Poštnina plačana v gotovini. Ljubljana, 19. julija 1940. — L. IX. — št. 29. UREDNIŠTVO: LJUBLJANA, GOSPOSKA 12 - NAROČNINA ČETRTLETNO 15 DIN, ZA POL LETA 30 DIN, ZA VSE LETO 60 DIN — POSAMEZNE STEV. 150 DIN — V ZAMEJSTVO ZA VSE LETO 90 DIN UPRAVNIŠTVO : LJUBLJANA GOSPOSKA 12 - POŠTNOČEK. RAČUN: LJUBLJANA ŠT. 16.176 — ROKOPISOV NE VRAČAMO — OOLASI PO TARIFU — TISKA ZADRUŽNA TISKARNA (M. BLEJEC) V LJUBLJANI) Vzroki porazov in zmag kolom Francije ni zadel samo Francije same, ni zadel samo njenih prijateljev in zaveznikov. Povsod na svetu r«Zniišl j n jejo in ugibajo narodi o nje-fcOvih vzrokih. Saj nazadnje nobeden ne v'e, ne more vedeti, če ne pride kedaj h*di on pod kolo. Za države, ki se čutijo kjer koli in odkoder koli ogrožane — •n katera država se danes ne čuti ogradne — je torej bitne važnosti dognati, katere pomanjkljivosti in napake so pripeljale na videz tako močno in mogočno državo do tako silnega poraza. Stvarna raziskava vseh teh vzrokov ki bila poučna in vzgojna za vsako (državo, za sleherni narod. In samo stvarnost in resnica bi smeli imeti 'besedo pri njej. Gotovo bi jo tudi imeli, če bi ne bila pograbila za stvar politika, strankarskega politika tiste nizke zvrsti, ki nikoli ne gleda na celoto, ki presoja vse dogajanje zgolj po svojih osebnih in strankarskih koristih, po svojih posebnih političnih prizadevanjih in namenih. jai bi bil naravnost čudež, če bi pustila politika tako priložnost ob strani, nclar je grobar v zamudi, zavijajo hi-"ene. Im ,ne bila bi strankarska politika, ne bi pograbila enega vzroka, ki je bidi doprineseil svoje k porazu, pa ga Zaokrožila in napihnila v edini razlog Vsega poloma, in sicer samo zato, ker ga po nekakšnem lahko obesi političnemu nasprotniku na vrat in ker ji prihaja prav za njene strankarske, torej enostranske koristi. A da se komaj sliši kritična beseda zoper takšne ikričuvo-nu-Pdinjene nestvarnosti dokazuje, kako E l ob oko je padla ponekod ne samo po-htiičnu presodnost, ampak tudi nravstvenima,nji, vojaški vzroki francoskega Poraza so danes očitni: slaba tehnična Pripravljenost francoske vojske, ki je dahi, da so bili Nemci, kar se tiče bojnih strojev, posebno letal in tankov, do Šestkrat močnejši. Kdor je za to vedel od vsega začetka, zanj od vsega začetka tli moglo biti dvoma o izidu francoske bitke. Gre torej samo še za vprašanje. Zakaj so bili Francozi tako strahotno nepripravljeni. Tu pa se stvar dotika hočeš nočeš še drugih, nravstvenih vrednot, ki so pri tej nepripravljenosti go-*v0 imele svoj velik delež. ^ Franciji so naprtili vso krivdo za ,Jom levici. Preprosti in po večini res-'‘'fui so dejanski razlogi za krivdo: preslika želja po udobnem življenju in ^|'l,r je s tem v zvezi, posebno pomanj-i l*va požrtvovalnost, omejevanje poro-in podobno. Sam predsednik vlade I ‘Jri maršal Petain je začel z obtožbo v D smeri. Toda — ta volja do uživa-•1‘b do omejevanja rodnosti ni bila samo i‘l francoski levici doma, ampak naj-t toliko tudi na desnici. (Če ne moti s ¥ Franciji *ehiti še bolj. kakor tjEa dokazoval neki francoski statistik je vsaj nedavno številkami francoski konservativni %pi.) D. ' jjj Cer je pa dobršen del očitkov des-j) c° levici^ zavrnil ravno francoski ge-fal de Ganile v svojem ostrem otlgo-j, ru Petainu. Prav francoska desnica in * vHo močno na desni stoječi maršal Pe-Si>m sta s svojini konservativizmom 0 odporom zoper novodobno tehnično vo°zto zakrivila, tla je bila francoska hni'1 l)l'L'-sl'|,bo oborožena, s. tem pa sta j. 1. z^krivila njen poraz. Kajti o hrab-SjV ‘n Požrtvovalnosti francoskih voj-111 dvoma danes ne na levi ne na jo. tudi na sovražni strani ne, četudi lij '. 1 1' v'ojščaki po svojem prepričali ‘ll,'nazi,ranj" tako z leve kakor z *alijU, . | ^JiUdlc in lleynaud pa, ki sta %ul'll il za francosko vojsko o pravem Sta siPL,,H'rn? oborožilk>, a sta propadla, iin" ” nai * ■strani in propadla .sta Coltna,ar Prn ‘»d' skrajne des-franetvski poraz je zakrivila »Slovenski nacionalist si, zato je tvoj pogled na današnjo borbo v Evropi in svetu omejen in sebičen,« tako mi je očital leninist. Kaj je nacionalizem v zoprnem pomenu te besede? Nacionalizem je nauk, ki iz pripadnosti k isti državi izvaja enonarodnost vseh pripadnikov te države in ki mu je tudi družbena- enotnost v formi in uniformi najvišja edinost. Iz dejstva individualnosti duhovne nastrojenosti, družbenih razmer ali ženiljepisne in politične lege nekega naroda izvaja nacionalizem zaključke, ki ubijajo smisel za medsebojno povezanost svetovnega dogajanja, zavisnost usode enega naroda od življenja in gibanja, sproženega od sil drugega naroda. Pod nacionalizmom dalje razumevam tudi povzdigovanje naroda, ki mu pripadam, nad druge narode. Mislim, da se nikomur od teh, ki pišejo v »Slovenijo«, ne more očitati, da bi bil nacionalist v tem pomenu besede. Kazen tega so med nacionalizmom in nacionalizmom bistvene razlike po tem, katere sile da ima en ali drugi nacionalizem za bistveno deleče, odnosno združujoče sile. Naš slovenski jezikovni in kulturno politični nacionalizem na primer je nekaj povsem drugega kakor plemenski nacionalizem današnjega nemštva ali riinsko-zgodovinski imperialni nacionalizem današnjega italijanstva. Naš nacionalizem se v razliki s temi nacionalizmi poživlja, neposredno iz človekovih moralnih sil. S poudarjanjem slovenske narodno-kulturne individualnosti poudarjamo v bistvu le nujnost, rasti iz nas samih. Hočemo reči s tem le, da moramo Slovenci kot ljudje verovati vase ne manj kakor v druge ljudi in narode, ne sinemo slepo posnemati drugih narodov, ne jim slepo slediti, ne smemo se dati uspavati v svoji čuječnosti, ne izgubiti svojega ritma snovanja, ne smemo pričakovati odrešenja iz katere koli stiske samo od drugod, temveč šele po svojem naporu tudi od drugod. nega, vrednosti Ne razumem, kaj da bi bilo v tem nacionalizmu omejenega ali sebič-a. Mislim, da je tak nacionalizem stvar naše časti, pogoj naše človeške d nos ti. Narod, kateremu pripadam, pa je številčno majhen. Tudi sicer razpolaga z zelo skromnimi tvarnimi silami. Tem manj se more torej brigati za druge, tem več duhovnega napora mora vložiti v borbo za svoje pravice, tem več pravice pa ima tudi zahtevati, da mu močnejši narodi pomagajo. Življenje me je postavilo med slovenski narod. Ko je že temu tako^ morem le v tem narodu in po tem narodu delati za zmago postulatov res- n in zmago postulatov res-lieo-, pravico- in svobodoljubnosti, ki so večno pomembni postulati močnega n lepega življenja človeka, človeštva. Ne moreni nič za to, če moje delo more postati za človeštvo pomembno le preko naroda, katerega sin sem. Prav nič ne morem za te meje svojega vplivanja na svet. Nisem teh mej jaz postavil in ne bi jih mogel porušiti, tudi če bi jih hotel. Ne morem prav nič za to, ker so sile slovenskega naroda in moje z njim bolj omejene kakor sile na primer ruskega naroda. Rezultat borbe proti imperializmu zaradi tega zavisi predvsem od borbe velikanov. Slovenskemu narodu in meni z njim je usojeno za enkrat se samo pripravljati, pravilno opazovati, kadar je ti oba, sc postaviti na pravo stran in se na tisti strani z vso silo boriti. Vendar