Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, ulica Ghega 8/1, telefon 60824, Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 1 1 / 6 4 6 4 Poitnina plačana N gotovini I K NOVI LIST Posamezna številka 150 li) NAROČNINA: četrtletna lir 1.250 - polletna lir 2.500 - letna 5.000 :: Za inozemstvo: letna naročnina lir 6.000 - Oglasi po dogovoru • Sped. in abb. post. I. gr. 70%. SETTIMANALE ŠT. 1111 TRST, ČETRTEK 9. DECEMBRA 1976 LET. XXVI. Avstrija prizna, da poskus preštevanja Slovencev ni uspel Pariška izdaja »New Yorh Herald Tribune« je objavila 30. novembra daljše poročilo z Dunaja pod naslovom »Austria In-dicates Attempt to Count Slovenes Was Pailure«, v katerem je rečeno, da so avstrijske uradne osebnosti izrecno priznale, da je bilo nedavno sporno štetje jezikovnih manjšin, ki naj bi bilo ugotovilo število slovenske manjšine v državi, neuspeh. Vlada je naznanila nove pogovore s predstavniki slovenske etnične skupine, da bi preučila njihove pritožbe. Uradne °#ehnosti so tudi izjavile — je dalje reče-no v članku — da je Avstrija pripravljena r0.zpravljati Z Jugoslavijo o statusu Slo-vencev v svojih mejah. Avstrija je obtožena od Beograda in od Slovenske republike v Jugoslaviji, da skuša »ponemčiti« Slovence. Slovenci v Avstriji se pritožujejo zaradi zapostavljanja v šolah, službah in pri dradnji stanovanj ter pri občevanju z oblastmi. Voditelji slovenske manjšine na Koroškem so izjavili, da so pripravljeni za novo pogajanje z vlado. Slovensko vodstvo je izrazilo zadovoljstvo, da je bil njegov Poziv pripadnikom njihove etnične skupine, naj bojkotirajo štetje, uspešen. »New York Herald Tribune« potem ob-lektivno poroča o štetju in o tem, da je bila sicer na Koroškem volivna udeležba v nasprotju z ostalo Avstrijo visoka, a da so kile mnoge volivnice neveljavne. Leta 1971 so ugotovili pri ljudskem štetju 17.000 Slovencev. A slovenski voditelji ugovarjajo, dn je njihova etnična skupina dejansko mnogo večja, kot bi hotele pokazati številke iz l. 1971, pripominja ameriški list. Potem omenja še stališče in opravičilo avstrijske vlade za to štetje in omenja določila pogodbe iz leta 1955, podpisane od Združenih držav, Sovjetske zveze, Britanije in Francije, da morajo imeti narodnostno mešani kraji dvojezične cestne napise. »Ko pa so bile take table leta 1972 postavljene, so bile takoj podrte od nemško govorečih avstrijskih nacionalistov in niso mle nikoli več nadomeščene«, zaključuje veliki ameriški dnevnik. Sploh je imelo ponesrečeno štetje manjšin v Avstriji močan odmev v mednarodnem tisku in že dolgo se ni pisalo o ko- (Dalje na 2. strani) Kreisky stopil v stik s koroškimi Slovenci Pogovor s tajnikom N S KS VVaraschem Avstrijski zvezni kancler Bruno Kreisky bo danes popoldne (četrtek, 9. decembra) sprejel na Dunaju odposlanstvo koroških Slovencev. Odposlanstvo bodo sestavljali predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc, osrednji tajnik Filip Warasch, predsednik Zveze slovenskih organizaciji na Koroškem Franci Zwitter ter osrednji tajnik Wieser. Prvi stik kanclerja Kreiskega s predstavniki koroških Slovencev po zloglasnem štetju z dne 14. novembra je vsekakor pomemben dogodek. V Trstu se je te dni mudil glavni tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev Filip Warasch. Izkoristili smo priložnost za krajši razgovor, saj so bili in so še vedno ko roški Slovenci v središču pozornosti slovenske in jugoslovanske javnosti ter tudi dela evropske javnosti. Gospod Warasch, štetje je mimo in je po mnenju nepristranskih opazovalcev pomenilo »fiasko« za vse tiste, ki so ga tako trmasto zagovarjali. Kakšen je trenutno položaj na Koroškem, kažeta dunajska vlada in njen kancler Kreisky kako voljo, da se pričnejo reševati odprti problemi slovenske manjšine? Reči je treba, da je bojkot štetja odlično uspel. Upal bi si celo trditi, da je to prvi večji naš uspeh po prvi svetovni vojni sploh. Prav tako jasno pa je treba povedati, da je v nedeljo, 14. novembra, uspel tudi Heimat dienst, kar pomeni, da bodo prišle vlada in vse stranke na Koroškem zdaj v še hujši konflikt, in sicer prav s Heimatdienstom. Zvezna vlada in stranke so namreč dale koroškemu Heimatdienstu vso možnost za propagando in sploh za nastopanje pred preštevanjem. Položaj na Koroškem se tudi po štetju ni nič izboljšal. Slišali smo, da se tudi koroški Slovenci zavzemate za tako imenovano »pragmatično rešitev« manjšinskih vprašanj. Kaj pravzaprav pomeni pragmatična rešitev? Pojem »pragmatična rešitev« lahko tolmačimo na več načinov. Sam bi prej govoril o »praktični rešitvi«. Koroški Slovenci smo namreč pripravljeni, da se z avstrijsko vlado pogovorimo o vseh odprtih vprašanjih, se pravi o vprašanju šolstva, otroških vrtcev, nastavitvi Slovencev v javne službe, o uradnem jeziku na sodiščih in v upravi in na zadnje tudi o topografskih napisih. Prej smo večkrat poudarjali, da je treba izpolniti 7. člen državne pogodbe, kar je bilo do neke mere megleno. Zato smo našli izraz »pragmatična rešitev«, ki pa pomeni, kot rečeno, praktično rešitev vseh odprtih vprašanj. V svojem boju za obstanek gotovo še vedno računate na solidarnost avstrijske demokratične javnosti, kot prihaja do izraza v okviru solidarnostnih komitejev. Akcije kritičnih volivcev, Katoliške delavske mladine itd. Kakšni so danes odnosi z omenjenimi in podobnimi organizacijami? Videli smo, da so prav solidarnostni