LUSTROVANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO	Cena	2	Din,
HIŠKI TEDNIK
Ljubljana, 9. julija 1936	&ev.	27.
Poštnina plačana v gotovini
Leto Vlil.
**haja vsak Četrtek. — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Tyrše:/a cesta štev. 29/1. Poštni predal štev. MS. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo.
Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto SO Din. — V Italiji za vse leto 40 lir, v Franciji 60 frankov, v Ameriki 21/* dolarja.— Naročnino Je treba plačati vnaprej.— Za odgovore Je priložiti znamko,’
Na d e s n i t
V Filadelfiji se Je te dni vršil demokratski strankarski kongres; udeležilo se ga Je okoli 3000 delegatov iz vseh delov Amerike. V odmorih med posameznimi govori so delegate zabavali s pravcatimi varietejskimi točkami
Spodaj•
K stavkam na Francoskem: po poslednji predstavi sedanje sezone so vsi nameščenci »Komične opere« v Parizu zasedli gledališče in izjavili, da prej ne odidejo, dokler ne odstopi gledališki ravnatelj In dokler Jim ne izplačajo državne podpore za počitniški mesec julij. Naša slika kaže pogled v gledališko dvorano, zasedeno s stavkati
Nauk o sreči
Hočem!... Hočem!. Hočem!
I/ l'0&{L ie> fnol!
Kdo izmed vas pač še ni slišal o pokojnem Emilu Coueju, velikem dobrotniku človeštva, ki je prinesel ljudem zdravja in sre;e zgolj s par besedami, z besedami sicer, ki so več vredne od celih skladanic učenih knjig — kdo še ni slišal o tem prečudnem Coueju?
Da, ta prečudni Coue je z neverjetnim instinktom zadel bistvo stvari. Bistvo je namreč, da znamo ugnati svojo domišljijo, da J o tako vprežemo v voz svoje volje, da doživljamo samo veselje in nikoli gorje.
Skoraj nam vsem je naša domišljija sovražnica. če bi komu prišlo na um, da bi nas dan za dnem bombardiral s črnimi grožnjami, da bi nas božal z blaznimi upi, da bi nam z vsemi mogočimi pretvezami onemogočal mirno življenje in delo: tak človek bi bil pač naš najhujši sovražnik, naj-spretnejši, najkrutejši in najbolj rafinirani m®d vsemi. In vendar nam jih naša domišljija dan za dnem takšne uganja — a mi se niti ne zmenimo, da bi jo obrzdali.
*
Poznam zdrave ljudi, ki jim je življenje zastrupljeno s strahom pred tuberkulozo, s strahom pred rakom; ljudi, ki kar bolestno Preže na sleherni znak utrujenosti, nespečnosti ali vročice in si domišljajo, da jih na vseh koncih boli; ljudi, ki svoj živ dan pijo m jedo zdravila, ki se skoraj ne upajo sto-Riti na zrak, ki se boje slehernega gibanja m piša vetriča: večina med njimi nazadnje les zbole od gole domišljije, da so bolni.
Potem so še drugi ljudje. Taki, ki ne Počno drugega kakor da zavidajo lepotca, ki ga srečajo na cesti in še ženske obračajo za njim; da zavidajo lepo raslega atleta, ki razkazuje svoje mišice, da je navadnega smrtnika kar sram; da zavidajo moža, ki je obogatel in iz nič postal velik gospod.
Ce že zavidaš ljudem, si vsaj izbiraj: atlet ni človek, ki bo kdaj bogat, razen če je bo>ksač in še pameten povrh (a v tem primeru pač ne spada med lepotce). Mož, 'ki hoče obogateti, nima niti enega prostega trenutka na dan, ne mirne minute ponoči: tak človek ne bo postal ne lep ne telesno močan. In naposled, gospodič, ki si privošči vseh mogočih naslad, dela mu pa ni mar, tak gospodič in naj bo stokrat lepotec, bo s časom postal nakazen in usmiljenja vreden slabič. Zavidajte enemu, če že morate, a ne dovoljujte si luksusa, da bi zavidali tudi druge, če boste zavidali enemu samemu in se boste tega zavedali in si to priznali, ni dvoma, da mu boste skušali Postati enaki — z delom, z vajami, z vztrajnostjo: tako boste stopili na dobro in pravo Pet potrpežljivosti in se boste naučili ceniti težkoče...
Dobri monsieur Coue je vedel, v katero čmer moramo obrniti svojo domišljijo, da ši jo brzdamo in ukrotimo. Tehtno je presodil, da je zdravje naše najdražje blago in hkratu tisto, ki ga naša domišljija najlaže izboljša in popravi. Zatorej ni čudo, da je njegov obrazec za avtosugestijo takle:
»Vsak dan se mi v vseh ozirih bolje godi.«
Glejte, da ne boste rekli (če ste na primer prestali hudo bolezen): »Vsak dan me manj bol i«. če .hočete, da vam bo dobro, ne smete nikdar niti misliti na zlo; zato so v to smer obrnjene (negativne) avto-sugestije zmerom slabe.
Na primer: če hočete pozabiti nesrečno ljubezen, si nikoli ne govorite: »Nič več ne maram Milojke, nič več ne bom mislil na Milojko.« itd. Ali ne vidite, da s takšno avtosugestijo ravno nasprotno dosežete od 'tistega, kar bi hoteli? Da namreč še mnogo “olj mislite ravno na Milojko? Zato rajši •recite: »Obožujem Aneto, ni je lepše, ni je ®alše, ni je prikupnejše od Anete«. Le z litanijami v čast in slavo Aneti boste okregali od Milojke.
*
Pravijo, da premnogim ljudem pomaga, če dan za dnem, leto za letom ponavljajo Couejev obrazec. Drugim spet se zdi, da ta obrazec, prav tako kakor jed, ki jo le Prevečkrat dobiš na krožnik, postane priskuten, da pride ob svoj prvotni dobri okus m tečnost, če spadate v to vrsto, si zadevo Nekoliko obrnite. Recite si na primer: »Vsak Qan sem močnejši, gibčnejši, veselejši«, če ®te bolehave narave, si govorite, da ste od ^ do dne gibkejši; če vam želodec nagaja, si dan za dnem sugerirajte, da imate ^se boljši in boljši tek.
Couejev obrazec pa ne velja samo za vaše t^ravje, za vaše telesno in duševno počutje; s pridom in uspehom vam bo njegova avtosugestija služila tudi pri borbi za vaš življenjski cilj. V tej obliki srečamo J^ouejev obrazec že tam v osemnajstem sto-‘etiu. Takratni letopisi pripovedujejo nam-*ec o »nekem človeku, ki je postal slaven ??neraj, da se je vsako jutro ustopil za t-etrt ure pred ogledalo v svoji sobi in si dvoril: .Hočem postati slaven general!1« . mi čl°yek tudi res Postal slaven gene-ai. Ta človek je bil namreč — Napoleon.
(Po francoščini Sl. M.)
t
Razgled po svetu
Neguš v Ženevi
K Mmirom « Mestink Arabci >• iztirili nočni vlak med Haifo in Lyddo. Strojevodjo In kurjaia J« ubil*
Ljubljana, 7. julija
Abesinska »prigoda« je po daljšem odmoru dozorela iz epike v dramatiko. Te dni je imela ženevska Zveza narodov deliti poslednjo pravico, nato pa položiti afero v arhiv. Prišlo je pa nekoliko drugače. Prišel je namreč na sejo sam neguš.
Ni važno, ali so italijanski časnikarji' zagnali krik in vik, ko so zagledali cesarja brez dežele; tudi ni važno, ali je ta cesar govoril v amharščini ali v ev-ropščini. Važno je, da so si evropski diplomati od Edna tja do Bluma na vse kriplje prizadevali, da bi cesarja odvrnili od tega »demonstrativnega« nastopa; v parlamentu narodov. Važno je, da je; bil že sam prihod črnega vladarja v palačo, kjer se zbirajo častitljivi zastopniki kulturnih, in civiliziranih narodov, klofuta v obraz vsemu zahodnemu svetu, klofuta ki jo je Evropa v zadregi pogoltnila, ker se je le predobro zavedala, da jo je dobila po zaslugi.
Ni važno ta trenutek, ali je pod Hai-lejevo vlado cvetelo	t	A.be-
siniji ali ne; ni važno i« Italija povzdignila to zaostalo deželo. Važno je, da je prišel zamorski poglavar med nas visokorodne belokožce in da je naj visokorodne j šim med nami, mogočnim Angležem, javno in v obraz povedal, da so ga izdali, da so hladnokrvno požrli svojo besedo in pognali njega, ki se je nanje zanašal, v pogin.
To, samo to je važno ta trenutek. Zakaj to je tudi neovrgljiv dokaz, daj Evropa propada. Moralno in materialno. Angleži nimajo na vesti samo Abesinije; ušteli so se pač zastran razmerja moči med Abesinijo in Italijo. To je človeško, čeprav zgodovina takih reči ne oprosti. Nekaj drugega jim mora zameriti kulturni svet: da niso iz svoje napake sami izvajali posledic, nego jih je moral tisti, ki je položil svojo usodo v njihove roke. Da niso tedaj, ko so že videli, da bodo Italijani zmagali, vsaj nekaj skušali rešiti za svojega varovanca; vsaj toliko, da ne bi bil mogel priti v Ženevo in jim pred vsem svetom pljuniti v obraz, da so požrli besedo.
Tu nam prihaja v spomin neka prigoda, ki se je pripetila slavnemu anglo-ameriškemu trgovcu in mojstru reklame Selfridgeu. Nekega dne mu je prodajalec urejal izložbo dragocenega krzna. Bil je že gotov, ko se je spotaknil odha-jaje iz izložbe. Hudega se sicer ni zgodilo, le par tablic s cenami se je pomešalo. Tako je prišla tablica s ceno 55 funtov (14.000 din) pred krzno, ki je stalo 25 šilingov (250 din), in narobe. Na nesrečo ni tega nihče opazil. Pol ure nato je brez sape planila v trgovino mlada, elegantna dama in zahtevala razstavljeni plašč.
»Tistega za 55 funtov?...« se je namuznil Selfridge, meneč, da se je zarekla.
»Ne, motite se,« je odvrnila dama. »25 šilingov je napisano, da stane.«
Selfridge, dama, prodajalec in še drugi so planili pred izložbo. Res. Dama je imela prav.
»Well,« je malomarno merjil Američan. »Pomota je. Toda krivi smo mi. Plačali boste za plašč... 25 šilingov.«
Selfridge je izgubil skoraj 14.000 din. Toda čez teden dni je ves London govoril o njem in njegovi možatosti. In tako je s to izgubo več zaslužil, kakor bi bil spravil v žep, če bi bil pred ono damo požrl v izložbi napisano besedo. ’!
Selfridge je bil mož. In njegova možatost se mu ni nikoli otepala. Bojimo se, da se bo še nam vsem otepalo, da V| italijansko-abesinskem sporu Angleži; niso bili možje.	Observer.1
 —---------------------------------------
Tnvarrujagtoiulitov in čokolade UN	svoj	KAKAO
SPlfp||L)z naiffldernejšimi stroji in sanfPp prvoiffij$)‘ednih sirovin. ZaradBg* je J|j|1 O	A^
odUčnMjjjj okusa
barveJfl§ION Kjii\d§i ztjfflotoo
in Izd
ceni.
hrani
il
iz ret
0) lir j  	.......
ii a
601 <}
ItTvajle povsod ^uuio UNIQN KAKA O,
Zgoraj?
K obletnici krvave bitke ob Sommi na severnem Francoskem: te dni poteka 20 let, kar se Je začela ena izmed največjih bitk svetovne vojne, bitka ob reki Sommi. Vzlic veliki premoči se zaveznikom ni posrečilo Nemce odločilno poraziti. Na sliki, v gornji vrsti na levi: nemške mine udarjajo v francoske postojanke; na desni: bojišče ob Sommi iz ptičje perspektive, fotografirano iz višine 200 m iz letala. V spodnji vrsti, na levi:	bataljonsko poveljstvo v okolici
Maurepasa; na desni: 640 m dolg nemški vojaški most čez močvirje ob Sommi
„Vampir“ na bretonskem gradu
Skrivnost starega francoskega barona
(b-I) Brest, julija
Mestece Quimper, skrito v ro-Imantičnem zalivu na bretonskem obrežju, je na glasu enega izmed naj dragocenejših draguljev lepe Bretanje; za biser med biseri bretonskih pokrajinskih krasot pa velja grad častivrednega gospoda Charlesa le Boutillierja, le par kilometrov oddaljen od obrežja. Toda v začetku letošnjega poletja je že vse kazalo, da bo monsieur Boutillier postal junak grozljive afere, ki je daleč onkraj francoskih meja razburkala duhove.
Bogat kakor je bil že od rojstva, si je graščak pod stara leta lahko privoščil tudi kakšno ekstravagantnost. Obdan z mnogoštevilno služinčadjo je živel življenj" francoskega plemenitaša naših dni in se načelno ni menil za čenče, ki so se polastile njegove osebe, odkar je bil tako rekoč obrnil svetu hrbet. Da to njegovo življenje ni pravo samotarstvo, kaj šele puščavništvo, so ljudje kaj kmalu »ugotovili« in spravili staremu gospodu do ušes; toda nobeni še tako fantastični govorici se ni posrečilo spraviti plemiča ob njegovo dobro voljo. Ali naj bi se mar s svojimi šestdesetimi leti popolnoma odpovedal življenju? Ali si ne bi smel privoščiti niti skromnega luksusa »družbenice«? Ali je bilo mar hudodelstvo, če je že nekaj let imel zmerom pri sebi kakšno zalo dekle, da mu je kakor ljubljena hči pomagala krajšati čas?
Ljudska govorica je sicer hotela vedeti, da so bile deklice Boutillier ju v čisto druge namene; da se na njegovi graščini že dolgo dogajajo čudne reči — skratka, da je na videz velespodobni in častivredni francoski baron tako rekoč bratranec najgrše pošasti iz francoske kriminalne zgodovine in bodoči sotrpin strahotnega — Lan-druja.
Popolna zamolčljivost služinčadi, absolutna prepoved dostopa na graščinska tla in ne nazadnje to, da so se vse pri gospodu Boutil-lierju uslužbene družbenice kar na lepem vdrle v zemljo: vse to je ne samo netilo čedalje glasnejše govorice, nego jim je bilo celo dokaz. Vselej kadar je katero dekle preživelo pri njem kakšno leto dni, je potem z nesrečnico odšel na daljše potovanje — in se vrnil sam. Deklet ni nihče več videl; kam so izginila, niso okoliške klepetulje nikoli izvedele. Kje, kdaj in kako je stari Modrobradec svoje »žrtve« spravil na drugi svet, je ostala strahotna skrivnost; prav nihče pa ni dvomil, da jih je umoril.
*
Nekako pred kakšnim letom dni se je zgodilo, da je prišla na grad nenavadno lepa osemnajstletna Jeanne Verdierjeva; in prav njej je bilo namenjeno, da bo razkrinkala strahotno in gnusno početje starega pohotneža, kakor so ga bile krstile najbolje informirane trške klepetulje.
Tako ljubka, tako ganljiva v svoji lepoti, tako krotka in otroška ni bila še nobena od mladih dam, ■ki jih je bil Boutillier izmamil v svojo vilo. Zato je tudi razumljivo, da je šla njena usoda sosedom še posebno do srca, mnogo bolj kakor usoda tolikih njenih prednic; vi->šek je njihov strah dosegel tisti |dan, ko je graščak s svojo »varo-
Pot v novo življenje
Namkkl napisala
Gabrijela Reuterjeva
Osebni vlak je po malem sopihal JV pomladni popoldan. V oddelku idrugega razreda sta sl sedeli pri oknu dve dami nasproti. Sami sta fbiM in druga druge niti poznali nista.
Na levi je sedela mlada, prikupna in negovana dama, svetlo-plavih las in sinjih, nekam zasanjanih oči. Njena soseda — kakšnih petnajst let je bila starejša od nje — je sedela zatopljena vase; zanikrna je bila njena obleka in nenegovana njena zunanjost. Gosti temni lasje so ji viseli izpod klobuka, lepo zarezane ustnice ji je pačil trpek izraz. Sive oči so zrle topo in medlo predse, tako medlo, kakor zro oči zgarane starke... Niti skozi zaprašeno okno ni pogledala; nič ji ni bilo mar zelenih lok, cvetočih črešenj, zelenečih bukev ne prijazno mežikajočih vasic, ki so švigale mimo...
Tudi mlada, kipeča ženska na levi se ni zanimala za pokrajino. Zdaj pa zdaj jo je stresel čuden drget — in lepe sinje oči so ji za-
vanko« odšel z gradu. Ali se bo tudi to pot vrnil sam kakor še zmerom doslej? so se v strahu spraševali ljudje. Ali se bo pa vsaj ta nedolžni otrok rešil iz njegovih krempljev?-
Med upanjem in strahom so ljudje ugibali cela dva meseca; in potem je kajpada udaril škandal na dan, kakor je vsa srenja pričakovala.
