štev 22 ^Spr Ptuj, dne 6. iuntja 1958 Letnik XI Uprava in uredništvo Ptuj, Lacko va ulica 8 — Telefon 156. Komun, baitka Maribor, Podružnica E4uj štev. S40-KB-19-2-206 — Ure- iu]e uredniški odbor — Odgo vorni urednik Anton Bauman — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din, polletna 250 dinarjev Meščine. Pri občinskem sindikalnem sve- tu so imeli zadnje dná ogromno dela. Dajali so sindikalnim orga- nizacijam tehnična navodila za priprave na volitve in za same izvedbo vdidtev. Izdali so navo- diila o volitvah samouipravTiih or- ganov Zavoda za soicalno zava- rovanje, posredovali so jim gla- sülo zavodov za socialno zavaro- vanje v LRS »SAMOUPRAVA ZA- VAROVANCEV« in informativni material Okrajnega zaivoda za so- cialno zavarovianje v Mariiboru o obsegu, dohodkih, izdatkih in skrbeh zavodov za zavarovanje -v Sloveniji, zflasti pa v maribor- skem okraju. V želji, da bi volitve v ptujski občini končale do torka, 10. ju- nija t. 1.. morajo hiteti zlasti \ podružnicah, kjer so se pozneje lotiili pri:prav. Kot kaže v času poročanja bodo žene in dekleta med dele- gati in člani skupščine bolje za- stopane^ kot so bille doslej, saj je v ptujski občini ženske delov- ne siile ena tretjina, dve pa mo- ških v sociadističnem sC'ktorju, v privatnem sektorju pa ženske prevladujejo, saj je bilo lani na 209 moških 305 žensk. Na oiboi^nakem sindikalnem sve- tu pa tudi v večjih ptujskih pod- jetjih so nam potrdili, da tudi s temi volitvami ni nikaikih poseb- nih težav, ker se člani kolekti- vov, delavci in delavke ter na- meščenci dobro zavedajo pome- na volitev v skupščino socialne- ga 2«varovanja, zato bodo vse opravili v redu in pravočasno. V soboto popoldne, 31. maja 1956, p>o 15. uri je nastalo nad Slovenskimi goricami močno ne- urje, ki je prineslo s seboj dež in točo. V kratikem času so bili uničeni pridelki kmetovalcev, vi- nogradnikov in sadjarjev v kilo- metrskem p>asu v smeri Vito- marci'—Tomaž, v katerem so naj- več škode utrpeli vinogradi in njive ter sadovnjaki okrog Jur- šinc, Dragoviča, Gradišaka, 'Rot- mana, dela Gabemika in Zagor- cev, kjer je vsa vegetacija pri- zadeta 80 do 100 odst. V Kukavi, Sakušaiku, Senčaiku, Bodkovcih, dellu Gabemitka in Zagore pa so največ škode utrpeli sadovnjaki in posevki, ker jih je toča uni- čila do 50 odst. V glavnem so bili prizadeti okrog Juršinc: Ger- linoi, Gradišak, Dragovič, Gaber- nik, Juršinci, Rotman. Kukava Sakušak, Bodkovci,^ Senčak in Za- gorci. Toča in nevnhta pa nista pri- zanašala niti dkoîi<3i Destemika, kjer so bólli najbolj prizadeti Sve- tincL, Strm«;, Gcm:i'lce in r>esenci ter del Levanjc, kjer je toča po- škodovala predvsem sadno drev- je, žitarice in okopavine. Kmetovalci iz okolice Juršinc so prišli v nedeljo dopoldne na posvetovanje k predsedniku K Ž Juršinci tov. Topla'ku in po na- svet, kaj naj xàcrenejo in kako s-i naj pomagajo dz težkega po- ložaja. Funkcionarji krajevnega urada, KZ in SZDL so se dome- nili, da bodo stopili v stik z ob- činskimi foTiumi. Dejansko je bilo pòtem takoj v ponedeljek, 2. ju- nija t. 1., na občim Ptuj kratko posvetovanje najbližjih funkcio- narjev okrog predsednika občine Ptuj, kjer so sklenili, da je po- trebna takojšnja akciija v priza- detih krajih, in sicer na ta na- čin, da bo dala Zadružna poslov- na zveza na razpolago seme hi- bridne koruze in drugih kultur, ki jih bo še mogoče posaditi in posejati na preorane njive s po- škodovanimi kulturami. Zadružna poslovna zveza bo tudi pomagala prizadetim s kreditom do jeseni za nabavo semenja in umetnih gnojil. V teh predelih je namreč malo kmetovalcev, ki bi ime-li svoje pridelke zavarovane proti toči, zato vse škoda po toči tudi bolj prizadene. Napačno bi bilo sedaj v teh krajih pustiti ležati zemljo s poškodovanimi kultura- mi in čakati na kako denarno pomoč ali sinižanje davka, tem- več je potrebno kmetovalcem omogočiti, da si bodo sam.i p>o- magali z nadomestnim pridelkom, ki jiim bo dal vsaj nekaj do- hodka. V îxmededjek 2. junija t. 1. do- poldne je obiskal po toči poško- dovani središči Juršince in De- stemik ljudski poslanec tov. Kranjčič in se dogovoril s funk- cionarji krajevnega urada, KZ in SZDL, da naj sprožijo v prizade- tih predelih takojšnjo akcijo pre- oravanja površin s poškodovanimi kulturami gnojenja z umetnimi gnojili ter sajenja in sejanja se- men, ki bodo še obrodila. Zlasti se je posvetoval s funkcionarji KZ, naj zadruge v tej stisiki ob tesni povezavi s prizadetimi in z Zadružno poslovno zvezo storijo vse, da j.im bi čimbolj pomagano. SamopKOTioč s ponovnim sejanjem in sajenjem ter pomoč Zadružne poslovne zveze s semenjem in kreditom do jeseni sta edino možni pomoči v tem času, ko se še ne ve, kako bo še v drugih predelih občine s sušo in more- bitno točo. V razgovoru z nekaterimi pri- zadetimi v Juršdncih in Dester- niku so slednji dejali, da se tež- ko odločijo na zavaror/anje proti toči, ker ta ni reden pojav v nji- hovih krajih in ker ne гзпогејо premijskih plačili za zavarovanje. Njihovi dohodki še niso taki, da bi lahko nekaj f>ogrešali za za- varovanje proti nezgodam. Na Vrašanje prizadetih v Destemi- ku, kako bo z upoštevanjem te škode pri davčni odmeri, je po- slanec tov. Kranjčič dejal, da je sedaj predvsem vprašanje, da bi si zmanjšali škodo. Šele po učin- ku te akoLje se bo lahko reklo, kaiko naj se škoda po toči upo- števa in v kakem obsegu. Neka- terih posestnikov v Slovenskih goricah toča ni preveč prizadela, ker jim bo škodo nadomestila zavarovalnica, le žal pa je teh v Slovenskih goricah premalo, da bi s svojim zgledom pridoibili za zavarovanje tudi ostale. Zadružna poslovna zveza je posilala v ponedeljek 2. junija na teren svoje izkušene ljudi, ki bodo v sporazumu s prizadetimi in s krajevnimi možnostmi oh pomoči svoje centrale storili vse da bodo, kjer bo le mogoče, od- itranjend sledovi toče in zemlje pripravljena za druge kulture. V. J. NA SEJMU V TOREK IN SREDG Od 672 glav prignane živine (286 krav, 185 konz, 141 telic, 36 volov in 24 bikov) je bilo v torek 3. junija 1958 prodanih 227 glav (66 krav, 96 konjev, 45 teUc, 12 volov in 8 bikov). V sredo 4. junija je bilo na prodaj 462 svinj in odojk, proda- nih pa 124. Prodano je bilo malo. odojkov (76) in 48 svinj do dveh let starosti. Cene govedu so bile 60—160 din po kg, svinjam pa od 180—195 din. Konji so bili 30—100 din po kg, odojki pa od 2500—4000 din po komadu. Pri Juršincih Je toča uničila žitarice in okopavine Nove zgodovinske najdenine pri ptujski bolnišnici V ponedeljek, 2. junija, so na- leteü delavci grad'benega podjetja »Remont« Ormož, ki kopljejo zemljo pri ptujski bolnišnici med novozgrajenim gmliščem in re- alccàjskràm bazenom v globini 4 m na štiri sarkofage različne veli- kosti, od katerih so trije s рк>- karovom, največji pa brez njega. Največji je dolg nad 2 m, širok 112 cm in gilobok 65 cm, najmanj- ši pe 97 X 67X60 cm, V vseh so najdena človeška okostja; v vseh je ležala glava na vzhodni strani. V enem sarkofagu je bila celo steklena (zkmiljena) lučka. Izko- pavanje je vodila potem uprava muzeja Ptuj. Med sarkofagi so našli srebrn kovanec z napisom »IMP GORDI- ANUS PIUS AUGUSTUS« iz leta 244. po našem štetju. Druge naj- dene kovance bodo morali prej očistiti, da bodo lahko razbrali napise. Pri glavah so najdene manjše kamnite plošče, na kate- rih se slabo vidi'jo napisi. Vs: sarkofagi so izdolbeni iz apnenca in imajo nad 1 dem debele stene. Zaradi pospešenega dela so pu- stili vsebino treh sarkofagov še neraziskano. Pri