pa je, po mojem mnenju — to pa le mimogrede — napačno, sedaj samo čakati. Leninistom očitam, da so novi teoretiki čakanja in da odtegujejo slovenskemu družbenemu in političnemu snovanju dragocene sile. Te sile bi mogle, če bi se z isto strastjo, s katero danes propovedujejo programe, ki v bistvu pomenijo le teorijo čakanja, vrgle v boj za dosegljive bližnje, a tudi vazne cilje, odločilno poseči v slovensko življenje. (Nadaljevanje na 2. strani.) Kiv tudi levica. Ni ga pa zakrivila zato, ker je stala s svojim svetovnim naziranjeni im tisti strani, ki jo označujemo za levo. Kajti sicer hi (bile morale ibili na primer vojske hudo levo usmerjene francoske revolucije zmeraj tepene, vojske zmeraj v svoji zgodovini hudo na desni korakajočo Avstrije ipa -bi bile morale zmeraj zmagovati. Sploh je nesmiselno, spravljati vojaško nad moč, ki še ne pomeni zmeraj niti večje hraibroisti niti večje sposobnosti, v zvezo s kakšnim določnim svetovnim nazorom. Kakor da bi ne bili že tolikokrat podlegli narodi z enim in zmagovali narodi z drugim -poljubnim svetovnim nazorom — ali pa tudi brez njega. V prvi vojni zgodovini so bili zmeraj najbolj bojeviti lovski in nomadski narodi, že po naravi svojega načina življenja. Iz teh so se dostikrat razvili naravnost roparski narodi, ki .so zaradi stalne vaje v orožju zmagovali in vladali nad narodi, ki so bili dostikrat v vsakem pogledu nad njimi — razen v oborožbi in organizaciji seveda. Primer takega roparskega naroda so bili Mongoli za časa džingiskana lemudžina in njegovih naslednikov. Celo njegov zakonik, ki ga je postavil na vrhu svoje moči, ko skuša vsak organizem dati samemu sebi neki namen in smisel, ne zatajuje prav nič svojega roparskega spočela. Pa so vendar ravno Mongoli osnovali največje vladarstvo, kar jih je kedaj bilo na svetu. Prav tako ima pravljica o podob- nem nastanku Rima svoj zgodoviinsko-sociologični pomen. P udi tvarno boljše življenje ni da bi moralo zmeraj voditi v vojaško pomeh-kuženje. Bili so in so še revni narodi na svetu, ki niso bili nikoli napadalci in boj eviti, bili so bogati, ki so hoteli zmeraj znova napadati in osvojevati. Nemec je do te vojne gotovo bolje živel od poljskega kmeta, vojna pa le ni poka-z.ala, da bi bil poljski kmet boljši vojščak, tudi če ne gledamo na nemško boljšo oiborožbo in večje število. Ne, vzroke porazov in zmag je iskati popolnoma drugje. Če odštejemo surovo številčno gmoto, so to vzroki notranje razcepljenosti, besnega, na celoto se ne ozirajočega strankarstva, ki ne da, da bi imel v os narod besedo, ko se odloča o njegovi usodi. Vzroki so to, ki so omajali živo vero v narodovo poslanstvo in njegovo nalogo, ki so spodjedali to vero s strankarsko korupcijo, z osebnim častihlepjem politikov. Vzroki so tudi, ki izhajajo iz miselne lenobe in kratkovidnosti, ki ne da ljudem, da bi sprevideli, kako kedaj s trudom pridobljeni uspeh še ne pomeni zmage za vse večne čase, da si jo je treba marveč z delom in požrtvovalnostjo zmeraj znovega utrjevati in pridobivati, če naj na mah ne zdrkne iz rok. Vidimo pa, vsak dan znovega lahko to vidimo, kako je malo ljudem in narodom, že celo pa raznim političnim vodičem, da bi se iz dejstev in skušenj Francija išče izhoda iz prepada, ki jo je vanj pahnila zunanjepolitična lahkovernost zadnjih let. Globok je ta prepad, da še sonca ne vidi. Zato bi hotela ven, čimprej in za vsako ce.no. Ne utegne niti misliti, če morebiti tudi nad prepadom ne sije več sonce kakor prej, če ni morebiti nebo zastrto do zadnjih obzorij s težkimi, temnimi oblaki. Oblaki, ki zakrivajo sonce in zagrinjajo svet v pusto, mračno sivino, da ne more biti upanja in vesele misli. Francija, (Petainova Francija, hiti. Nov red hoče imeti. Ne preiskuje mnogo, kaj je bilo na starem redu dobrega in kaj slabega, če ne bi morebiti kazalo, da sc dobro ohrani in slabo popravi. Ne, ves stari red je bil silah. Zato naj bo novi nasprotje starega. A kakšen naj bi bil novi red? Da bi se moglo kar čez noč narediti nekaj primernega, s francoskim narodnim in državnim telesom zraslega, samostojnega, na to sedanji oblastniki ne morejo računati, brez ozira na vse drugo že glede na razrvane razmere me. Kaj torej? Seveda, k zmagovalcu je treba iti po vzorce. Za kaj drugega ni časa. Pa tudi — naklonjenost nasprotnika ni kar tako. Morebiti se mu tako približajo? Posebno sedaj, ko so mu o Angliji, tej danes tako ,rekoč skupni sovražnici, povedali svoje mnenje. In kako naj da vlada Franciji ta novi red? Ali ga bo dala vsej Franciji, torej tudi zasedeni, in ali ga bo dala vsem Francozom, torej tudi v zasedenem ozemlju? Ali ga bo dala v sporazumu z njimi in kako se bo to soglasje moglo izraziti v zasedenem ozemlju? Ali pa ga bo diktirala, torej tudi zoper voljo Francozov? Ali bo v tem primeru njena avtoriteta dovolj močna, avtoriteta vlade, ki predstavlja premagano državo, ki hoče vladati tudi nad zasedenim ozemljem, ki bi se celo sama najrajši nastanila v zasedenem Parizu? Mar ne ve, da bi bila v tem primeru popolnoma odvisna od dobre volje nasprotnikove posadne vojske? Mar ne bodo Francozi, posebno v nezasedenem ozemlju, navsezadnje še mislili, da izvršuje v zasedenem ozemlju in iz njega samo ukaze tujega go-spodar ja — ali pa še celo, da se je umaknila v zasedeno ozemlje zato, da se izogne odgovornosti lastnemu ljudstvu? Po zgledu, ki je osnova novemu redu, lahko sklepamo na njegovo vsebino. Že po obliki se Petainov politični sestav uejma z nemškim. Kakor Hitler bo tudi on državni poglavar in vladni predsednik obenem. Še bolj pa spominja na na-rodno-socialistiični politični sestav načelo voditeljstva, ki ga je sprejel tudi Petain. Nemci imajo za vzgojo svojih voditeljev in pod voditeljev posebne šole in tečaje. Tudi Petain jih hoče imeti: posebna »elita« naj se vzgoji, da bo pre-vzella vodstvo domovine. Celo .nekakšno čeko ali gestapo napoveduje: strogo nadzorstvo in prepoved obravnavanja javnih zadev na javnih mestih. Le kako bo ob tej prepovedi s krivdo in krivci? Mar se bodo tudi ti kar dekreti rali? O posebnostih in podrobnostih novega reda v Franciji se seveda mnogo ogiblje, v Franciji in izven nje. Precej odveč — smernice totalitarizma so in morajo biti povsod enake, če tudi eden ali drugi, da poudari svojo izvirnost in samostojnost, tu pa tam malo stopi s pota. Samo tempo in način njegove izvedbe je lahko različen. V tem pogledu ne bo doživel iznenadenj tisti, ki se je stvarno ogleda! v celostnem svetu. Medtem pa napadajo nemški, a posebno še italijanski listi novo Petainovo vlado. Ne zaupajo ji kljub njeni gorečnosti v celostnem duhu, kljub prelomu z demokratičnim izročilom francoske republike in ne pričakujejo mnogo od (Nadaljevanje na 2. strani.) 2 — st. 29 — mi> SLOVENIJA Crnosotcnslvo sc |c oglasilo V predzadnji številki z dne 5. letošnjega julija smo v zapisku »Ruščina« pokazali na čudno naturo jugoslovenov sploh in »Slovenskega naroda« posebej: navdušujejo se za pouk ruščine v naših šolah, ko pa so imeli oblast, niso iza ta pouk prav nič naredili. Opozorili smo rudi na ne j.slovansko posebnost, da je »Narod« zaradi preprostosti kar črtal dva slovanska naroda: Ukrajince in Beloruse. Nazadnje je le odgovoril. »Slovenski narod« namreč in v imenu jugoslovenov seveda. Ves teden in še čez je zbiral moči. Potem pa je potegnil .svojega uma skrhano sabljo. V takišnemle zmerjanju vrholi njegov odgovor: »... paglavec ... v poblazneli strasti ... debelo butico...