Monsieur Boutillier se je namreč tudi to pot vrnil sam s potovanja. Sicer se mu ljudje še niso upali poslati policijo v hišo, zato se je pa gospod župan usodil priti na »priložnosten« obisk k svojemu najboljšemu davkoplačevalcu, da bi tako mimo grede pogledal, kaj se prav za prav dogaja v tej zakleti hiši.
Toda vrli mož še ni utegnil dobro načeti kočljivo zadevo, ko je ves v zadregi in sramu obmolknil; kajti njegov gostitelj mu je s širokim smehom in s sočno staro-francosko grobostjo razodel vso »strahotno« resnico.
»Gospoda malomeščanska naj rajši pometa pred svojimi vrati,« je menil graščak in udaril po mizi. »Ljudje naj malo premislijo, preden teptajo v blato človekoljubna dejanja starega samotarca. Komu sem kaj slabega storil vsa ta leta? Mladim in zalim dekletom, ki sem jih tako očetovsko vzljubil? Ne veste, kaj sem storil z njimi? Pomo-žil sem jih! Izbral sem si jih iz vseh mogočih krajev širne Francije, najsiromašnejše med siromašnimi, dal sem jim na gradu priložnost, da so se nekoliko opomogle, da so vzcvetele, povprašal sem jih, kaj jim je hudega, kje jih čeveljček žuli, poslušal sem njihove skrbi, sanje in želje, in potlej sem šel in jim te želje izpolnil. Vsaka je bila z grenkim srcem pustila kje svojega »prijatelja«, ker je morala v svet, da si z delom prisluži denar za bodoče ognjišče. In jaz? Ali sem mogel s svojim denarjem kaj boljšega storiti kakor tem ubogim sirotam izpolnil njihove srčne želje?
»Vidite, to je vse, to so moja ,hudodelstva* — hudodelstva pač zato, ker se usodim kovati srečo in veselje svojih starih dni tako, kakor se meni hoče.«
In stari gospod je v podkrepitev svojega pripovedovanja srdito razgrnil pred županom cel šop listin in uradnih pisem. Kaj je hotel vrli mož? Osramočen se je vrnil med svoje občane in jim razodel skrivnost človekoljubnega graščaka in njegovih lepih deklet...
C. Chamfort
Ura se je izgubila
(R-O) Genova, junija • V Paviji je bil neki Bruno Busi pred nekaj dnevi ukradel hotelirju, kjer se je nastanil, manjšo vsoto denarja in zlato uro. Hotelir je imel nos, kdo bi utegnil biti tat; tako sta se pri Busiju še tisti dan oglasila dva policijska nadzornika in mu vse obrnila narobe. Denar sta našla, zato pa ni bilo ure nikjer.
Odpeljala sta Busija s seboj. A ni bil še na stražnici, ko ga je začelo strašno zvijati v želodcu. Tedaj je policistoma priznal, da je tisti trenutek, ko je slišal, da trkata pri njem, v strahu uro požrl.
Tatu so namesto v zapor odpeljali v bolnišnico. In tam so ugotovili, da je ura — prav majhen in ploščat izdelek — res v Busi j e vem želodcu. Le s težavo so mu jo spravili na dan.
Toda hotelir pravi, da zdaj ure ne mara več, češ da je šla preveč nečedno pot...
lile solze. Zdajci so se ji kakor potok vlile po licih; glasno je zaihtela in jokala, jokala... Naj se je še tako premagovala, naj si je še tako pogosto otirala solze, naj se je še toliko skušala s čitanjem zamotiti — ni mogla več zajeziti prekipelega gorja. Jokala je ko nebogljen otrok, tako vroče in iskreno, da bi se bila še kamnu zasmilila.
Ure so minevale; solnce se je nagibalo že k zatonu, ko se je starejša tujka zbudila iz svoje odrevenelosti. šele takrat je opazila bridko žalost svoje sosede in ji dejala:
»Ne jočite več; ni je stvari na svetu, ki bi bila vredna tolikih
solza!«
Tujkin glas ni bil sočuten, tudi ne blag; suho in stvarno je zvenel.
Mlada ženska se je zdrznila in zadirčno odgovorila:
»Kaj vi veste! Ko pa gre za mojega moža.«
»Ako bi vam bil umrl, bi drugače jokali. Ker pa živi — moj Bog, potlej so vendar vaše solze odveč in zaman; prav nič ne popravijo in ne zboljšajo... Toda... ne zamerite: vaša bolečina in vaše tegobe mi niso nič mar.«
Naslonila je glavo na blazino in zaprla oči, toda čez nekaj minut je mlada sopotnica spet udarila v ihtenje.
Najmodernejši kiosk Je dobil Berlin. Imenuje se po svojem izumitelju Reicherstov steber. V njem imaš Javno telefonsko govorilnico; če pritisneš na neki gumb, se dvigne iz tal nekakšno dvigalo z nosilnico, obvezami in zdravili za prvo pomoč ponesrečencem. V zgornji polovici kioska je instaliran zvočnik; vključevali ga bodo, kadar bodo govorile politične osebnosti. — Naša slika kaže pogled v notranjščino telefonske govorilnice. Dvigalo z nosilnico in drugimi bolniškimi potrebščinami se je ravno dvignilo iz tal
Afera vpušžavi
Povest o premetenem impresariu in Se premetenejSih Beduinih
(K-I*) Kairo, junija »Prisežem,« je izjavil obtoženec Paul Garnier, priznavši svojo krivdo, »da so imeli tudi tokrat moji Arabci točna navodila.«
Da so bili Arabci res »njegovi« in da so imeli res »navodila«, to je bila vprav glavna točka obtožnice.
Paul Garnier je veljal dosihdob za najsposobnejšega in splošno priljubljenega lastnika podjetja za tujski promet. Njegovi razkošni avtobusi so že leta in leta prevažali potnike h Keopsovi piramidi, na jezove Nila in v najlepše oaze Libijske puščave. Razvajeno občinstvo, ki se je zatekalo h Garnierju, mu je ob vrnitvi iz pravljičnih ju-trovskih predelov vselej izrekalo prisrčno zahvalo za posrečene prireditve, saj so bile vsakokrat polne presenečenj in senzacij, šaljivih in razburljivih.
Banka Baruch
11.	Rue Auber, PARIŠ (9e)
Odpremija denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Postni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št 3064-64. Bruselles: Holandija št. 1458-66. Ded. Dienst: Francija št 1117-94. Pariš; Luxem burg: št 5967, Luxemburg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice
»Spala bi rada,« se je oglasila tujka. »Dolgo sem bila bolna — in slabotna sem še. Ali bi ne mogli...?«
»Spati nemara?« je očitajoče vprašala mlada plavolaska. »Jaz že tedne in tedne nisem zatisnila očesa,« je še dodala, kakor bi hotela reči: ,če jaz ne spim, tudi tebi ni treba'; vsaj tako je zvenel njen trpki glas.
Tujka jo je samo trudno pogledala in zaprla oči.
Takrat je nenadejano kriknila mlada ženska kakor iz uma:
»To je moja poslednja pot! K možu se peljem... ločiti se bom dala, ali pa...«
Zdelo se je, da žalost v njej prekipeva, da jo duši, da bo po njej, če ne bo mogla nikomur potožiti svojega gorja.
»Ali je vsega tega treba, če ga ljubite?«
»Ne morem drugače, ko me pa zanemarja in se vlači z drugo,« je zastokala plavolaska.
»Torej mu hočete sami odpreti vrata v prostost? Sami ga hočete nagnati svoji tekmici v objem?« je zamolklo vprašala tujka in mirno pogledala mladi ženski v oči.
»Nikoli!« je hripavo kriknila mlada žena. »Nikoli, prisežem vam. Sicer pa — z ono babnico je bil že srečen,« Je tiše dodala, »pa me ni
Bog sam si ga vedi, ali je bil Garnier otrok srečne zvezde; res je samo to, da se je na slehernem njegovem velikem potovanju dogodila zmerom kakšna nenavadna pustolovščina. Včasih so domačini napadli razvajene izletnike, včasih so jih presenetili ponoči, ko so pokojno počivali po šotorih, toda vselej se je zadeva po posredovanju gospoda Garnierja dobro končala. Ropi dragocene prtljage, srditi napadi oboroženih Arabcev s sovražnimi jim plemeni, so bili zmerom na ,sporedu' Garnierjevih odprav. Kljub vsem nevarnostim so prihajali senzacij željni gentlemani in podjetne dame iz Združenih držav zmerom le h gospodu Garnierju, zakaj kaj kmalu se je razvedelo, da so Garnierjeve odprave najzanimivejše in da so nevarnosti prav za prav nenevarne, če potuje z odpravo gospod Garnier osebno. Možakar je namreč vselej znal z nepopisno spretnostjo domačine ugnati v kozji rog.
Konkurenčna podjetja so sicer že dolgo sumila, da pri Garnierjevih odpravah nekaj ne more biti v redu, zakaj neverjetno se jim je zdelo, da se vsaka, še tako velika nevarnost konča s happy-endom. Nekateri so celo javno trdili, da so vsi taki napadi in spopadi samo naročeni, da povzdignejo pisanost Garnierjevih izletov.
Poslednja Garnier jeva odprava je jasen dokaz, da ta zlobna podtikanja niso bila čisto brez repa in glave.
Zgodilo se je takole:
Izbrana družba bogatinov se je pod osebnim vodstvom gospoda Garnierja odpravila na potovanje. V bližini neke beduinske vasi so si izletniki v slikoviti okolici postavili šotore in legli k počitku. Noč je bila hladna, mesečina je lila z neba, skratka, bilo je kakor v raju. Ko so se tudi poslednji izletniki spravili spat, so zdajci navalili nanje sinovi puščave in jih od prvega do poslednjega zvezali. Kakopak so jim pretaknili vse žepe in pobrali iz kovčegov vse dragocenosti in količkaj vredne predmete. Napadalci se pa za čudo niso dotaknili ne šoferja ne njegovega pomočnika ne monsieurja Garnierja. Niti zvezali jih niso, pač so pa morali zastraženi z oboroženimi domačini gledati, kako roparji plenijo njihove izletnike. Garnier je medtem na smrt prestrašeno gospodo neprestano bodril in tolažil, češ da jim bo pozneje za mastno napitnino prinesel vse nakradeno blago nazaj. Obljubil jim je, da bo takoj po odhodu roparjev sedel na svoje motorno kolo in zasledoval Beduine. Kljub njegovim zatrdilom mu pa gostje tokrat niso nič kaj marali verjeti.
Ko so roparji naposled pojoč bojne pesmi odšli, je Garnier s strahom ugotovil, da sta z Beduini odšla prostovoljno tudi šofer in njegov pomočnik. Koj je zasumil, da sta ga oba tiča izdala in se pridružila roparjem. O tem se je dodobra prepričal, ko je na motornem kolesu podil za Beduini in so ga le-ti sprejeli s kroglami iz pušk. Monsieur Garnier se je skril za motorno kolo in je bil naposled zadovoljen, da mu je krogla preluknjala samo bencinski rezervoar namesto glave. Ves skesan se je revež vrnil k svojim gostom in jim moral priznati, da mu tokrat pogajanja niso uspela.
»To je prav gotovo prvi in poslednji primer v moji praksi,« je zatrjeval po končani sodni razpravi. Prostodušno je tudi priznal, da je svoje goste na vsakem potovanju zabaval z »naročenimi« pustolovščinami. Naposled se je še pridušil, »...da se kaj takšnega ne
nič vprašal, ali sme, ali ne sme. Najhuje me pa to boli, da mi ga je prevzela moja najboljša prijateljica, tista, ki sem jo imela skoraj tako rada ko njega!«
»Da, da! Zmerom te pretete najboljše prijateljice!« je zamrmrala tujka. »Bog sam si ga vedi, zakaj imajo med tolikimi milijoni mož ravno na našega lastnega moža takšno piko. Pa je že tako!...«
Mlada žena ji je vneto prikimala in se zaupljivo sklonila k starejši sopotnici. Pogledala ji je v trudne, meglene oči, ki so bile morda nekoč lepe in živahne.
»Prepirljiva je bila,« je šepetajoče pripovedovala mlada plavolaska z vlažnimi ustnicami, »že v dekliškem vzgajališču. Dobro sem vedela, toda on mi ni hotel verjeti; kakopak, ko se mu je pa zdela poosebljena popolnost. Zdaj jo je spoznal, pa še kako! Vse znance mu je odtujila... še svojih otrok ni smel več videti... njihove slike je raztrgala na drobne koščke... ker so moji otroci! Joj! joj! Takšen je bil konec; zdaj je je sit do grla.« Poslednje besede je kriknila zmagoslavno. »Zdi se mi, da jo zdaj naposled celo sovraži, zakaj dober in skrben človek je... in ker je tak... mora zlobnico sovražiti! Ali mar ne?«
»Zdaj, ko je spoznal njeno niz-
Zanimivosti z vsega sveta
Do tri metre visoko je stala pretekli teden voda na zagrebških ulicah, ko se je nad mestom utrgal oblak, škoda gre v milijone.
Nosač zadel milijon. Pri žrebanju velike pariške nagrade, združenem s konjsko dirko, je zadel milijon frankov neki Prunier, nosač na pariški železniški postaji in oče šestih otrok.
Kako trava rase, je moči videti v Braziliji: neka vrsta bambusa zrase namreč za 20 centimetrov na dan. Rastlina je doma v vlažnejših predelih Brazilije; nekatere zrasejo do pet metrov visoko, a prav kmalu ovenejo.
Pilotski izpit z odličnim uspehom je nedavno napravila v Kaliforniji katoliška redovnica, sestra Marija iz samostana Sv. Jožefa pri San-Pranciscu. To je prva pilotka med nunami.
Jekleno hišo, demontirano na 25.000 delov, so te dni z letalom prenesli iz čikaga v Hollywood in so jo tam spet znova sestavili. Prenos hiše je stal samo 20.000 din.
Peš sta krenili iz Stockholma na Dunaj gospodični Lundborg in Karlham-mer. V dveh mesecih nameravata biti na Dunaju, od ondod pojdeta pa jeseni na isti način nazaj v Stockholm.
Blagoslov je v delu, so rekli pri vodstvu neke ameriške strojne tovarne in so napravili za svoje 701etne upokojene delavce posebno delavnico; v njej lahko delajo, kar jih je volja. Ce kaj porabnega narede, dobe za to tudi plačilo.
13 vagonov polžev so zadnje tri mesece izvozili iz Prekmurja in Medji-murja na Francosko. Polže so nabirali zvečine kmečki otroci. Izvozniki so nabiralcem plačevali sprva po 75 par kilo, prejšnji mesec so pa poskočili kar na 1 din 25 par. Tako so nabiralci polžev zaslužili v treh mesecih približno 130.000 din.
Zapor do 60 dni smejo Američani po nekem novem zakonu odsedeti v »obrokih«, t. j. v času dopusta, ob nedeljah in praznikih. Kaznjenci se morajo javiti upravi kaznilnice v soboto opoldne, da presede nedeljski počitek do ponedeljka zjutraj. To gre dotlej, dokler ne odslužijo kazni.
Svoje tri sinčke je v navalu blaznosti ustrelila neka Američanka, ko je šla z njimi na izlet v okolico Madi-sona v ameriški državi Maine.
Nova Zelandija ima po najnovejšem ljudskem štetju samo 1,573.000 prebivalcev. V zadnjih desetih letih je zrasla komaj za 165.000 duš.
Svojih 35 milijonov avtomobilov so do danes izdelale Fordove tovarne. Vsak avto je vrgel Fordu pkoli 1000 dinarjev čistega dobička. To se pravi, da je Ford do današnjega dne zaslužil z avtomobili 35 milijard dinarjev. Kosmatega dobička pri vseh Fordovih podjetjih je bilo v zadnjih 30 letih 700 milijard din, čistega pa okrog 42 milijard.
Lepotna kraljica. V Chandelariji (Nevada, USA) je pri nekem tekmovanju dobila nagrado za najlepše noge sedemnajstletna Aliče Stantonova. Na žalost so ji morali pozneje nagrado spet vzeti, ker je prišlo na dan, da je njena leva noga... iz lesa.
36,500.000 avtomobilov šteje ves svet. To se pravi, da pride povprečno na 55 ljudi po en avto. 71 odstotkov vseh avtomobilov premorejo ameriške Združene države.
bo nikoli več zgodilo, že zaradi njegove blagajne ns...«
To so mu kakopak prav radi verjeli, ker bo moral Garnier odsedeti zapor in povrniti oropanim izletnikom vso škodo. Pobeglim izdajalcem in podjetnim sinovom puščave pa še do danes niso prišli do živega.
kotnost, se pa hočete ločiti od njega? Zakaj, za čas božji? Morda je našel pravo pot, ki ga bo privedla nazaj k vam...«
»O, zdaj naj bi bila spet jaz dobra? Nikoli! Da, on bi se že hotel vrniti — spokorjeni grešnik — toda zdaj so v meni zaklenjena vsa vrata, že zdavnaj sem vložila tožbo za ločitev... naj gre stvar svojo pot. Samo zastran otrok se morava še pomeniti. Zdaj, po vsem prestanem trpljenju, mi bo pravo zadoščenje, če se bom lahko pošteno maščevala. Zaprla mu bom vrata svojega doma, z dvema ključavnicama jih bom zaklenila... Otroci bodo moji... ni dvoma, saj imam dokaze... Nikoli več jih ne bo videl!«
»No, vaše solze me niso prepričale, da se hočete z naslado maščevati. Prej narobe!« je hladno pripomnila starejša sopotnica.