delu so se ome- jiÜS predvsem na to, da nep>oško- dovane sarkofage s pokrovi, kjer pač so, spravijo 4 m visoko na prostor, od koder jih bodo lahko odpeljali pred muzej in tam do podrobnosti raziskali vsebino. nove zgodovinsike najdenine je pri E4ujčanih precej zanima- nja, zato tudi vse dni izkopava- nja od 2. do .4. junija pri delih ni manjkalo odraslih in mladih opazovalcev pa tudi ne laičnih in strokovnih komentarjev v zvezd z dobo življenja p>okojnih prebival- cev velikega rimskega imperija in okoljem njihovega pokopa ter ohranitve zgodovinsikih ostankov do današnjega dne. Uprava ptujskega muzeja do- sile j še ni dala o nagdenini urad- nega pojasnila. O dokončnih ugo- tovitvah bomo lahko še poročali. Pri izkopu prvega sarkofaga pri bolnišnici Vremenska napoved ZA CAS OD 5. DO 15. JUNIJA Posamezne dni bodo krajevne nevihte, sicer bo lepo poletno vre- me trajalo še dalje. Sredi junija more nastopiti raz- sežen dež, vendar je bolj verjet- no, da bo -ioži^valo med 20. in 22. junijem. V. M. Delo na novem cestnem mostu v Ptuju Dogodki v Franciji so se v zad- njem tednu odvijali s tako brzino, da so presenetili marsikaterega komentatorja, ki je pričakoval, da bodo ustoličenje sedanjega pred- sednika vlade generala De Gaulla zavlekli vsaj še za nekaj tednov. Vlada je zaradi svoje dvoličnosti prišla v tako zagato, da takega položaja ni mogla več vzdržati. Pflimlin je odstopil, predsednik republike Coty pa je tudi zagro- zil z ostavko, če ne bi sprejeli mandata generala De Gaulla. Končno so pripravili vse potreb- no, sklicali skupščino, pristali na mandat in šef četrte republike je postal njen nekdanji predsednik in vodja ifpora general De Gaulle. Nekdo je zapisal, da so četrto republiko pokopali socialisti. Tr- ditev, ki je nekoliko ostra, v glav- nem drži. Iz strahu pred ljudsko fronto so socialistični in radikalni poslanci skoraj vsi glasovali za generala, tako da so ostali komu- nisti osamljeni. Francozi so na ta način zašli v skrajno desno poli- tično smer. ; Še preden skušamo ugotoviti, kaj naj bi general napravil, mora- mo reči, da je to človek, ki svo- jega programa sploh noče izdati. Na oblast je prišel rednim potom, zatrjeval pa je da bi rad posredo- val, Sedaj nastane vprašanje med kom naj posreduje, kajti nikoli se še ni zgodilo, da bi nekdo posre- doval med predstavnikom oblasti in uslužbencem. Posredništvo je na ta način uspela krinka, za ka- tero se mon-?'- 'crivajo osebni na- črti in stL^iuijenja sedanjega predsednika. To je prva vlada, ki je uspela priti na oblast brez pro- grama. Najprej je De Gaulle izsilil tri zakonske predloge, ki mu dajejo proste roke v upravljanju, v Alži- ru in pravico, da z referendumom spreminja ustavo. Skupščinska odbora sta odšla na daljši dopust do jeseni. General ima proste ro- ke in delal bo, kar bo hotel. Nihče mu ne bo mogel stopiti na prste, razen francoskega ljudstva, če bo dovolj smelo in se uprlo njegovim težnjam. De Gaulle je odpotoval v Alžir. Doslej še niso objavili bistvenih poročil o njegovem obisku. Zna- čilno je, da alžirski odbor javne rešitve otì ustoličenju generala De Gaulla ni bil preveč navdušen. V vlado so prišli ljudje, zaradi ka- terih so izvedli zaroto in kaže, da hoče general prav s temi ljudmi ostriči preveč frfotajoča krila prenapetih in breznačelnih ge- neralov ter polkovnikov. Iz zadnjih generalovih zamisli, ki jih je povedal svojim bližnjim sodelavcem bi rad uredil posebno francosko-afriško konfederacijo, v katero bi vključili Alžir, bivša protektorata Tunis in Maroko ter ostale kolonije iz črnega konti- nenta. To je Magrab z druge stra- ni Sredozemskega morja. Tunis in Maroko na to bržda ne bosta pri- stala, saj bi na ta način v pre- cejšnji meri izgubila neodvisnost. Poskus uresničitve takega načrta bi pomenil v precejšnji meri te- meljito spremembo sedanjega stanja in morda celo spremembo v ravnotežju na Zapadu. Ne sme- mo pozabiti, da je Francija deže- la, ki naj bi prenehala s svojimi imperatorskimi stremljenji in naj bi se ponižno podredila volji do- brega strica Sama. Zato bodo Marjanine težnje, da bi se zopet u\Tstila med najpomembnejše dr- žave na svetu, sprejeli s precejš- njim nezaupanjem in s tem, da ji bodo metali poJena pod noge. Kaj bo prinesla De Gaullova po- litika in kako dolgo bo trajalo se- danje stanje, je vprašanje. Po se- danjih dejstvih gre Frahcija v vode tistega imperializma, ki mu pravimo fašizem. De Gaulle je dr- žava, je vojska, je ustava in za- kon, skratka je vodja totalitarne- ga sistema, ki ga bo najbrž uve- del, da bi izvedel svoje zamisli. Proučevanje gradi va VII. kongresa ZKJ v Ljubljani so na plenarni seji okrajnega komiteja ZKJ razprav- ljali o- ideološkem delu s po- sebnim poudarkom na proučeva- nju programa ZKJ in drugega gradiva s VIL kongresa Zveze ko- munistov Jugoslavije. V velikem delu osnovnih orga- nizacij in občinskih komitejev so že začeli s proučevanjem kon- gresnega gradiva, zlasti programa ZKJ, referata tov. Tita in resolu- cije o prihodnjih nalogah ZKJ. Poleg rednega študija pripravlja- jo programe in predavanja, ki bo- do v jeseni za člane ZKJ ter di- skusijske večere v družbenih or- ganizacijah. Posebna komisija pa bo pripravila tudi podrobnejše programe za študij v aktivih ZKJ. Da bi bilo proučevanje kon- gresnega gradiva kar najbolj si- stematično in smotrno, so skleni- li, da študija nikjer ne smejo ovraxñti kampanjsko in površno. Studij gradiva je treba povezati s konkretnimi pojavi in jih oce- niti v smislu sklepov kongresa. Razne oblike pomoči, debatni klu- bi itd. ne bodo dosegli svojega na- mena, če se ne bo sleherni član ZKJ pripravil za skupno prouče- vanje. Proučevanje gradiva s VIL kon- gresa ZKJ je treba organizirati na čim širši osnovi. Ker bodo v tem gradivu organi družbenega uprav- ljanja in naše organizacije našli napotke za svoje delo, morajo ob- činska in okrajna vodstva ZKJ dajati pobude za proučevanje te- ga gradiva, predvsem pa podpirati iniciativo, ki so jo pri tem poka- zale posamezne organizacije. WlfWWWWWWWWWW^WW'flfTW^ v Voivodini se bo kmülu pričela žetev v Vojvodini so v glavnem kon- čane vse priprave za začetek že» tve, ki bo zaradi večjega stroj- nega parka letos hitreje oprav- ljena kot prejšnja leta. V Sremu, Banatu in Bački bodo za žetev in mlatev najeli približno 8000 vprežnih ter traktorskih samove- zalcev, 850 kombajnov in 2500 mlatilnic. V soboto 31. maja 1958 dopoldne je izbruhnil požar na podstrešju orodjarne in livarne »Avtokorose rije« v Ptuju. Požrtvovalnemu kolektivu in gas ilcem iz Ptuja je uspelo ogenj za- dušiti, še predno je povzročil jo materialno škodo. stran ^ PTUJSKI TEDNIX PTl'J, DNE 6. JUNIM 19Г-8 Počitniški dom občine Ptuj v Biogradu Občim Ptuj ima v Biogradu lep počLtni^ dom, v katerem bo le- tos iprežliveio evo je poči/tnice okroq 700 otroík iiz côlotne občine. 