« Vendar je celo »Slovenski narod« začutil, da je zgolj zmerjanje premalo. Preveč stvarne in določne so bile naše navedbe. Toda tisti hip, ko je »Slovenski narod« zapustil svoje pravo področje in ko je bilo treba dokazovati in u.movati, je prišel na terišče, ki mu njegove umske sile, •že celo pa njegova izobrazba in znanje niso dorasle. Kajti razen za tiste, iki se jo zanje svet ustavil, ko je prenehalo izhajati v Petrogradu »Novoje vremja«, razen ,za tiste, ki so jim bila razodetja slavofila Katkova ali prokuratorja svetega sinoda Pobjedonoseeva ali ukazi gosudarja imperatorja vserosijskega ,zad-nje in .najviišje spoznanje — razen za razne črnosotence torej — je svet ne samo malo drugačen posial, ampak je celo v luči resnice zmeraj precej drugačen bil, Ikaikor so si ga samo mogli misliti povapneli možgani carizma in njegovih opričnikov. Carizem ni priznaval ne Ukrajincev ne Belorusov. Zato jih seveda »Slovenski narod« še danes ne priznava. iNe priznava jih, četudi imajo Ukrajinci in Belorusi v zvezi sovjetskih republik svoje narod,ne države, v katerih je ukrajinski oziroma beloruski jezik državni jezik. Ne priznava jih kljub temu, da jih priznavajo tudi Rusi sami. Zanj je pač edino odločilen tisti »vysočajšij ukaz«, ki ni poznal teh dveh .narodov, ki 'bi bil celo Poljake najrajši utajil. To pa zato, ker se je ta ukaz tako čudovito ujemal z jugoslovenskim, to se pravi velikosrbskim geslom, da je v naši državi en sam narod, z geslom torej, ki je dejansko razglašalo, da Slovencev in Hrvatov sploh ni. V znamenju tega gesla se je sicer smelo pisati o srbskem narodu, o slovenskem in hrvaškem narodu pa ne. Za umsko raven »Narodovega« modrovanja pa je najbolj značilen tale odstavek: Gbreginili so se namreč ob našo navedbo, da rusko govori (40 milijonov ljudi, češ da je to le pojmovanje »caristične« Rusije, ki je za Ruse štela tudi Beloruse in Ukrajince. Gospodje imajo zelo visoko •mnenje o sebi im zato seveda ne morejo čutiti, kako so se urezali. Saj so sami s seboj v nasprotju, ako Belorusov ne prištevajo k Rusom. Ukrajinci pa pomenijo rav.no toliko, kakor pri nas Kranjci, Štajerci ali Korošci. Ukrajina je namreč zemljepisni pojem, medtem ko je njen jezik ruski. Ukrajinski jezik je samo iznajdba Poljakov in avstrijske 'birokracije. Prebivalci Ukrajine pa za svoj jezik ne poznajo drugo označbo ko ruski. Belorusi so torej zato Rusi, ker je polovica njiknega narodnega imena ruska! Še laže bi se dalo reči, da so Slovaki Slovenci, ker govore »slovensky«. Ali pa tudi narobe seveda! Da bi se pa prerekali z »Narodom« glede tako očitnih dejstev, kakor je samostojnost ukrajinske- ga Novi red v Franciji (Nadaljevanje s 1. strani.) nje. Vsckako — zdaj po porazu in ob posadili vojski osi je Petainova vlada mnogo bolj odvisna od te kakor od lastnega ljudstva. Ali hočeta sili osi še večje popustljivosti ali pa je to samo iizraz dvoma, da morebiti francosko ljudstvo za to vlado ne stoji in da zato njeni sklepi in nameni nimajo za njiju vrednosti in teiže? Odgovor na vse to bo dala morebiti že prav bližnja prihodnost. Gotovo je samo, da čakajo francoski narod .še hude preskusu je in da bo moral 9 voj o zunanjepolitično lahkoverngst in iz nje izhajajočo nepripravljenost še drago plačevati. ga naroda v jeziku in omiki, da bi torej popravljali njegovo za dnevnik sramotno nevednost, se nam res ne zdi. Toda če že v teli dneh ispet kedaj piše o Sovjetski zvezi in njenih narodih, naj bi se najprej poučil iz kakega znanstvenega slovarja, kako in kaj. Isto je z njegovimi navedbami glede galiških Ukrajincev. Mi smo med drugim na primer strini že nekajkrat ugotovili, da so Podkar-patski Rusi pred nekaj 'leti po večini glasovali. za ruščino kot učni jezik. To pa dokazuje kvečjemu, da sta ruski in ukrajinski narod pač hudo pomešana, morebiti tudi, da si eni ali drugi niso še v .svoji nepismenosti glede svoje narodne pripadnosti na jasnem, kakor si na primer celo del slovenskih Korošcev ni. Sicer je pa za vsakega Slovana in za vsakega človeka edino odločilno to, h kateremu narodu hoče eden ali drugi pripadati. A Ukrajinci, ki jih je okoli 35 milijonov, .hočejo biti Ukrajinci in ne Rusi. Veljala bo pa njih volja, ne pa volja kakega carističnega prišepetovalca. Zanimivo pa je tole: »Narod« sploh ne odgovarja na očitek, da niso storili ju-gosloveni prav nič za pouk ruščine na naših šolali. Seveda, kaj naj reče. Zato pa se šopiri, češ kakšno krivico smo delali j ugaslo venom z očitkom, da so slovenščino zapostavljali. Pri tem pa našteva, kaj vse smo dolbili: vseučilišče, akademijo, kako cvete naše knjištvo, da vlada v vseh uradih v Sloveniji slovenski jezik in podobne stvari. Malo neresnice več ali manj, to za »Narod« nič ne de. Vsi Slovenci vemo, da je stvar precej drugačna. Vemo, da je imela slovenščina res vso veljavo v Sloveniji, ko smo vrgli avstrijski jarem raz sebe, da se -je pa začelo njeno načrtno spodri vanje, brž ko in kjer koli so imeli jugosloveni besedo. V našem listu smo vsako leto dovol j krat z dokazi opozarjali na to izpodrivanje pri železnici, carini, financi, pošti, celo politični upravi. Saj na primer še zmeraj nimamo slovenskih železniških voznih redov in celo vozovnice za Slovenijo so tiskane v srbohrvaščini. In spet kedaj opozarjamo jugoslovene na znano sodbo državnega sveta št. 30519/36 z dne 26. februarja 1937, ki smo jo priobčili v »Sloveniji 21. maja 1937. leta, po kateri se smejo izdajati v Sloveniji Slovencem uradni odloki v neslovenskem jeziku. Če smo dobili vseučilišče, smo ga dobili zoper voljo jugoslovenov, saj je takrat pisal dr. Žerjav v »Jutru«, da bi bila morebiti za Slovenijo dovolj samo ena fakulteta. Za Akademijo velja seveda isto. In če se je naše knjištvo razvilo, tedaj smo ga razvili pač kljub jugoslovenom 7. lastnimi sredstvi in ljudmi. Naših knjig niso uradoma širili na jugu, kakor srbske pri nas, in državna tiskarna ne zalaga slovenskih knjig. Znana je stvar, da je sposobnost zmerjan ja le prerada v obratnem razmerju s sposobnost jo umovanja in misli. Kakšno višino dosega »Narod« v prvi, je razvidno zgoraj. Im prav tako, kakšno nižino v drugi. Naš narod in Iz »Popotnika«, št. 9—10, ki je posvečen vprašanjem prihodnosti slovenske l judske šole, prinašamo v odlomkih sestavek Martina Menceja, ki precej jasno nakazu je smer, v kateri išče mlajše slovensko učiteljstvo rešitev naših šol-skovzgojnih vprašanj. V tej številki so oglašajo večinoma pisci, ki jih poznamo iz »Prosvete«, glasila Učiteljskega poki-eta. To so večinoma socialno napredni učitelji, ki z veliko vnemo raziskujejo razvoj in življenjske razmere slovenskega otroka' in izvajajo iz spoznanj a tega razvoja in teh razmer naloge slovenske ljudske šole. V »Prosveti« je zbranega mnogo dragocenega statističnega gradiva za spoznavanje slovenskega otroka, njegovega telesnega razvoja in razmer, v .katerih živi. Očitno je prizadevanje tega učiteljstva, približati se slovenskemu ljudstvu. Le škoda, da je v svojem prizadevanju tako osamljeno. Morda šol a pogreša tudi pri vsem tem delu dovolj krepko izraženo miselno osnovo, močno vodilno idejo, ki bi dala vsem naporom več dinamike, večjo prepri-čevalnost, kakor jo more dati samo znanstveno gradivo. Najbolje se berejo tisti prispevki v »Popotniku«, ki so zrastli iz živo,ga stika z našo .mladino i.n ljudstvom, kakor sestavki VI. Mnjliena, Miloša Ledineka in Julija Kontlerja. Kakor jo napredek očiten, mora vendar postati razmerje slovenskega učiteljstva do svoje narodne družine še enoumnejše in jasnejše. Gre za organsko spojitev skupnih življenjskih ciljev slovenskega narodnega občestva s prosvetno vzgojnimi nalogami šole. Slovenski .