»Kaj si čem... Razburjena sem in živčna od duševnega trpljenja!«
»Nak! To ni zgolj živčnost, to je ljubezen. Prepričana sem, da še zmerom ljubite svojega moža. Iz vse duše ga ljubite... ubogo dekle. Ubilo vas bo to maščevanje...«
»Prava reč, saj bo tudi po njem!«
»In otročički? Ne matere ne očeta ne bodo več imeli!« je svarilno pripomnila tujka.
KRATKE ZG91BE Z VSEH VETROV
Gorkij v Ameriki
(b-W) Pariz, julija.
Ob smrti Maksima Gorkega se je [najslavnejšega sodobnega ruskega pisatelja spomnil ves kulturni svet. Najbolj navdušene slavospeve so ™u pa menda napisali Američani ko le ne bi bili pri tem pozabili dogodka, ki ga je Gorkij doživel pred _ vojno ob svojem prihodu v Združene države.
) Ko se je namreč revolucionarni pisatelj izkrcal v Newyorku, jo je mahnil v naj bližnji hotel in naročil sobo. Seveda se je moral vpisati v tujsko knjigo in povedati, kdo je. Tedaj mu je pa ravnatelj hotela sporočil, da ne more imeti jPod svojo streho moža, ki slovi ši-v0?} s,veta po svojih prevratnih političnih nazorih.
i Isti odgovor je dobil Gorkij v iVseh hotelih, kjer je potrkal, če se ga ne bi bil nazadnje usmilil neki rojak, bi bil pisec »Matere« moral prespati svojo prvo ameriško noč na cesti... (»Intran«)
Ekspresna poroka
(X-0) Sydney, junija
V Fremantlu v Avstraliji si je neka družba privoščila obilno in dobro zalito kosilo. Beseda je kajpak nanesla tudi na ženske. Eden izmed zbranih gostov je bil videti nekam potrt in otožen; povedal je, da je dekle, ki jo je ljubil, zavrnila njegovo snubitev in se poročila z drugim.
To je slišal tudi neki Rofrert Blair. Očital je nesrečnemu zaljubljencu, da ima premalo zaupanja vase. Beseda je dala besedo in Robert Blair se je postavil, da se bo oženil s prvo žensko, ki jo bo srečal na Francoskem — drugi dan se je imel vkrcati in se odpeljati v Marseille — in da bo srečen z njo. Domenili so se in sklenili stavo za čedni znesek 1000 funtov šterlingov (četrt milijona dinarjev).
Blair se je pripeljal na Francosko. Ko mu je v Marseillu carinar zadajal običajna vprašanja, je Avstralec iskal z očmi človeka, ki bi mu pomagal sporazumeti se s ca-rinarjem. Tedaj se mu je ponudilo za tolmača mlado in zalo dekle: v pristanišče je prišla, da prevzame na carini blago za svojega očeta, častivrednega marseljskega trgovca. Ko je Blair zapuščal carinski urad, jo je vprašal, ali ga ne bi marala za moža. Kajpada mu deklica ni pritrdilno odgovorila, a tudi odbila ga ni. čez nekaj dni je pa le pristala. Premislila se ni niti tedaj, ko ji je Blair na vožnji V Avstralijo priznal svojo stavo.
In danes sta Bob in Cecilija Blair najsrečnejši par prostranega britanskega cesarstva.
(»Smith‘s Weekly«)
Recept za krokodile
(š-Z) London, julija, i Neki indijski lovec si je izmislil originalen način, kako bo ubil velikega in požrešnega krokodila. Zaklal je kozlička, mu razparal trebuh, vzel iz njega drobovje, namesto tega je pa položil vanj dva kosa živega apna. Potem je mrtvo žival spet zašil in jo postavil na noge na breg reke.
Priplaval je krokodil, zagledal
vabljivega kozlička, šavsnil po njem in ga požrl.
Toda živo apno je začelo krokodila žgati v želodcu. Da si ohladi pekoče bolečine, se je nažlampal vode. S takim uspehom, da se je živo apno spremenilo v gašeno in se jelo napihovati in širiti — učinek je bil torej prav tak kakor pri eksplozivnem naboju.
Ko je čez kakšno uro prišel lovec naokoli, je zagledal ob bregu mrtvega krokodila. Potegnil ga je na suho, mu razparal trebuh in videl, kar je pričakoval: vsa notranjščina živali je bila razdejana od dumdumskega kozlička.
Pomembna sedmica
Neki naš dolgoletni naročnik nam je poslal tole res zanimivo pismo o usodni sedmici, ki ga spremlja v življenju:
Javornik, julija Rojen sem leta 1877; na Javornik sem prišel 7. 6. (1905);
kot dijak sem stanoval v Ljubljani, Mestni trg 17;
ko sem prišel na Javornik, sem stanoval v hiši št. 97, nato v hiši št. 78;
hišo na Javorniku št. 47 sem kupil 27. 7. 1927; rojstni dan moje žene je 17. 7.; moj god je točno 7 tednov po godu moje žene;
imel sem mačka, ki se mi je izgubil 17. 7. (1929);
imel sem psa, ki se mi je izgubil 27. 7. (1929); god moje mame je 17. 3.; moj brat je prišel na obisk 7. 8. 1929.
Torej kakor vidite, sestoji moja kronika skorajda iz samih sedmič — ali so srečne ali nesrečne, sam ne vem.	X.	J.
Zgodba o poštenosti
(b-K) Newyork, julija
Osem mesecev je tega, ko je nezaposleni inženjer Dick Norwich iz čikaga našel na-trcano denarnico in jo takoj odnesel njenemu lastniku, nekemu milijonarju; zato je dobil službo v njegovem podjetju.
Te dni je milijonar umrl. Vse svoje podjetje in do malega vso gotovino (skoraj 3 milijone dolarjev, t. j. 140 milijonov dinarjev) je zapustil poštenemu inženjer ju. V oporoki je napisal, da je hotel po zaslugi nagraditi »edinega poštenjaka«, ki ga je srečal v življenju.
(»Pr. Tagbl.«)
sami!
Učitelji in žurnalisti davkov prosti
(c-K) Rio, julija Ustavni odbor brazilskega senata je pred kratkim sklenil v skladu z novo ustavo oprostiti časnikarje in učitelje plačevanja davkov, češ da sta ta dva poklica posebno zaslužna za splošnost.
Kje je še Evropa za Južno Ameriko!
Kitajska pijača
Mnogokratno poveiano
Na levi okorna, ostro-roba zmes navadne zobne kreme, na desni fina, skrbno zmleta zmes Sargovega Kalodonta.
Ako pomislite, koliko morajo zdržati zobje s čiščenjem ne samo v enem letu, temveč v vsem življenju, tedaj ne boste, več odlašali da uporabljate vedno SargovKalodont.Kajti pri Sargovem Kalodontu veste: izredno fina sestavina polira zobno skleninozares prizanesljivo. Neštetokrat preizkušeni sulforicinoleat, ki ga v naši državi ^vsebuje edino Sargov Kalodont, odpravi in'prepreči nevarni zobni kamen, ki je vzrok tolikih velikih zobnih bolečin1;
Pozori Poskusita enkrat novo ustno vodo Kalodont. Koncentrirana sestavina, zelo vari« na v uporabi, razkužuje in ugodno osveiufe.'
SARGOV
(s-w) Pariz, julija Kaj pijejo razni narodi v vročih dneh (ki jih bomo, upajmo, vendarle tudi pri nas učakali)?
Francoz, pravijo, si gasi žejo z vinom; Anglež s pivom; Američan z whiskyjem. In Kitajec?
Pred kratkim smo nekje brali, katere pijače na Kitajskem najbolj cenijo. Eno izmed njih izdelujejo iz kosti tientsinskih tigrov. Kosti suše mesece in mesece na solncu, potlej jih pa vržejo v rižev alkohol in v njem se namakajo, dokler se popolnoma ne razkroje; to traja nekako petnajst let.
Seveda imajo pa Kitajci tudi še drugačne pijače, bolj »domače«, da se tako izrazimo. Takšna pijača je na primer na-ka-pej iz kvin-kvine. še bolj je pa v čislih moa-kvej-lu, nekakšno vino, stisnjeno iz soka rožnih listov; po okusu spominja na žlahtnega ogrskega tokajca. Prebivalci nebeškega cesarstva trde, da osvežilne j še pijače svet ne premore. (»Intran«)
KALODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
DOMAČI IZDELEK
tinske tablete za hujšanje, ki so sestavljene iz zdravilnih mineralnih soli in neškodljivih ekstraktov zdravilnega rastlinstva, odstranjujejo brez najmanjše neprijetnosti vse pojave in znake čezmerne debelosti. Mladeniško sveže se torej počutite, ako uporabljate Slatinske tablete za hujšanje, ker izgi-j ne odvisna maščoba s trebuha, s ■ stegen, izpod brade, vratu in | skratka povsod, kjer je doslej kazila zunanjost in iz notranjih or-! ganov. Nenormalna teža prične | padati, telo postane vitko in lahko ; in daje v pridobljeni novi prožno-! sti zopet veselje do življenja. Sla-; tinske tablete se dobe v vseh apotekah 50 tabl. Din 24-—, 100 tabl. 'Din 39— in 200 tabl. Din 69 — R. S. br. 27494/28. XII. 1935.
Nemškemu boksaču Maksu Sohmelingu Je kmalu po vrnitvi iz Amerike pogorela vila v berlinskem predmestju Saarovru: pri neki j nevihti Je bila strela udarila vanjo. Gasilci . so rešili le nekaj boksačevih lovskih trofej, ! podstreSje z raznimi slikami, knjigami in i dragimi spominki so pa plameni uničili i
Zdravljenje prekomerne debelosti
Vzrok debeljenja je največkrat uživanje preobilne in nesmotreno sestavljene hrane ob nezadostni zaposlitvi mišičevja. Pri moških najdemo vzrok debeljenja tudi še cesto v preobilnem uživanju alkoholnih pijač, pri ženskah pa se pojavlja zlasti po prekoračenem 25 letu starosti. Sredstev proti preobilni debelosti ne manjka. Takšna so n. pr. izdatno gibanje mišičevja, šport, mehanična sredstva (masaža), elektrika, parne kopeli itd. Vendar pa vemo, da imajo te metode vsaka tudi svojo slabo stran, škodljiva pretiravanja in celo nevarnosti za zdravje. Sla-
še beseda o čevljih
Od uglednega profesorja g. I. Koštiala iz Novega mesta smo dobili tale dopis:
Na 3. strani 26. štev. »Družinskega tednika« se bere o švedskem čevljarju E. Jefertu, da preiskuje zgodovino staroveškega obuvala. Mislim pa, da Jefert nima več prilike, da bi dognal kaj novega o tem predmetu, ker je bilo že takrat, ko je začel, natisnjenih in objavljenih mnogo podrobnih člankov in razpravic o staroveškem obuvalu. Od 1. 1852. ko je pisal Pauly v »Realencyklopadie der class. Altertumswissenschaft«, do danes, ko že imamo mnogo zvezkov obsegajočo novo klasično-re-alno enciklopedijo (Pauly-Wisso-wa), se je ugotovilo do najmanj-
ših podrobnosti vse, kar se tiče, staroveških čevljev, cokel, škor-; njev, opankov, copat itd. če vza-j memo v roko Mommsen - Mar-j quardta (Handbuch der romischen Altertiimer 1871—76), Daremberg-j Saglia (Dictionnaire des antiqui-| tes), Kriega (Romische Altertiimer, 3. izd. 1889), Hermann-Bliinmerja (Privataltertiimer) ali Gull-Koner-j ja (Leben der Griechen und Ro-: mer), zvemo še več, kot smo rno-j gli pričakovati. Jefertu torej ni nič! preostalo. (Seveda, če ne zna nemški, so mu navedene knjige pismo s sedmimi pečati. Nekatere pa so gotovo že prevedene v švedščino!)
I. Koštial
Usoda moških
(J-K) Newyork, junija V Newyorku zbuja pozornost, da se v dragih in razkošnih restavran-tih, posebno v času kosila, zbira zadnje čase skoraj izključno samo ženski svet. Neki newyorški žur-nalist je pogodil, zakaj.
»Moški nimajo denarja,« je dejal. »Izdajo ga za ženske.«
Po pravici odgovoril
Cveba je bil v gosteh.
Zraven njega je sedela neka pesnica. »Prelepa samota!« mu je šepnila med pogovorom, »Blaženi občutek, ko je človek daleč proč od vrvenja ljudi, ko stoji sam samcat na vrhu gorč — ali vas ni še nikoli prijel ta nagon?«
>če naj bom odkrit, še nikoli,« se je vljudno nasmehnil Cveba. »Toda zdajle ga čutim.«
Drobcena, plavolasa ženica je globoko vzdihnila — in že so ji solze spet zalile oči.
»Saj si ne morete misliti, kako mi je pri duši,« je tarnala.
»Še predobro,« je odgovorila tujka zdajci s toplim in mehkim glasom; »tudi jaz sem doživela takšno gorje ko vi. Moža, ki sem ga ljubila bolj ko sebe, sem morala odstopiti svoji najljubši prijateljici. In nič več se ni vrnil k meni... izgubila sem igro...«
Zdajci je bliskavica spreletela obraz postarne gospe. Z obema rokama je prijela sopotnico za desnico in jo krepko stisnila.
»Povem vam, čeprav ste mi tujka... brez sramu vam razgaljam svojo rano, samo zato, da boste vedeli kako resen in globok je moj opomin: Odpustite svojemu možu, vzemite ga k sebi, vklenite ga v svoje naročje, vrnite nebogljeni de. ci očeta in sebi moža! O, draga sestra v žalosti in bolečini, upognite svoj ponos... Samo ljubezni, ki se popolnoma odreče sebičnosti, je dana taka moč, da zbudi novo življenje...
»Moja ljubezen ni bila tolikšna, čeprav sem si domišljala, da ljubim svojega moža do brezumja. In, £es sem v svoji brezmejni boli za-Ela skoraj v blaznost... Postala sem tiha... mrtva... Ne morete si mi-
sliti, kako strašno je. Ničesar več ne čutiš, ničesar se več ne veseliš, godbo slišim... nič ne prizvanja v meni... pomlad bohotno razklepa cvetove... niti ne zgane se v meni. Ljudje se me izogibajo... izogibajo ko živega mrliča... Ta puščoba v meni in okrog mene je hujša ko najbolj skeleča bolečina.«
Mlada dama je pridržala dih; tako vneto je poslušala. Nič več ni mislila na svoje solze, samo sočutno je zrla sopotnici v razorano lice.
»Ne gre mi v glavo, da se mož, ki vas je poznal v dno duše, ni vrnil k vam,« je naposled izdavila in se zgrozila spričo tolikšne okrutnosti usode.
»Morda ga je premagalo kdaj hrepenenje, morda se je hotel kdaj vrniti — toda jaz sem bila slepa, trda, še trša kakor hočete biti zdaj vi... Toda naju niso vezali otroci! še to skrivnost vam bom zaupala, ki sem se je zavedela šele v teh poslednjih letih, ko sem bila sama. Mimo svoje strasti sem prezrla trenutek, ko bi morala postati svojemu možu mati...«
Tujka se je izčrpana naslonila na blazino in spet zaprla oči. Mlada sopotnica je vila roke; hud boj je bojevala sama s seboj.
Vlak je drdral po pomladnem svetu, svojemu cilju naproti.
»čut materinstva — do svojega moža,« je dahnila plavolaska. »O ko bi to zmogla! In če bi res zmogla, saj ne bi bilo nikoli več tako kakor nekoč...«
»Ne: tako ne more biti več nikoli. Temu se morate odreči, sicer ne boste nikdar mogli graditi na novo. O, saj ste še tako mladi, in mladost je najmočnejše orožje v boju za ljubezen. Prepričana sem, da se vse tiste ženske pošteno motijo, katere mislijo, da nekaj minulega, nekaj zamrlega ni moči več oživiti... Saj je ljubezen ko rastlina, živ in rastoč organizem, ki zmerom odvrže odmrle bilke, ki zmerom poganja nove zarodke, nove cvetove... O, kolikokrat mora ljubezen spremeniti svoj obraz, če hoče ostati živa do konca človekovega življenja...«
Mlada žena je gledala z žarečimi očmi svoji sobesednici v obraz. Sklonila se je nad njeno shujšano desnico in jo poljubila.
»Vi, vi pravite, da ste mrtvi, in vendar sejete zaupanje v življenje!« je vzhičeno vzkliknila.
»Ali ste se mar odločili, da postanete odsihdob mati svojemu možu? Dajte, postanite mu! Glejte — tudi on je trpel. Kdo ve kako trpek je bil njegov opoj... Bodite kakor mati prav drobcenemu, občut-
|ljivemu otročičku. Saj so veliki možje včasih nebogljenejši in ob-] čutljivejši od otrok, tako brez moči, da si me žene zlepa ne moremo misliti, me, ki smo jih tolikokrat videle tako trde in okrutne.«
Mlada plavolasa dama je zdajci vstala in razširila roke kakor v pričakovanju lepe neznane bodočnosti.