komiteji imeli odločilen pomen pred štetjem. Zato smo mnenja, da bodo ti komiteji imeli pomembno vlogo tudi po štetju. Kot sem že omenil, je zvezna vlada kapitulirala pred koroškim Heimatdienstom. Zato je jasno, da je treba mobilizirati čimveč demokratično usmerjenih ljudi v Avstriji, ki bodo prispevali, da bo vlada spet stopila na pravo pot. Po drugi strani pa je treba priznati, da je po štetju prišlo tudi znotraj teh avstrijskih organizacij do novih mnenj, ali pa da omenim primer Katoliš. delavske mladine, ki je na Koroškem prišla pod hud pritisk škofa, oziroma cerkvene hierarhije, ki z raznimi pretvezami, češ da ta organizacija sodeluje s komunisti, skušata v resnici preprečiti solidariziranje s Slovenci. Mi tu v Italiji težko razumemo, da je na primer avstrijska socialistična stranka tako gluha za vaše probleme, kar velja v enaki meri tudi za ljudsko stranko. Kako vi Vi to tolmačite? Pravzaprav danes ne moremo smatrati niti avstrijske socialistične niti ljudske stranke za načelni stranki. Kajti tako prva kot druga sta zatajili socializem oziroma krščanstvo. Dejansko sta obe stranki skrajno oportunistični, ki lovita glasove in vidita, da je manjšina tudi pri glasovih manjšina. Zato se raje opirata na koroški Hei-matdienst, ki ima pri tem vprašanju večino nemških nacionalcev za seboj. To je torej tista uganka, zakaj je prišlo do kapitulacije. Mi računamo na mlajše sile v obeh strankah, in upamo, da bosta z njihovo pomočjo postali bolj načelni. Glavna ovira za rešitev vaših problemov je dejansko na Koroškem samem, se pravi (dalje na 2. strani) Andreotti je iskal posojilo v ZDA RADIO TRST A : : NEDELJA, 12. decembra, ob: 8.00 Poročila. 8.15 Dobro jutro. 8.30 Kmetijska oddaja. 9 00 Sv. Maša. 9.45 Vera in naš šas. 10.00 Praznična matineja. 10.30 Nedeljski sestanek. 11.00 Kratka poročila. 11.05 Mladinski oder: »Koncert v parku« (Mirko Mahnič). .11.35 Nabožna glasba. 12.00 Poročila. 12.15 Glasba po željah. 13 00 Ljudje pred mikrofonom. 13.30 Slovenske ljudske pesmi. 13.35 Klasično, a ne preresno. 14.00 Kratka poročila. 14.05 Musicals. 14.35 Orkestri lahke glasbe. 15.00 Šport in glasba. PONEDELJEK, 13. decembra, ob: 7.00 Poročila. 7.20 Dobro jutro. 8 00 Novice. 8.05 Tjavdan. 9.00 Kratka poročila. 9.05 Tjavdan. 9.30 Obletnica tedna. 9.40 Koncert. 10.44 Poročila. 10.15 Jazz. 10.30 Naši kraji in ljudje v slovenski umetnosti (Lelja Rehar). 11.00 Glasbena šahovnica. 11.30 Poročila. 12.00 Glasba po željah. 12.45 Poročila. 13.00 Sestanek. 14.00 Novice. 14.05 Z glasbo po svetu. 14.30 Mladina. 14.40 Glasba na našem valu. 15.30 Poročila. 16.00 Fabio Vidali: Mana, opera. 16 40 Od melodije do melodije. 11.00 Kratka poročila. 17.20 Koncert. 17.30 Lahka glasba. 18.00 Kratka poročila. 18 05 Srečanje z zborovodji. : TOREK, 14. decembra, ob: 7.00 Poročila. 7.20 Dobro jutro. 8.00 Novice. 8.05 Tjavdan. 9.00 Kratka poročila. 9.30 Nekoč je bilo. 9.45 Koncert. 10.00 Poročila. 10.15 Jazz. 10.30 »Fran Vatovec«, (Lelja Rehar). 10.40 Prosta pot med notami. 11.30 Kratka poročila. 11.35 Iz slovenske folklore. 12.00 Glasba po željah. 12.45 Poročila. 13.00 Sestanek. 14 00 Novice. 14.05 Z glasbo po svetu. 14.30 Mladina. 14.40 Glasba na našem valu. 15.30 Poročila. 16.00 F. Vidali: Mana, opera. 16.40 Od melodije do melodije. 17.00 Kratka poročila. 17.05 Lahka glasba. 17 30 Za najmlajše. 18.00 Kratka poročila. 18.05 Problemi slovenskega jezika. 18.15 Slovenski zbodi. 18 30 Glasbena panorama. 19.00 Poročila. 19.15-19.30 Novice. : SREDA, 15. decembra, ob: 7.00 Poročila. 7.20 Dobro jutro. 8.00 Novice. 8 05 Tjavdan. 9X)0 Kratka poročila. 9.30 Dogodki iz naše zgodovine 9.40 Koncert. 10.00 Poročila. 10.15 Jazz. 10.30 Ženski liki v romanu. 10.50 Glasbena šahovnica. 11.30 Kratka poročila. 12.00 Glasba po željah. 12.45 Poročila. 13.00 Sestanek 14.00 Novice. 14.05 Z glasbo po svetu. 14.30 Mladina. 14.40 Glasba. 15 30 Poročila. 16.00 Solisti. 16.20 Od melodije do melodije. 17.00 Kratka poročila. 17.05 Lahka glasba. 17.30 Za najmlajše. 18 00 Kratka poročila. 18.05 »Slon«. Radijska drama, prevedla Marjana Prepeluh. : : ČETRTEK, 16. decembra, ob: 7.00 Poročila 7 20 Dobro jutro. 8.00 Novice. 8.05 Tjavdan. 9 30 Nekoč je bilo. 9.40 Koncert. 10.00 Poročila. 10.15 Jazz. 10.30 Pogovori o slovenščini. 10.40 Od popevke do popevke. 11.30 Kratka poročila 11.35 Naš posnetek. 12.00 Glasba po željah. 12.45 Poročila. 13.00 Sestanek. 14.00 Novice. 14.05 Z glasbo ipo svetu. 14.30 Mladina. 14 40 Glasba na našem valu. 15.30 Poročila 16.00 Igra harfistka Giuliana Stecchina. 16.25 Od melodije do melodije. 17.00 Kratka poročila. 17.05 Lahka glasba. 17.30 Za najmlajše. 18.000 Kratka poročila. 18.05 Slovenski znanstveniki. 18.15 »Cecilijanka 76«. 18.30 Glasbena panorama. 19.00 Poročila. 19.15-19.30 Novice. : : PETEK, 17. decembra, ob: 7.00 Poročila. 7.20 Dobro jutro. 8.00 Novice. 8.05 Tjavdan. 9.00 Kratka poročila. 9.30 Slovenske žene. 9.40 Koncert. 10.00 Poročila. 10.15 Jazz. 10.30 Včerajšnji poklici (Lelja Rehar). 11.00 Glasbena šahovnica. 11.0 Kratka poročila. 12.00 Glasba po željah. 12.45 Poročila. 13.00 Sestanek. 14 00 Novice. 14.05 Z glasbo po svetu. 14.30 Mladina. 14.40 Glasba. 15.30 Poročila. 16.00 Bruno Cer-venka: Koncert. 16.25 Od melodije do melodije. 17.00 Kratka poročila. 17.05 Lahka glasba. 17.30 Za naj mlajše. 18.00 Kratka poročila. : SOBOTA, 18. decembra, ob: 7.00 Poročila. 7.20 Dobro jutro. 