šoli je doslej manjkala osrednja misel, misel, ki bi morala biti skupna vsem .slovenskim vzgojiteljem, naj delujejo na kateri koli vrsti šole. Ur. Ljudski šoli je v sestavu narodne kulture KM^a^>ESS*05«m®3«»l*!SHnmaBiWBEEiaBSSB3HM*lBMsra Maš n a donalizem (Nadaljevanje s 1. strani.) Mislim, da me razumejo. Ob razporeditvi sil, ki jo ustvarjajo zmage nncio-nalno-socialistične Nemčije in fašistične Italije, so njihovi upi prazni. Nc želim, Bog ve da ne, a bojim se. da bomo mogli nekdaj zopet načeti razgovor o nenapadalnem paktu z dne 23. avgusta 1939 in da bom tedaj jaz neveseli zmagovalec, čeprav v meni sicer ni dvoma, da Evrope z nobenim nasiljem ni mogoče trajno vladati. Proti leninističnemu realizmu postavljam svoj realizem celotnejšega gledanja na človeka in svet, kakor je njihovo. Glede sebičnosti posebej še tole: Slovenski narod v vsej zgodovini ni storil nobenemu drugemu narodu nikake krivice, je tudi danes nikomur ne dela in je nikomur delati ne želi. Njegov najvišji življenjski interes je: živeti svoboden, v mirnem delu na zemlji, na kateri je sklenjeno naseljen. Nič več, a tudi nič manj. V zvezi z gornjimi izvajanji vprašujem torej, kakšna sebičnost naj bi bila v tem, če gledam na današnje dogodke s tega najvišjega življenjskega interesa slovenskega naroda? Brez kakega pretiravanja je mogoče trditi, d» bo red, v katerem se bo slovenski narod v svoji celoti počutil varnega in svobodnega, pravičen ne samo za slovenski narod, temveč za vse narode. Malo je narodov na svetu, ki bi z večjo upravičenostjo gledali na današnja dogajanja prvenstveno s stališča svojih življenjskih interesov in ki bi z večjo upravičenostjo mogli reči, da je njihov vrhovni interes interes vseli narodov, južnoslovanskih, balkanskih, evropskih. Zato imajo sodbe in obsodbe dejanj ene ali druge države, izrečene s stališča najvišjih življenjskih interesov slovenskega naroda, širši poincn, kakor samo za slovenski narod. Slovenski narod v svoji maloštevilnosti in tvarni nemoči, ob taki zgodovini, kakor je njegova, je manj zmotljiv sodnik dogajanja v svetu, nastopanja ene ali druge države, kakor večji narodi. Ako je ob gledanju s stališča naj višjega življenjskega interesa slovenskega naroda mogoče reči, da je neko dejanje ene ali druge države nasilno in krivično, je velika verjetnost, da je to ros tako in da je to dejanje nasilno in obsodbe vredno ne samo s slovenskega, temveč s splošno človeškega stališča, da se bo torej prej ali slej maščevalo. Ni je zaradi tega po mojem mnenju tudi bolj varne poti, kakor je tista, ki jo nam kaže mirno, od raznih univerzalističnih doktrin neskaljeno gledanje s stališča najvišjega življenjskega interesa slovenskega naroda. Mislim torej, da me tisti, ki mi je očital slovensko nacionalistično omejenost in sebičnost, sedaj bolje razume, kakor me je razumel in da drugič ne bo zopet s tako lahkoto izrekal takih očitkov. Lojze Ude. in prosvetnega prizadevanja dodeljeno eno najvažnejših .mest, .predvsem kot osnovnemu izobraževališču najširših ljudskih plasti. Kakor je pa celotna kultura podvržena razvoju in prevrednoten ju, ki se spreminja z gospodarskimi in socialno političnimi pogoji življenja, tako jo tudi ljudska šola najtesneje povezana s celotno našo narodno problematiko. Ce šola po svoji vnanji organizaciji in notranji usmerjenosti ne ustreza zahtevam in potrebam naroda, če pride v navzkrižje z •narodnimi težnjami, potem je to znak, da se je v razporejenosti inarodnih sil ii.i tendenci njihove usmerjenosti nekaj spremenilo in da je šola postala okostenel aparat, ki ga je treba spraviti v sklad z ljudskimi težnjami. Za našo ljudsko šolo so .si z mnenjem širokih narodnih slojev že dolgo edini vsi naši progresivni pedagoški krogi, da ne u.streza objektivnim pogojem narodnega življenja in ne subjektivnim težnjam ljudskih množic. Da bomo razumeli, to masprotje in osvetlili razmerje ljudske šole do naroda, je ne-obhodno potreben kratek pogled v preteklost. Že bežen v.pogled v nastanek i.n razvoj slovensko ljudske šole v pretekli in polpretekli dobi nazorno kaže, da ta ni bila i.n ni mogla biti zakoreninjena v našem narodnem bistvu, saj se po svoji organizaciji in po svoji idejni usmerjenosti bistveno ni razlikovala od šolstva v ostali Evropi. Naš narod se je pa kot zgodovinsko nastala družbena oblika razvil v svojevrstnem geografskem območju in ima zaradi tega svojstvene gospodarske pogoje življenja in s te.m vzročno povezano socialno posebnost in .kulturno samoniklost. Na teli osnovnih, .našemu narodu svojstvenih elementih bi morala počivati naša ljudska šola, ako bi hotela 'zadostiti naloga,m, ki ji kot temeljni kulturni ustanovi pripadajo. Tedaj vladajoči družbeni krogi take ljudske šole miso želeli in tudi ne potrebovali. Njeno notranje delo je vse do razpada avstrijske monarhije usmerjal učni načrt, ki jo 'bil uveljavljen za vse narode avstrijske monarhije-Karakteriziralo ga je stremljenje: čim manj zveze z tetini tim življenjem! Saj bi v nasprotnem primeru začela v širše ljudske kroge prodirati spoiznana resnica, ki bi j'm omogočila zavedati .so svojega položaja v narodu in državi, kar nikakor ni .bilo v interesu tedanje vladajoče družbe in ne njene socialno politične ter kulturne usmerjenosti. Zato je zadostovalo poleg tehničnega znanja (čitanje, pisamje in računanje) in krščanskega nauka še nekaj podatkov iz zein-Ijepisja in zgodovine, kar naj bi ljudstvo utrdilo v neomejeni veri in pokorščini do tega, kar je bilo. Razumljivo je, da taka šola ni upoštevala objektivnega življenja naše vasi in ne subjektivnih teženj našega kmeta, še manj seveda in.diiKtri inko^a kraja Scvln Je bila tfb1' ha za vse življenjsko dogajanje v svoji najbližji okolici. Zadovoljna nista bila s 'to šolo ne kmet in ne delavec. Na eni strani vzgojni cilji i.n izobrazbene naloge, ki so ustrezale idealom vladajoče polfevdalne i.n meščanske družbe, ;iia drugi strani pa težnje delovnega človeka, to je delavca in kmeta, ki je imel pred seboj svoje ideale in izobraževalne potrebe. Nacionalno revolucionarno leto 1918. je narod našlo nepripravljen, nepripravljeno pa je našlo tudi naše šolstvo. Sile, ki s° bile do tedaj vklenjene, so se smele razmahniti. V tistih dneh je .nastopila nujnost, da se preuredi naše šolstvo in se mu postavijo odgovarjajoči vzgojni in izobrazbeni temelji, temelji., ki naj bi ustrezali maši 1>a' novo nastali .narodni situaciji. Vsega tega ni bilo. Najprej ni bilo načrtne priprav*’ za veliki trenutek, potem pa, ko jo bilo treba pristopiti k preureditvi in preusmeritvi, ni bilo za to »mogočnih sejalcev in >)c dovolj rok; naj m lajša učiteljska generacij8 za to ni bila pripravljena, srednji rod pa .je bil takrat največ v takem razpoloženju, d# za delo ni mogel prijeti,« toži eden od tedanje učiteljske generacije. (P. Flere v >P°' potniku« št. 7/8, letnik 1939/40, str. 167.) 