»Poskusila bom,« je rekla naposled z izrazom pravega otroškega veselja.
Starejša sopotnica jo je ganjena opazovala: »Da, da, pridobila si ga boš spet, na pravo pot si krenila; vse bolne misli in vse maščevalne naklepe si v eni sami sekundi aa-vrgla...« si je tiho dejala.
še o marsičem sta se ženi pogovorili. Mrak je že legel na zemljo, še zmerom jima je tekel pogovor. Starejša potnica se je čudila sami sebi, od kod je neki vzela toliko sočutja za tujo bol.
Ko se je noč storila, je privozil vlak v veliko mesto. 2eni sta se prisrčno poslovili. In zdajci je mlada plavolaska objela starejšo in jo vroče poljubila na izsušene ustnice.
»Zbogom — in vso srečo!« je tujka dahnila mladi materi v slovo.
Plavolaska se je prerinila skozi množico in se, ustopila pred vitke-
ga moža, ki jo je nestrpno pričakoval.
Z nepopisno nežnostjo se je prižela k njemu in se mu vsesala v sveže, od kopmenja dehteče ustnice...
V prsih ji je zakipela neznana radost, iz oči so ji spolzele solze odrešenja po mladih svežih licih...
V tistem trenutku jo je objelo hrepenenje po zeleni cvetoči livadi, po svežem brstečem listju v gozdovih...
»Da, jutri, dragi, na vse zgodaj se popeljeva v gore. Joj, kako nebeško lepi so snežniki v jutrnjem solncu. Tja se popeljeva, kjer se koplje v prelestni luči sinje jezero, kjer brsti drevje in omamljivo dehte cvetovi...«
»Da ljubica, samo če hočeš...?«
Joj, tako rada bi mu še toliko rekla, pobožala bi ga vpričo ljudi, toda še vse preveč sveže so bile njene solze gorja...
Kako se je v hipu vse spremenilo! Od kod je neki vzela toliko moči, da je dvignila pokrov z duševnega groba In ga zalučala v brezdno?
Samo tega se je zavedala, da spet živi, da se ji kri bohotno in koprneče pretaka po žilah, da ji poje srce, da ji vriska duša — novem« življenju, novemu hrepenenju, novi ljubezni naproti.	*
športna letalka Elly Bcinhornova in znani avtomobilski dirkač Bernd Ro-
Iz dnevnika nekega kriminalnega komisarja
spremi v bolnišnico.
GROZE
K ohmpiadi * Berlinu: »olimpijska postaja«. Ker Je pričakovati velikega navala na olim* pijski stadion, so Nemci »gradili v njegovi bližini posebno postajo s poveljniškim stolpičem: tam bodo z zvočniki obveščali potnike o odhodu vlakov
Toda zdravnika še zmerom ni bilo. Vincenca je spoznala Borgija, ki jo je bil pred dvema urama zasliševal.
Stopil je v Dornerjevo sobo.
»Kako vam je?« je poltiho vprašal in se sklonil k njemu.
Dorner je za hip odprl oči. Bile so motne in trudne. Pogledal je Borgija, toda spoznal ga bržčas ni.
»Iz Genove so mi telefonirali, da odplove jutri neki parnik od ondod v .Južno Ameriko. Ali ste že dovolj močni, da lahko potujete z menoj v Genovo?«
V Dornerjevih očeh se je utrnil blisk. Spoznal je Borgija in razumel njegovo vabilo.
»Da...« je dahnil in skušal vstati.
Borgi mu je položil roko na ramo in dejal:
»Dragi prijatelj, ne trudite se. Ne boste zmogli. Sam bom opravil, kar zanesite se name.«
»Ne, ne — z vami moram!« je odgovoril Dorner.
Kakor da bi se zgodil čudež, so se mu zdajci vrnile moči. S krepko voljo je premagal slabost.
Iznenada ga je objelo vročično razburjenje. Kar priganjal je Borgija. Ves čas je bil korak pred njim, kakor da bi se bal, da utegne priti prepozno.
Vsaka minuta je bila dragocena. Gianninino življenje je viselo na niti!
Hitreje, hitreje!
•
Prav v tisti minuti, ko je vlak potegnil s postaje, vlak, ki je vozil Borgija in Dornerja v Genovo, je krenila v Napoliju neka jadrnica na odprto morje.
Vode so besnele; vihar se je upiral ,z vso silo v jadra in valovi so premetavali ribiško barko ko lupino sem in tja. Krmar je preklinjal:
»To je blaznost — v takšnem vremenu odpluti na morje. V gotovo smrt plovemo.«
Vittorio Santino je stal zavit v dežni plašč poleg njega; bodrilno ga je potrepljal po ramenu in dejal:
: »Zadnjič je bilo še hujše — kar spomni se!«
V tesni kabini, smrdeči po ribah in katranu, je ležala Giannina. Bila je še zmerom zavita v tisto odejo, ki so jo v njej odnesli iz hiše.
Ležala je nepremično, strta in obupana zaradi grozljivih dogodkov. Slišala je, kako so se valovi besno zaganjali v ladijski trup, slišala je korake po palubi, slišala je kratka 6rdita povelja, toda vse je doumela samo nekam podzavestno. Vse, vse, kar se je danes godilo z njo in okrog nje, se ji je zdelo ko strašen sen.
Valovi so dvigali jadrnico ko kakšno igračko. Komaj je lupinica dosegla vrh vala, je že spet spolzela na drugi strani v globino. Obupno so stokala bruna in čedalje pogostejši in čedalje srditejši so postajali ukazi na palubi. Čedalje vihravejši so postajali koraki sem in tja tekajočih ljudi.
Nekdo je tekel mimo odprtih vrat kabine in zavpil gredoč:
»Podladje na desni strani je poškodovano — —«
Še nekaj je zavpil, toda besnenje viharja je pogoltnilo njegove besede.
»Ladja se potaplja,« je mislila Giannina, in obšel jo je občutek zadovoljstva. Smrt odrešenica ji je prihajala naproti.
Mislila je na Dornerja, na Benita, na staro Vincenco, na vse, ki jih je ljubila. V tej poslednji uri je hotela biti vsaj v mislih pri njih.
S strašnim ropotom je nekaj treščilo na palubo.
»Jambor,« je pomislila Giannina.
Cepetanje in vpitje je postajalo čedalje glasnejše. Na palubi je vladala strahovita zmeda.
Giannina si je s prsti zamašila ušesa in ni hotela ničesar več slišati. Molila je in se v mislih poslavljala od vseh, ki jih je imela rada...
S priprtimi očmi je ležala, in ko je zapihal veter skozi odprta vrata in se ji zagnal v obraz, se ji je zdelo, da je smrt dahnila vanjo...
Nič se ni bala. Narobe. Tiho, sladko veselje ji je prešinilo vse telo in krotek nasmeh, nasmeh sprave z usodo, ji je obkrožil ustnice.
Jadrnica se je borila s smrtjo...
4. Okraj našminkanih ustnic...
Sam čudež je rešil ribiško barko, ki so na njej odpeljali Giannino iz Napolija. Ure in ure je bila igračka razburkanih valov in nihče od posadke ni več pričakoval rešitve.
Sam čudež se je zgodil, ko je slučajno priplul mimo torpedni čoln in opazil poginu zapisano barko. Moštvo torpednega čolna je koj priskočilo brodolomcem na pomoč. Vittorio Santino je sam nesel Giannino zavito v odejo na motorni čoln.
»Svojo bolno ženo nesem,« je dejal poveljniku.
Giannina je bila nezavestna in se
Američani v Londonu
London že izlepa ni videl toliko ameriških izletnikov kakor letošnjo pomlad. In med njimi pač ni nobenega, ki si ne bi vsaj povrh ogledal Foreign-Office (zunanji urad) na Downing-Streetu. Toda preprostost, skoraj bi rekli siromaščina pročelja tega poslopja jih je doslej še vse razočarala, brez izjeme. Tem bolj ker palače evropskih prestolnic povprečnega Američana od daleč kar fascinirajo.
Ondan sta torej dva Newyorčana stala pred zunanjim uradom in maiaje z glavo opazovala nekazno poslopje.
»Zdaj vidite!« se je rogal prvi. »To naj bo ministrska palača? V Ameriki je še šofer ne bi maral!«
Takrat je zagledal pred vhodom hudo staromoden avtomobil. Ni se mogel več premagati; udaril je v grohot.
»Samo to škatlo si oglejte, Bill. Pri nas najbolj beraški taksi ni slabši, kaj ne?«
Tisti trenutek je prišel iz hiše neki gospod v žaketu, s cilindrom na glavi. Odzdravil je vratarju, nato je pa stopil v »škatlo«.
»Ne zamerite, prosim,« se je drugi Američan obrnil do vratarja, »ali veste, kdo je ta gospod?«
»Ameriški poslanik,« je malomarno odvrnil ogovorjenec.
Osebna zadeva
V madridskem »Diariu de Sesio-nes« (zapisniku parlamentarnih sej) si pred štirinajstimi dnevi lahko bral takole poročilo o neki seji španskega parlamenta:
Poslanec N.: »Zahtevam besedo za pet minut zastran neke osebne zadeve.«
Predsednik: »Po poslovniku nimate te pravice.«
G. Ventosa: »Pač, po poslovniku ima naš tovariš to pravico.«
je zavedela šele drugo jutro. Zdelo se ji je, kakor da strahotne noči še zmerom ni konec. Okoli nje sta vladala trda tema in grobni molk. Ležala je mirno in nič več ni čutila pozibavanja jadrnice. Tudi po katranu in po ribah ni več^ smrdelo.
Kje neki je?
Skušala se je dvigniti, toda preslaba je bila. Tako oslabljeno je bilo njeno telo, kakor da bi ji bili po-ruvali vse kosti in mišice iz telesa. Po glavi ji je šumelo in čutila je svinčen pritisk na senceh. Grlo ji je bilo izsušeno, srce ji je pa tako močno utripalo, da jo je'v prsih bolelo.
Zunanji minister: »Stališče gosp. Ventose ne drži.« (Jame dokazovati svoje stališče.)
G. Ventosa: »Gospod zunanji minister se moti, in to bom tudi dokazal.« (Jame dokazovati.)
Zunanji minister: »Ponovno povem in vztrajam pri tem, da poslovnik ne dovoljuje, da bi naš tovariš govoril.«
Predsednik: »Dal bom prečitati člen poslovnika, ki se nanaša na to.« (čitanje poslovnika.)
Govorilo je še več . poslancev. Nato je predsednik priznal, da poslovnik nikjer izrecno ne prepoveduje podelitve besede v takšnem primeru, v kakršnem je je prosil poslanec N.
Predsednik: »Besedo ima g. N., toda opozoriti ga moram, da sme govoriti le 5 minut.«
Poslanec N.: »Gospodje! Glede na to, da smo pravkar izgubili natanko 36 minut z razpravljanjem o vprašanju, ali poslovnik nasprotuje moji zahtevi ali ne, bom gledal, da bom kar se da kratek...«
Prehitra vožnja
V nekem zakotnem gnezdu v severni Indiji sta samo dva človeka premogla avtomobil:	sodnik	in
zdravnik, oba Angleža. To pa sodniku ni branilo — mož je bil hkra-tu tudi župan — da ne bi izdal dolge naredbe o prometu z motornimi vozili; v njej je bila tudi določba o globah za tiste, ki bi prehitro vozili po mestu.
Nu, lepega dne se je pripetilo, da sta se oba, sodnik in zdravnik, pre grešila zoper naredbo: zapisal ju je edini domačinski redar tistega kraja. Zastran zdravnika stvar n* oila težka: treba mu je bilo le priti pred sodnika, in le-ta bi zadevo prerešetal in mu odmeril kazen, ki mu gre. A kako bo s sodnikom? Samega sebe vendar ne bo mogel soditi!
Ker gentlemana po nobeni ceni nista marala imeti opravka z domačinsko gosposko — tega jima že britanska čast ni dovolila — sta se dogovorila, da bosta takole storila:	najprej	bo sodil zdravnika
sodnik; to je popolnoma v redu in v duhu paragrafov. Potlej bo pa zdravnik prevzel sodnikovo funkcijo in bo le-tega po paragrafih za-šil.
Tri	okrogle življenja
 o--
In tako se je tudi zgodilo. Zdravnik se je izgovarjal, kakor je vedel in znal, zaleglo ni nič; sodnik ga je obsodil na globo 5 rupij. Kazen je bila precej visoka, toda zdravnik je brez besede odrinil denar, čeprav je vse kipelo v njem.
Potem je prišla vrsta na sodnika. Tudi njegovo zagovarjanje je bilo bob ob steno; zdravnik ga je neusmiljeno spoznal za krivega. Mirno in hladnokrvno je utemeljil obsodb""
»Glede na to, da postaja prestopek prehitre vožnje v našem mestu le prepogost in ker je to že drugi primer, ki se je pripetil isti dan,( moram globo podvojiti. Deset runi j. prosim!«	(V-O)
Vincenca in Benito sta se s 6trahom prizadevala z Dornerjem, ki je nezavesten ležal na stolu. Po vsem životu je drhtel in temne sence so se mu risale j>od očmi.
Kuharica in Gianninin brat 6ta čakala zdravnika, ki sta že pred pol ure telefonirala ponj Ko je zapel zvonec v veži, sta se olajšano oddahnila; naposled je vendar priseli
Dva športnika so poročila: gumna nemšk
mani
dirkat Bernd semeyer
12.	nadaljevanje
• Ko se je Borgi vrnil k avtomobilu, [je našel Dornerja na pol nezavestnega.
»Mož brez živcev,« je pomislil z zadostnim nasmeškom in ukazal šoferju:
»Domov ga odpeljiva. Sam pojdem v pristanišče.«
*
Spet v kletki — in tokrat v pravi |pravcati kletki... Giannino so odnesli v najvišje nadstropje hiše. Skozi eno edino okno je prihajal bled odsvit; in [še to okno je bilo gosto zamreženo. V jsoeedni sobi so sedeli lopovi. Pirovali so, smejali so se prešerno in glasno ivzklikali zdaj »Montevideo, Rosario«, zdaj »Santa-Fe, Pernambuco...«
Zamaški so pokali, kupice so žvenketale in čedalje hrupnejša in razuzda-mejša je postajala družba.
»Ta tičica mi bo vrgla najmanj deset tisoč peset!« je dejal glas, ki se je pravkar širokoustil, koliko je zaslužil s poslednjo dobavo »belega blaga«.
Giannina je uganila, da govore o njej...	.
Koj je spoznala strašno resnico. Saj ji je malo prej že eden izmed lopovov cinično v obraz povedal: »Ne boš več dolgo samevala pri nas, mia ca-rissima! Namesto na poročno potovanje boš kmalu šla na še daljšo pot. Ali še nisi nikoli bila v Južni Ameriki? Buenos Aires — to ti je imenitno mesto; tam znajo ceniti žensko lepoto. Ne ho ti žal, da si obrnila Napodi iu hrbet. Morda nam boš celo hva-lležna, da te bomo spravili v drugo okolje, polno naslade ■ in ljubezni.:.«
Buenos Aires! Giannina je že mno-£0 slišala o tem strašnem mestu, kjer prodajajo in kupujejo mlade ženske, id jih brezsrčni lopovi pripeljejo iz lEvrojre. Saj temu še dve leti ni, ko so ugrabili neko njeno prijateljico... Sirota ni mogla preboleti sramote, zato si je rajši sama končala življenje, jživo se je Gianr.ina spomnila njenega pretresljivega poslovilnega pisma...
»Tudi jaz si bom končala življenje!« si je dejala, ker se je predobro zavedala, kaj jo vse še čaka.
Lopov jetakrat bržčas uganil njene jniisli, zakaj preden je odšel, ji je še dejal:
»Golobička, naj ti nikar ne pride na um, da bi počela kakšno norost! Ali si me razumela? Tvoj bratec je še zmerom v naših rokah, in ostal bo tako dolgo ža talca, dokler ne boš varno skrita na naši ladji. Vsak tvoj novi poskus bega bo plačal on. Vsakokrat mu bomo odrezali po en prst in ga prinesli tebi na ražnju pečenega za južino.«
Njegove ustnice so se takrat skri-venčile v zloben nasmeh — in njegove oči so bile trde in hladne ko led. Giannina je vedela, da je njegova grožnja resna. Ta zver v človeški podobi je zmožna še večje hudobije.
Zdaj, ko je ostala 6ama za zapahnjenimi vrati, se je odločila:
, »Kasneje ei bom vzela življenje, ko bom že na potu v Ameriko. Zakaj bi še Benito zaradi mene trpel!« j Zdajci so postali glasovi onstran vrat hrupni in razbrzdani. Nekdo je s hripavim glasom zapel, drugi mu Ije pa pritrkaval s steklenico po mizi, kkušaje vse prevpili.
I Takrat je Giannina zaslišala, da so itečaji na vratih zaškripali. Prikazal se je eden izmed razbojnikov. Giannina je pogledala v poltemo in pri priči spoznala v njem lažnega bolničarja, ki je bil prišel ponjo, da jo
Stal je na pragu, opotekajoč se, iščoč z očmi Giannine v temni sobi. Mlada žena je vztrejietala po vsem životu in se iz strahu potuhnila v najtemnejši kotiček podstrešne sobe.