8.00 Novice. 8.05 Tjavdan. g'oo Kratka poročila 9.30 Pojdimo se glasbo. 9.40 Koncert. 10.00 Poročial. 10.15 Jazz. 10.30 Družina v sodobni družbi (Lojze Zupančič). 01.50 Lahka glasba. 1130 Poročila. 11.35 Prati-2.45 Poročila. 13.00 Sestanek. 14.00 Novice. 14 05 Z glasbo po svetu. 14.30 Mladina. 15.30 Poročila! 15 45 Poslušačmo spet. 17.00 Kratka poročila. 17.05 Lahka gyasba. 17.20 izbirajte v di-spoteki. 18.00 Kratka poročila. Glavni italijanski politični dogodek tega tedna je potovanje ministrskega predsednika Andreottija v Združene države, ki je bilo že mesece vnaprej pripravljeno, a vendar pade v nekoliko neroden čas. Italijanski veleposlanik v Washingtonu, ki ga je pripravljal, in italijanska vlada sta bila namreč prepričana, da bo na ameriških predsedniških volitvah zmagal Ford, in tako bi bilo padlo to Andreotti) evo potovanje ravno v konec ene in tik pred začetkom druge Fordove predsedniške dobe in Andreotti bi mogel pripraviti teren za 4-letno plodno sodelovanje z drugo Fordovo upravo. Zgodilo pa se je, da je izšel Ford z volitev kot poraženec in bo ostal v Beli hiši le še do 21. januarja. Tako politični namen Andreottijevega potovanja ne more priti do izraza, tem manj, ker pravila lepega političnega vedenja zahtevajo, da se novoizvoljeni predsednik ne meša v take politične pogovore, dokler ni ustoličen v Beli hiši, in Carter je tudi dal vedeti, da se ne namerava sestati z Andreottijem, prav tako pa tudi ne njegov bodoči zunanji minister Vanče; ta se bo srečal z Andreottijem samo v svojstvu senatorja. AVSTRIJA PRIZNA, DA POSKUS PREŠTEVANJA SLOVENCEV NI USPEL« (nadaljevanje s 1. strani) roških Slovencih toliko in tako objektivno ter zares informativno, kot ob tej priložnosti. Tudi to je smatrati za velik uspeh koroških Slovencev in taktike njihovega vodstva, ki se je odločilo za bojkot, kajti sko-ro vse sodbe tujega tiska so izzvenele v ugotovitev, da je pomenilo štetje neuspeh za avstrijsko vlado v njeni politiki do slovenske manjšine in razočaranje za koroške nemške nacionaliste, ki bi želeli, da se v svetu čim manj govori o koroških Slovencih. štetje pa je še pritegnilo mednarodno pozornost nanje in na razmere na Koroškem. To bi moralo vodstvo koroških Slovencev še nadalje izkoristiti in ne dopustiti, da mednarodno zanimanje zanje spet zamre. (nadaljevanje s 1. strani) pri Heimatdienstu. Ali res ni mogoče najti na Koroškem kak način, kako boliko za vsaj skromen začetek dialoga med obema narodnostnima skupnostima? Kaj je po Vašem glavna ovira? S Heimatdienstom je vsak dialog nemogoč in bi tudi bil odveč. Po mojem bi moralo na Koroškem priti do vsaj tiste malenkostne pripravljenosti, se pravi, da nam mora večina priznati, da imamo pravico do življenja. Heimatdienst tega ne naredi, ker hoče našo asimilacijo. Zato je vsak pogovor, vsak poskus, da bi skupno sedli za mizo, nesmiseln. Preden bomo mi sedli za skupno mizo z drugimi organizacijami in strankami, nam slednje morajo priznati pravico do življenja in se hkrati odpovedati vsakemu vplivu Heimatdiensta. Tako lahko razpravlja Andreotti v Wa-shingtonu v bistvu samo o gospodarskih vprašanjih, ki pa so — po pravici povedano — za Italijo prav tako, če ne še bolj važna kot politični odnosi z Združenimi državami. Andreotti bi rad dosegel od Mednarodnega denarnega sklada, v katerem imajo Združene države glavno besedo, in od nekaterih ameriških bank kakšne tri milijarde dolarjev posojila, da bi si lahko Italija vsaj začasno gospodarsko oddahnila. Toda banke postavljajo za pogoj takega posojila, da mora vlada poskrbeti za zajezitev inflacije v Italiji, predvsem z obdavčitvami, varčevanjem (npr. kar zadeva premično lestvico) in z znižanjem cene dela. O tem zadnjem pa se prav zdaj pogajajo sindikati in Confindustria (zveza industrijcev). Kaže pa, da se bodo pogajanja, s privolitvijo vlade, zavlekla vsaj do Božiča, in tako Andreotti v Washingto-nu še ne bo mogel dati svojim sobesednikom jasnega odgovora. Zato se lahko zgodi, da se bo vrnil iz Združenih držav praznih rok. To pa bi bilo hudo za Italijo. Neki dnevnik — »La Repubblica« — je naslovil svoj uvodnik, v katerem komentira An-dreottijeve pogovore v Washingtonu, ki potekajo, vsaj kar zadeva Forda, v sicer zelo prijaznem ozračju, z esedami »De se bo vrnil praznih rok, bo gorje«. Žal je res tako, toda večji del italijanske javnosti se še vedno ni prikopal do spoznanja, da je gospodarska, ozdravitev I tali) e Odvisna predvsem od Italijanov samih, ne pa od daril ameriškega sv. Miklavža ali Božička. Fosojila bo treba namreč vrniti in ameriškim bankirjem ni nič do tega, da bi igrali nasproti Italiji ali komur koli moža z belo brado in v rdeči obleki z vrečo dolarjev na hrbtu. —o— V poslanski zbornici se je začela razprava o osimski pogodbi. Razprava bo, kot kaže, precej burna zaradi desničarskih ugovorov proti pogodbi v celoti in zaradi še številnejših nasprotovanj proti industrijski coni na Krasu, delno iz političnih, delno iz ekoloških vzrokov. Vendar ni dvoma, da bo odobrena. Jugoslavija je sopodpisnica državne pogodbe. Kaj menite, kako bo jugoslovanska vlada v prihodnjem reagirala na očitno teptanje 7. člena pogodbe? Kaj si pričakujete od jugoslovanske vlade? Najprej bi moral priznati, da je zadnji naš uspeh zato bil mogoč, ker so se Jugoslavija, matični narod, republika Slovenija zavedali, kaj je njihova pravica in tudi dolžnost. Mi menimo, da se