1“ itako jo naša ljudska šola stopila v nov/nli nn7d/)nvnl icfvn Sn Ztf* asa- vzgojne cilje, formalno in materialno V. izobrazbe stavil v službo te tendence. sovi, 'ki so izražali nezadovoljstvo in zl! ’ , po temeljiti reformi. Ljudska šola aii '. dovoljevala no narodnih teženj, no lic* in ne otroka. Vendar pa smo, izvze”''"' vo niši 'P*’" LMlUill 11 u aiiiu, iZVZfMlI® • clagoške kroge, le redko slišali kuke r('s11 jn še predloge za to reformo. Za medlim1 •, nejasnimi predlogi se je le prečesto -s vala tendenca ozko političnih interesov. ^ Od leta do leta smo ob priliki raz|>|'aV(|g preračunu za prosveto poslušali mnenja..,, naša šola ne daje zadovoljivih rezu ^0. predvsem kar so tiče vzgoje .mladega ju, veka v državljana. Končni refren se. .I(^(,ri sil, (In naj so naša šolska vzgoja 'bol.) 1,1 ^e]o v narodni smeri i.n da naj se vzgojno ^ v narodnem duhu ojači, pri tem smo 1 jcl0u man pričakovali, da bi slišali, kje J' nl<)('i. vzrok in kako temu nedostatku oni (Nadaljevanje na str»n SLOVENIJA ZAPISE I Uspehi naše Mrealnew »Jutro« ugotavlja, in sicer kar v uvodniku, da se danes uči v Sloveniji na srednjih šolah 13.000 učencev in učenk skoraj v istih prostorih, v katerih se je učilo pred svetovno vojno 4.700 učencev in učenk. Pomanjkanje prostora se kaže v prenatrpanosti razredov in v delitvi pouka na dopoldanske in popoldanske ure, kar je pa za pouk slabo in za učenče škodljivo. »Jutro« seveda ne pove, kdo je kriv, da je tako. Kdo je posebno kriv, da so "a jugu zidali (oliko novih srednješolcih poslopij, pri nas pa samo eno, pa se to le kol nadomestilo za zgulblje.no Zasebno stavbo v Beethovnovi ulici v Ljubljani. Ne pove, da so imeli ves čas jugosioveni njegove zvrsti besedo, ki so jemali in dajali po svojem nacionalnem prepričanju. Kajti tega si celo »Jutro« utkslej ni upalo zapisati, da 'bi bili slovenski »separatisti« naredili, če Slovenci za svoj denar niso smeli zidati zase Potrebnih šolskih poslopij. In ko se Jutro« ozira okoli, mora še povedati, da se je v zadnjih letih zlasti na Hrvaškem sezidalo mnogo novih srednješolskih poslopij. Na tistem Hrvaškem, in za tiste Hrvate, ki so jim prej izmeraj dopovedovali, da samo zaradi svoje neudeležbo pri Vladi ne dobe tistega, kar bi jim navsezadnje šlo. Iz tega bi bilo sicer sledilo, da smo Slovenci zmeraj <1 o-'kili, kar Jiam je šlo, saj smo bili zmeraj Poslušne ovčice in še neznansko državotvorni povrhu. Zdaj pa tak uspeh: ne-Jlfzavotvorni Hrvati so dobili mnogo, državotvorni Slovenci pa nič. Stvar je pa seveda nekoliko narobe: r nas izdajajo razne društvene založ-e, ker seveda tudi pri nas ne bi bilo £l|}je zasebnega založnika. Slovenskih nJig ta tiskarna ne izdaja niti jih ni-l,,(* v načrtu. ski pisatelji. Knjige torej, kakor jih Državna tiskarna je bila zidana z državnim, torej v prvi vrsti s slovenskim in hrvaškim denarjem. Znano je, da so nastopili zoper njo ne samo slovenski in hrvaški, ampak tudi srbski tiskarnarji, češ da je samo povečala stisko v tiskarski obrti in da dela negospodarsko. Veljala ji: blizu 100 milijonov dinarjev. Ob cdprtju je govoril slovenski minister dr. Krek in povedal, da je to ena največjih tiskarn v Evropi, kakor jih drugje niti veliki in bogati narodi ne premorejo. Preskrba v. živili m „Pi’i/a(i“ »Trgovski list« prinaša neko predstav-ko Zlbornice1 za trgovino, obrt in industrijo glede naše preskrbe z živili in gospodarstva »Prizaida«. Mariborsko okrožje je brez koruze in koruznih izdelkov. Maksimalna cena koruze znaša 170 dinarjev, dobavitelji v Vojvodini in ina Hrvaškem pa zahtevajo 220 do 230 dinarjev. Koruza je glavno živilo delavca, pa tudi kmeta, zato je seveda zastoj v preskrbi te l judi po pravici raziburil, saj za druga, dražja živila nima denarja. * i rgovslki list« kaže pri tem na »Prizad«, ki je dobil monopol za nakup živil, ne briga se pa, da bi jih bilo dovolj na razpolago. Naravnost neverjetno pa je poročilo tega lista, da »Prizad« ne dovoljuje izvažati štajerskih vin. S tem grozi našemu vinogradništvu naravnost polom, saj je bilo že tako v hudi stiski zaradi konkurence dalmatinskih in vojvodinskih vin. Tu bi bilo pa res treba preiskati, kdo stoji za takimi odredbami. Da gre za navadne zasebne koristi, ne more biti dvoma. Morebiti bi se kak zakupnik slovenske politike spomnil, pa se malo ogledal in nam o tem tudi kaj povedal. Kajti zdi se skoraj, da se vsaka stvar najmanj hudo podraži, če sploh ne izgine s trga tisti hip, ko jo dobi »Priizad« v roke. Talko je zdajci zmanjkalo riža, ko je dobil monopol nanj, čeprav ni bilo za to nobenega razloga in nobene potrebe. Zato so pritožbe zoper »Priizad« ravno tako stare, kakor njegovo delovanje. Nedolg:) tega je tudi sam ministrski predsednik Cvetkovič izrečno pokazal na nezadovoljivo njegovo poslovanje. Videti pa je, da je ostalo vse pri starem. Treba bo torej odločneje poseči vmes. Pri tem pa ne smemo pozabiti na to, da do resnične poprave stvari ne pride, dokler bo tudi ta zavod centralistično, to je po ju-goslovensko upravljan in voden. Poprava krivic Zagrebški občinski svet je sklenil, da bo mestnim uslužbeineeim štel v službena leta čas, ki so ga zaradi svojega hrvaškega prepričanja morali prebiti .pod nacionalnimi j u -goslo venskimi režimi v ječah i,n zaporih. S tem je po eni strani popravljena krivica, ki so jo godila hrvaškim ljudem, po drugi l>a lik ra tu dana tudi huda klofuta jugoslo-'e.nislkoimu macionalstvu in s tem spet kedaj pokazana pot, tpo kaiteri hoče hotliti hrvaški narod. ^ bistvu krščanstva Slovenec« poroča o govoru nemškega katoliškega bogoslovca dr. Karla Adama, v katerem je tudi dejal: Mi nismo kristjani in katoliki po sebi, a in pa k nemški kristjani, nemški katoliki. I o nemštvo ni nekaj, kar našemu krščanstvu pritičo saino od zunaj, tako da bi kršen ust vo bilo tista biit, ki nosi, ainvpak v Nil S nai 0(1 lil ljudska sola (Nadaljevanje z 2.strani.) v Hiun smo pričakovali zadostnega raztime-Ho»Ji' v bistvo narodne vzgoje iti nacional-čustvovanja. In ko je naš ugledni me-da v sv°jem uvodniku jadikoval, Sll, »naš narodni etos konstaiiitno pada, če-tj l’ 'nislimo. inoben odkritosrčen kulturni Ooi uec- 2nn>kal ne bo«, je pozabil pri tem stv *i. vzroke; zakaj tudi nacionalno ču- |jj <)V||,ije ima svoje objektivne pogoje Ln če Vel-- 1}il korak dalje, bi moral dati vso jtlliJav° spoznanju, da je eksistenčni mini-,j), ',u tudi za nacionalno čustvovanje važna tiiH-iV: . 