600 otrok Je že prijavljenih, praizmih meet pa je še sto. Letovanje bo v izmenah, ki bodo ostale na morjii po 14 dni Oskfbnina in vožnja za vsakega otrokâ znaša skupno 5000 din. Za 180 otnofti bo noßila vse stro- ške ptujska občina, zét ostarle prl- JâvlJence pa bodo stroške plačali starši, ki lahko jxjravnajo oskrb- nino v treih otaPdlo6-lopje, ki se- daj služi v zdravstvene namene, obnoviti in urediti šolsko poslop- je, zgradbo za stanovanja učite- ljev, gasilski dom in dve trans- formatorski postaji, elektriificirati skoraj tri četrtine domov in opra- viti drago delo, bo mogoče z združenimi močmi rešiti še to vprašanje. Sklenili so zbrati potrebna ma- terialna in denarna sredstva s pomočjo nabiralne akcije pri pre- bivalstvu, ki bo prispevalo mate- rial in sreds.tva ter delovno silo in vožnje. Izvoljeni gradbeni od- bor bo orgarviziral vse potrebno, da bo postavljena naloga čimprej izvedena -an NAD 500 ŽRTEV JE PADLO IZ PTUJSKEGA OKOLIŠA ZA NAŠO OSVOBODITEV. PRIOaCUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVI.JENJE- PISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA. (Nadaljevanje) BRENČIČ IVAN se je rodil v Žabjeku pri Ptuju. Že leta 1941 se je povezal z voditelji narodno- osvobodilnega gibanja v ptujskem okraju, ki so živeli v njegovi so- seščini: Lackom Jožetom, Anže- lom Mihaelom in drugimi. Kadar so imeli sestanke, so mladega Iva- na postavili za stražarja. Ivan je raznašal tajni narodnoosvobodilni tisk in skupno z materjo skrbel za razne ilegalce OF. ki so priha- jali spomladi 1942 na njegov dom. Povezan je bil tudi z Brenčičem Stankom. Septembra 1942 je oku- pator Ivana prisilno mobiliziral v nemško vojsko, kamor je odšel, da bi ščitil mater pred preganjanjem. Že po dveh mesecih vojaščine v Salzburgu so ga prijeli zaradi so- delovanja v OF. Zaprli so ga v Ptuju, nato so ga odvedli v mari- borske zapore, nazadnje pa v za- pore deželnega sodišča v Gradec kjer so ga obdolžili veleizdaje. Ob priliki bombardiranja Gradca je še pred obsodbo pobegnil iz zapo- ra. Čez nekaj dni so ga ujeli, ga gnali spet v graške zapore, ga v kletnih ječah vklenili v verigo in ga mučili, da je umrl 1. aprila 1945. Tako je nekaj tednov pred osvoboditvijo zatisnil svoje oči mladenič, med tisočimi, ki "jim je okupator zločinsko pretrgal nit mladega življenja, ker je delal za osvoboditev svojega naroda. BRENČIČ STANKO se je rodil 26. 11. 1920 v Žabjeku. Bil je elek- tričar. Že od leta 1941 je sodelo- val y OF. Povezan je bil z Lac- kom, Anželom in drugimi. Razna- šal je ilegalno tisk in zbiral sred- stva za oboroženo vstajo. Okupa- tor ga je po izdaji aretiral 4. 9. 1942 in qa ustrelil v Mariboru 2. 10. 1942. Tako tudi Stanku ni bilo dano živeti v osvobojeni do- movini. BEZJAK JANEZ se je rodil 1. 1919 v Markovcih v kmečki druži- ni. V OF je sodeloval že leta 1941. Nemci mu niso hoteli izdati no- bene leflitimafijö, zato odšol pod tujim hnenom v Nemčjo na delo. Ko se je vrnil, je iskal zve- zo. da hi odšel v NOV. Želja se mu ni izpolnila, kajti septembra 1943 je v Ptuju qleda! nabornike in se plašno ponorčeval iz nem- ških zmaq. Nepoklicano uho ga je naznanilo in strel iz okiinstoricve roke je uničil njegovo življenje na mestu, kjer je izrekel tiste be- sede. nekai trenutkov za tem. BEZJAK ALOJZIJ se je rodil I. 1917 v Markovcih. Njegov oče je bil velik kmet. Alojz je bil pri- ljubljen fant in zaveden Slovenec. Jeseni leta 1944 se je vključil med kurirje okrajne prevozne linije. Padel je v spopadu z Nemci v Spuhlji pri E4uju, 6. decembra 1944. BEZJAK MIRKO se je rodil le- ta 1910 v Gradcu. Po poklicu je bil krojač. Ko je bil vajenec je že sodeloval pri »Svobodi« v Ptuju; bistrega duha in znatiželjen. Ne- prestano se je izobraževal in se je uvrstil med izobražene in na- predne obrtnike. Za svoj svetovni nazor si je izbral marksizem-leni- nizem, ker je v njem videl rešitev za izrabljeno delovno ljudstvo, konec izkoriščanja kolonialnih ljudstev in ob svetovni zmagi ko- munizma — tudi svetovni mir. Zaradi njegovih naprednih idej so ga nazadnjaške jugoslovanske oblasti večkrat preganjale in pre- iskovale njegovo stanovanje. Leta 1940 so ga internirali v Užičko Požego. Leta 1941 je ob prihodu okijpatorja odšel na Hrvatsko, od tam pa v Ljubljano, kjer je po- stal aktivist OF. t.Pta 1943 je od- šel k partizanom. Se istega leta je padel na Dolenjskem. maščobi revno mteko za teleta, mastni ostanek pa oddamo v mlekarno. Posneto m,leko mora biti nekoliko segreto, p>opolnoma sladko, ali popolnoma k'slo in ga mešamo neposredno pred napaja- njem s polnim mlekom. Hladno, naikisano mleko m nečista vedra ter časovno količimko neenako- merni krmilni obrokii povzročajo drisko in zadržujejo dopitanje te- let. Znano je. da antibiotiki (aurofac, terramycin) nevarno drisko pri teletih preprečijo ali celo zai.istavijo. Antibiotiki lahko na podlagi znanstvenih ugotovi- tev in praktičniih izkušenj ko- ristno líporab'jampo pri reji ter let. Iz gornjih izvajanj sledj, da je goeipodarsitveno pri reji teJet za zakol krmiti p>olno in posneto mleko, s čimer pn^zvodnjo po- cenimo za 40 do 50 odst., pri tem pa ne zmanjšamo kakovosti me- sa. Inž. Vladimix Kind ^način чшгтт iml& z uvedbo gospodarskega računa In na podlagi agro-ekonqmskih pokazateljev perspektivnih planov naiih kmetijskih gospodarstev, pričenjajo le-ta vedno bolj gos- podarstveno razmišljati in uvaja*- ti čim donosnejšo proizvodnjo, z nameno, da čimprej eliminirajo izgube, ondosno dosežejo povečan dohodek in plačni sklad in s tem izboljšajo svojo življensko raven. V živinorejski proizvodnji je po- trebno uvesti čimvečjo gospodar- 8tvenc«t, da dosežemo čimboljši ekonomski učinek. V naslednjem hočem navesti nekaj gospodarskih momentov, pri krmljenju telet, namenjenih za zakol (tkzv. pita- nje telet). I^kaiteri naši kmetijski proiz- vajalci poznajo pri krmljenju te- let le sesanje krave. S tem sicer dosežejo odlično kakovost mesa, toda to je drag način in često stane mleko več kot pa doprinese ixkupÇek za tele. Na kakovost mt- sa pri krmljenju telet moramo pa- ziti, vendar je notrebno upoštevati pOf:»4>dar?:ki račun, ker nam mora tudi vzreja klavnih telet prinesti dobiček in to je naš največji cilj.l Če pustimo, da tele sesa kravo, je to vsekakor enostavnejše in zahteva manj dela in skrbi od na- pajanja telet. Bolj gospodarska pa je napajanje telet. Posledica se- sanja je, da še vedno ostane v kravjem vimenu nekaj mleka, ka- terega večkrat ne more niti naj- bolj izurjen molzač do kraja iz- molsti. Vsak izkušen živinorejec pa ve iz lastnih izkušenj, kako ne- gospodarska je za mlečno proiz- vodnjo in kako škodljivo je za vi- me molža, ki ni do kraja izve- dene! Če teleta, ki je več tednov se- salo svojo mater odvzamemo kra- vi, bo le ta več dni mukala in sploh ne bo dajala mleka. Ce se ie potem krava umirila in na te- leta Doznbila. potem skoraj vedno pade m'pčna proizvodnja od re- camo 18 litro" na 13 litrov mleka dnevno, zaradi prejšnjega zadr- ževanja mleka in se kasneje sploh ne poveča. V4e to pomeni, znatno rmanišanie dohodkov. no4Pf>d<>'-c+xronoct Vlevm'h telet je odvisna prvenstveno od rmilne metode in gospodarski uspeh zavisi od tega, kako visoki so stroški krmljenja in prirastka po kilogramu. Pri tej kalkulacij! moramo upoštevati, da potrebuje telev povprečju 10 litrov polnega mleka za 1 kg prirastka žive teže. Najbolj ekonomična uporaba mle- ka je bila dosežena pri živi teži teleta od 60 do 100 kg. Stroški zs 1 kg prirastka žive teže znašajc torej 250 dinarjev, če računamc 1 liter mleka po 25 dinarjev. I? sedanje cene telet in cene mleka je razvidno, da se reja klavnih te- let (odnosno pitanje telet) z mle- kom ne izpalča. Nastane vpraša- nje, s kakšno krmilno metod«^ lahko dosežemo večji gospodarski uspeh pri reji telet za zakol. Naše praktične izkušnje so po- kazale. da je reja telet s kombi- nacijo polnega in posnetega mle- ka mnogo bolj gospodarstvena od reje telet le s polnim, mlekom. Z dodatkom posnetega mleka pri re- ji telet za zakol s«» sicer zmanjša dnevni prir«4ti»k. nekoliko s«» po- slabša tudi k^ovost mesa, doM- žemo pa s tem večji gospodarski uspeh. Te ugotovitve nam praktič- no