bo položaj na Koroškem zaostril. Zato pričakujemo pomoč od Jugoslavije v enaki ali v še večji meri. Konkretno bi vse to takole formuliral: kot že v preteklosti, naj nas Jugoslavija tudi v bodočnosti prizna za subjekt in naj resno jemlje to, kar je že sama izjavila, in sicer, da bo sprejela le tisto rešitev naših problemov, s katero se bomo strinjali tudi koroški Slovenci. Kreisky stopil v stik... Publikacija ilustrirane revije Štern ob avstrijski »tisočletnici« Ilustrirana revija ŠTERN je pred kratkim izdala zanimivo knjižno publikacijo »AVSTRIJCI — LJUDSTVO INFORMIRA«. Publikacija je nastala Iz prizadevanj avstrijskega uredništva revije ŠTERN, medtem ko so jo podprli tudi nekateri vidni politiki, kot na primer dr. Kreisky, dr. Taus in Peter. Istočasno so ob letošnjem avstrijskem državnem prazniku v dunajskem Kunstlerhausu odprli razstavo slikarjev in pisateljev - amaterjev in izdali gramofonsko ploščo s pesmimi »godrnjajočega moža iz ljudstva« Franza VVinklerja. Iz 12.000 pošiljk so uredniki ŠTERN izbrali nekaj karakterističnih spisov, slik in drugih umetniških izdelkov, ki na kritičen način osvetljujejo podobo avstrijskega ljudskega kulturnega mišljenja in vedenja. Vsekakor je publikacija »AVSTRIJCI — LJUDSTVO INFORMIRA« zanimiva že zato, ker prvikrat predstavlja naivno, neorganizirano kulturno delovanje ali sanjarjenje tistih, ki niso poklicni umetniki. Gotovo je knjižica zbirk naivnih, a zato dokaj prisrčnih ljudskih izdelkov s področja umetniškega amaterstva, poleg tega pa tudi odraz marsikatere človeške stiske, zapostavljanja, zlorabljanja — in kritika oholega sveta vladajočih skupin in oblastnikov in prisilami. Tu ni mogoče našteti obilice objavljenih prispevkov. Na začetku je na primer objavljen prispevek 12-letnega učenca Franza Huainiga iz Spi-tela na Dravi, v katerem je nad sliko zelene in z avstrijskimi zastavicami okrašene pokrajine zapi- Za svobodo tiska Vzgojna, znanstvena in kulturna organizacija Združenih narodov (UNESCO) je na konferenci v Nairabiju zavrnila besedilo izjave, ki jo je predložila v odobritev sovjetska delegacija in ki je naletela na ostro kritiko zahodnih delegacij, ker bi pomenila, če bi bila odobrena, nevarnost zia tiskovno svobodo. Sovjetska izijava je namreč določala, da so države odgovorne nasproti tujini, tj. mednarodno, za dejavnost vseh množičnih obveščevalnih sredstev, ki delujejo pod njihovo jurisdikcijo. To bi pomenilo — čeprav so Sovjeti trdili, da ni bilo tako mišljeno — da bi hotele države (ali da bi bile prisiljene k temu) imeti nadzorstvo nad vsemi organi obveščanja na svojem ozemlju in nad izmenjavo novic. To pa bi nujno zadušilo svobodo tiska. Sklenjeno je bilo sestaviti .novo besedilo »kompromisnega- značaja, glede katerega se bodo posvetovali z vladnimi in nevladnimi strokovnjaki in časnikarji. KOLIKO VOJAŠTVA IMA AVSTRIJA? Italijanska agencija Ansa je objavila Pred kratkim poročilo, ki pravi, da lahko mobilizira Avstrija v teku 12 ur 15.000 mož in da lahko spravi na noge vojsko 150 tisoč mož in tisoč tankov. Po določilih državne pogodbe mora imeti avstrijska vojska samo obrambni značaf, vendar pa je Po besedah socialističnega poslanca Stei-ningerja v parlamentu moderno izvežba-na, tudi za gverilo. Letošnji jesenski ma-nevri so dokazali njeno učinkovitost. V zadnjem času, od poletja naprej, je bila avstrijska vojska baje večkrat v alarmnem stanju, posebno ob naznanilu o bolezni jugoslovanskega predsednika Tita, vendar pa se je ob teh »alarmih« marsikaj zataknilo, zlasti pri moštvu. sano tudi tole; »Moja dežela, ti si najepša dežila, zelo vesel sem, ker sem se rodil v moji avstrijski deželi, hvaležen sem ti, da imaš reke in hribe, pozdravlja te svoj Franzi.« Seveda je marsikateri prispevek, ki so ga objavili v STERNOVI publikaciji, dokaj bolj trpek in kritičen, kot naivna poetična hvalnica pravkar omenjenega učenca. Tako na primer pripoveduje perchtoldsdorfski krojač Julius Tischer v spisu »Na' pomoč, jaz sem Avstrijec«, kako so ga vedno gnetli in stiskali, pošiljali skozi vojne in politične prevrate in naredili za »pravega Avstrijca«. Nekateri se spominjajo padlih in v vojni izginulih, vdove in matere objokujejo padle može in sinove, drugi pišejo o prvih letih po drugi svetovni vojni, o zasedbenih četah, o ruševinah in obnovi. Mnogi teksti so prisrčno humoristični, ironični in nagajivi. To moramo opaziti tudi na objavljenih slikah in montažnih lepljenkah, na katerih se ljudstvo ironično spopada z »otokom blaženih«, s to »Noetovo barko Avstrijo«, kot je svojo slikarijo, ki je na STERNOVEM kulturnem natečaju ob letošnji avstrijski tisočletnici prejela drugo nagrado, imenovala' 28-letna dunajska nameščenka Hilde Reichert. Mnogi pišejo o materializaciji življenja, pretiranem konzumu, o onesnaženju vode, zraka in okolja. Slovence bo zanimalo, da je 33-letni celovški nameščenec Karl Schnabl prispeval tri strani obsegajočo slikarijo — komik s poetično - ironično ostjo v pripisanem dvojezičnem nemško - slovenskem tekstu: Prisežemo v bratski slogi, zvestobo domovini, ljubljena Avstrija!