'n. <*a so v •em pogledu stavljene m1 'judski šoli meje in možnosti. m soh ;il. ' 7‘K' strani pa srečujemo hotenje go-'*l)ri,ogn naše javnosti, ki iima vedno • n** javuuMi, 'N 1 muc* uimu (|(1 ;Jl,n fv°j pogled v preteklost in smatra, »<>lip. Puh>ga ljudske šole tudi še danes, da Kne.K>'je in izpopolnjuje našo rodno stvon<«ln "jene tradicionalne verske in nrav- bii-0 -no.,0..v harmoniji z duševno kul- IU)v snl'i i|ll^ni1' Slovanov in vseli Slova- ' *?' (loluli >'«« slovenski Že I>rw t •' COT\e* ,n«Si dobri učitelji <>r«l Sto m več leti...« in se pri tc{n malo zmeni za dejstvo, da je zadnjih sto let .napredek bistveno spremenil obraz in hotenje tudi našemu narodu. Težko je iz takih nejasnih in problematičnih zahtev izluščiti zdrave osnove za našo ljudsko šolo. Čas pa, ki prihaja, imperativno narekuje, da bo treba postaviti našo ljudsko šolo na realno temelje, da bo treba inajti pravilen in zdrav odnos med osnovnim narodnim iz-obraževališčem in narodom, da bo ljudska sola zares v službi slovenskega ljudstva. A'asa poklicna in družbena sestava prebivalstvu kaže, da smo narod malih kmetov, poljskih 11. industrijskih delavcev in da bo morala bodoča ljudska šola temeljiti na gospodarskih in socialnih osnovah teli narodnih slojev ter njihove kulturne usmerjenosti. Moramo pa poudariti, da pri tem ne bomo smeli hiti slovensko ozkosrčni in postati sužnji le nas 1I1 ozkih stremljenj, temveč imeti 1 azuinevanj.o za vse, ki imajo z nami skupne ali sorodne interese ter skupna ali sorodna hotenja. resnici jo ravno narobe. Trajno noseča, bistvena osinova je inaša nemška nrav, natura germanica, krščanstvo pa je nekaj prigodnega, slučajnega, pritičnega, ki kot poseben božji dar pristopi k temu, kar je .naše prvinsko bitje. Naše milostno (krščansko) življenje se oblikuje tako, kakor ustreza naši določni nemški posebnosti. Vsa naša pobožnost ima kakor tudi od nje navdihnjena teologija naroden značaj. K tem besedam pristavlja »Slovenec«: Oi) tej trditvi mora osupniti vsak kristjan, ne samo bogoslovec, tembolj ker je prav Karl Adam med sodobnimi (bogoslovci bistvo krščanstva v svoji znani knjigi »Bistvo krščanstva« obrazložil tako mojstrsko kakor malokateri drugi. Kar pa je povedal v tem svojem predavanju, ne meji samo s katoliškega dogmatičnega stališča na krivoverstvo, ampak je krivoverstvo naravnost, ako še ikaj veljajo pojmi in še kaj pomenijo besede zahodne filozofije. Mi bi s svoje strani še dodali, da je Adam neizogibno moral priti do teh svojih sklopov tisti hip, ko je sprejel načelo celostnosti, kakor ga zastopa nemški narodni socializem, kajti to načelo ne trpi izjem, ne pozna razen svojega nobenega drugega ali pa ga vsaj ne prizna. Velja pa to za vsak celostni miselni sestav, samo da imajo nekateri navado, da gledajo tistemu totalitarizmu skozi prste, če ga celo naravnost ne hvalijo, ki jim hodi deloma ali popolnoma v priklati, odklanjajo pa samo tistega, ki je JCai na nasprotni strani in jim zato meša račune. Pri tem pa dosledno pozabljajo, da s tem svojim načinom ne samo nravstveno opravičujejo vsak, torej tudi nasproten celostni sestav, ampak da mu tudi pomagajo do zmage, kadar je ta brez-ozirnejsi. doslednejši, nasilnejši. Na vsak način pa iz celostnega napačnega kroga ne pelje nobena celostna pot ven. Potreba časa V Hamburgu je izšel te dni »Ruski vojni slovar«, rusko-nemški in nemško-ruski na "515 straneh. Sestavil ga je Bruno CIodkovvski. Strokoven slovar takega obsega je pač popolnoma izčrepen in priča, da preučujejo Nemci ruske vojaške zadeve z veliko natančnostjo. Nemci so izdali podobne strokovne besednjake tudi za angleški in francoski jezik. Členom Slovenskega društva sporočam, da sem odložil svoje predsedniško mesto v društvu, ker zapuščam za neko dobo Ljubljano. Vsem sodelavcem hvala, vsem članom pozdravi Rud. Mencin. Vprašan je časti in ugleda slovenske vasi Pod tem naslovom piše Vladimir Kreft v »Večerniku« med drugim: Vaško razgrajanje, pretepanje je tisto zlo, na katerega pri pišc »Delavska politika« med drugim: V sedanji vojni so razglasili geslico o novi Evropi in novem družabnem redu. V šoli smo se učili, da segajo meje Evropo .na vzhodu do Urala in reko Volge, ki so izliva v Kaspiško morje. Ako imamo v mislih Evropo, kakor je začrtana v at-lantih, potem jo nekoliko čudno govoriti o novem redu v Evropi, ko vendar vemo, da vlada v pretežnem delu te Evrope red, ki pa nima nič skupnega niti z redom, kakršen vlada sedaj pri nas in okrog nas, niti z redom, kakršnega s skrivnostnim namiga vam jem napovedujejo. Samo olb sebi «0 vsiljuje vprašanje, ali mogoče kdo misli, da bo Evropa, ki leži vzhodno od rek Memel, Bug in Prut, sprejela novi red, ki se napoveduje? Šele tedaj bi se moglo govoriti o novem redu v Evropi. Toda tam, onostran teli rek, niti najmanj ne mislijo na kaj takega1... Nad tem naj bi se zamislili vsi. ki danes govore in pišejo o movem redu. Nov red imamo tudi v Angliji, ki se je zasidral z zakonom o odpravi zasebne lastnine, katerega je uveljavila v angleškem parlamentu delavska stranka. Torej za kakšen nov red gre v ostali Evropi? Delavstvo in draginja Pod tem naslovom piše »Delavska pravica«: V naslednjem navajamo cene nekaterih življenjskih potrebščin, in sicer pomenijo prve številke cene ;za september 1939, druge številke za julij 1940 in tretje številke povišek v odstotkih, bela moka 0 3.30 5.— 42.80 krušna moka 3.—- 4.50 42.80 pšenični zdrob 4.— 5.50 42.80 koruzni zdrob 2.75 4.50 63.67 ješprenj - 4.— 4.50 42.80 olje 16,— 32.— 100.— kis 3.— 4.— 33.33 kava II 64,— 104,— 62.50 mast 18.— 26.— 44.40 kavin primesek 14.— 16.— 14.28 cikorija 19.— 21.— 10.50 Cena fižola je bila lani septembra 5 din, letos julija 9—10 din, torej povišek od 80 do 100 odstotkov. Celjsko pismo Celje ni nič manj industrijsko mesto kakor 'Kranj, Maribor ali Jesenice. Po sestavu je morda celo na prvem mestu, saj ima v svojem področju skoraj vse vrste industrije, kemično, oblačilno, premogovno in kajpak tudi tekstilno. Po podatkih je imelo Celje 1937. leta 1369 trgovskih, obrtnih in industrijskih obratov. Samo pri Okrožnem uradu je s celjskega področja zavarovanih okoli 5500 delavcev in delavk. Posebno okolica je polna delavskega iživlja, kraj Gaberje ima izrazito delavsko lice. Razumljivo je tedaj, da pozna Celje vse težave, ki jih je natrosil današnji kapitalistični red. Celjska Borza dela zaznamuje posebno v zimskem času razmeroma visoko število nezaposlenih, katerim morejo po večini nuditi zaposlitev samo pri javnih delih, ki so odvisna od letnih časov, še bolj pa od razpoložljivih fondov. Vajeniško vprašanje je bilo nekoč celo anketirano; takrat smo brali, da delajo nekateri deset, dvanajst in še več 'ur ma dan, da ne poznajo nedelj in ni k ake odškodnine za delo, ki jo predpisuje zakon. To še danes ni nič bolje. V kratko odmerjenem času mora vajenec še k pouku in prisilni telesni vzgoji. Vsa ta »skrb« pa jih pusti še vedno Ible-de in shujšane na ulice, kjer jih opazujejo celjski prebivalci. Razumljivo je, da se mezdno vprašanje ne razlikuje od mezdnega vprašanja drugih krajev. Včasih se sicer skuša pokazati, da so nekatera podjetja uvidevnejša in da delavstvo pri njih razmeroma dobro zasluži. Če kdo prejema na uro 2,50 din, drugod pa drugi delavec 5 din, tedaj je to seveda razlika, za dostojno življenej enega samega človeka pa danes obe meizdi skupaj ne zadostujeta. Pri tem je zanimivo, da je