potrjujejo tudi izkušnje na kmetijskem gospodarstvu Sloven- ska Bistrica, kjer so krmili teleta tako, da so polnemu mleku doda- jali tudi posneto mleko. Za krm- ljenje telet so uporabljali 25 odst. oolnega mleka in 75 odst. posne- tega mleka. Reja telet od pov- prečne teže 47 kg do povprečne eže 96 kg je trajala v povprečju >5 dni. Popvprečna vzreja po te- etu je znašala 48 kg. Za 1 kg pri- lastka žive teže so bili potrebni 5 1 polnega mleka in 12 litrov po- snetega mleka. Razlike v kakovo- sti med teleti, kiso jih krmili s polnim mlekom in teleti, ki so jih krmilv v kombinaciji s polnim in posnetim mlekom, skoraj ni bilo in so bila tudi teleta, ki so jih kr- mili s kombiniranim mlekom oce- njena deloma v I. a in L b razred. Pri tej krmilni metodi z lahkoto izračimamo stroške krmljenja za 1 kg žive teže. če krmimo teleta s polnim Vnlekom nas stane 1 kg prirastka žive tež dinarjev (10 litrovpoln ja mleka po 25 di- narjev). Če pa krmimo s kombi- niranim mlekom (t. j. 3 litre pol- nega mleka in 12 litrov posnetega mieka za 1 kg prirastka), nas sta- ne 1 kg prirastka žive teže le 147 dinarjev. Pri tem smo računali polno mleko po 25 dinarjev in po- sneto mleko po 6 dinarjev). Na tak način dobimo pozitivno razliko 103 dinarjev za 1 kg prirastka ži- ve teže ali pri 1 teletu povprečno okoli 5.000 dinarjev. Iz gornje kal- kulacije je razvidno, da je krm- ljenje telet, kjer uporabljajo 25 odst. polnega in 75 odst. posne- tega mleka za 40 do 50 odst. ce- neje. Pri takšnem krmljenju pa teleta takoj po rojstvu odvzame- momateram in jih krmimo iz ve- dra Prve dni nanslflmo teleta 4-5 krat, nato trikrat dnevno. Pr; tem moramo paziti, da bo ^wlno mleko vedno sveže za napaienje in enake temir>erature. kot jo ima krsva. THe naj dobi vsaj prve tedne mlezivo, ki je bogato na beljakovinah in mineratlnih sno- veh. Nato pcoTiioizemo pirvo, na PTUJ. DNE 6. JUNIJA 1958 PTUJSKI TEDHIK Stran 3 INFORMACIJE DEŽURSTVO ZDRAVNIKOV SPECTALISTOV ZA OTROSKE BOLEZNI Dr. Poznik Aleksander, Ptuj — Ciril Metodov drevored: pK>nede- Ijek, 9. junija 1956; torek, 10. ju- nija 1958; četrtek. 12. junija 1958. Dr. Neudauer Ljuba, Ptuj: pe- tek, 6. junija 1958; sobota, 7. ju- nija 1958; nedelja, 8. junija 1958; sreda, 11. junija 1938. Dežurstvo zdravnikov Dr. Pire Ladislav, Ptuj — 2nt- daričeva, telefon štev. 73: pone- deljek. 9. junija 1958, od 16. do 7. ure; torek, 10. junija 1958, od 16. do 7. ure. Dr. Medved Ivo, Ptuj — Na tra- tah: sobota, 7. junija 1958, od 16. ure, nedelja, 8. junija 1958, do 7. ure 9. junija 1958; nede- lja, 8. junija 1958, od 16. ć ) 7. ure 9. junija 1958; četrtek, 12. junija 1958, od 16. do 7, ure. Dr. Rakuš Franc, Ptuj — Or- moška cesta: petek, 6. junija 1958, od 16. do 7. ure; sreda, 11. junija 1958, od 16. do 7. ure. MESTNI KINO PTUJ predvaja od 6. do 8. jtmija t. 1. poljski ñlm »SENCA« in od 10. do 12. ju- nija t. 1. ameriški hm »DOBRA ZEMLJA«. Namesto pust<^ovščine Paje in Plutona bo od 10. do 12. junija t. 1. na izrednih predstavah pred- vajan češki barvni film »Pot v prazgodovino«. Predstave za šole in vrtce. KINO NiURETINCl predvaja 7. in 8. junija t. 1. ameriški film »JAJCE IN JAZ«. KINO MAKOLE predvaja 7. in 8. junija t. 1. ameriški film »TAJ- NOST ZAPUŠČENEGA VRTA«. KINO »VEDROST«, MIKLAVŽ PRI ORMOŽU predvaja junija t. 1. ameriški barvni film »POŽE- NI. JOE!« RADIO LJUBLJANA DNEVNI SPORED ZA NEDELJO, DNE 8. JUNIJA 1958 6.00—7,00 Vesele domače viže v nedeljskem jutru — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in vremenska napoved. 7.00 Napoved časa, po- ročila, vremenska napoved in ob- java dnevnega sporeda. 7.15 Re- klame. 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva, 7.35 Vedre me- lodije. 8.00 Športna reportaža. 8J.5 Z zabavnimi zvoki na pot. 8.45 Mladinska radijska igra — Smiljan Rozman: Ujetnik. 9.30 Skïvenska pesem v dobi romanti- ke. 10.00 Še pomnite tovariši; — Franc Stadler — Pepe: Skušali smo rešiti Toneta Tomšiča. 10.30 Kar radi poslušate (pisana vrsta priljubljenih skladb). 11.30 Tri simfonične rapsodije. F. Liszt: Ogrska rapsodija št. 1. M. Vddo- pivec: Rapsodija za violino in or- kester. A. Dvorak: Slovanska rap- sodija št. 1. 12.00 Nedeljska revi- ja popevk in zabavnih melodij. 13.00 NapK)ved časa, poročila, vre- menska napoved, pregled dnevne- ga sporeda in obvestila. 13.15 Za- bavna glasba, vmes reklama. 13.30 Za našo vas. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 15.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in obvestila. 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 16.15 Zvone Kržišnik: Pismo, ki prinaša zna- nje in moč. 16.45 Glasbeni mo- zaik. 17.30 Radijska igra — A. P. Cehov: Poštarjeva žena (ponovi- tev). Režija Maša Slavčeva. 18.15 Na obisku pri čeških zabavnih an- samblih, 18.40 »Ja sam mladi Dal- matinac ...« (venček dalmatin- skih narodnih). 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame. 19.30 Ra- dijski dnevnik. 19.45 Prenos no- gometne tekme za svetovno pr- venstvo med reprezentancama Ju- goslavije in Škotske (Prenos iz Veeterasa na Švedskem). 20.50 Igra Werner Müller s svojim or- kestrom. 21.15 Iz operetnega sve- ta. Johann Strauss: Netopir. Carl Zeller: Ptičar. Izvajajo: Vilma Bukovec, Sonja Hočevar, Zlata Gašperšlč, Miro Brajnik, Gašper Dermota, Drago Čuden, LKZ, Or- kester Slovenske filharmonije — dirigent Jako\' Cipci. 22.00 Napo- ved časa, poročila, vremenska na- poved in pregled sporeda za na- slednji dan. 22.15 Nočni koncert. Josif Enrico: Sonata antica (Or- kester Beograjske filhamvonije dirigira Krešimir Baranovič, kla- vir solo Olivera Djurdjevič). Uroš Prevoršek: Pietà (Izvajajo Boža Glavak: niezzosopran, Miro Braj*- nik: tenor. Ljubljanski komorni zbor tn Orkester Radia Ljubljana, dirigent Uroš Prevoršek). 22.55 Poročila. 23.00—23.15 in 23.30— 23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda). Mi\m pioiüle Mi v Pii Občinska zveza DPM v Ptuju je od 24. do 28. maja prirediila v želeizničarskem domu v Ptuju raz- stavo tehnične ustvarjalnosti pio- nirjev iiz občine Ptuj. Na razs.tavi je sodelovala gimnaziija iz Ptuja, deloma osnovna šola »Mladika«, šole Breg, Mackovci ш I>omava. Še večji uspeh bd dosegla raz- stava, če bi sodellovate vse šole iz občine Ptuj. Največ izdellkov je izšlo iz "gi- mnazije Ptuj. I*ričejo nam, da je m^ed našo mladino nešteto skritih talentov, ki se lahko ob pravilnem na dad jn jem izpopolnjevan ju raz- vijejo v s'posobne ustvarjalce. Na razstava je bil liičen izde- lek pdoTbirja iz gimnazije Ptuj učenca Pubarja, ki je izdeiaJ mo- stiščarje. Poleg mostiščarjev so bile krasne nalepljenke-intairzije iz slame, električni kuhalnik učen- ca Čur>ina in garnitura pohaštva v slovenskem narodnem slogu — vse izdelki učencev iz gimnazije Ptuj. Umetoiško so izdelani peti iz vseh šol. Posebno lepo je izdelan tu4i plug, spominski iadelek èolski upraviteljici tov. Meti Feldin v Domavi. Vsi razstavljeni izdelki so zelo origiinalni, kot lutke, tehnične igrače, živaM in kipi. Prosvetni delavci, ölanii žiri'je OLO Mariibor, so izhraili za okraj- no razstavo, ki bo v Macii.boru od 7. do 15. junija, sledeče izdelke: 1. letalonosilka »Forestal«, Mar- kovci; 2. ladja T-34, gimnazija Ptuj; 3. podmornica, gimn. Ptuj; 4. garnitura pohištva v slov. nar. skvgu, gdmn. Ptuj; 5. namizna sve- tilka, giimn. Ptuj; 6. tri nalep- ljeni« e iz slame-dntarziije, gimn. Ptuj; 7. električni kuhalnik, giimn. Ptmj; 8. pav, gimn. Ptuj; 9. noj, gimn. РШј: 10. plug. Domava; 11. grad, Mankovci; 12. leteči nriodeiH- gunienjaiki, letaiski nKxlelarji iz Aenokluiba Ptuj; 13. maketa mo- stu, дзтп. Ptuj; 14. namizna sve- tüEka, gimn. Ptuj; 15. leseni pod- nos -(piaden j-omamentiika. Oičivtidno je, da je žiri ja izbia- la čisto tehniko. Na razstavi nii bik) izdelkov foto-kino in radio- tehniike. Razstavo je obiskalo okoli tisoč obiskovalcev. Želeti bi biđo, da se prihodnje razstave v letu 1959 udeležlijo vse šole iz občine Ptuij, saj je znano, da se je vfirasanje tehnične vzgo- je mladega rodu preneslo na do- sti širše področje, kot je to bilo doslej. J. K. Gimnazija Ptuj: E^arjevi mostiščarji Hoj pomMi: Otroka je treba razumeti (Iz revije Mladi svet) Nemara ni zlepa katerokoJi ge- slo bolj znano v sodobni vzgoji rr>ed vzgojitelji vseh vret kakor geslo: »Otroka je treba razume- ti!