« Na slikariji se prikažejo odprta usta patriotičnih kričačev. Prizorišče se spremeni. Nad glavami množice se pojavijo mrtvaške lobanje: Na levi stoje napisi, kot »NAZI-SCHVVEINE«, »FASCHISTEN«, na desni pa »TSCHUSCHEN«, »PARTISANEN«, »GEHT ZU TITO«. Vsepovsod zagore mrtvaške svečke. Kljub trpki slikariji in atmosferi se na zadnji strani V Nemčiji je prišlo do dokončne ločitve med Krščansko socialno stranko, ki jo vodi Franz Josef Strauss, in Krščansko - demokratsko stranko, ki jo vodi Helmut Kohl. Vzrok ločitve je dejstvo, da stranki, ki sta sestavljali skupno krščansko - demokratsko zvezo v opoziciji proti socialnodemokratski vladi, pri zadnjih parlamentarnih volitvah pred dobrima dvema mesecema nista uspeli dobiti večine, za kar dolži Strauss Kohla, češ da je bil premalo odločen. Strauss hoče zbrati okrog sebe vso desno sredino v Nemčiji in vzeti veter iz jader tudi pravi desnici. Straussa je posebno opogumilo za njegov korak neko v mednarodni javnosti malo znano dejstvo. Ko je namreč zahodnonemška vlada pred kratkim dobesedno »odkupila« nekaj stotin vzhodnonemških političnih jetnikov, so se ti po prihodu v Zahodno Nemčijo podali najprej v Miinchen, kjer so se »vsi brez izjeme« vpisali v Straussovo CSU. V socialdemokratski večini pa se ne veselijo tega razkola v krščansko - demokratski opoziciji, kajti prvič bosta obe stranki Schnablovega prispevka prikažeta dva mladeniča, ki skušata zazidati novo stavbo koroške solidarnosti med obema deželnima narodoma. Torej vendarle upanje med človeško spravo in toleranco? Vsekakor lahko trdimo, da je publikacija ilustrirane revije ŠTERN AVSTRIJCI — LJUDSTVO INFORMIRA« dovolj zanimiva in tudi dovolj poučna. Prav bi bilo, da ne bi ostala osamljen pojav, temveč naj bi pomenila začetek aktivnejšega kulturnega delovanja ne le kulturnikov - profesionalcev, temveč naroda samega. LEV DETELA —o— MEDNARODNO POSOJILO ZA PLINOVOD V SLOVENIJI Kot znano je preskrba z energijo eno glavnih gospodarskih vprašanj v Sloveniji. Zdaj poročajo iz Londona, da je dobilo podjetje Petrol Ljubljana bančni kredit v evrovalutah v znesku 60 milijonov dolarjev za pet let. Pogodba je bila podpisana 7. t.m. z bančnim konzorcijem, ki ga tvori 21 bank z Bankers Trust International na čelu. S tem denarjem bodo financirali plinovod v Sloveniji v skupni dolžini 622 kilometrov. Za posojilo jamči Ljubljanska banka. V konzorciju, ki je dal posojilo, so francoske, holandske, ameriške in britanske banke. V Ljubljani je umrl pretekli teden nekdanji jugoslovanski generalni konzul v Trstu in znana osebnost iz partizanskega boja Rudi Janhuba. Pokopali so ga z vojaškimi častmi. V pogovoru s francoskim predsednikom Gi-scard d’Estaingom med njegovim obiskom v Beogradu je izjavil predsednik Tito, da »je Jugoslavija trd oreh, na katerem /bi si lahko katerikoli napadavec polomil zobe« in da »napad na Jugoslavijo ne bi bil rentabilen za na-padavca«. Uradno poročilo o pogovorih med obiskom je naglasilo sorodnost stališč obeh držav. najbrž nasproti večini še naprej skupaj nastopali oziroma tvorili opozicijsko koalicijo, in drugič bi znalo to opogumiti tudi desno opozicijo v socialno - demokratski stranki, da bi povzročila razkol in si ustanovila posebno stranko. To se je pravzaprav že zgodilo, ker se je ustanovila v soboto v Kettvvigu nova bolj desno usmerjena socialno - demokratska stranka, čeprav ji ne dajejo bogvekaj šans. V življenje jo je obudilo okrog petdeset bivših desničarskih članov SPD, ki so bili izključeni iz stranke. Na ustanovnem sestanku so prebrali tudi neko tajno poročilo nemške obveščevalne službe o stikih med Schmidtovo socialno - demokratsko stranko in italijansko komunistično stranko. Sergio Se-gre iz vodstva KPI je baje med svojim septembrskim obiskom v Bonnu obvestil socialno - demokratsko stranko o želji KPI po tesnejšem stiku v zvezi z volitvami v evropski parlament, češ italijanski delavci v Nemčiji, ki volijo doma KPI, naj bi volili v Nemčiji, če se bodo udeležili volitev, socialne demokrate. Prelom med nemškimi krščanskimi demokrati Obisk pri potresencih v Gradežu Prikupna jesenska otožnost gradeške lagune, ko pride še bolj do izraza naravna lepota kopnega jezika od Ždobe, ki jo obliva Soča tik pred izlivom, pa do »zlatega otoka« med barbansko laguno in Tržaškim zalivom. Vse pa objema mogočni o-kvir Grmade, Trnovske, Banjške in Kraške planote, Matajurja in Kanina. Plitvost vmesne furlanske ravnine zmanjša očesu resnično razdaljo. Potresencem iz Rezije in zahodne Beneške Slovenije, ki so se sem zatekli, ni pogled zastrt v domače kraje. Misel jim večkrat roma do domačih vasi in porušenih zaselkov, kjer vztrajajo še številni posamezniki v zasilnih rulotkah, da skrbe za živino in sledijo zakasneli gradnji montažnih hiš, ki bodo morda nared na pomlad. Kamping Punta Spin ob rahlem ovinku ceste pred Pineto z dvema značilnima sredozemskima boroma. Nova tabla na avtobusnem postajališču: odhod na potresna področja ob 6.00 in 6.30. Na dvignjeni zapornici pred vhodom v kamping roza pentlja. V počitniških hišicah stanuje 200 po-tresencev iz Rezije, tipanske občine in Cente. Še številnejši so v Pineti in v Gradežu. Upravnik je zelo prijazen. Odprli so notranje gostišče, kjer se ob večernem povratku z dela v obratih potresnega področja ljudje lahko zbirajo v prijetni domačnosti. Pripravili so miklavževanje, prirejajo redne zabave. Na naše vprašanje odgovori, da upra- SVETOVNA ZGODOVINA V ENI KNJIGI JE IZŠLA Končno tudi za Slovence temeljno priročno delo: 730 strani, 430 barvnih in črnobelih slik, 100 barvnih zemljevidov, 75 preglednic in grafikonov v velikem leksikonskem formatu. ŠE KRATEK ČAS PO MNOGO U-GODNEJŠI PREDNAROČNIŠKI CENI! TRŽAŠKA KNJIGARNA Ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 732.487 CANARJEVA PROSLAVA V NABREŽINI V nedeljo, 5. t. m., je bila v Nabrežini proslava 100-letnice rojstva velikega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja, ki jo je priredila devinsko-nabrežinska občinska uprava. Ob tej priložnosti so na nabrežin-skem trgu odkrili spominsko ploščo, na kateri so vklesane naslednje besede: Ivan Cankar, pisatelj, revolucionar, ob stoletnici rojstva, postavila občina Devin - Nabrežina. Župan škerk je na trgu imel priložnostni govor, zatem pa je bila v občinski telovadnici kulturna prireditev, na kateri je o pisateljevem liku spregovoril goriški pesnik Ace Mermolja, nastopili pa so godba na pihala, moški in dekliški zbor »Igo Gruden« ter moški zbor »Fantje izpod Grmade«. va ne ve, kdaj jim bodo stroški povrnjeni, a si ne delajo skrbi, glavno jim je, da se gostje dobro počutijo. Ne bi tega omenili, ko bi nam sami potresenci ne bili večkrat poudarili človeško toplino. V pritličju počitniške hišice sta kuhinja in dnevna soba, v prvem nadstropju po dve ali tri sobe. V otroškem vozičku veka Rozalija, rodila se je pred mesecem dni v gra-deški bolnišnici. Stara mati Ana v značilni rezijanski črnini s črno ruto na glavi kuha »jed« — polento in friko — ser v ponvi, tako kot je kuhala po dvakrat na teden v Stolbici. Ponudijo žganje. Gospodarja ob potresu ni bilo doma, brusil je nekje po Lombardiji. Žena pripoveduje, kako je v treh mesecih stekla iz hiše v laz s triletno in petletno deklico, medtem ko so padali strešniki. Zatekli so se po septembrskem potresu, ki je zrušil razmajane zidove. V hiši je sosed iz Stolbice in iz Punta Spina, mlajši moški, ki je eden redkih, ki so podnevi ostali v kampingu. Žena bo dan na dan rodila. Drugi Rezijan, ki mu bo na rojstnem listu napisano, da se je rodil v Gradežu. Sicer so le redki Rezijani in Beneški Slovenci rojeni doma, saj so otroci izseljeniške zemlje. Rozalijin oče se je rodil v Somboru, drugi v Hannovru, v pokrajinah francoskih, belgijskih, nemških »min« - ru dnikov, v Švici. Tu se počutijo dobro, vendar se vrnejo, kakor hitro bodo pripravljene montažne hiše. Rezijani so se tu srečali z Brezjani iz tipanske občine v Zapadni Benečiji, dobro se razumejo — »smo bratje«. Pred slovesom nam mati ponudi bogato friko s klobasicami. V drugi hišici obisk pri Tomasinu iz Bre- V petek, 3. decembra se je svet SSk v Trstu sestal na svoji prvi redni seji po u-mestitvi. Na dnevnem redu je bila najprej ustanovitev strokovnih komisij za razne probleme. Po obrazložitvi funkcij komisij, je predsednik dr. Harej po uvodni izmenjavi mnenj predlagal ustanovitev sledečih komisij: za šolske probleme, za družbena občila, za družbena in sindikalna vprašanja, za gospodarska in urbanistična vprašanja, za statut, za mladino in za ženska vprašanja. Svet je ta predlog sprejel in imenoval člane v posamezne komisije, ki si bodo same izbrale predsednika in tajnika ter takoj začele z delom. Posebno težko in odgovorno delo čaka komisijo za urbanistiko in gospodarstvo, ki bo morala vsestransko preučiti problematiko v zvezi z osimskimi sporazumi glede industrijske cone ter pravkar objavljeni deželni urbanistični načrt. V drugem delu seje je razprava tekla o poročilih tajnika Dolharja in deželnega svetovalca Štoke o bistvenih dopolnilih k resoluciji strank ustavnega loka glede ratifikacije osimskih sporazumov, ki so jo sprejeli občinski in pokrajinski svet v Trstu ter pred dnevi tudi deželni svet Furlanije - Julijske krajine. Svet je pozitivno ocenil napore izvršnega odbora, ki je od- | ločno zahteval omenjene popravke k re- zji, najbolj prizadete vasi Beneške Slovenije. Vas pod Velikim hribom, se je dvigala nad dolinama Bele in črne vode, začetnima vejama Nadiže. Izpred cerkve zajema pogled Stol nad bližnjim Breginjem, Ivanac nad Tipano, Matajur, Krn. Slikovitih Brezji ni več, ostale so ruševine. Nekaj ljudi pa je še vzdržalo v šolskem poslopju in v rulotkah, tudi Tomasinov brat, ki skrbi za ži- Slovenska prosvetna zveza priredi v soboto, 11. decembra ob 20,30 v Kulturnem domu v Trstu zborovski večer PETJE V PRIJATELJSTVU vino. Na pomlad se povrne in prične ponovno graditi. Starejši Bepi, sosed v Punta Spinu, pravi, da je potres prišel prepozno, saj ima 77 let in ne bo sedaj spet gradil. Kako se ima v Gradežu? — Ni slabo, curity clearence« (dovoljenje varnostne službe). Za atmosfero lova na čarovnice tistih let je najbolj značilna izjava, ki naj bi jo bil dal neki senator: »Največja napaka, ki jo je naša država kdaj zagrešila je ta, da je razkrila tajnost atomske bombe znanstvenikom.