tisto delavstvo, ki ga zaposlujejo obrtniki, skoraj slabše plačano kakor delavstvo v tovarnah. Povprečna plača mizarskih pomočnikov je bila, preden so se organizirali, 3 din na uro. Čevljarski pomočnik mora še danes delati po 12 ur na dan, če hoče zaslužiti 30 do 35 din. Plače šivilj pri konfekcijah znašajo tudi pri redni zaposlitvi 500 din na mesec. Nič čudnega, če pomislimo, da se plača za srajco tudi po 2 do 3 din, šivilja pa mora sukanec še sama plačati. Delavstvo pa je tudi drugače zapostavljeno. Okrožni urad je na primer do nedavnega imel samo tri zdravnike. O uradnih prostorih, posebno o vlažni im tesni čakalnici ter inič .boljših ordimacij-skih prostorčkih je že bilo besede in pisanja; kakor da bi šlo iz a kolonije. Velik del delavstva v Gaberju bi tudi želel spremembe pri tamkajšnji ambulanti. Okroižni urad naj stare in zaslužne ljudi upokoji. Zgrešeno je tudi, da celjska poslovalnica, v katere področje spada nad 16.000 zavarovancev, ne more dati .nobenih pojasnil, kar se tiče zavarovančevih podatkov. .Niti tega ne more ugotoviti, alii je pacient člen ali ne. Vse to rešuje Ljubljana. Delavstvo je organizirano predvsem v svobodnih strokovnih organizacijah. Strokovna komisija in Jugoslovanska strokovna zveza imata največ pripadnikov, medtem ko ima Ju-gorais organizacijo le v mestni elektrarni, pa še to ne popolno. Kljub temu pa ima največjo besedo pri Delavski zbornici. Soisvet, ki je bil poprej sestavljen iz zastopnikov treh svobodnih organizacij, sestoji danes iz ljudi, ki se s strokovnimi vprašanji niso nikoli ukvarjali. Tudi knjižnico je ustvaril prejšnji sosvet, pa so jo danes prevzeli jugoslo-venski nacionalisti. Pod upravo seda- 9 . njega sosveta se je že skoro izvršila deložacija marksistične organizacije, odpovedali so prostor JSZ, v dvorano pa so naselili dijake, ki imajo tam svoje zatočišče. Členi nekega športnega kluba govorijo, cla se njih predsednik, ki je člen sosveta, zavzema, da bi klub dobil v zbornici svoj prostor — pri vsem tem pa se delavskim organizacijam dvorana drago zaračuna, pa še mesečna stanarina se je občutno dvignila. Delavstvo tudi nima zastopstva pri Borzi dela. V odboru se nahajajo ljudje, ki nimajo pa tudi nočejo imeti nobenih stikov z delavstvom. Tudi ni odveč, če ugotovimo, da ima Celje, katerega tretjina prebivalstva je delavska, med 35 imenovani občinskimi odborniki 3 delavce. Naj nihče ne misli, da je delavstvu žal. da ni bilo več imenovanih. Nasprotno, delavstvo ne bi imelo ničesar proti, če bi ostali doma. Danes je vse zvezano s politiko, od usnja naših podplatov pa do najvišje opeke na strehi, in dim, ki uhaja iz dimnikov, je politika in visi v zapletenih oblakih nad bajtami in palačami, se podi čez vasi in mesta. Gottfried Keller. 5asawiiaBMBKss»aBK3Brj KUL T U R N 1 P R E G L E D Miroslav Gorše: Dr. Valentin Zarnik, narodni buditelj, pisatelj in politik '»Slovenska Matica« v Ljubljani, 1940. Rokopis je priredil za tisik dr. Dragotin Lončar. Strani 236. Doba iboja med staroslovenci in mladoslovenci spada med doslej najbolj obraiv-naivana razdobja slovenske politične zgodovine. Lončarjevo in Prijateljevo delo nam je dalo podlago, na ikčiteri so tudi mlajši gradili naprej. A vendar je vse to doslej opravljeno delo, če izvzamemo edino delo dr. Lončarja, opazovalo predvsem samo površino življenja, analiziralo časopise, opazovalo politične boje v ožjem smislu besede, globlje pa se je spuščalo le pri nekaterih .knjižnih postavah in produktih, ki so bili v ož j i zvezi s političnim življenjem. Ta slog obravnavanja je značilen tudi za Goršetovo delo. Če samo na kratlko navedem vsebino: avtor v sedmih poglavjih zaporedoma kaže Zarnikov življenjepis, njegove spise, delo na slovenskih »■taborih«, v kranjskem deželnem 'zboru, v ljubljanskem mestnem izastopu, priiraz-mih drulštvih in nazadnje njegovo vilogo v »mladoslovenskem« gibanju. Vsako od teh poglavij obravnava posamezno področje od začetka do kraja, navadno zelo lizoliramo in premalo povezano z ostalimi področji Zarnikovega dela. Podrobno o vsebini na tem mestu ni mogoče govoriti. Kiljulb temu pa je treba podčrtati, da metodično knjiga ni popolna niti v slovsfcveno-izgodoviniskem niti v pdlitično-zgodovinskein delu. V obeh je mogoče opaziti, da je avtor gradivo premalo predelal in nerodno podal. Oba dela zbujata videz referata na podlagi izpiskov, a v ozadje besed, ki si jih je avtor izpisoval sicer v resnici po prvih virih, se odpira luč le na prav redkih mestih. Dr. Lončar, ki je prirejal rokopis za tisk, je sicer marsikaj rešil, a za v resnici dobro podobo Zarnikovega življenja in dela bi bilo treba dello povsem na novo napisati. Značilno je, da nikjer v vsej dovolj obsežni knjigi avtor ni našel prostora za sintetično izoblikovanje Zarnikovega političnega koncepta, kakor tudi nikjer v slovstvenem delu ne za kakšno utemeljeno literarno sodbo, marveč se je zadovoljil z golim navajanjem vsebine Zarnikovih spisov, člankov in .interpelacij, kar je za biografijo politika in pisatelja po zahtevah moderne znanstvene metode vsekakor premalo. Vrednost knjige po vsem tem ni v obdelavi Zarnikovega političnega in literarnega profila. Njen pomen je samo v tem, da je avtor na podlagi prvih virov podal nekaj podob iz kranjske deželne zbornice in da je zbral na enem mestu raztresene podatke o dr. Zarniku. Kljub teinu, da je obdelava tega moža precej nedovršena, bo pa delo lahko služilo kot koristen biografski pripomoček piri delu za poglobitev slovenske politične zgodovine. Pri tem bodo pa morali nastopiti zopet zgodovinarji z modernimi sredstvi svoje metode, kajti zgolj ob li-terarno-politično-zgodovinskem delu se bo stvar ikaj težko pomaknila v bistveno višjo ravnino, kot je slovenska politična zgodovina zvezana danes, dasi je to nujno pogrebno. Ne samo v korist slovenske zgodovinske znanosti, marveč tudi v korist slovenske narodne vzigoje. O. R. Jurčičev jnrij {Cvetje iz domačih in tujih logov 4. zv. Jurčič, Jurij Kozjak. Priredili dir. Mirko Rupel. Druga pregledna izdaja. Družba sv. Mohorja Celi je 1940.) V predzadnji številki je naš list prinesel kratko poročilo o drugi izdaji Levstikovega Martina Krpana v mohorsiki zbirki Cvetje. Zdaj lahko poročamo, da je doživela ponatisk še ena knjižica iz te zbirke: Jurčičev Jurij Kozjak. Slodnjakov uvod h Krpanu je bil rps potreben korenite predelave, Rupel pa je samo porabil ugodno priliko, ko je bil potreben nov natisk Jurija Kozjaka in je pri pregledovanju prve izdaje vnesel samo majhne stilistične in jezikovne 'popravke. Na več mestih je bolj smiselno in pregledneje razvrstil posamezne odstavke v svojem uvodu. Zlasti poglavje 0 zgradbi povesti je s preureditvijo poslalo dosti preglednejše. Med slovstvom je mogel dodati Kolednikov prevod v francoščino iz leta 1936. Kakšnih bistvenih sprememb torej ni, ker niso bile potrebne. Ruplov uvod namreč zelo izčrpno govori o postanku povesti, o njeni snovi in zgodbi, zgradbi, o osebah, o miselnosti in oblikovnih osnovali, o jezi kn in nazadnje o pomenu Jurčičevega Kozjaka, na koncu dodaja še najvažnejše slovstvo o njem. Tako je uvod tudi močno vzgojen v tem smislu, da navaja dijaka, ki mu je ta zibirka v prvi vrsti namenjena, k pravilnemu uživanju slovstvenih del, to je takemu, ki ne ostane pri sami goli zgodbi. Isto velja seveda tudi za vse druge bralce, ki si ob italkih knjižicah lahko poglobe svoj način branja in se nauče marsikaj, česar jim včasih šola ni mogla dati. Cvetje je med vsemi podobnimi zbirkami na našem knjižnem trgu čisto gotovo najboljša. 