« Slišimo ge povsod, kjer se ljudem zapileta beseda okrog vprašanj vzgoje: v družinah med starši, po šolah med poidlcmteni vzgojitelji, rva raznih vzgojnih predavanjiSh m drugod. Sam zven tega .sodobnega vzgojnega. gesJa je vsekakor ze- lo lep, poln človeške toplitne in vzgojne prizadetosti, zelo napre- den in globoko humanističen. Zal, pa njegova napačno pojmo- vana vsebina nemalokrat povzro- ča v vzgoji mnogo škode, ker je to geslo doživelo enako usode kakor vsako drugo, ki so mu ljudje spremenili ustvarjftlno vse- bino v frazo. Dovdlite mi pnimer iz življe- nja, ki pa ni osamljen. Obiskal sem prijatelja. Ravno- kar so večerjali : moj prijateij, žena in dva otroka, fantiček v petem, dekletce pa v sedmem le- tu. Prisedel sem in beseda nam je prav prijetno stekfla. Vmes sem opazoval otroka. Kar naprej sta nas z vpitjem, seganjem v besedo in raznimii nïuhavositmi motilla v pogovoru. Zelo čuden se mi je zdel ta družinski običaj, saj sem se nehote morali ravna- ti po zgledu svojega prijatelja, ki je pri priči obmolknili, brž ko se je oglasil otrok, in z vso po- zornostjo poslušal zdaj muhavost enega zdaj drugega. Žena пш je pri tem žvesto sledila. Radijs-ki sprejemnik je bil odprt. Deklici nekaj ni bilo po volji. Oče je ni mogel preprositi, naj pusti apa- rat pri miru, da bi slišali vremen- sko naiîxxved. A nič ni pnxnagala očetova želja. »Oče, pusti jo, sag veš...« »Aha,« sem si mislil in dopolnil misel svoje gostitelji- ce... »Saj veš: otroka je pač treba razumeti!« Ni spet minilo pet minut, ko se je pa zdaj fantiček sipomnil, da hoče namesto majhne veliko žlico. Ker ni nihče pri priči sko- til in mu je prinesel, je v ihti zalučal svojo, da je odletela rav- no mimo mojih očal in padla v veliko vazo v kotu sobe, ki se je V hipu sesuila v pisane Črepi- nje. Potuhnili sem se in čakal, goto- vo v večj'i zadregi kot fantiček, kaj bo. A zgodilo se ni nič vzgoj- nega. Zanimivo, zdaj je mati ho- tela udariti fantiča po roki, pa jo je mož ostro pogledal in za- držano siiknil: »Kaj ne vidiš, da je otrck, zak«j mu pa nisi dala diruge žlice ...« Ko je pri opaizil, da so se mi usta ter sama odprta od pre- senečenja spričo take pedagoške modrosti, se je vljudno obrnil k meni in me prav po tovariško podučil : »Vem, da se čudiš, ampak veš, jaz sem bral v tujih revijah, da mora biti otrok povsem svobo- den in da ga je treba pustiti, da pride sam do spoznanja, kaj sme in česa ne.« Moja osuplost je naraščala. Nič čudnega, saj sta mi potem še dolgo, oba z enako vnemo po- jasnjevala, kako vzgajata svoja otroka fx» najnovejših vzgojnih metodah, ker želita, da bi bila nekoč otroka povsem svobodna človeka, brez notranj'ih konflik- tov in z idealno razvito oseb- nostjo. Tako sem spoznal, da imam pred seboj lep primer družinske vzgoje po načelu oziroma bolje po frazi >K>troka je treba razu- meti«. Moram priznati, da sem se zgrozili, ko sem si predstavljal, kakšna bosta ta dva otroka kot odrasla človeka. Bosta res tako svobodna človeka, kakor upata njun« roditelja? Ai I ne bosta bolj verjetno bree čuta do sočlo- veka in do obveznosti do družbe, a hkrati sužnja svoj« nevagojene osebnosti, svojSh teženj in svojiih breeizhodnilh notranjih konflik- tov? Morda se zdi komu never- jetno na prvi pogled: 2^kaj bo- sita ta dva otroka nekoč sužnja svojrh notranjih konfliktov, če so ja pa starš;i ves čas vodiili ^ta^ko, da so jima siproti razvozlavali vsako situaciijo, da do konfliktov v njunem duševno osebnostnem razvoju sploh ne bi prišlo? Zato, ker so starši v otrošiidh letih od- stranjevali ia; njune življenjske htežine vse, kar bi jima lahko povaBPOčalo notranje konflikte, ob čemer bi se naučila svoje težnje vsklajati s težnjami okolice in konillikte odstranjevati z aktiv- nim vraščanjem v okolje. Ker se pa tega nista naiučUa že zmlada. je vedika nevarnost, da se nikoli ne bosta mogfla naučiti in da'bo- sta tako postala žrtvi namesto OTiagovalcev tastih konfliktov, katerih so ju starši hoteli po vsi sili obvarovati. Vellika težava kritičnega vred- notenja vzgojnega načela »otro- ka je treba razumeti« je v tem, da se opira na pomembno razvoj- no resnico otrc¿cove duševnost! in osebnosti: rast otrokove notra- njosti se lahko usodno zavozla ali celo izmaliči, če je vzgojno ravnanje z njim takšno, da mu povzroča notranje konflikte, ker ovira uresničevanje njegovih te- ženj In potreb. To pomembno spoznanje sodobnega dušeslovja pa so mnogi prelili v dokaj pre- prosto vzgojno govorico: otroiku je treba čimbolj dovoljevati, da uresničuje svoje potrebe in tež- nje, ker sicer nastanejo v njem duševni konflikti, ki so vedno ze- lo neva^mi za zdrav razvoj oseb- nosti. Prav ob primeru tega gesla lahko še bolj nazorno spoznamo veliko resnico, da vseh spoznanj psihologije torej še ni moč imeti za suho zlato v vzgojni praksi. A od kod imamo pravico trdi- ti, da je vzgojno geslo »otroka je treba razumeti«, kiljub njegovi nesporni humanistični vsebin; lahko tudi močno zaviralno n celo usodno za zdrav otrokov osebnostni raizvoj? O tem govor dovolj prepr'čiji- vo in zgovorno vzgojna prak'ïa življenjske poti in vzgoje otrok, vzgojenih po tem načelu. Nemoč sodobne vzgoje marsi- kje po švetu je spričo samopaš- nosti mladine v mnogoč-^m sad načela »otroka je treba razume- ti«, ki ga je v zadnjih desetletjih prinesla v vzgojeslovje moderna psihologija. Kar doživljajo v vzgojnem področju v marsikate- ri deželi v velikem, pa doživlja- mo v malem marsikje tudi pri nas. Ptujski brodarji so se udeležili prvega letoš- njega kajak-slaloma Prejšnjo nedeljo so se štirje Člani brodarskega društva Ptuj udeležili prvega tekmovanja v kajak-slalomu na divjih vodah v Tacnu pri Ljubljani. Tekmovanja so se udeležili tekmovalci iz Za- greba, Ljubljane, Kranja in Ptuja. Proga je bila zelo težavna in za- radi prenizke vode so se tekmo- valci precej trudili. V skupini kajak 1. razred je dosegel zelo lep uspeh član Ptuja Pavličev, ki je dosegel tretje mesto. Ostali tekmovalci so se razporedili na naslednja mesta. Uspeiii in načrti ptiiisklh esperoetistov v Ptuju je 26. maja t. 1. opra- vilo esperantski »A« izpit 8 te- čajnikov in tečajnic. Z odliko je opravila izpit Frančka Petek iz »Delte« Ptuj. Odličnjak je tudi tov. Joško Hajšek, uslužbenec obč. ljudskega odbora Ptuj. Ta teden je končal pouk espe- ranta tudi na ptujski gimnaziji. Kot kaže, bodo zadovoljive rezul- tate pokazali tečajniki iz 1. letni- ka in da bo i2aTied 9 tečajnikov 2. letnika nekaj odličnjakov. Med njimi je najboljši Slavko Širec, ki gs bo letos društvo poslalo na le- tovanje v Radovljico. Dva sedmo- šolca, ki se učita snov za višjo stopnjo, bosta avgusta t. 1, ob- iskovala seminar za učitelje Espe- ranta na Višji gori. Jugoslovan- skega esperantskega kongresa se bo kot delegat udeležil v Zagrebu učitelj esperanta tov. Kojc Mar- tin iz Središča, ki je po svojem članku v »L. P.