« Da je disidentstvo znanstvenikov bilo politično smiselno, je posredno priznala v naslednjih letih sama ameriška vlada, ko je vsaj v nekaj primerih smatrala, da je v interesu države, če izda potencialnemu sovražniku nekatere tajnosti. Eden teh primerov je celo dokumentiran. Zadeva je povezana z moro »vojne po pomoti«, ki je od nekdaj motila sne odgovornih krogov na Vzhodu in na Zahodu. »Ravnotežje groze« je osnovano na preprostem, a učinkovitem dejstvu, da sovražnika ni mogoče uničiti, ne da bi sami utrpeli popolno uničenje. Zato morajo biti povračilni ukrepi takojšnji. Potrebno je radarsko omrežje za pravočasno obvestilo napada iz zraka in pa centraliziranje kontrolnih naprav za armiranje strateškega v otroških vrtcih Rupi 39 (40) in na Vrhu 15 (lani 17). Če podrobneje pregledamo te številke, vidimo, da se je število učencev povečalo na šolah v mestu, na deželi pa je skoraj povsod rahlo padlo, kar bi morda kazalo na to, da so se nekatere mlajše družine iz vasi preselile v mesto in tako prispevale k nadaljnji o-krepitvi slovenskih osnovnih šol v Gorici. Seveda bi to domnevo lahko potrdila le poglobljena raziskava. Naj bo tako ali drugače, tudi te številke kažejo, da postaja mesto vedno močnejši dejavnik v življenju Slovencev v zamejstvu, kar potrjujejo podobni pojavi tudi na Tržaškem. Vsakoletna rast števila učencev na o-snovnih šolah pa se seveda pozna tudi na srednjih šolah v Gorici, na katerih je šte- Poravnajte naročnino! vilo dijakov ponovno naraslo od 440 v lanskem šol. letu na 498 v letošnjem. Nižjo srednjo šolo »Ivan Trinko« je še v lanskem šolskem letu obiskovalo 275 dijakov, letos 306, gimnazijo-licej »Primož Trubar« obiskuje 59 dijakov (lani 55), trgovsko šolo »Simon Gregorčič« 56 (lani 47 dijakov). Občutna je zlasti rast števila dijakov na nižji srednji šoli, zato se je pojavila potreba in tudi že prve konkretne zahteve po odprtju še ene nižje srednje šole, in sicer v Doberdobu. jedrskega orožja in vžig nosilnih raket. Kompleksnost naprav je ob nastopu šestega desetletja našega stoletja dosegla tolikšno stopnjo, da je prihajalo vedno pogosteje do nesreč. Ena posebno hudih se je pripetila komaj 4 dni po umestitvi J F. Kennedyja v Beli hiši. Bombnik B 52, opremljen z dvema 24 megatonskima bombama, je strmoglavil blizu Goldsbora v Severni Karolini. Bombi nista eksplodirali, kar so sicer pričakovali, saj ima vsaka kar šest varnostnih mehanizmov. Toda tehnike ameriškega vojnega letalstva je čakalo srhljivo presenečenje: na eni od bomb je pet od šestih naprav »skočilo« pri padcu. »Eno samo stikalo«, je izjavil fizik Ralph Capp, »je preprečilo, da bi bomba eksplodirala in trosila ogenj in razdejanje kilometre in kilometre naokoli.« Med letoma 1945 in 1960 je prišlo do več kot 60 podobnih nesreč. Med temi sta tudi dva primera, ko sta bili po človeški pomoti izstreljeni raketi z jedrsko konico. Skupina strokovnjakov z univerze v Ohiu je takrat napisala: »Zelo je verjetno, da do konca tega desetletja pride do vojne po pomoti«. Pod vtisom teh mrkih napovedi je Kennedyjeva uprava naročila znanstvenikom cel niz aparatur, ki po eni strani dovoljujejo, da ZDA lahko reagirajo v nekaj minutah, po drugi spravljajo nadzorstvo v predsednikove roke in izključujejo samovoljo perifernih poveljnikov. Po vsem ozemlju je raztresenih več podzemskih centrov, ki skrivajo elektronske računalnike in ljudi, katerim je poverjeno nadzorstvo nad jedrskim balističnim orožjem. George Alexander je za tednik Newsweek pred leti obiskal tak (Dalje na 8. strani) ČLOVEK PROTI LETU 2000 S A H »Can such things be?« je izjavil šahovski urednik ameriškega časopisa, ko se je seznanil s študijo Korolikova, ki jo spodaj posredujemo bralcu. Pričakujemo, da bo ta nič manj osupel zajecljal po slovensko: »Da je mogoče kaj takega?« Razlagati lepoto šahovske umetnine je v najslabšem primeru brezupno, v najboljšem pa nepotrebno početje. Je kakor dokazovati smešnost smešnice. Da se razumemo: ta naša nemoč nas ne odvezuje od podajanja variant, toda namen le-teh ni, da prodirajo v lepotno bistvo potez in nadaljevanj, ampak da mnogo pohlevneje utemeljijo njihovo pravilnost. Ne da bi se šli diktatorje, ki čutijo kot svoje posebno poslanstvo, da zveste podložnike razbremenijo slehernega osebnega mišljenja, bi v tem posebnem primeru le svetovali ljubemu bralcu, da se ne preveč trudi z nelahko rešitvijo. Naj jo raje prevzame od nas (ki smo jo spet prevzeli od nekod) in naj obču- duje umetniško plat dela! Resnično mu ne bo žal plagiata! BELI: Kc5, Tg4, Lh3, b2 ČRNI: Ka4, De2, Ta3, a5, b3, c4, d4, e4, f4, h5, h4 Beli na potezi zmaga. Nekaj je jasno kot beli dan: beli umakne trdnjavo; s tem odpre diagonalo lovcu, ki grozi z matom na d7. Toda ni vseeno, kam gre trdnjava (ko bi bilo vseeno, bi delo s strokovnega gledišča izgubilo čisto vse). Glede na nadaljevanje je samo eno polje pravo: gl. Torej: 1. Tgl!! Dg4 Edina: črni ne more v eni potezi svojemu bežečemu kralju utreti rešnje poti. 2. Lg4:! Pač pa bi 2. Tg4: zamudila vlak (poleg tega, da bi prvo potezo belega oropala enojno-sti): 2. Tg4:?? Ta2 , 3 Tgl Tb2: , 4. Ld7 + Ka3 (ali 4. Tal + Ta2). 2.. ,hg4: Sicer je 3.Ld7 mat. 3. Tell! (sedaj je vse jasno, ali skoraj vse) c3 , 4.Tdl d3 , S. Tel e3 , 6. Tfl f3 , 7. Tgl g3 , 8.Thl h3 Bela trdnjava je tako opravila svoj mimohod črne pehote. Sedaj je parade konec in spomniti se mora, zakaj je pravzaprav postavljena na šahovnico. Da matira: 9.Th3: Ta2 (ali karkoli drugega), 10. Th4 mat. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČ - TRST V okviru mladinskih predstav v Kulturnem domu bo Mladinski odsek prosvetnega društva Tabor z Opčin uprizoril mladinsko igro v treh dejanjih: Ernesta Tirana .