1 udi dejstvo, da je bilo že v tako kratkem času potrebno dvema knjižicama iz te zbirke oskrbeti novo izdajo, je dovolj zgovoren dokaz za to. Naj bi to izpod budilo urednike in založnico, da bi nekoliko pospešili nadaljevanje zbirke. vin. t j NAŠE REVI JE J Ljubljanska zvoas si. 5—6 Težišče te dvojne številke je spet v leposlovju. Posebno je treba opozoriti na dvoje Kozakovili stvari. Objavil je razmišljanje »Blodnje za lepoto«, v kate-terem ise. sprašuje, ali je mogoče v orkanu, ki se je sprožil in ki preti porušiti stari svet, pisati in razmišljati o lepoti. Ker sen o lepoti, nje doživljanju ne izvira iz želja po mirnem, sladkobnem uživanju, ampak je v njem vidna borba človeškega rodu za resnico in uteho v življenju, je tako razmišl janje pač tudi danes mogoče. Vmes vpleta svoje osebne spomine na prve vzgibe pisateljskega gona in na prva doživetja sveta v knjigah, ki so ga prevzele v zgodnji mladosti. Odlomek »Iz odloženega romana« pa kaže, da bi bila celota vojni roman, napisan na značilen Kozakov način iz zadnjih let, ki se kaže zlasti v Maskah. Roman bi danes gotovo zbudil zanimanje, saj bi imel marsikaj povedati v času, ko je zemlja spet »napeta od mrličev« in bi se spet lahko ».krokarji vse zemlje za več let nažrli«. Odlomek se dogaja v šta.njelskem gradu, vojni bolnici, a je v glavnem spet sestavljen iz vojaških spominov, vojnih doživljajev, ki razodevajo vso tedanjo človeško zmešnjavo, gnus nad umazanijo, ki se bdhoti v ljudeh v času, ko je izdana njihova človeškost. Ko pa črni trenutki minejo, zmaga nad vsem spet prvobitno človeško veselje nad življenjem, ki prerašča vse svetovne podrtije. Proza Antona Ingoliča (Žeja) obravnava socialni motiv haloškega viničarja, ki si šele na smrtni postelji uteši žejo s »svo- Ošhik Ferdinand: Sg;s:rJrJ m 0S70&c&fte Ms u š&sm&o i« KoroSK® V im.3 1018-1920 (Nadaljevanje.) Verličeva rodovina v Radgoni. Za častnike, še .bolj pa za poštne in železniške uradnike je bila iiisianoviljena menza. Pri tern delu. ki nm je stal na čelu v origanizatoričnem pogledu sam Zeilhofeir, je slovenska Ver.ličeva rodovina imela precej zaslmg, taiko tla je gospa Verličeva postala voditeljica menze, njena hčerka Ida je pa stregla v menzi. Tudi to je radgonske Nemce jezilo. Kaimnilker je v graški »Tagespo-sti,<, kjer jo navadno priobčeval svoje napade na nas, nekoč pošteno raztrgal tudi Ido Verličevo in njeno prijateljico Slovenko Fridau, nazivajoč obe kot zloglasni trobil.ki »Zivijo-Slovenci«. Zanimiv je bil mod borbami tudi 16-letni Verličev Herman, ki je vkljub prepovedi veliko letal po ulicah, da bi zadosti videl. Kuhinja gosipe Verliče ve je medi boji vkljub vseni .nevarnostim, kolikor se je dalo skrbela za prehrano svojih ljudi. Ko simo izgubili Radgono, so jo tudi Ver-ličevi morali zapustiti ter se izseliti v Slovenijo. jim« vinom, do katerega mu daje pravico njegovo delo, a je lastnina brezdelnih bogatinov. Zanimiv poskus je Kreftova okvirna' komedija za Županovo Micko, napisana v Linhartovem istilu in jeziku. V njem nastopajo poleg Zoisa in Linharta tudi igralci, ki so nastopali ob njeni prvi uprizoritvi. Olon Župančič je objavil dvoje odlomkov iz novega prevoda Romea in Julije, in sicer znane dvogovore iz drugega in tretjega dejanja. Poleg mnogih drugih člankov nadaljuje Bratko Kreft svojega Puškina in Shakes-peareja in Krleiževe lirične samo izpovedi. u. Čas, št. 9—10 Zadnja številka Casa objavlja dvojen odgovor na razne trditve, ki jih je prinesla novo osnovana Revija Katoliške akcijo v svojih prvih dveh številkah. Ta revija je udarno glasilo tistega katoliškega kroga, ki je znan po svoji nestrpnosti, po svoji goli načelnosti in po tem, da ne izbira preveč tenkovestno načinov in sredstev pri svojem boju. Ni mu dosti za to, če sta objektivna resnica in pravičnost prizadeti, glavno je, da nasprotnika razikriči in napravi iz njega strašilo ,za svoje lahkoverne in nepoučene bralce. Ker je bilo v tej reviji izrečenih le preveč netočnih in krivičnih trditev, so čutili pošteni ljudje za svojo dolžnost, da javno oporekajo takemu nekatol iškemu pisanju. V Času odgovarjata Janez Oražein in dr. Fabijan na nekatere krivično izrečene trditve. Janez Oražein odgovarja dr. A. Zupanu i;n popravlja na osnovi dejstev njegovo pisanje o mladinskem gibanju, ki ob misli nanj nekaterim (katoliškim možem še danes vstajajo lasje, ko je že dolgo v zgodovini. Dr. I'abijan pa odbija napa" de, ki zadevajo tudi precej nepriljubljeno in v očeh oficielnih katoliških voditeljev nezanesljivo akademsko društvo Zarjo. Dr. Falbi jan zavrača najpogostej-če očitke, zlasti pa se obrača proti takemu nepoštenemu načinu polemike proti Zarji, kakor jo je Revija Katoliške akcije zagrešila v nekaterih svojih sestavkih, »Zeli se, da jim je (urednikom zadosten kriterij za kvaliteto razprave v Reviji Katoliške akcijo, |n .krepko udari po resničnih ali dozdevnih nasprotnikih.« Dalje se člankar sprašuje, ali spadajo v tako revijo »zavestno neresnične trditve, ki jemljejo dobro ime celi v us ti katoličanov, laikov in duhovnikov.« S temi pripombami se je resnicoljubno dotaknil enega najbolj nelepih poglavij našega življenja, tiste klavrne dediščine slavnih slovenskih političnih preklarij, ki uči, da je dovoljeno z vsemi mogočimi sredstvi delati proti vsemu, kar ikomu ne gre v ralčun, da je treba z vsemi neljubimi pojavi in ljudmi »obračunati«« kakor pravi najbolj pogosta fraza tegn bojnega žargona. Ta nauk se je ugnezdil tudi že v kul' turnem območju in danes nekulturni ljudje tudi tu razprodajo svoje v bistvu politične sovražnosti. Zato je treba podčrtati pošteno voljo in resnicoljubno gesto obeli člankar je v, ki ima nedvomno za nasledek zakulisno reakcijo in izpostavlja revijo ne vol ji in nemilostih mnogih vplivnih bojevnikov za neomajno disciplino in brezpogojno pokorščino. u. Vloga in vedenje žensk ined radgonskim1 boji. Vseh priprav za vstajo in napad na naša posadk« so se Radgončanke iprid.no udelez®' vale. Razen par migljajev, ki so jih dol* raizna dekleta, ki so imele razimerja z m8' šimi vojaki češ, paizite se, v Radjgofni je 711 vas nevarno, skoraj ničesar niso izklepeta^: Ker sličnih govoric celiti deveit itedmov manjkalo, tudi taiki.m opozorilom nismo prI' pisovuli pomena. v . » Med lx)jevainije.m sta se ipa dve nemški. z. bolj zreli gospodični pokazali v ikaj čud" linči. Ko so sovražniki obvladali naše kolodv® . ske straže, je naš umirajoči četoviodja AJ bil prebivalcem bližnjih hiš nekakšna la' ,j rilca zmage. Kakor vsuikega ranjenca, je Ajda mučila žeja, kar ni čudu, saj je clJ v šest ur bil brez vs alk e pomoči. Zbirajoč agoniji svoje zadnje življenjske moči, .1 prosil in rotil omenjeni dve ženski — '. jih ne bom opisoval — ki sta ga zmage v ■ ogledovali, se šalili in uživali ob nj