« znan najširši javnosti. V Središču je bil izpit v nedeljo, 1. junija t. 1. Ptujsko esperantske društvo bo zastopal na kongresu bolgarskih esperan- tistov v Varni letos julija tov. Jože Majcen, predmetni učitelj iz Hajdine. S turistično sekcijo Fe- deracije esperantistov Jugoslavi- je .se bo julija letos udeležilo 21- dnevnega potovanja po Evropi 5 Ptujčanov. Udeležili se bodo sve- tovnega esperantskega kongresa v Mainzu, obiskali pa bodo tudi svetovno razstavo v Bruslju. Vi- deli bodo Holandsko, Francijo, Švico in Italijo. Ptujsici sedmošoici so Igrali SedmošcJci ptujslœ gimnazije uprizorijo vsako leto tradicional- no dijaško igro in so nam doslej prikazali že lepo število domačih in tujih dram, klasičnih komedij in veseloiger. S tem dokazujejo, da se znajo spoprijeti z najrazlič- nejšimi organizacijskimi posli in da zmorejo ša kaj razen šolskega dela. S svojimi igrami gostujejo predvsem po podeželju, kjer ima naš kmečki človek bolj redko pri- ložnost videti kakšno gledališko predstavo. Letošnji sedmošoici so naštu- dirali komedijo v treh dejanjih »Roksi«, ki jo je napisal Barry Cannevs, prevedel Geyer in jo po tej predelavi prevel v slovenščino Janez Cesar, znani igralec Ljub- ljanske Drame. Delo samo je lah- kotna komedija iz življenja ame- riške gospode, ki ima težave z doraščajočimi otroki, ki jašejo .vsak svojega konjička. Kljub te- mu, da je delo brez umetniških ambicij, je Ijubk^) i{i prijetno in zaradi tega zelo priljubljeno na amaterskih, posebno na dijaških odrih. Prvo uprizoritev pa je »Koksi« doživela v ljubljanski Drami v sezoni 1932''33, ko jo je na oder postavil Osip Šest. Premiera sedmošolske komedije je bila v Markovcih, kjer si jo je ogledalo precejšnje število ljudi, predvsem mladine, ki je tudi pri poznejših gostovanjih tvorila ve- čino gledalcev. Z »Roksi« so sed- mošoici gostovali v Destemiku, Gorišnici, Središču in Rogoznici in je bila povsod razen v Gorišnici dobro obiskana (vzrok slabemu obisku v Gorišnici je vsem, po- sebno pa lanskoletnim sedmošol- cem dobro znan!). V ponedeljek, 2. junija 1958, je bila uprizoritev v Ptuju. Ob 16. uri popoldne so napolnili dvorano Mestnega gledališča učenci ptuj- skih osnovnih šol in dijaki gimna-' zije, ob 20. xiri pa starši, profe- sorji in vsi, ki z zanimanjem in skrbjo spremljajo napredek da- našnje šolske mladine. Gledalci so bili z uprizoritvijo zadovoljni. Naslovno vlogo Roksi je toplo in talentirano zaigrala Stanka Mlakarjeva. Njenega očeta Billa Karringtona, trgovskega potnika, je igral Sergej Pavličev in mamo Vera Krajnikova. Njuna druga hčerka Grace je bila Vasja Jurec. V ostalih vlogah so nastopili Edo Siegler kot Bill Caldwell, Emerih Weigl kot Tony Anderson in Franc Luževič kot advokat Fran- cis OFlaherty. K uspehu je sedmošolcem mno- go pripomogel rešiser in igralec ptujskega gledališča tov. Adolf Anderle, ki je delo režiral in so mu za njegov trud in prizadev- nost sedmošoici toplo hvaležni. Prav tako pa tudi vsem drugim,, ki so pripomogli, da je uprizoritev komedije uspela. -af- Novosti Študijske knjižnice v Ptuju Grey, Z., Grmeča gora. Mari- bor. 1958. Arpe, v.: Knaurs Scha.uspiel- führer. München-Zürich, 1957. Schmidt, H. : Philosophisches Wörterbuch. Stuttgart, 1957. Goethe: Faust. Stuttgart, 1956. Lennartz, F.: Dichter und Schruftsteller unserer Zeit, Stutt- gart, 1957. Lennartz. F.: Ausländische Dichter und Schriftsteller unse- rer Zeit. Stuttgart, 1957. Oppenheimer, J. R.: Wissen- schaft und alilgemeines Denken. Hamburg, 1956. Altheim, F.: Reich gegen Mit- temacht. Asiens Weg nach Euro- pa. Hamburg, 1957. Schmölders, G. : Kon jukturen und Krisen. Hamiburg, 1955. Sedlmayr, H.: Die' Revolution der modernen Kunst. Hamburg, 1957. Sohelsky, H.: Soziologie der Se- xualität. Hamburg, 1958. Kemper, W.r Der Traum und seine Bedeutung. Hamburg, 1956. Knjižnica je odprta ob pone- deljkih, sredah tn petkih od 11. do 12. ure, ob torkih, četrtkih in sobotah pa od 13. do 19.30. Učenci 8. razreda v Markovcih so se poslovili od šole Upraviteljstvo naše šole se če- dalje bolj trudi, da bi se že otroci v teh obveznih šolskih letih čim- bolj izobrazili in postali tako de- lovni člani človeške družbe. Po- sebno učenci 8. razreda imajo možnost do vsakovrstne izobraz- be, zato smo se to leto z vsemi močmi oprijeli učenja, da bomo vsaj tako koristili domovini. Za- kaj prva naša naloga je, da se učimo. Le kdor kaj zna. lahko ko- risti družbi. Celo šolsko leto smo z zanimanjem poslušali predava- telje in se tudi po njihovih na- vodilih ravnali. Posebno dober predavatelj je bil upravitelj tov. Žlahtič. ki nam je z veseljem po- jasnil vse, česar nismo razumeli ali znali. Na njegovo pobudo smo si ogledali TAM in Elektrokovino na Teznem. Z zanimanjem smo opazovali delo v tovarni. Udeležili smo se tudi mladinskega glasbe- nega festivala v Ptuju, pod vod- stvom tov. Kafola, kjer smo do- segli prvo mesto, saj smo se vse leto pridno udeleževali pevskih vaj. Učil nas je tov. Kafol, Id je poznan daleč naokoli kot izvrsten pevovodja. Na šoli je bil ustanov- ljen tudi Avto-moto krožek, ki so se ga fantje radi udeleževali, saj so se naučili marsikaj novega Spoznali so vse najmanjše delce iz katerih so sestavljeni pogonsld motorji. Sedaj ob koncu šolskega leta so polagali izpit, ki so ga vsi z lepimi uspehi napravili. Za nji- hovo uspešno delo so dravska 2. Smrti: Jožef Predikaka, Ptuj, Grajska 1, rojen 1891, umrl dne 20. maj& 1958; Alojz Škofič, Ptuj, Prešernova 23, rojen 1904, umx-l 22. maja 1958; Afojz Golob, Brst- je 8, rojen 1888, umrl 21. maja 1958. Hržič Franc. Drakšl 15. roj. 1935, umrl 26. maja 1958; RoŠkar Alojz, Spuhlja 91, roj. 1892. umrl 27. maja 1958; Selas Doroteja, Domava, roj. 1954. umr- la 27. maja 1958; Vajsbaher Aloj- zija, Stuki 23, roj. 1905, uñarla 28. maja 1958; Grandošek Eliza- beta, Spuhlja 132. roj. 1901. umrla 29. maja 1958; Petrovič Marija, Ptuj. Aškerčeva 12, roj. 1888, umrla 29. maja 1958. Mlad: hočejo brt: zvest:, pa ne morejo; stari hočejo biti nezve- sti, p» ne пкгејо. — (O. Wilde) Sreča jé nevsaljav gost; nje- govo msotnost ugotovjno šele ob smrt^ — iA. I>eçourçeue) Novi naročniki »Ptujskega tednika« Drevenšek Matevž, Pieterje 38. Lovrenc na Dr. polju; Vinko Maks. Majski vrh, Vid^; Pr^roq^üs Marte, Ptnj, Mlinska c. 3; Kuhar Akijzije, Mestni vrh 26. Ptuj; Le- sko«var Franjo, Dcmjagamo mladini, da prevzema odgovornosti in utitra naipredku nove poti. Mladost pospešuje polet hitre- ga razvoja naše socialistične iz- gradnje. Nikjer drugod ne more m'^.sdiine razpeti svoj;h kril bolj široko kot pri nas, nikjer ni bolj go5i)cder svoji'h stremljenj, kajti .socia.lizem, ki ga izgrajujemo, je hundan in mlad, pred njim se prihodnost šele odpira. Mladost je nenehno gibanje, večno obnavljanje družbenih sil. Prav ziaradi tega se nam zdi po- b\Kla občinskega ljudskega odbo- ra PaliMa v Beogradu še toliko leipša, ker že dve leti slovesno praznuje tisti dan v življenju mladeiga človeka, ko kot polnole- ten državljan prevzame na svoje r^e vso odgovornost, ki jo polnoletnost nalaiaa. Štiriindvajse- tega maja se občinski ljudski od- bor te občine vsako leto zbere na .slavnostna seji, da mladim dr- žavljanom svoje ofcčdne čestita k dnevu njihove polnoletnosti, da sr>ozna svoje mlade voBvce in jim pove nekaj besed o dolžno- stih. ki jih siprejontajo, in o pra- vicah, ki so si jtih 'pridobili. Teoa dne pohvali in nagradi naj'bol'jše HUMOR Učitelj: »Janezek, razloži mi, kaj je mxeža?