Vittorio Santino je prižgal vžigalico in posvetil po sobi.
»Aha, tamkaj si!« je zaklical smeje se in prikolovratil h Giannini. Roke je stegnil predse in ko je bil že tik nje, je zaduhala hud smrad po vinu in žganju.
Z železnimi rokami jo je zagrabil za ramena in jo prižel nase.
»Pustite me!« je hripavo izdavila in napela vse sile, da bi se pijancu iztrgala iz rok; toda njegove roke so bile ko klešče. Razuzdano se je smejal in ji z vlažnimi ustnicami pritisnil poljub na lice.
Giannina se je zvijala ko ranjen tič in hropla od studa in strahu.
»Pustite me! Izpustite me!«
Potegnil jo je za seboj... tedaj je pa nepričakovano izpustil Giannino in zletel v loku v nasprotni kot sobe. Neki neznanee je bil po'tihem prišel v sobo in je z jekleno roko prijel po-hotneža čez pas ter ga zalučal vstran.
To se je zgodilo vse tako bliskovito, da se Giannina še prav zavedela hi.
Njen rešitelj, je stal visoko vzravnan in plamenečih oči poleg nje, s kratkim korziškim bodalom v rokah. Bolščal je v pohotnega Vittoria in zavpil nanj:	■
»Ha, že spet bi rad polizal smetano kakor zadnjič? Takrat sem ti odpustil, a danes...«
Vittorio Santino se je pobral s tal in zaaikal hudobno se režeč:
»Saj sem jo hotel samo poljubiti.«
»Poznam tvoje poljube,« je zavpil mož z bodalom in se presekano in
Felik« Timmermans, davni flamski pesnik, Je 5. julija slavil svoj SO. rojstni dan
suho zasmejal. »Zelenca si moraš najti, ki bo verjel tvojim pravljicam! Zdaj se pa brž poberi odtod, sicer... Ali slišiš? Pri priči izgini!«
»Ti boš pa seveda tu ostal?»
»Jaz ali kdo drugi, samo ti ne!«
Pri vratih so se prerivali drugi razbojniki in z naslado poslušali prepir.
Vittorio Santino je peneč se od jeze skomignit z rameni.
»Uprem se. To ni tovariško! Tisti naj jo ima, ki mu jo bo kocka prisodila! Zahtevam pravico.«
»Prav ima! Vrzimo kocke,« eo v en glas pritrdili drugi.
Mož z bodalom je okleval:
»Če že po vsej sili hočete, a tedaj...«
»Zahtevamo! Kocka naj odloči...«
»Prav, pa prinesite kocke!«
Giannina se je stiskala v kot in oči so se ji od groze široko razprle. Živčno je opazovala pohotno zariple obraze te čudne pisane družbe... Živalska strast jim je bila zapisana v očeh.
Na olimpijtkem prostoru so Nemci poskrbeli za kar najbolj nemoten poitni promet. In-•tallraN ao celo komplicirano napravo za pnevmatsko pošiljanje pisem
Zdajci se je s ceste začul oster žvižg, in v tistem trenutku so se oči vseh obrnile k oknu.
Žvižg se je ponovil.
»Policija!« je siknil Vittorio Santino.
»Policija!« je ponovil nekdo drugi kakor v odmev.
Pri priči je nekdo utrnil svečo.
Giannina je čutila, kako so jo zagrabile vroče vlažne roke. Nekdo je vrgel odejo čeznjo.
Nesli so jo...
Pod odejo je slišala pridušene korake po stopnicah. Zdajci je začutila dih svežega zraka. Tedaj je vedela, da je pod milim nebom. Zavpila je, toda že so ji železni prsti stisnili vrat.
in za namakanje Ženska hvala
odpravi iz perila temeljito in prizanesljivo vso nesnago in ga na-pravi lepo be-lega.
čakati, da me obrijejo?« je vljudne zaprosil pesnik.
»O, tisto pa že,« se je potolažil up' nik in sedel.
Tedaj je BUrger potegnil brivcu bri
tm*
i.r
Prišedši v kavarno, je poklical čilnega:
»Ali ste kaj videli g. Porento?
»Kako ste rekli? G. Porento? £ ste vendar vi, gospod Porenta!«
»Res?« je osupnil pijanec. »Pot moram pa podvizati, ker me ] doma čaka.«
Potnik
sobarico:
»Sef
sarno,
tu prometu. Na hrbtu bo poletom in samostojno na-
Lepota, zdrav/e, dom
Rubrika za mladi in manj mladi ženski svet
Da bož idrava in lepa
Ni dovolj, če nohte lakiraš, meneč da bodo potem lepi in zdravi. Lakira-hje samo je toliko ko nič ali pa še manj — če nohtov smiselneje ne neguješ.
Nohte pa utegneš tudi pretirano negovati. Na primer če vsak dan le preveč vneto odrivaš kožico na njih. Tako se le prerada vname kožica okoli nohtov, in to jim pač ni v lepoto.
če hočeš imeti res. voljne in čvrste nohte, jih moraš vsak večer pomočiti v olje. Ako si ne otiraš rok preveč brutalno, tudi ni treba, da bi jih dolgo držala v olju, ker se ga nohti hitro napijejo.
Hvala Bogu, da se čedalje bolj uveljavlja moda kratkih nohtov. Ali gre za to hvale vredno novotarijo zasluga športu ali pisalnemu stroju? Modi sami prav gotovo ne. Irene Conseillere.
Pa bo l»bira na m lil
Meščanska kuhinja
JEDILNI list za SKROMNEJŠE RAZMERE
Nedelja: Nadevana telečja prsa z gnjatjo, dušen riž, glavnata solata, zdrobov praženec s črešnjevim kompotom.
Ponedeljek: Goveja juha z vlivanci, govedina s kruhovimi cmoki, špinača.
Torek: Goveja juha z vraničnim ri-^em, pečen ohrovt*, pražen krompir.
Sreda: Svinjski ragu z zabeljenim Stročjim fižolom, sveže sadje.
četrtek: zdrobova juha, krompirjevi zrezki s solato.
Petek: Pečena cvetača, rizi-bizi, češnjevi cmoki.
Sobota: Zelenjavna juha, krpice z gnjatjo, solata.
JEDILNI list za premožnejše
Nedelja: Juha iz stročjega fižola z rižem, pečene piške s pečenim krompirjem, marelična torta, češnjev kompot.
Ponedeljek: Grahova juha, telečji kotleti z zdrobovimi žličniki, koleraba V omaki, sveže sadje.
Torek:	Hruškova	juha, prekajeno
meso s češkimi cmoki, solata, češnjeva pogača.
Sreda: Goveja juha z nastrgano kašo, govedina s pečenim krompirjem, gobe v omaki, mrzel sadni riž.
Četrtek: Goveja juha s slaninskimi cmoki, pečeni svinjski kotleti s solato, sirove rezine.
Petek: Grahova juha z rižem, ocvrti stročji fižol, palačinke, hruškov kompot.
Sobota: Zelenjavna juha, vinska pečenka z rezanci, češnjev zavitek.
RECEPTI ZA JEDI
Pečen ohrovt
Veliko čisto trdo glavo ohrovta zrežemo na rezine, debele za prst, jih solimo in paniramo ko zrezke, potem jih Pa spečemo na masti. Kadar ohrovt režemo, moramo biti pazljivi, da nam rezine ne razpadejo.
Ribezova pogača
21 dkg moke, 12 dkg presnega masla, 7 dkg sladkorja, 3 rumenjake in nekoliko limonovih lupin zgnetemo v testo. Ko vzide, ga razvaljamo, izrežemo okroglo ploščo, iz preostalega testa pa oblikujemo testeno vrv in jo položimo v venec okoli okrogle testene plošče.
Pripravljeno testo položimo v pločevinast lik in ga pečemo v zmerno Vroči pečnici, dokler lepo ne zarumeni. Ko je pogača pečena, jo potresemo
z ribezovimi jagodami in pustimo, da se ohladi.
Ako hočemo imeti sočnejšo pogačo, jo pa po peki potresemo prav tako z ribezovimi jagodami, vendar jo zalijemo povrhu še s kislo smetano, in denemo še za kakšnih pet minut nazaj v pečnico.
Narastek iz ovsenih kosmičev
10 dkg ovsenih kosmičev skuhamo v 'h 1 mleka v gosto kašo in pustimo ohladiti. Medtem spenimo 5 dkg presnega masla, dodamo 3 rumenjake, sladkor in kuhane ovsene kosmiče, naposled pa vmešamo še sneg iz 3 beljakov.
To zmes denemo v dobro omaslen pločevinast lik, ki smo ga potresli tudi z drobtinicami.
Narastek pečemo 'It ure v zmerno vroči pečnici, serviramo ga pa s svežimi malinami.
Krompirjeve omlete
6 dkg presnega masla spenimo, posamič pridenemo 6 rumenjakov, 7 žlic pečenega in pretlačenega krompirja,
4 žlice moke, sol in naposled še sneg iz 6 beljakov. Testo vlijemo na oma-sleno in pomokano pločevinasto pekačo in ga spečemo. Potlej ga namažemo ali s sesekljano gnjatjo ali pa z dušenimi možgani, zvijemo in narežemo na kose debele za prst. Te uvodne jedi je dovolj za šest oseb.
Jajčna solata
10 dkg presnega masla, 4 trdo kuhana jajca, 2 v mleku namočeni in ožeti žemlji in 2 sardeli pretlačimo skozi žično sito. Potlej pridenemo 1 kavno žličko gorčice, nekoliko soli, pečenkin sok in 3 trdo kuhana, grobo sesekljana jajca. Vse skupaj dobro premešamo in oblikujemo v skledi stožec, okrog in okrog ga pa okrasimo z zeleno solato. Jed je preračunana za štiri osebe.
Kaj je Opekta?
Gotovo Vam je znano, da se marsikatera vrsta sadja težje predela v gosto marmelado, ki se da rezati kakor druga, čudo želiranja pripravi naravni sok, ki je lasten sadju in ki se imenuje Pektin. Ta naravna snov v naj-čistejši obliki, ki se pridobiva iz zlato-rumenih jabolk — to je Opekta.
PA ŠE NEKAJ ZA SLADKOSNEDE Poceni mezga iz korenja
Sveže, mlado korenje očistimo in operemo, zrežemo na koščke in ga kuhamo v malo vode tako dolgo, dokler ne postane mehko.
Posebej zavremo za vsako kilo korenja po 40 dkg sladkorja, ga prilijemo pretlačenemu korenju in iztisnemo v to mešanico še za vsako kilo korenja po 2 limoni.
Mezgo kuhamo stalno mešaje kakšni 2 uri in jo potlej spravimo v steklenice kakor vsako drugo mezgo.
Korenje ima mnogo redilnih snovi, zato priporočamo to mezgo zlasti za doraščajočo mladino. Mati naj da otroku predpoldne namesto južine kos kruha, ki naj nanj namaže to krepilno in poceni mezgo. Kadar se odpravljajo otroci na izlet ali pa v hribe, jim dajte mezge s seboj!
Ribezov žele 1 >/t litra ribezovega soka skuhamo in ko zavre, pridenemo 1 'It kg sladkorja ter kuhamo 10 minut. Naposled vmešamo v sladkan sok vsebino 2 zavojčkov »Opekte«, prevremo še enkrat in ga vlijemo še vročega v steklenice. Steklenice nalijemo do vrha, pokrijemo z vlažnim celofanom in prevežemo ali s tenkim motvozom ali pa z gumasto pasico.
Češnjeva mezga
češnje očistimo in odstranimo pečke. Potlej jih stehtamo 2 kg, jih zmečkamo s phalcem, dodamo 2 kg sladkorja in pristavimo na štedilnik, češnje moramo ves čas mešati. Ko zavro, jih postavimo na hud ogenj in jih stalno mešaje kuhamo 10 minut. Naposled vmešamo še vsebino 3 zavojčkov »Opekte« in pustimo še 4 do 5 sekund kipeti.
še vročo mezgo denemo do vrha v steklenice in jih prevežemo z ovlaženim celofanom.
Bovla iz prvenca (Waldmeister)
še neevetoč prvenec skrbno izberemo in odstranimo spodnje listje in stebelca.
Potlej denemo 16 dkg sladkorja s prvencem vred v posodo za bovlo in nalijemo 1 'It litra belega vina po vrhu. čez 10 minut odstranimo prvenec, sicer bi imela bovla premočan okus. Naposled prilijemo še nekoliko šumečega vina (šampanjca) in vržemo v bovlo še nekaj režnjev pomaranče.
Sadna hladetina
10 dkg češenj operemo, odstranimo pečke, zrežemo češnje na drobne koščke, pridenemo 10 dkg izbranih jagod (po možnosti gozdnih), naposled pa še 2 dkg medu in 5 dkg mleka ali smetane. Vse to dobro premešamo in postavimo na led. Sadna hladetina je zelo okusna in zlasti v vročih dneh osvežujoča.
Ruska krema	_______
2 rumenjaka stepamo 'It ure s 4 dkg sladkorja, dodamo nekoliko limonovega soka, 2 lističa v vodi zmehčane želatine in Vsi smetane. Kremo napolnimo v lepo oblikovane skledčke, ko se pa strdi, poveznemo strjeno kremo na steklen pladenj.
Saj je pa tudi bilo oprano s Schichtovim terpentinovim milom, ki
Hi.
mor
M«vo oriaiko letalo dodelujejo Angleži. Slu žilo bo oceansken nosilo Is drugo, majhno in hitro letalce, ki bo vzletelo med daljevalo polet v poljubno smer
Postrežba
»Ana, prinesite mi, prosim, požirek vode!«
Služkinja se vrne s kozarcem v roki.
»Ne tako, Ana! Vodo morate prinesti na krožniku!«
»Prosim, milostljiva!« zamomlja Ana. čez nekaj sekund se vrne s krožnikom polnim vode.
»Ježeš, Ana, kaj pa mislite! Kako naj le pijem s krožnika?!«
»Vidite, milostljiva,« vzklikne Ana zmagoslavno, »v kozarcu je bilo le boljše!«
Napol nor
»Moj Bog, kako sem zaljubljen!« stoka Mina. »Napo! nor sem od ljubezni!«
»Potem se pa oženi!« mu svetuje prijatelj.
»Ne!« odkima Urna. »Tako nor pa spet nisem!«
Nočni doživljaj
Gospod Porenta se je ondan vrnil ves okrogel domov. Bilo je ob uri, ko v gostilnah jjostavljajo ljudi na hladno. Ravno je hotel vtakniti ključ v ključavnico, ko je začutil, da je še zmerom žejen. Brez dolgega pomišljanja je iztrgal iz zapisnice list papirja in zapisal:
»G. Porenta se vrne takoj; šel je v kavarno na vogalu.«
Zataknil je listič v vrata in veselo odkolovratil.
Čez dobro uro jo je primahal nazaj, še bolj okrogel ko prej. Zagledal je v vratih papir, ga prebral in se udaril čelu.
»Glej, glej, gospoda Porente še ni nazaj! Dobro, da vem, kje ga dobim!« v drugo se je obrnil nazaj.
v kavarno, je poklical pla-
kai videli g. Porento?«
G. Porento? Saj to
»Potem se ker me nekdo
V podeželski gostilni
je odložil kovčege in vprašal
»Ali je sploh kaj novega v tem gnezdu? Kam bi lahko drevi šel?« »Danes ni nič novega. Pač pa jutri.« »In kaj bo jutri?«
»Zvečer bom prosta.« •
Definicija r" ' •
kaj je to: šef?« je človek, ki pride točno v pi-kadar jaz zamudim, in prepozno, kadar sem jaz točen.«
Anekdote
ODKRITA BESEDA
Znani nemški slikar Max Slevogt (1868—1932) je nekega dne sedel po svoji stari navadi na terasi Romanske kavarne v Berlinu. Tedaj je pristopil k njemu mlad slikar, mu pokazal svojo skicirko in ga prosil, naj mu odkrito pove, ali ima kaj smisla za slikarstvo.
Slevogt je skrbno prelistal skice od začetka do konca, ne da bi bil le besedico zinil. Naposled je zvežčič zaprl, zmajal z glavo in premišljeno dejal:
»Da imam jaz vaš talent, dragi prijatelj, bi bil že zdavnaj milijonar.«
»Res?« je ves srečen vzkliknil mladi slikar.
»Da,« je potrdil Slevogt. »Ker bi me bil namreč oče izučil za trgovca.«
BURGERJEVA BRADA
Nemški pesnik Gottfried August Burger (1747—1794) si je od neke pijavke izposodil večji znesek denarja; da bi ga vrnil, mu pa še na um ni prišlo.
Ko je nekoč strogi upnik slučajno stopil v neko brivnico, je zagledal Burgerja, kako ga je brivec ravno milil, da ga bo obril. Srdito je stopil k pesniku in ga nahrulil, češ naj vendar že poravna svoj dolg.
»Ali ne bi hoteli samo še toliko poda me obrijejo?« je vljudno pesnik.
sačo iz rok, si izbrisal peno z obraza in kar neobrit zapustil brivnico.
