normalizirajo, saj je že del opozicije svoje postopanje izpremenil in po nekaterih predstavnikih že priznal svojo napako. Tako jc nastalo tudi pri njej tako gledanje in presojanje, ki more voditi le v harmonično ustvarjajoče sodelovanje. Izmcd ostalega je potrcbno še posebej odobravati težnjo za avtonomijo JUU, ki edina more v lastnem, samostojnem upravljanju obravnavati vsa svoja vprašanja in služiti lc učit. stanu in šoli. Zato že odločujoči činitelji v polni meri odobravajo depolitizacijo naše organizacije, oziroma naše težnje, da se osvobodimo dosedanjih motenj in težav v borbi za stanovsko neodvisnost. O Bolgariji je predaval tov. Debenak. Podal je pregled notranje političnih razmer od Stambolijskega do danes, nato pa nekaj osebnih vtisov s potovanja po Donavi in iz mesta Varne ob Črnem morju. Pri slučajnostih smo obravnavali proslavitev 70 letnite našega drtištva, na katerc< smo povabili vsa obmejna društva in zastopstva vseh društev širom našc banovine. Odločili smo se za 10. junij in v glavnih obrisih izbrali sledeči program: Zgodovinski referat o delu učiteljstva v teh krajih, dvoje kratkih predavanj o Slov. goricah in Halozah (tov. Jurančič in Debenak), resolucije, pevski vložek mladinskih zborov in skupen popoldanski izlet v Haloze. Pri tej priliki sta bila soglasno sprejeta še dva važna predloga: 1. Proslavo 70 letnice ne smemo imeti v društvenem domu. 2. Eventualni primanjkljaj za stroške krijemo s članarino v juliju in avgustu. Pripomnimo še, da je članstvo pokazalo vcliko pripravljcnost in mnogo razumevanja za celotno zamisel proslave. Odbor si želi, da bi ga zdaj še tembolj podprli. Na tem smo vendar vsi zainteresirani; vsi, saj gre za zgodovinsko in stanovsko in nacionalno manifestacijo, ki nas mora tako zajeti kot še nikdar do zdaj. Učitelj Praprotnik Edvard je dobil za žalitve v Ponedeljku z dne 27. marca zaradi predavanja o Samčevi brošuri »Slovenski stavek« zahtevano zadoščenje od tovarišev, ki so podpisali dotično objavo. Predsednik se še zdaj ponovno zahvaljuje tov. Praprotniku, da je toliko popustil in tov. Debcnaku, da je krivico popravil. Zupančič Drago, preds. Andrej Debenak, taj. + JUU — SRESKO DRUŠTVO PTUJ je zborovalo 18. marca 1939. v Ptuju. V situacijskem poročilu je predsednik obrazložil akcijo za našo družino, katero so skupno povzele razne ženske organizacije. V tem in še podobnem prizadevanju bi se učiteljski stan že kdaj moral nasloniti tudi na delavstvo in njegove organizacije, saj po vseh težnjah spadamo vendar ramo ob rame. Dotaknil se je odprave celibata, kmetsko-gospodinjskih šol, blagajniškega poročila sekcije v Ljubljani, ki je ugodno, ter šc omenil stalež članstva, ki se je dvignil za 118 članov. Z navdušenim odobravanjem smo sprejeli vest o kontraktualcih. Naša organizacija si je kaj prizadevala, stalno je kljuvala s tem vprašanjem na raznih merodajnih mestih. Kdo bi to storil, da nimamo take stanovske organizacije? Naj bi zato še ostali omahljivci spregledali in se je oklenili, ker le povezani z živo stanovsko zavestjo si bomo korak za korakom priborili danes to, jutri ono ter si še dopolnili zgradbo, ki jo 70 let žc gradimo in izpopolnjujemo. »Nato je sledil referat tovariša Praprotnika o Samčevi brošuri »Slovenski stavek«. Predavatelj je v obširnem uvodu govoril o splošni važnosti jezika, nato pa o brošuri sami in važnosti slovniškega pouka v osnovni šoli. O Samčevi »Kritiki« pa jc referiral tov. Švajgar, ki se je dotaknil le nckaterih vprašanj, katere je skušal pojasnjevati z metodo medsebojnega primerjanja dveh nasprotnih si naziranj. Način je bil primeren in ie o nckaterih stvareb dopuščal sodbo v članstvu samem. Ponovno še poudarimo razen vseGa te<?n naslcdnje: Bodimo le za stanovsko linijo v naši organizaciji in za enakopravnost vseh članov! Ravno tako pa bodimo proti vsakemu političnemu plašču in kakršnem kolj dobrohotnem trepljanju po rami s to ali ono roko. Sprejmemo še naslednji predlog: Samčevo brošuro kot priročnik naj priporoči organizacija v »Učit. tovarišu«. (Praprotnik) Zupančič Drago, preds. Andrej Debenak, taj.