« Janezek: »Mreža je veliko lu- kenj, ki so povezane z vrvico!« Matiček vidi prvič v življenju kačo, ki se počasi plazi proti gr- movju, in zavpije: »Glej, mama, tukaj je rep, ki miga brez psa!« »Kaj imaš nad seboj ob jasnem dnevu?« »Modro nebo in sonce.« »In kadar dežuje?« »Dežnik.« * Učitelj ima v šoli predavanje o človeški glavi. Zdaj pozove učitelj učence, naj naštejejo orgagne člo- veške glave. Janezek se oglasi: »Uho, gospod učitelj !« »Dobro,« reče učitelj. »Mihec, še ti kaj povej!« ^>Uho, gospod učitelj!« reče Mi- hec. »Saj to je pravkar Japezek po- vedal !« »Da, gospod učitelj, toda jaz som mislili drugo \jho!« se odreže Mihec. Janezek op>ozori Mihca: »Tvoj dežnik ima luknje!« Mihec: »To je čisto v redu. Ka- ko pa naj sicer vem, da je nehalo deževati.« med njdmi za vse, kar so storiU, in jih povabi k sodelovanju tudi v prihodnje. Morali bi slišati te mlade dr- žavljane, ko govore! Kako resne in obenem kako polne poleta so njihove misli. Kakšna zavzetost za stvar miru, istočasno pa kako velika vera vase in v-prihodnost. To je lepa in koristna slove- snost. Pravcati praznik. Moštveno tekmovanje v I. okraj- ni ligi se bliža zaključku. ŠD E4uj je do sedaj v vseh tekmah zma- galo in sicer: v Mariboru proti ŠS Studenci 6.5:1.5, v Rušah proti ŠS Ruše 5.5:2.5, v Ptuju proti ŠS Pohorje-Fram 4.5:3.5, Ss Obrtnik- Maribor 3.5:3.5 (z eno nedokon- čano partijo, ki bo ocenjena, ver- jetno v koriist Ptuja) ter proti ŠD Miklavž 5:3. (ŠS Tezno je bilo iz tega tekmovanja izključeno.) V nedeljo, 8. t. m., se igra zadnje kolo. ŠD Ptuj nastopa v Mariboru proti vcdečemu moštvu ŠS Krilato kolo, ki je sicer eno tekmo■ zgu- bilo, vendar nabralo več točk (29, dočim Ptuj 254-1). Ker bo ta tek- ma odločila prvaka, bi bilo po- trebno, da nastopi ŠD Ptuj vsaj to pot z najmočnejšim moštvom, kar se mu je do sedaj posrečilo zaradi finančnih težs^ samo v I. kolu in to proti ŠS Studenci. II. okrajna liga bo tekmovala v jeseni. V tej skupini bodo lahko nastopila moštva vseh osnovnih šahovskih organizacij, ki niso v I. ligi. Prv¿ dve najboljši moštvi s tega tekmovanja pridobita pra- vico nastopa v I. ligi, dočim bosta iz I. lige izpadli zadnji dve moštvi. " NEMI - spet spregovoril Alfonso Espinola iz Venezuele je bil nad 50 let nem Govor je izgubil v rani mladosti, ko so ga nekoč hudo prestrašili. Dolgo časa so se zaman mučili, da bi ga ozdravili in moral se je spri- jazniti s svojo usodo. Pred dne- vi pa je nenadoma spet sprego- vorit Govor se mu je povrnil na prav tako čuden način, kakor ga je bil izgubil. Ko je s svojimi tovariši lovil ribe, se jim je čoln prevrnil in znašli so se v morju. Alfonso se tega ni preveč pre- strašil, ker je bil dober plava- lec. Nenadoma pa je zagledal za seboj velikega morskega psa in tedaj je prestrašen kriknil. Po- šast se ga ni dotaknila in mož se je srečno rešil na obalo. Od tedaj normalno govori kot vsak drug človek. Avslniska bilanca z državami evropske gospodarske skupnosti Avstrijska trgovinska bilanca z državam,; evropske gospKjdarske skupnosti je billa lani pasivna. Iz teh dežel so uvvaizàli blaga za 15,2 milijarde, izvozila pa za 12,5 mi- lijarde šiliingov. Prehrambenih sredstev in posladil so uvoziili za 1293 milijon-v, izvozili pa za 869 milijonov šilingov. Sijrovin so uvozili za 2864 mniijonov, izvozili pa za 4891 maMjonov šiliingov, fi- nalnih izdelkov so uvozili za 11.094 milijonov in izvozili za 6750 miliijonov šdlingov. Iz tega je razvidno, da je bila trgovin- ska bilanca pri prehrambenih sredstvih in finalnih izdelkih pa- sovna, ednno pri siuirovinah je bila aiktivna. Tudi nasproti ostalim državam OEEC, ki ne priipadajo evropski gospodarski skupnosti, temveč bi naj bile zajete v trgovinsko pro- sto cono. je avstrijska trgovin- ska bilanca z uvozom za 3976 milijonov šilingov nasproti izvo- zu za 3722 milijonov šilingov na- lahno pasivna. Sestava blaga pa je v prometu s tenvi državam; ugodnejša. Pri prehrambenih sredstvih znaša postavka uvoza 405 milijonov šilingov, izvoza pa 86 milijonov šilingov. Surovin so uvozili za 876 milijonov, izvozil; pa za 407 miliijonov šilingov, fi- nalnih izdelkov so uvozili za 2494 milijonov, izvozili pa za 2836 milijonov šilingov. V trgo- vinskem prometu s temi dežela- mi prevladuje avstrijski izvoz finalnih izdelkov, dočim je bilan- ca pri prehramibemih .sredstvih in surovinah pasivna. Najstarejši časopis V Evropi pripada častno mesto najstarejšega med vsemi časopisi angleškemu dnevniku The English Mercury. Ta je namreč začel iz- hajati leta 1588; torej bo kmalu slavil 400-letnico. To pa še daleč ni najstarejši časopis na svetu. Tega najdemo na Kitajskem. Imenuje se King-Ku in je prvič izšel pred 2850 leti. Zanimivo je, da izhaja še danes. Praktični nasveti Kako določimo starost jajc ? Večjo globoko posodo napolnimo s solno raztopino (15 dkg soli na liter vode) in vrzimo jajca va- njo. Čisto sveža jajca bodo po- tonila na dno, starejša plavajo ob vrhu, pokvarjerta pa čisto na po- vršini. Staipost jajc ugotovimo tu- di tako, da jih podržimo proti soncu ali močni svetilki. Če je rumenjak razlit, so jajca stara, ♦ Tudi beljak vloženih jajc je moč stepst-i v sneg, če mu do- damo nekaj kapljic limono\'ega soka ali ščepec soli. Vasi za koihoznike Skupma sovjetski gradbenih in- žemrjev pripravlja ob Kaspij- skem morju nove naselbine. Kol- hozniki planinskih vasi bi- se radi preselili na rodovitno zerrkljo v ravmini. Za nove naseljence so začeli graditi kar 400 stanovanj- skih hiš. 2e letos se bo prese- lilo na ravnano 7000 gospodar- stev. Vsaka družina bo dobila 15.000 rutoljev kredita. Na svetu Je nad 70 mili- joftov televizijski spre- jemnikov Televizija se zadnja lota nagk> širi, celo hitreje, kakor svoj čas navadni radijski sprejemnik. Na našem planetu je zdaj že 1087 televizáji&kih oddajnih pas.taj, te- levizijskih sprejemnikov pa je nad 70 milijonov. Najbolj razšir- jena je televizija v ZDA, kjer imajo 529 televizijskih televizij- skih postaj in 47 miliijonov spre- jemnikov. Sovjetska zveza ima 56 postaj in okoli 20 milijonov televizijskih sprejemnikov. Bled in Bohinj med - najbolj obiskanimi turističnimi kraji Po podatkih Zveznega zavoda za statistiko je bilo v prvih šti- rih mesecih letos v 36 največjih in izrazito turističnih krajih v državi 950.000 domač.h in tujih turistov, to je za 13 odst. več kakor lani ob istem času. Do- mači in tuji turisti so največ ob- iskovale Beograd in glavna me- sta ljudskih reoublik. Izmed iz- razito turističnih krajev, je bil največji obisk domačih turistov v Vmjaoki Banji, Roga.