S tistim dnem si je pesnik dal rasti brado.	Xš-e
STRUPENIPALLENBERG
Med skušnjo je vladal velik direndaj.
»Kakor da bi bili v norišnici!« je obupno zavpil ravnatelj.
Maks Palenberg, pokojni nemški komik, je razdraženo pripomnil:
»Samo da je tam vsaj ravnatelj normalen!«
DOBER TEK!
Georg Handel (1685—1759) ni bil samo znamenit skladatelj nego tudi pomemben jedec.
Nekoč je prišel v neko londonsko gostilno in naročil kosilo za tri. Moral je precej dolgo čakati. Ko mu je pošla potrpežljivost, je poklical natakarja:
»Kje je pa naročeno kosilo?«
»Je že gotovo, gospod — čakamo samo, da se družba zbere,« mu je pojasnil plačilni.
»Ni treba nič čakati,« je zagodrnjal Handel. »Družba sem jaz!«
CESAR IN ALFRED GRONFELD
Cesar Franc Jožef je nekoč vprašal Alfreda Griinfelda, ki Je bil na las podoben svojemu bratu, ali sta z bratom dvojčka.
»Da, Veličanstvo,« je odgovoril vpra-šanec, »samo da sva leto dni narazen.«
Cesar ga je pa odrezavo zavrnil: »No, vaša gospa mama se mi še zdaj
wolr«oHr»n omili m
IS. aadaljevanie
Klor«
Roman
»O, gospod Derblay,« je rekla negotovo, »bojim se, da se ni gospe...«
Rene je vztrepetal in vsa barva mu je izginila z obraza. Kakor blisk ga je spreletelo, da je Klara storila nekaj obupnega in da je morda že mrtva.
»Kaj je?« je vprašal hripavo.
Brigita je uganila njegove misli.
»O, ne, ne,« je hitro odgovorila, da ga potolaži. »To ne... samo hudo, hudo bolna je...«
Kaj je Brigita še povedala, Rene ni več slišal. Niti suknjiča si ni oblekel, temveč je na vrat na nos planil iz sobe in stekelv Klarino spalnico.
Na tleh so bile razmetane vse vprek Klarina bela poročna obleka, njeni čeveljčki in nogavice. Ona sama je pa s škrlatno rdečim obrazom in pol priprtimi trepalnicami, ki so se pod njimi vročično lesketale zastrte oči, ležala na široki starinski postelji in resno so stali vitezi z iztegnjenimi sulicami na zidnih tapetah, kakor da bi jo hoteli varovati.
Rene je zdaj lahko pristopil k postelji, zakaj Klara ga ni več spoznala. Prijel jo je za roko in se ustrašil: bila je vroča ko ogenj. Takoj je velel Brigiti, naj pošlje z vozom v Besancon po najboljšega tamkajšnjega zdravnika. Potlej se je vrnil k postelji.
Obupne misli so se mu podile po glavi. Ali naj mu res umre in naj bo vsega konec?
Klara je ležala nepremično, le zdaj pa zdaj je zaječala in se prijela za razbeljeno čelo. Očitno je hudo trpela; delirij je postajal od minute do minute neznosnejši.
Vse misli o maščevanju, ki jih je še malo prej koval v svoji moški časti užaljeni Rene, so tisti mah skopnele kakor sneg v pomladnem solncu. Prvič v življenju ga je obšla praznovernost: sam pri sebi si je dejal, če bo Klara ozdravela, da bosta oba še srečna...
Od tistega trenutka je bila v njem le še ena misel: Klaro mora rešiti! Ljubil jo je še zmerom kakor blazen — vzlic trpljenju, ki mu ga je prizadejala, ali pa morda prav zato...
Tako sta minili obe najstrašnejši ure njegovega življenja.
Takrat sta prišla grofica Beau-lieujska in Oktavij. Renč ju je kar odleglo, saj zdaj ne bo več sam prenašal te strašne negotovosti, nego jo bo lahko delil z dvema človekoma. Grofica je bila nenavadno mirna; čeprav jo je hčerina nepričakovana bolezen globoko zadela, ni udarila v jok. Le svojega zeta je diskretno vprašala, kaj bi utegnilo biti vzrok Klarine omedlevice, nato je pa odredila vse potrebno zastran nege in sedla k bolničini postelji. Toda Klara je še spoznala ni.
Proti poldnevu se je vendar že pripeljal zdravnik. Ni bilo treba dolge preiskave: huda vročina, bolečine na tilniku in glavobol — vse to so bili za veščega zdravnika še preveč razločni simptomi.
»Nevarna reč!« je zamrmral ln prebral toplomer, ki ga je bil vtaknil bolnici pod roko. Kazal je štirideset stopinj. Videč, da ga mati, brat in mož gledajo s plaho sprašujočimi očmi, je počasi dodal:
»Vnetje možganske mrene.«
Zdravnik se je nato sklonil k prsim mlade žene. Dolgo in skrbno
Po francoskem izvirniku
greorgesa Chnela
priredil A. R.
je tako prisluškoval njenemu hropečemu dihanju in ko se je vzravnal, je dejal:
»Tudi srce ni prav redu; kaže da je bolnica doživela veliko razburjenje. Nekaj ledu bi potreboval.«
Suzana je takrat stala na pragu; pomignila je Brigiti in zvesta služkinja je naglo odhitela, da prinese zaželeno. Mlada deklica je že dve uri s strahom in obupom čakala v salonu in neka slutnja ji je govorila, da se pripravlja nekaj strašnega. Zdaj je po prstih pristopila k postelji in pridržala dih, boječ se, da se ne bi kdo domislil in je poslal iz bolniške sobe. S strahom je gledala Klarin škrlatni obraz in njene ko prt blede ustnice. Suzano je hotelo zadušiti; ne da bi bila koga prosila dovoljenja, je stopila k oknu in ga odprla. Deklici se je zdelo, da mora sveži zrak, ki je zdaj lil v sobo, tudi bolnici dobro deti.
Rene dotlej svoje sestre še oparil ni. šele zdaj, ko je sveže pobegnilo po sobi, se je obrnil in zagledal Suzano. Hvaležno se ji je nasmehnil in jo ihte sklenil v roke.
»Nič se ne boj!« mu je tiho zašepetala Suzana. »Oba ji bova stregla in zato se ji ne bo moglo nič hudega zgoditi, boš videl. Midva jo bova rešila!«
Toda Rene se je le predobro zavedal, da Klare njegova sestra ne more rešiti — če jo sploh kdo pod solncem božjim more rešiti. Zato je prosil sestro, naj njemu na ljubo pristane na težko žrtev in se vrne v samostan, kjer se je šolala. Plav-žar se je bal delirija svoje mlade žene; Klara je namreč venomer s strahotno razločnostjo nekaj govorila in neprestano se je v njenih besedah vračalo ime grofa de Bli-gnyja. V gnevu in obupu ga je klicala, ga obsipala z očitki in tako nevede odpirala kruto rano, ki ji jo je bila zasekala zaročenčeva iz-nevera. Tudi Rene je nastopal v njenih halucinacijah, a vselej grozeče in sovražno. Prihajal je k njej oborožen, da jo umori, potem ko ji je že zaročenca umoril. Videla ga je pred seboj z okrvavljenimi rokami in takrat ga je vselej prosila, naj jo združi z njenim ljubljencem.
če je moral že Rene sam nemo in nemočno poslušati te blazne besede, ni maral, da bi jih slišala tudi še Suzana. Nadejal se je, da bo boleča sedanjost nekoč utonila v pozabljenje in da ne bo ostalo več niti sence mučnega spomina, ki bi grenil sestrsko razmerje med njegovo ženo in sestro.
In res se je Suzana še tisti dan, čeprav nerada, vrnila v samostan. Tako je ostal Rene tako rekoč sam; zakaj kontesina mati je bila že prvo uro videla, da lahko zaupa svojo hčer ljubeči in skrbni negi svojega zeta, in se je zadovoljila s tem, da mu je stala ob strani zgolj s svojo navzočnostjo. Prečula je ves dan zraven bolniške postelje svoje hčere; ko se je zmračilo, je prišel pa Renč in bedel v naslanjaču kraj postelje v Somraku zastrte svetilke.
Delirija še zmerom ni bilo konec. Minevali so dnevi, a vročica je čedalje bolj neusmiljeno razsajala v teh ubogih izmučenih možganih. Obraz mlade žene je bil strašno shujšal; tako je bila že obnemogla, da ni nihče več razumel, kaj govori v deliriju — tako tihe in nerazločne so bile njene besede.
Le ena sama jasna misel je še ostala v njenih možganih. Vedela je, da se medtem ko ona leži bolna na smrt, v Parizu moži Atenaida. In tisti dan in tisto uro, ko je njena tekmica stopala po stopnicah pariške Magdalenske cerkve
pred oltar, se je Klara zdajci vzravnala in z bežnim odsevom porajajočega se razuma v očeh z jasnim glasom spregovorila:
»Zdajle se poročata in jaz bom umrla...«
Grofica se je približala hčeri, hoteč ji prigovarjati, toda Klara je ni poslušala: spet jo je bil napadel delirij. Vsa obupana je vila roke in vpila in debele kaplje znoja so ji lile po čelu. Zdravnik, ki ga je grofica poklicala, je ugotovil, da je temperatura spet narasla, še eno stopinjo in po njej bo...
Tisti dan je bil najgrozotnejši v Renejevem življenju; v smrtnem strahu je čakal konca krize, čutil je, da se mora v teh kratkih, pa vendar tolikanj dolgih, neskončnih urah odločiti njegova usoda. V njegovih od duševnega gorja in telesne utrujenosti izmučenih možganih se je venomer iznova porajala misel, neodvrnljiva ko usoda:
• »če prestane to bolezen, bova oba še srečna.«
Trdno je veroval tej slutnji in z veseljem bi bil dal deset let svojega^ življenja, če bi z njimi podaljšal življenje svoji trpeči ženi.
Napočil je bil večer, toda tistega skromnega miru, ki ga noč po navadi prinese bolnikom, ni bilo. Z nabranimi obrvmi in krčevito stisnjenimi zobmi je ležala uboga bolnica in klicala grofiča z glasom, da bi se kamnu smilila.
Rene je vstal in se sklonil k bolnici, meneč, da ga ne vidi. Tedaj so se pa zdajci odprle njene oči in se z grozo uprle vanj. Videlo se je, kako si prizadeva, da bi dvignila roke, a ni mogla; z medlim glasom je rekla:
»Njega ste že ubili; zakaj čakate in ne umorite še mene?«
Reneju je trgalo srce, da ga je tolikanj po krivem dolžila. Ker vrhu tega tudi napori zadnjih tednov niso šli brez sledu mimo njega, ni čudo, da je postal tisti trenutek majhen in nebogljen ko otrok: naslonil je glavo na rob postelje in po licih so se mu vdrle pekoče solze.
Kako dolgo je jokal, sam ni vedel. Zdajci je začutil neko roko na svoji in slabotni bolničin glas je zamrmral:
»Kdo joka zraven mene? Ali sl ti, mati?«
Rene je dvignil glavo in videl Klarine oči uprte vase. Mlada žena ga je spoznala. Bolestna senca ji je zletela čez obraz, kakor da bi se bila nečesa spomnila. Solza se je zalesketala v njenih velikih očeh; onemoglo je ponudila roko možu, ki zaradi nje toliko trpi, in tiho dejala:
»O, vi ste!... Povsod samo vi... zmerom velikodušni in dobri... Oh, odpustite mi! Odpustite mi, Rene!«
Plavžar je padel na kolena in strastno poljubljal oči, ki so ga prvič pogledale brez prezira. Mlada žena se je žalostno nasmehnila, a že prihodnji mah jo je spet napadel delirij in njen odgovor se je izgubil v nezveznem jecljanju.
Tri tedne je tako visela med življenjem in smrtjo. Ta kriza je bila poslednja. Od tiste noči je bolezen stopila v nov stadij; dotedanja živčna razdraženost se je umaknila nepremagljivi otopelosti.
»Napočila je doba zaspanosti,« je pojasnil zdravnik. »Do tega trenutka smo se trudili, da gospo uspavamo; poslej si moramo prizadevati, da jo predramimo.«
Kini prinašalo
SOKOLSKI DOM SISKA
telefon 88-87 Od 11. do 13. t, m.
»MALA DORIT«
V gl. vlogah: Ani Ondra in Mathias
Wiemann.
Od 14. do 16. t. m.
»SUŽNJI POHLEPA ZA DENARJEM« V glavni vlogi: Inkižinov.
ZVOČNI RADIO JESENICE
telefon Int. 10 predvaja v petek 10. t. m., v soboto 11. t. m. ln v nedeljo 12. t. m. ob 20.30 uri (v nedeljo ob slabem vremenu tudi ob 15. uri) romantičen ve-lefilm is Mehike
»ARENA STRASTI«
V gl. vlogah: Georg Raft In Adolf Menjou. Dodatki: Paramountov zvočni
tednik in domači Zora-tednik.
KINO TALIJA KRANJ
predvaja v soboto 11. t. m. in v nedeljo 12. t. m. ob 17., 19. in 21. url pretresljivo dramo
»SLIKARJEVA LJUBEZEN« v glavni vlogi: Paul Lukas in Wynne Gibson.
Rene je razumel: če se ne bo njeno stanje nepričakovano poslabšalo, je Klara rešena. Toda z upanjem, da mu bo ostala pri življenju, se je vračala tudi skrb, kako naj uredi svoje razmerje do nje. Dokler je mlada žena visela v nevarnosti, je mislil samo na to, kako jo bo iztrgal smrti iz rok; poslej je morala biti njegova naloga, da jo ohrani življenju.
Ko se bodo Klari vrnile njene prejšnje duševne in telesne moči, se ji bo najbrže obudila tudi prejšnja mržnja do Reneja. Ali je čudo, da jo je nebogljeno in majhno, kakor je bila med boleznijo, obšla trenutna slabost in je prosila odpuščanja? Ali bo prav tako ponižna in krotka ko bo spet zdrava?
Rene je bil zadosti spoznal prevzetni značaj svoje žene. Bal se je, da se bosta spet vrnila njena oholost in neupogljivi ponos; vztrepetal je ob misli, da bi mu Klara prisodila, da bo hotel izrabiti njeno nemoč in prekršiti pogodbo, sklenjeno tisto strašno noč. če bi se res izpozabil in pohodil obljubo, dano iz lastnega nagiba, bi v Klarinih očeh za zmerom izgubil ves ugled. Zato sj mu je zdelo edino pravilno, da bo v občevanju z njo resen in nepristopen; kolikor je poznal samega sebe in moč svoje volje, se ni bal, da bi kdaj to načelo prekršil. Zaklel se je bil, da bo strl ponos svoje žene, in odločen je bil to prisego tudi držati.
Bilo je v januarju in zima je hudo pritiskala. V tovarnah in plavžih je spet hrumelo; razbijanje kladiv po nakovalih je mladi ženi zdaj kar dobro delo. Z neznano slastjo se je veselila na novo podarjenega ji življenja; ko otrok je radovedno gledala okoli sebe, kakor da bi danes prvič v življenju prav spoznala obdajajoči jo svet.
Velika in mračna soba s starinskimi tapetami in prav takim pohištvom ji je nenavadno ugajala. Vse v njej je bilo tiho, skladno in mirno.
Skozi široka in visoka okna je videla v parku s snegom pokrita drevesa, leskečoča se v solncu; videla je ptičke, zaletavajoče se v steklo, kakor da bi prosili zavetja: in v veselje in zadoščenje ji je bilo, da jih je lahko z drobtinicami nakrmila.
Počasi so se ji vračale moči in kar vidno se je veselila, da se telesno in duševno tako hitro pre-raja. Nič več se ni čutila tuje v tej hiši; slastno se je pretezala na postelji in prebila po cele ure s prisluškovanjem tiktakanja stenske ure — brez misli, pa tudi brez skrbi.
Dnevi so ji minevali v prijetni družbi z materjo. Rene je prihajal zdaj le po dvakrat na dan v bolniško sobo, zjutraj in zvečer. Informiral se je, kako se zdravi, in vselej jo je vprašal, ali ji lahko s čim postreže. Potem je malo posedel ob znožju postelje in nato odšel z resnim obrazom. In Klara je prisluškovala njegovim korakom, dokler niso zamrli v sobanah. Navadila se je že njegovih obiskov; pričakovala jih je in ni ji bilo pogodu, da so tako kratki.
To ji je dalo priložnost za kujanje, in priznati je treba, da je znala te priložnosti dobro izrabiti. Nekoč si je zaželela cvetlic. Beau-lieujski rastlinjaki so bili prepolni najraznovrstnejšega cvetja, in grofica ji je drugo jutro prinesla velik šopek prekrasnih belih vrtnic. Medtem je vstopil tudi Rene in videl, kako željno Klara vsrkava vonj dehtečih rož. Mimo a odločno ji je povedal, da utegne močna vonjava bolnici škoditi; nato je vzel šopek, hoteč ga odnesti v salon.