ČUDEŽNE GOSLI« Scena: Viktor Sosič Kostumi: Marija Vidau Glasbena oprema: Igor Simonič Balet: Anica Cah Inspicient: Stanka Hrčvatin Šepetalka: Lucija Hrovatin Režija: LEU NAKRST V ponedeljek, 13. t.m. ob 15.30 PISMA UREDNIŠTVU SINDIKATI IN MANJŠINSKA PROBLEMATIKA V sredo, 1. decemibra, so se sestali v Vidmu na pobudo enotne deželno-sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL delegati delavskih svetov in sindikalni predstavniki, da bi s tako masovno manifestacijo opozorili rimsko in deželno vlado na nujnost kratkotrajnosti emer-genčnega stanja in na neodložljivost takojšnjega načrtovanja za ponovni preporod področij, ki jih je opustošil potres. Na zborovanju v športni palači, ki se ga je udeležilo nad dva tisoč ljudi in kateremu je predsedoval generalni tajnik sindikalne konfederacije UIL, socialist Benvenuto, je spregovoril v imenu slovenske komponente deželnega sindikalnega delavskega gibanja delegat, član SSG v Trstu Aleksij Pregare. Aleksij Pregare je v svojem nagovoru v slovenščini, ki so ga prisotni delavci sprejeli s toplim in tovariškim aplavzom, dejal, da je naloga slovenskih ljudi v sindikalnem gibanju stalno opominjati odgovorne voditelje, na dolžnosti ki jih imajo do slovenske narodnostne skupnosti in še posebej v takšnih težkih trenutkih, ko gre za obstoj dela slovenskega naroda, ki ga je na področjih Rezije, Terske doline ter Beneške Slovenije tako hudo prizadel potres. Aleksij Pregare je nato predlagal, naj enotna sindikalna federacija CGIL-CISL-UIL prevzame iniciativo, da se ustanovijo na dvojezičnih področjih v okviru sindikalnega gibanja pogoji za ovrednotenje slovenske komponente delavskega gibanja. Na istem zborovanju je prišlo do pogovora med generalnim tajnikom UIL Benvenu-tom in predstavnikom naše organizacije Gombačem. Benvenuto in Gombač sta se strinjala, da je treba slovenskim delavcem v Italiji zagotoviti popolno zaščito s tem, da se prisili italijanska vlada, da predno začne z uresničevanjem industrijskih objektov, odobri zakon s katerim je zajamčeno zaposlovanje na narodnostni podlagi in število delovnih mest, tako da ne bi prišlo v bodočnosti do forsirane-ga premika etničnega ravnovesja v korist večinskega naroda. Benvenuto se je strinjal tudi z dejstvom, da pride čimprej do posvetovanja najširšega kroga slovenskih delavcev, za kar je dejal, so zainteresirane vse tri sindikalne konfederacije. SILVESTER METLIKA za Slovenske Delovne Ljudi v Italiji Avstrijski zvezni minister za pouk in umetnost dr. Sinovvatz je na predlog neodvisne literarne komisije proglasil novo nemško prozno knjigo Leva Detela «LEGENDE O OČETU* za eno najboljših avstrijskih knjig leta 1976. Zvezno ministrstvo za pouk in umetnost je Detelovo knjigo istočasno nagradilo s posebno nagrado v znesku 10.000 šilingov. Izdajatelj*. Enaelbert Besednjak nasl. ♦ Reg. na sodišču v Trstu dne 20 41954, štev. 157 ♦ Odgovorni jrednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna Graphart, Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 77-21-51 ČLOVEK PROTI LETU 2000 (Nadaljevanje s 7. strani) center v Severni Dakoti in ga takole opisal: »Videl sem ogromen neosvetljen betonski svod, ki ščiti platformo z armaturnimi ploščami, e-lektronskimi instrumenti, radijskimi aparati in telefoni. S stropom je povezan s štirimi orjaškimi odbijači: če bi balistični izstrelek zadel v črno, bi to bilo konec vsega. Toda, če bi sovražna raketa padla samo v bližino, bi svod vzdržal in z njim tudi paltforma.« V tej sobi apokalipse sedita vedno dva častnika, ki sta vsak dan podvržena strogim fizičnim in psihičnim pregledom. Njima bi v slučaju vojne prišel po komplicirani poti dvojnih preveritev ukaz neposredno od predsednika ZDA. V tem primeru bi oba oficirja odprla rdečo škatlico, ki hrani le dva ključa. Ključa je treba vtakniti v dve ključavnici, med seboj oddaljeni pet metrov (en sam človek tega ne zmore!) in istočasno zavrteti. Začne se vzvratno štetje in po 32 sekundah odletijo rakete s svojimi smrtonosnimi tovori proti naprej določenim ciljem. Od vseh varnostnih mehanizmov je ta najbolj Spektakularen. So pa še drugi, bolj tehnični, recimo inercijska armima stikala. Ta u-sposobijo jedrsko konico šele, ko je izstrelek dosegel določeno hitrostno mejo. Ti ameriški ukrepi so rešili le pol problema. Drugi del je pripadal Sovjetom, ki so jih Amerikanci v specialističnem žargonu označevali z>a »grobe fante«, to je izpostavljene jedrskim nezgodam. Sam Hruščev je nekoč pri- znal, da so morali med letom uničiti jedrski izstrelek, ki je bil po pomoti izstreljen proti Aljaski. Dramatičnost problema je postala izredno jasna sredi kubanske krize. CIA je Ken-nedyju takrat sporočila, da si Rusi niso upali odrediti totalnega jedrskega pripravnega stanja. Strokovnjaki so spoznali, da se je Sovjetska zveza znašla pred problemom, ki je do pred kratkim vznemirjal tudi Američane. Kennedyjeva vlada je tako ugotovila, da je v interesu svetovnega miru, da pomaga Sovjetom iz zagate. Vendar kako posredovati Rusom na verjeten način tajne informacije? Naloga je bila poverjena Johnu McNaughtonu, izvedencu za razorožitvena vprašanja, ki je z navidezno diplomatsko »gaffe« vključil v svoj govor tudi odstavek o tem argumentu. »Naslednje tedne in mesece«, se spominja neki a-meriški fizik, »so ameriški diplomati večkrat povabili Ruse, da si preberejo McNaughtonov govor, ki ga je imel 19. decembra 1962. Naslednje poglavje se je odigralo v Dubrovniku na konferenci Pugwash. Udeležili so se je tudi znanstveniki s harwardske univerze in Mas-sachussets Institute of Technology. Z gotovostjo je znano, da je vsaj eden med njimi razložil kolegom iz S.Z. ameriške metode pri preprečevanju usodnih pomot. Kot pomemben stabilizacijski faktor bi o-menili morda še neposredno telefonsko zvezo, takoimemovani rdeči telefon ali rdečo linijo, ki danes veže Moskvo in Washington. S. M.