ški Slatini, Dubrovniku, Arandjelovcu, Opa- TR2N^ CENE NA PTUJSKEM ŽIVILSKEM TRGU V SREDO, 4. JUNIJA 1958 Povrtnina: Nova čebula 80— 100, fižol 60—70, krompir 10—12, peteršilj 50, rdeča pesa 30, koren- ček 40—50, * špinača 100, zelena 50, radič 80, por 35—40, hren 100, beluši 180. solata 40—50, rabar- bara 100, česen 100, vrtne jagode 200 kg, koleraba 80. din. Sadike: Paradižnik 3—6, papri- ka 3—5, zelje 1, rdeče zelje 1, cvetača 2—3, koleraba 1—2, sola- ta 0,50 din za kos. Žitarice tn mlevski izdelki; Ko- ruza 30, pšenica 40, ajdova moka 60, koruzni zdrob 50, ajda 50, oves 40, prosena kaša 80. Perutnina : Kokoši 250—500, piščanci 300—600, piščančki 60, jajca 12—13 din za kos. Maščobe : Uvožena mast 325, do- mača mast 400, zaseka 300—400 din za kg. Meso: Goveje meso 300, teleti- na 320, svinjsko meso 380 din kg. Sadje in sadeži: Češnje 70— 80 din za kg.' Industrija žarnic uspešna Produkcija avstrijske industrije žarnic je v zadnjnh letih močno narasla. Tako so jih na primer izdelali 1956. leta 27,6 miMjona, dočim so jiiih lam izdelali že 29,5 rruikjona, torej za sedem odstot- kov več. Močno se je zvišal tud: :zvoz teh artiklov, in sicer za 41 odstotkov na 17,6 odst. Zarad liberaiLizacije pa se je na drugi strani povečati tudi uvoz, ki je znašal land 22,8 mildjona šiiikngov m tako bil za 55 odstotkov višjd Ptičje kosti presajajo na človeka Britanski zdravniki so odkrili način, kako nadomestiti 3 po- membne slušne koščice v sred- njem ušesu človeka. Če se te koščice poškodujejo, človek delno ali popolnoma oglxiii. Pri pticah ima podobno ftmkcijo le ena kost. Britanski specialisti za uše- sa, nos in grio so opravili prvo operacijo te vrste. Presadili so ptičjo kost v človeško uho. 0}>e- racija je bila težka, a je uspela. Ni čudno, da ima laž kratke noge, saj nihče ne teka toliko okrog kot ravno ona. Zd nose mole KMET, VRABCI IN ŠKRJANČKI Nekega dne je krenil kmet na polje žet pšenico. Tedaj so v ja- tah priletela vrabci in se spustili na klasje Rekli so kmetu: »Lju- bi kmet, rasmo poza.biM, da si nas redil s krvjo in potom svo- jega dela. Prišlo je poletje, čas najtršega garanja zate. Zaito smo prieteH sem, da ta v zahvalo za- pojemo svoje pesmi, kajti tvoji F>rijatelj: smo « In pričet so se na vse grlo dreti, pri tem pa sc z največjo vnemo pobirak pše- nična zma. Kmeta je popadel bes. S kepa- rm prsti je nagnal vrabce in ogorčeno zakričal: »Sram vas bo- di, ščurki! Najprej nas oropate, potem pa pravite, da snK) vas prostovoljno redili. Sem mar ta- ko zaverovan v literaturo, da bi si s korcem plenice kupil vstop- nico za vraibčje recitacije? Za takšne prijatelje hvala! Jaz takšne p>esnike kratkomalo spo- dim !« Ko so odleteli vrabci, so v ja- tah prileteli škrjančki. Spijstili so se na polje in začeli pobirati mrčes za kosilo. Pobrali so bu- bo, pa sp^t kobilico, vse, karkoli so stakniili, .so pobrali. Potem so se dvignili v zrak in prekrasno zagostoleli. veselo in svetlo. Dvi- gaiHi so se više in više in njih spev je zmeirom lepše donel, tako da je v.sakooar, ki jdh je slišal, mahoma obliila velika radost. Sam kmet na polju se ie za tre- nutek zravnal in se zastrmel v nebo Potem na se je svet sklo- nil, nadaljevali z delom in de- jail : »Res je, kar pravijo. Skrjančk-! so koristne ptice. Ne samo, da jrih ne redimo še druge koristi imamo od njiih — saj uničujejo naše škodljivce in sovražnike Zraven pa se dvigajo v take vi- šnne, tako polnf .so življenja in radosti' Ne, to niso blebetači in bahači. Človek dobi pooum. ko jih gleda Njihove oesmi do- né tako ja^sno. tako le>po. ko da nam z njimi modrino neba ča- ra jo v srce. Nâgraidlnl natečaf ZA PISANJE SPOMINOV I N RAZPRAV O DELOVANJU KP V SLOVENIJI Spomini lahko obsegajo delav- sko gibanje in delovanje Komuni- stične partije za poljubno dobo v preteklosti, tudi za čas pred prvo svetoл^^o vojno pa do leta 1945 in udeležbo avtorja v tem gibanju. Razprave lahko posegajo v ka- tero koli področje partijskeqa dela v razdobju od 1919 do 1945: v politično delo z množicami, stavke, oborožene akcije, volitve, delo v sindikatih, med kmeti, mladino, ženami, v voiski, teoret- ske dosežke, partijski tisk in tehniko, zveze in kanale, kultur- no-pros^'etno delovanje itd. Po- goj je, da se prikaže delo Par- tije na teh raznih področjih in da pomenijo razprave znanstveni prispevek za zgodovino KPJ. Nagrade za spomine so: 1 nagrada 30 000 din 2 nagradi po 25.000 iin 5 nagrad po 20.000 din 10 nagrad po 10.000 din Nagrade za razprave so: 1 nagrada 75.000 din 2 nagradi po 50.000 din 3 nagrade po 30.000 din Obseg spominov nI omejen, razprave pa naj obsegajo vsaj dve avtorski polL Vse nagrajene spomine in raz- prave bo Zgodovinski airt»iv od- kupil, prav tako tudi nagrajene, če bodo na primerni višini. Rok za spomine je 29. november 1958, rok za razprave je 31. marec 1959. Kdor želi, lahko dobi osebno aH pismeno nadrobnejše infor- macije. v Zgodovinskem arhivu CK ZKS. Zgodovinski arhiv CK ZKS, Ljubljana, Tomšičeva 5-1 UPOKOJENKA išče prazno sobo v Ptuju ali na deželi. Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. SVETLOMODRA ŽENSKA JOPICA je bila izgubljena od Kicarja do KZ Rogoznica. Poštenega naj- ditelja prosim, da jo odda proti naqradi v upravi lista. PRODAM HSO Z VRTOM, dam tu- di na obroke. Sesterže 66. DAM NAGRADO 30.000 din tiste- mu, ki mi preskrbi službo vra- tarja v Ptuju ali v Tovarni Ki- dričevo. Naslov v upravi lista, Oiivestilo Združenje rezervnih oficirjev občine Ptuj obvešča vse svoje čla- ne, da bo streljanje s pištolo na vojaškem strelišču v Rabeljčji vasi dne 13. in 14. junija 1958, od 15. ure dalje. Želimo, da člani iz Ptuja izpolnijo svojo obveznost že v petek, 13. t. m,, okoličani in zamudniki pa v soboto, 14. t. m. Udeležba je za vse rezervne oficirje strogo c^vezna! Odbor UROJ Ptuj POZOR! VABILO POZOR! Vabimo cenjeno občinstvo iz Ptuja in okolice na otvori- tev novourejenega vrta Gostil- ne pri Roziki v Ptuju, ki bo v soboto, 7. junija 1958, ob 20. uri. Prvovrstna jedila in pijače. Solidna postrežba. Godba in ples. Ob 22. uri presenečenje. Otvoritev ob vsakem vremenu. Priporoča se in vabi kolektiv! Objava Kmetijska zadruga Polenšak razpisuje mesto {xœlovodja v tr- govini z Tiastopom službe s 15. junijem 1958. Pogoji: Predpisana strokovna izobrazba z večletno prakso. Samsko stanovanje na raz- polago. Vlogo nasloviti na Uprav- ni odbor KZ Polenšak. Preklic Podpisana Zupanič Angela, po- sestnica v Sp. Hajdini štev. 51, obžalujem in preklicujem žaljiv- ke, katere sem izrekla 7. maja 1958 proti Pal Rozi, preUžitka- rici v Sp. Hajdini štev. 52 ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega pregona. Ptuj, dne 10. maja 1958. Zupanič Angela Objava Zadružno trgovsko podjetje »Slovenske gorite« proda: rabljen osebni avto »Fiat-Topolino 500«. Ponudbe dostaviti na upravo pod- jetja do 11. junija 1958. Pravico nakupa imajo gospodarske orga- nizacije in ustanove, po preteku roka tudi zasebniki. Upokojenci! Nekateri osebni in družbiski upokojenci še rtiso predložili za- htev za popravek pokojnine, ki ga omogoča zakon o pokojninskem zavarovanju. V zvezi s tem opo- zarjamo uživalce pokojnin, da bo samo tistim upokojencem, ki bodo predložili zahteve do 18. junija 1958, izplačan znesek popravljene pokojnine od 1. januarja letos. Upokojencem, ki bodo predložili zahtevo po 18. juniju 1958, se bo znesek popravljene pokojnine iz- plačeval od prvega prihodnjega meseca po predložitvi zahteve. Okrajni zavodi za socialno za- varovanje bodo sprejemali zahte- ve tudi brez potrebnih dokazil- nih dokumentov. Dokumente, s katerinni dokazujejo posamezna dejstva, morejo uživalci pokojnin predložiti naknadno. (Iz Zvezne- ga zavoda za socialno zavarova- nje.) Obvestilo Društvo prijateljev mladine Ki- dričevo obvešča, da je moralo preložiti prireditev s tombolo od 8. na 15. junij 1958 v Kidričevem. Tombolski listki so na razpola- go pri Državni loteriji v Mariboru, Gosposka 5 in v Ftuju, Trg mla- dinskih brigad (Magistrat). Društva in organizacije vabimo, naj 15. junija obiščejo našo prire- ditev s tombolo. Odbor Objava Pri Mestni kíHnunalni ustanovi v Ptuju lahko letos dobite obira- nje češenj za ptujskim gradom po določeni ceni. Do 10. tega meseca si morajo interesenti zbrati ošte- vilčena drevesa in položiti denar pri blagajni Mestne komunalne ustanove v Ptuju.