»Ne bojte se, prav dobro se počutim!« je vzkliknila Klara. »Brez skrbi mi lahko pustite te vrtnice...«
»Takšni ste kakor vsi rekonvalescenti,« je smehljaje se odvrnil Rene. »Precenjujete svoje moči, in zato je naša naloga, da pazimo na vas.«
»Saj sem že skoraj zdrava, drugače se pač ne bi upali jeziti me,« je rekla mlada žena in koketno pobesila nos. »Ko sem bila še zares bolna, ste bili čisto drugačni.«
Rene se je tisti mah zresnil; ne da bi bil odgovoril, je žalostno in strogo hkratu pogledal mlado ženo. Klara je vzdihnila in s spremenjenim glasom dejala:
»Prav Imate, vzemite cvetlice s seboj; hvala vam.«
Tisti dan je bila zelo otožna.
V 24 URAH
barva, plisira in kemično Cisti obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
Počasi so se ji vračale tudi duševne moči in tako se ji je začel obujati spomin na polpretekle dogodke. Jela je samo sebe izpraševati in z začudenjem je spoznala, da ni v njenem srcu nič več sledu o nekdanji ljubezni do Gastona.
Kakor gnil sad je bila ta ljubezen odpadla. Celo do svoje tekmice ni čutila več sovraštva; Atenaida se ji je skoraj smilila zaradi svoje neozdravljive zavisti. O njeni poroki ni izpraševala. Gro-fičevega imena ni nihče izgovoril v njeni navzočnosti. Nepotrebna opreznost! Njeno srce ne bi zato nič hitreje bilo, tako se je vse v njej spremenilo.
Dolgo je trajalo, preden je mlada^ žena toliko okrevala, da je prvič vstala. A še takrat si je prisojala preveč moči: komaj je stopila na noge, je že omedlela in so jo morali takoj spet prenesti v posteljo.	|
V strahu, da se ne bi bolezen vrnila, je Rene spet zavzel svoje mesto ob bolniški postelji in ji je stregel z isto neutrudljivo in molčečno vdanostjo kakor tiste strašne noči po poroki.
Pet mesecev je bilo poteklo od njune poroke, ko se je lepega aprilskega dne prvič upala v spremstvu svoje matere in zveste Brigite na vrt. Le počasi je stopala okoli ribnika, boječ se, da je ne bi obšla omotica.
Kdor jo je takrat videl, kako nemočno hodi po peščeni poti, pač ne bi bil v njej spoznal nekdanje ponosne in krepke grofične, črte njenega obraza so se omehčale in postale nežnejše, njene oči so krot-keje sijale, skratka postala je ženske j ša in ljubkejša in njena lepota ni bila nič več tako stroga kakor nekoč.
Od tistega dne se tudi Renejevo vedenje do nje ni več spremenilo, V navzočnosti drugih ljudi je bil ljubezniv in prijazen — ko sta ostala sama, ga je bila pa sama mrzlost, stroga vljudnost in resnost. Njegovo vedenje je bilo tako korektno in skrbno premišljeno, da je povsod veljal za vzor zakonskega moža in ni niti kontesina mati ničesar slutila. Le-ta se je glede na to, da je Klara že skoraj popolnoma okrevala, lepega dne odločila, odpeljati se v Pariz k svojemu sinu in pustiti mlada dva sama. V prestolnici si je namreč Oktavij ravno urejal odvetniško pisarno; svoj plemiški grb je bil kot prepričan demokrat vrgel v ropotarnico.
Klara je torej ostala sama s svojim možem, toda videla ga je samo pri jedi. Po večerji jo je peljal v salon, ostal tam nekaj minut, potem je pa vstal, ji želel lahko noč in se umaknil v svoj kabinet.
Nekega večera jo je prijela radovednost, kaj neki počne ves ta čas, ko ga ni na spregled. Ogrnila si je plašč in po tihem odšla ven, da bi ga opazovala iz parka. Videla je na zavesi razsvetljenega okna njegovo orjaško povečano senco, kako se je premikala sem, in tja. Rene je počasi in brez pre-stanka hodil po sobi, zatopljen v svoje misli.	j
Klara se je vrnila v grad in se splazila v sobo poleg Renejevega kabineta. Tam je prisluškovala korakom svojega moža, dokler niso utihnili. Takrat je bilo polnoči; ko so zamrli poslednji tresljaji zvona v vaškem zvoniku, je slišala, kako so se odprla vrata njegove spalnice in se je utrnil svetlobni pramen v špranji vrat.
O čem je le razmišljal, ko je tako po cele ure hodil sem in tja? Klara bi bila dala ne vem kaj, če bi bila mogla to izvedeti.
Nekega dne pa ni več strpela; ko se je Rene po svoji navadi hotel posloviti, ga je vprašala:
»Kaj neki počnete do polnočll sami v sobi?«
Samosilnik je dejal: suženj ki se veselo pokori, sluii sebi, ne menil	R.	Scheu.
VSE POTREBNE INFORMACIJE PRI DR.OETK ER - MARIBOR
ySeH	vrst
5Hm, hm, meni ni ta reč prav nič ■všeč!«
»Zato bo pa meni bolj; kar zanesi ^ name. Hvala Bogu, da bo nocoj ma-Jo spremembe! Kraj sestanka, čudaka želja, da naj pridem v Gurnovi ?lafiki... to je vse taka mikavno... Re-ti, Charlot, ta ženska mora biti Prava mazohistka! Takšna rafinira-Dost! To bo zame prava erotična senzacija. Daj brž moj klobuk. Hvala! — “tara sablja, do svidenja!«
»Do svidenja, gospod Valgrand!«
legla na zofo...
V očeh ji je gorel vročičen ogenj, njen dih je bil sunkovit in nemiren. Včasih je poltiho sama 6 seboj govorila:
»Moj Bog, da bi le prišei In če ga ne bo...«
Zdajci je zaslišala Sum pri vežnih vratih. Skočila je pokoncu in stekla na stopnišče: nič!
Enotni recept za marmelado iz kateregakoli sadja: tlO *H~«. sadja (stehtajte gn, ko ste odstranili pečke in ga olupili), 50 dkg sladkorja, sok pol limone, 1 zavitek Opekte /.a 4 Din. Sadje umijte, potem na drobno razrežite, »mešajte dobro z vsebino zavojfka Opekte In kuhajte tako, da eno minuto vre. Potem žele dodajte sladkoi In pustite, da vsa ta mešanica še pet minut vre. GjtovJl Zahtevajte pri Vašem trgovcu navodilo za uporabo!
n. pr. brez Opekte:
'SfiiA
dobimo iz 2 kg sadja in i' * kg sladkorja samo 2>.-kg marmelade
z Opeklo:	SfiifiiiiA
dobiiiio iz 2 kg sadja in 2 kg sladkorja približno 4 kg marmelade
z Opekto
So u vestre:
19. nadaljevanje
»žalno pismo?«
»Bržčas kakšno prosjačenje. črni rob le prav gotovo samo zato, da bi vam erce omehčal.«
»Napak!« je dejal Valgrand, ko je prebral pismo. »Poslušaj, pa ti bom ®e to prebral: ,Nocoj ste igrali vlogo "lorilca Guma. Navdušena sem! Ne ^"'askirajte se in pridite to noč točno ob dveh v Messierjevo ulico številka 22. Hubi ni vas, hrepenim po vas. Sežgite ™ pismo in ne povejte nikomur o vsebini!* Nu, stari, kaj praviš?«
»Trapasto. Ali je pismo podpisano?« »Da. Toda imena ti ne povem,« je ostro zavrnil Valgrand svojega služabnika. Prepognil je pismo in ga vtaknil v Prsni žep.
»No, tako radoveden pa spet nisem, Sospod Valgrand!«
»Nalij rajši še kozarček, potlej grem. Prava sreča, da se še nisem preoblekel in dema6kiral!«
»Pa menda res ne mislite iti...?« »Kakopak, da pojdem! Takšne pustolovščine si človek ne more vsak dan privoščiti.«
»Brez šale... torej mislite resno?« 'Če rečem, drži! Sicer pa to damo itak že poznam, videl sem jo že večkrat. V pomirjenje ti povem, da je božanska... Ti bi že tekel, če bi te kaj takšnega doletelo!« je smeje se podražil svojega vdanega Charlota.
»Brr;!«
»Pač, pač. Kakšne oči ima, kako očarljive, čiste ko kristal...«
»Strela z jasnega, navdušeni ste ko kakšen petošolec!«
»Dobro zame, da se lahko še navdušil. Dokaz, da sem še mlad, Charlot! pa je ta ulica?«
»Kakšna ulica?«
»Messierjeva kakopak! Brž poglej!« .Charlot je poiskal v predalniku vodič po Parizu in začel listati:
»J... K... L... M... Ma... Me... za božjo v°ljo!<
»Kaj se je pa zgodilo? Ali mar prav ^ stran manjka?!«
»Ne, temveč prav v tej ulici je jetniš-tticaH«
»No in?s
»Glavna jetnisnica. Tam kjer zapihajo na smrt obsojene... jetnišnica, ki le tudi Guru v njej zaprt!«
»Prava reč! Meni se zdi, da bom do-2'vel nepozabno noč!«
Prava “ost! To fcicija. otara
Charlot je začel pospravljati po sobi. Kimaje z glavo je godel predse »Škoda škoda! "Takšen nadarjen jetnik — pa ga bodo babe izpridi-e!... Hm, v naglici je še rokavice po-
zabil...«
Nekdo je potrkal, in vstopil je gledališki sluga:
»‘večer! Ali lahko utrnem luči? Go-sPod Valgrand je itak že odšel.«
»Da. odšel je,« je raztreseno odgo v«ril Charlot.
»Spet večer zmagoslavja nocoj, kali?« »Da, da, prekrasen večer.«
»Ali ste že brali davišnjo številko >Capitala“? Imenitna kritika!«
»Hudimana. že zdaj?!«
, »Koliko, mislite, da je zdaj ura? Dve ^ že kmalu!«
»Ali imate časnik e seboj?«
»Da. Prosim.«
»Prižgite si medtem cigareto!« Charlot je ponudil vratarju škatlo * cigaretami in se zatopil w branje.
Zdajci je prebledel in vzkliknil:
»Za čas božji! Saj to je nemogoče!«
»Kaj pa?«
»Tak berite! Berite vendar!«
Vratar se je sklonil Charlotu čez ramo in bral neki članek, ki je Charlot nanj s prstom kazal.
»Tole vas torej tako razburja? Saj ste bledi ko zid, Charlot! Meni se vidi, da Gurnu ne bo škodovalo, če mu bodo zadrgnili vrv okoli vratu. Da bi le vse lopove pobesili!«
Charlot je vstal. Po vsem telesu je drgetal.
»Charlot, ali vam je slabo? Ali ste bolni?«
»Ne, ne, samo utrujen sem preveč. Večkrat me tako prime, čez par minut bo že dobro... Malo mi je že odleglo.«
»No, samo da bi ne bilo nič resnega! Tak, lahko noč Charlot! Dalje moram; obhod sem šele začel!«
»Lahko noč, Jean!«
XXV
Izdaja
Hiša številka 22 v Messierjevi ulici je na pol podrtija; vlažna, umazana, grozljiva. Neki viničar, njen lastnik, je že zdavnaj izprevidel, da ne bo nikoli dobil najemnika. Zato je bil pred nekaj dnevi na moč presenečen, ko je dobil iz Pariza pismo od nekega gospoda Duranda s prošnjo, naj mu da liišo v najem, začasno samo za eno leto. Pismu je bila priložena najemninska pogodba in 1.200 frankov denarja. Viničar je pri priči podpisal pogodbo an jo s ključi vred vrnil gosjjodu »najemniku-!:.
V veliki sobi prvega nadstropja je novi najemnik postavil pohištvo, ki ga je kupil na starini: staro preperelo zofo, dva ogoljena usnjata naslanjača, dva 6tola iz trstike in mahedravo mizo z neokusno okrašenimi nogami.
V tej neznansko pusti sobi je prebila lady Belthamova noč od 17. do 18. oktobra. Na mizi je stal samovar, poleg njega čajne skledice, neokusna škatla za sladkor in siromašna petrolejka.
Lady se je živčno sprehajala po sobi gor in dol, zdaj je sedla v naslanjač, zdaj je spet skočila pokoncu in prisluhnila v grozljivo tišino; vsaki dve minuti je pogledala na zapestno uro, naposled je pa vsa izmučena
In če ga pri vežnih
in o t Ir 1 o
Ura je odbila že dve.
Lady Belthamova je stopila k oknu in strmela skozi motno umazano okno proti matični kaznilnici.
»Oh! Te strašne črne strehe! Strašne črne strehe! Do smrti jih ne bom pozabila!...«
Petrolejka je čadasto svetila. Lady Belthamova je privila stenj. V tistem trenutku je nekdo odprl vežna vrata; prižgal je vžigalico in tipaje lezel po stopnicah navzgor.
Lady je legla na zofo, obrnivši vratom hrbet. Obraz je pokrila z rokami.
Valgrand je stopil v sobo. Na prvi pogled je ugotovil, da gre prav gotovo za mazohističen aranžman; z zastrtim glasom je dejal:
»Prišel sem.«
Lady Belthamova je globoko vzdihnila. Skrila je obraz v blazino, potlej je pa vstala in v zadregi pogledala igralcu v obraz:
»Hvala vam, gospod, da ste prišli!«
»Milostljiva, zahvaliti se vam moram, da ste me počastili... Toda vi drhtite, ali vas morda zebe, milostljiva?«
»Da, nekoliko me zebe,« je odgovorila lady in si ogrnila svileno ruto čez pleča.
Valgrand se je prepričal, da je okno dobro zaprto. Lady Belthamova je medtem nalila dve skledici čaja:
»Gospod Valgrand, ali ne bi boteli nri meni popiti malo čaja? To naju bo nekoliko pogrelo.«
Igralec je hvaležno prijel skledico in si mislil: »Glej, nekam domača že postaja...«
Hotel si je vzeti sladkorja, tedaj ga je Lady Belthamova nenadejano pro-‘ sila:
»Meni nikar ne dajte sladkorja; zmerom pijem grenak čaj.«
»Občudujem vas, da ste se temu privadili; jaz bi tega že ne zmogel!« je vljudno odgovoril Valgrand in si nasul v skodelico tri zvrhane žličke sladkorja. Lady ga je medtem zbegano opazovala.
Oba sta molče srebala čaj.
Valgrand ni vedel, kako bi začel...
»Zabava je malo šepava,« si je mislil, »in res sem zmeden ko kakšen petošolec, ki sme prvič... Prav psihološko moram začeti. Samo kako? Ali naj bom mar sentimentalen? Ali naj se pokažem sadista? Ali skesanega grešnika... Vrag sam si vedi, kakšnega bi me ta ženska rada videla?... Poskusil bom oponašati Gurna...« Vstal je in pridušeno začel:
»Na vaš klic, milostljiva gospa, je prišel na smrt obsojeni Gum k vam, pretrgal je železne verige, razbil jeklena vrata, skratka premagal je vse ovire — in zdaj je pri vas...«
»Nikar! Za čas božji, nehajte vendar! Molčite, prosim vas...«
Valgrand si je dejal: »Polomil sem t ga! Nu, položimo drugo ploščo na gramofon...« In kakor da bi ponavljal j besede, ki se jih je naučil na izust, j je tiho dejal:
»Oprostite mi, oprostite mi vse, kar : sem storil! Vaša brezmejna dobrota j gotovo ne bo mene, zavrženca, prezr-, la... Vem...«
»Tak molčite vendar! Niti besede več! Prosim vas, odidite!«
»Spet sem mimo ustrelil,« je mislil: Valgrand. »Torej bo treba nekaj no-' vega!«
Surovo je prijel lady Bellhamovo za roko in dejal s hripavim glasom: »Kaaj?! Še zmerom me nočeš spoznati? Gurn sem! Morilec Gurn! Objel bi te rad! Moja moraš biti...«
Lady Belthamova se je jokavo branila:
»Ne! Prosim vas: ne! Zblaznela boni!«
Valgrand ni hotel nehati. Ponovil je z glasom, ki je v injem trepetala strast:
»Moja moraš biti!«
Do skrajnosti obupana je lady sunila igralca vstran:
»Proč! Suro vež!«
Valgrand je stopil korak nazaj in ves zmeden obstal sredi sohe; lady se je stisnila v kot in samo malo je manjkalo, da ni omedlela.
Valgrand je izprevidel, da mu je namenila ta dama nekam čudno vlogo. Ni mogel razumeti, ali je bila to mar samo erotična predigra, ali je pa mar s svojim prostaštvom damo res užalil, j Napcsied bi utegnila biti lady Beltha-j mova celo blazna ..
I »Milostljiva, poslušajte...« je nežno poprosil.
Lady je premagala svoje razburje-! nje, sedla na zofo in dahnila: »Oprostite, gospod...«
»Igralec Valgrand sem, saj o lem menda ne dvomite, milostljiva. Ne za-■ merite mi. da sem tako robato nasto-! pil, toda če ste pravični, bos*e pri-I znali, da je va?e pismo krivo temu.« j »Kakšno pismo?...	Da,	da! Ne	za-
merite!...«
j »Bržčas sle precenjevali svoje sile, zdaj se vam zdim pa nemara podoben Gurnu? Prosim vas, nikar se me ne bojte'«
Valgrand je na skrivaj zazehal in si mislil: »čudnoI Tako mi je, da bi rajši legel spat, ko pa da moram tej dami rožice saditi..« Toda brž se jo spet zbral in rekel na glas;
I »Odkar	sem vas	prvič videl,	vas
ljubim...	Verjemite	mi,	da vas	res
ljubim...«
»Molčite!«
»Molčim naj? Zdaj ko mi je woda , izpolnila mojo najsrčnejšo željo? Zdaj, i ko smem sedeti ob vaši strani, ko ‘ smem z	vami kramljati	in vam	bo-
žati mehko roko._«
Pri teh besedah je sedel tik lady na zofo, toda ona je brž vstala in tenko prisluhnila.
V zvoniku je odbilo štiri.
Lady Belthamova je tesnobno vzdihnila in komaj sMšno dejala:
»Ne morem več!... Ne morem... To je preveč zame!...«
Kakor ujeta srna je začela tekati po sobi gor in dol, zdajci je pa obstala pred igralcem in ga roteče prosila:
V nepriliki!
za obleke je skoro prazna. Dopust je pred vrati in za obleke ni preostalo mnogo denarja, pa bi vseeno bili radi na dopusta lepo in lahno oblečeni. Tedaj lahko pomaga samo eno. Kaj?
Kupite pri
TIVAR OBLEKE
»GosjX)d Valgrand, pojdite od tod! Pri priči pojdite! .. Rotim vas, če verujete v Boga, odidite še to minuto iz te preklete hiše!«
Valgranda je v poslednjih minutah premagala neudržljiva trudnost. Samo še eno željo je imel: da bi mu ne bilo treba nič več govoriti, da bi se lahko zleknil na zofo... In no!j zaradi tega ko iz vljudnosti, je odgovoril:
»Verujem v enega samega boga — in ta bog je bog ljubezni! Ta mi ukazuje, naj še ostanem.«
Vsa iz uma je tedaj zavpila lady Belthamova:
»človek božji, tak pobegnite vendar! Morda bo že čez minuto prepozno! Več vam ne morem povedati! Izginite! Ali ne slišite? Grenka resnica je! Prosim... pojdite!«
»Ostanem!« je lakonsko odgovoril Valgrand; tako je bil truden, da ni mogel več imeti oči odprtih.
Lady Belthamova ga |e stresala za ramena — toda zdajci je obupano pobesila roke. Zatekla se je v skrajni Jjot sobe in zamrmrala:
»Prepozno!«
Kljub nepojmljivi utrujenosti je Valgrand čutil, da f?ta ga prijeli za rame dve težki roki.
Kaj naj pa to pomeni?" je prestrašeno vzkliknil in opotekaje ge vstal. V tistem trenutku so mu že potegnili roke nazaj na hrbet in ga uklonili.
»Kakšne šale pa zbijate!« je ogorčeno zavpil. Obrnil se j'3 in zagledal za hrbtom dva uniformirana jetniška paznika.
»Gremo, gremo, brž, brž... nimamo časa!s je dejal eden izmed njiju.
»Vse. kar je prav, toda takšne šalu ob lej uri mi ne gredo v račun!« je srdito dejal Valgraud ju se ojiotekei. »Nikar toliko ne onegavile. Cjiemo!« »Kaj vam pa prihaja ua um?« Starejši izmed pazniliov je povzel % očetovskim glasom:
.■'•Spametuj se. Gurn! Saj vidiš, da nama ne moreš uiti. Saj se mi smiliš, para uboga, toda midva ti nisva sodila.«
»Kaj vraga pa hefete od mene? Saj vendar nisem Gurn! Kdo sl$ pa vidva?«
»Ne norčuj se, Gurn. Saj veš kaj vse sva tvegala, ko sva te semkaj privedla. Ali nama hočeš mar s trmoglavostjo poplačati najino dobroto? Ne šali se, sicer te bova trše prijela. Si razumel?«
»Pol ure sva vam itak navrgla; z damo smo se drugače zmenili!« je pripomnil mlajši paznik.
Valgrandu se je zdajci posvetilo. Izprevidel je, da sta ta dva moža jertniSka paznika. Ves obupan se je postavil v bran:
»Za božjo volio, bedaka, ali mar mislita, da sem jaz res Gurn? Ne, prijateljčka! Poslušajta: igralec Valgrand sem! Vprašajte vendar to damo, ta vama bo potrdila, da sem Valgrand!«
Lady Belthamova se je delala, ko da ničesar ne sliši.
»Tak zinile že vendar!« je kriknil Valgraud.
Lady Belthamova je molčala. »Milostljiva, ne razumem... ali pa nemara preveč razumem!«
Lady Belthamova ni trenila niti z očesom.
Igralec je ogovoril paznika:
»Sezite v moj žep, pa boste našli moje listine!«
»Poglej, NibetU' je ukazal starejši, »Daj no! Ponarejene listine dobi za sto frankov. Jaz že ne grem na led! Sicer pa niti listnic* nima v žepu.«
»Pač, v notranjem prsnem žepu mora biti!«
Nibel je znova segel v notranji prsni žep. Zaman. Ujezil se je:
»Zdaj pa konec komedije! Ali greste zlepa, ali ne? Zaradi vas nama ne kaže izgubiti službe. Naprej!«
Jetniška paznika sta prijela Valgranda pod pazduho. Ubožec je bil tako utrujen in tako slab, da se sploh ni mogel postaviti v bran. Narobe. Paznika sla ga morala podpreti, sicer bi se iima bil sesedel
Medtem ko sta aa peljala po stopnicah navzdol, je še zmerom z joka-j vim in trudnim glasom zatrjeval: l »Saj vendar nisem Gurn... ne, ne... jaz že ne...«
»Jezik za zobe!« ga je nadrl Nibet.
Ladv Belthamova se je opotekla k oknu, odprla ga je in prisluhnila v ; noč. Vrata kaznilnice so zaškripala.
Se poslednjič je Valgrand trudno dejal:
»Saj vendar nisem Gum!...«
Potlej je bilo vse tiho ko v grobu. *
Lady je zaprla okno in se vsa zbita zvlekla do naslanjača.
Po tihem so se zdajci odprla vrata in iz teme je stopil Gurn v sobo.
»Maud!« je vzkliknil, »draga, draga Maudk
Lady Belthamova ni odgovorila.
Skočil je k ljubici, toda ona je bila že omedlela.
V njeni ročni torbici je staknil ko-tinsko vodo. Nežno ji je otrl čelo in sence. Počasi se je lady spet zavedela.
»Gurn!... Ali si ti P... Hvala Bogu, da si tu!... Tako blizu mene... Gurn, preveč je bilo zame, omagala sem — (n skoraj bi bila vse pokvarila... O, kako sem srečna, da si pri meni... Joj, kako strašne so bile te minute!... Da bi le v kaznilnici ničesar ne opazili!...«
Čeprav Gum ni bil preveč prepričan. da se bo zamenjava posrečila, je vendar skušal Belthamovo pomiriti:
»Kaj še! Kdo neki bi prišel na tako misel? Paznika ničesar ne slutita — in tudi sicer bi držala jezik za zobmi. Valgrand je pst- pil čaj s .sladkorjem1.«
»Da. Tri žličke je vsul v skodelico. Kloral je skoraj malo prehudo deloval. Že sem mislila, da bo kar tu zaspal.«
»Nu, potlej je vse v redu, Maud. Rešena sva!«
»Upajva!«
»Prav gotovo- Kar zanesi se. Zdaj se bom še obril in potlej odideva iz te vlažne bajte.«
Hut%a o&ua,
trdo kožo in zarasle nohte Vam brez bolečin odstranimo ter noge strokovnjaško zmasiramo v naši pedikuri. Obiščite nas, prepričajte se! Nega nog 10 Din!
i
Ljubljana, šelenburgova 7
K
POZOR
GOSPODINJE!
Najceneje ste postreženi s
KURIVOM
pri tvrdki
RUDOLF VELEPIC
trgovina s kurivom LJUBLJANA V I.
Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708
Prvi poskus
stalni odjem
K
Male oglase socialnega značaja računamo po 25 par za besedo, trgovske in podobne pa po 50 par za besedo. Preklici in trgovsko-obrt* niški oglasi, ki nimajo prodajnega značaja, stanejo po 1 Din za besedo. — Za vsak mali oglas Je treba še posebej plačati davek v znesku 1*60 Din. Kdor želi odgovor, dostavo po pošti ali če ima oglas šitro, mora doplačati še 3 Din. — Mali oglasi se plačajo vedno vnaprej, in sicer po poštni nakaznici, po poštni položnici na ček. račun »Družinski tednik« uprava, Ljubljana 15.393, ali pa v znamkah obenem z naročilom.
Jnformacije
Vsaka beseda 1 Din. Davek 1*50 Din. Za Šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
INTIMNI ŽENSK' KOLEDAR, velikost notesa,	180	strani, mora imeti	vsaka	dozorela
žena,	da	se pouči, kako se	lahko	brez fizične	alt	moralne škode na	versko	in medicinsko	neoporečen način	trajno	izogiba
spočetja. Po povzetju Din 20*—. Zaloga v I.jubljani:	Kati Voda. Medvedova 8; dobi
se tudi v Učit. knjigarni in v trafikah nasproti »Rio«, Slamiča in v trafiki na Tyr-fievi c. 53.
POTNIKA Z AVTOM, ki potuje po Sloveniji in se ustavlja tudi po vaseh, prosim za obvestilo, Če lahko vzame 8 seboj sopotnika in toliko računa kilometer. Dopise prosim na upravo pod »Reklamna akcija«.
Dopisovanje
Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šifro »!• dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
MLAD SIMPATIČEN GOSPOD si želi znanja z ravno tako simpatično gospodično iz boljše družine, staro 20 do 25 let. Pogoj dobra vzgoja, plemenit značaj in inteligenca. Ponudbe na »Družinski tednik« pod šifro »Simpatično dekle«
ZNANJA ŽELI po dopisovanju mlad gospod, srednje postave, muzikalen, s sigurno bodočnostjo, z mlajšo gospodično, z nekaj kapitala v avrho kasnejše ženitve. Cenjene dopise na upravo listu pod Šifro »Hrepenenje«.
MLADENIČ star 29 let, srednje postave, zna čajen, samski, želi znanja z mlajšo gospodično. Ponudbe pod šifro »Sigurna eksistenca«.
INTELIGENTNA GOSPODIČNA, idealna, poltena, želi valed pomanjkanja znanstva tem potom spoznati premožnejšega gospoda v starost' od 30 do 40 let, plemenitega značaja, prijetne zunanjosti v sviho dopisovanja in event. skupnih »zletov. Stroga diskretnost. Neanonimne dopise Je poslati na upravo ^Družinskega tednika« pod šifro: »Sorodna duša«.
19
t+5305-2203
Vel. št. 35—42. Obutev za vsako priložnost... za delo na polju in doma, za pešhojo, za šport in igre, je ta platneni čevelj z neraz-trgljivim gumijastim podplatom. Da omogočimo nabavo istih vsakomur, smo jim znižali cene od Din 25'— na Din 19'—. Otroški od št. 30—34 prej Din 19'—, sedaj samo Din 15'—. Moški od št. 43—47 prej Din 29'—, sedaj samo Din 25'—.
2?
29
33425-2205
Močni, lahki za delo in štrapac. Iz platna v beli, drap ali sivi barvi, z neraztrgljivim gumijastim podplatom. Hočemo omogočiti vsaki gospodinji nabavo istih, zato smo jim znižali ceno od Din 35'— na Din 29'—
35644-31
Vel. št. 35—38. Za turiste, bicikliste, skaute, za vsako delo na polju in za živahne otroke je najmočnejša, na j udobnejša in najsigur-nejša naša »športka«, izdelana iz krepkega platna z gumijastim nazobčanim podplatom. Znižali smo ceno od Din 35'— na Din 29'—, da damo vsakomur možnost, da si jih nabavi. Otroške od št. 30—34 prej Din 29'—, stanejo sedaj samo Din 25'—. Moške od št. 39—47 prej Din 39'—, sedaj samo Din 35'—.
i
70995-9134
62895-9193
Najnovejši model, čeveljčki iz belega lanenega platna, modno kariran vzorec. Brej Din 49'—, sedaj samo Din 39'—.
59
Najnovejši model, čeveljčki iz belega lanenega platna, modro kariran vzorec z ravno odsekanim vrhom podplata. Prej Din 59'—, sedaj samo Din 39'—,
69995-1159
Za odpočitek nog, lahek, udoben in eleganten letni čeveljček iz belega lanenega platna. Znižali smo jim ceno od Din 59'— na Din 49'—.
2395-14224
Model z Jadrana. Krasen čeveljček iz belega nubuk usnja z usnjenim podplatom. Sedaj jih lahko kupite samo za Din 59'—, dočim so stali' prej Din 79'—.
i
5945-3133
Eleganten čeveljček k letni obleki. Kombinacija semiša z lanenim platnom. Napravi nogo majhno in elegantno. Prej Din 69'—, sedaj stanejo samo Din 59'—,
3395-14224
Model iz Nizze za elegantno damo. Prej Din 79'—, sedaj samo Din 59'—.
59
59
79
5905-3141
1195-9552
Za družbo, popoldne in večer. Kombinacija lanenega panama in modrega semiša. Preje Din 79'—, stane sedaj samo Din 59'—.
Eleganten čeveljček za letno toaleto. Kombinacija rjavega semiša in drap meliranega lanenega platna, z visoko peto in usnjenim podplatom. Prej Din 69'—, stanejo sedaj samo Din 59'—.
1405-16529
Za večer, za ples in promenado lepi čeveljčki iz belega nubuk usnja, kombinirani z lakom. Ceno smo jim znižali od Din 99'— na Din 79'—.
MLAJŠI ENERGIČEN mladenič išče znanja z mladenko siednje postave, ki ima 15—20.000 dinarjev v svrho sigurne eksistence za celo bodočnost. Ženitev po sporazumu takoj. Dopise na upravo »Družinskega tednika« pod »Iskrena ljubezen«.
DVIGNITE PISMA V UPRAVI: »Pomlad 24« — »Tri mujiketira« »Lepši dnevi« — »Sorodna duša« — »Marjetice«.
Kozmetika
Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Oin. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
LEPE DEKLIŠKE PRSI dobi lahko vsaka žena tudi v najtežjih slučajih že v kratkem Času, če se masira s čudežnim eliksirjem »Eau de Lahore«. 1 steklenica z natančnim navodilom stane Din 40*—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Uica 34.
BARVANJE LAS ni več potrebno pri Etro kovnjakih, ker sl.jih t Oro-barvo za late, ki Jo dobite, v-črni, rjavi, temnorjavl, svetlo rjavi ln plavi barvi, lahko vsakdo sam barva In Je postopek telo, enostaven In stalnost barve tajamčepa. 1 garnitura t navodilom stane Din 80‘—..Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 84. .	
	Vsaka beseda 25 ali 60 par. Davek 1*50 Oin. Za Šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. POHIŠTVO. Več šperanih sob na zalogi, ore-hova korenina, od 3.400 Din naprej. Kuhinjske kredence od 370 Din naprej pri Laoeoš D. Wolfova 12.
ESENCA IZ KOPRIV Je že davno preizkušeno najboljše In najzanesljivejše sredstvo proti prhljajem ln Izpadanju las. 81abl In zanemar jeni lasje dobe v najkrajšem času mladostno bujnost In lesk. Steklenica t navodilom Din 30*—. — Naroča se pri: Nobilior-parfumerijJ, Zagreb, Iliča 84.	
	Tako zadovoljni kakor so drugi boste tudi VI, če naročite prvovrstno uro budilko e 6liko prečudežne Marije z Brezij. Izdelava v naravnih barvah Je tako okusna ln lična, da b| že zato ne smela taka ura manjkati v prav nobeni hiši. Se posebna privlačnost Je Marija, ki gleda Izza Gorč na nas. ki pričakujemo njene tolažbe. Ure so okusno iz delane, so trpežne in telo poceni. Prvovrstna Din 107*—, Bin 08*— in Din 87*—. Naročite po dopisnici t navedbo natančnega naslova. Pošljem tako) po' povzetju. Se priporoča Zdravko Rant. urar, Jesenice-Fužine.
IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ prepreči samo znano sredstvo Voda iz kopriv. Lasje posta nejo spet bujni, vrne se Jim lesk In postanejo popolnoma zdravi, če Jo redno dvakrat na teden uporabljate. 1 steklenica z navodilom stane Din 80*—. — Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 84.	
Stanovanje
Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
STALNO STANOVANJE iščejo tri odrasle osebe; večjo sobo, kuhinjo, shrambo in pritikline. Naslov v upravi »Družinskega tednika«.
-gr
ženitve
Vsaka beseda 50 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
SIMPATIČNO GOSPOOIČNO, dobro gospodinjo, staro 20 do 21 let, vajeno vodstva večjega gospodinjska In ki ;e živela na kmetih ter ima po možnosti tudi doto. iščem za svojega sina na veliko posestvo Dopise na upravo pod »Delavne roke, plemenit značaj«. Diskrecija častna zadeva.
Izdaja za konzorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar. Odgovarja Hugo Kern, novinar, liska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek. vsi v Ljubljani.