Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 1 V petek (1/10 °C) in soboto (1/12 °C) bo pretežno oblačno, v nedeljo (9/10 °C) deževno. Četrtek, 3. novembra 2016 številka 44 | leto 63 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € TAKO mislim -VO iu-l ■in =o ■u-t ifo ;o Velenje, 27. oktobra - Osrednja slovesnost ob dnevu spomina na mrtve je bila v Velenju v četrtek pozno popoldne pri spomeniku Onemele puške na Titovem trgu. Program so pripravili učitelji in učenci Osnovne šole Antona Aškerca, zbrane pa je nagovoril podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol. V dneh od 26. oktobra do 1. novembra so se spominske svečanosti odvijale v več krajih v Šaleški dolini. V Šoštanju so komemoracijo pripravili v petek dopoldan, v Šmartnem ob Paki v torek. a mkp Začel se je movember Ljubljana, 1. novembra - November je čas za movember - mesec, v katerem si moški množično puščajo brke in na ta način poskušajo osveščati o moških zdravstvenih težavah, predvsem raku prostate in testisov. Zaradi raka prostate po nepotrebnem umre več kot 350 Slovencev na leto, 1300 letno jih na novo zboli. Denar vse bolj tudi zdravja vladar Tatjana Podgoršek Brez zvez in poznanstev ne prilezeš nikamor - ne do dobre službe in ne do dobrega zdravnika. Tako je bilo in danes očitno ta krilatica drži še bolj. Če odmislim tisto o dobri službi, ne morem ostati ravnodušna do vse večjega spoznanja, da je denar tudi zdravja vladar, politika pa zelo slab »zdravnik« za sistem, v katerega ospredju naj bi bil bolnik in skrb za njegovo zdravje. Nedavna preiskava mreže goljufij v zdravstvenih ustanovah je le še en dokaz več, kako ogromnem je razkorak med retoriko in rezultati, zaradi katerih bolniki izgubljajo zaupanje v zdravstvo, in zakaj so naše želje ob osebnih praznikih ter ob novem letu: da bi le bili zdravi. Andrej Možina, predsednika Zdravniške zbornice, je pred nedavnim izjavil, da ga povezave, prepletenost in organiziranost v zadnji korupcijski aferi v ljubljanskem UKC in na Onkološkem inštitutu spominja na mafijske posle. Podkupovanje in način kupovanja prednosti pri zdravljenju to zagotovo so. Za nameček menda to niti ni redko. Tudi sicer je oskrba, ki jo na papirju zagotavlja obvezno zavarovanje, vse bolj odvisna od globine žepa. Bolniki, ki si lahko privoščijo samoplačniški pregled, bodo prej dobili diagnozo, zdravljenje pa nadaljevali v javnem zdravstvu, v katerem bodo njihovi sotrpini splitkejšimi žepi na diagnozo še čakali. Za takšno stanje v zdravstvu zdravniki krivijo politiko, s katero ne najdejo razumevanja. Trdijo, da ta ne upošteva njihovih diagnoz in napotnic o nujnosti sprememb v slovenskem zdravstvu, ki bi zagotovili drugačne pogoje za delovanje. Politika pogosto vrača žogico. Neusklajenost in nedogovarjanje ter dolgoletno pometanje težav pod preprogo pa najbolj na svoji koži občutijo bolniki, ki že sedaj za zdravljenje prispevajo 30 odstotkov svojega denarja in potrpežljivo (velika večina) čakajo na diagnozo. »Ne pozabite, v zdravstvu je za 3,2 milijarde evrov denarja in prav toliko je tudi interesov,« je zatrdila in se branila na interpelaciji zdravstvena ministrica Kolar - Celarčeva. Je kdo govoril o bolnikih in možnostih za njihova prizadevanja v skrbi za zdravje? Še zdaleč ne gre metati vseh v isti koš, a pokvarjena peščica na eni in drugi strani je dovolj za kaos in nezadovoljstvo vse večjega števila državljanov. Razumljivo, saj tu popravni izpiti tudi pri še tako majhnih napakah niso vedno učinkoviti, tako kot ne varnostni jopiči, ki naj bi zdravstveno osebje varovali pred napadalnimi bolniki. V parlamentu že dve desetletji razpravljajo o težavah v zdravstvu, predvsem o dolgih čakalnih vrstah, za odpravljaje katerih se v zadnjem času odmerja kar nekaj davkoplačevalskega denarja. Pravijo, da kjer je volja, je pot. Te pa očitno tu še vedno ni. So pa obljube o izboljšanju razmer hvaležna tema pred volitvami, kar je slabo za bolnike, zdravstvo, varnost v njem. Poslanci so pred nedavnim skoraj cel dan razpravljali o interpelaciji ministrice za zdravje, zdravniki napovedujejo stavko..., bolezni pa je vseeno. Izbira svojo pot ne glede na tisoče izrečenih besed. Za marsikaj in za marsikoga na čakalni listi zmanjkuje časa. Kaj bi bilo potrebno, da bi se hitreje in konkretneje stvari spremenijo na bolje? So življenja premalo dragocena? Obeti za rahel, kaj šele večji zasuk, so slabi. Možina meni, da reforme še dolgo ne bo. Bodo alarm »utišali« tako, da nas bodo znova obremenili? Zavajanje s ceno premoga Ljubljana, 27. oktobra - Preiskovalna komisija DZ za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6 je potrdila prvo vmesno poročilo. »Pri ceni premoga 2,25 evra za GJ je šlo za zavajanje - tako javnosti kot politike. S tem bi se morala ukvarjati policija,« je dejal predsednik komisije Matjaž Hanžek, ki tudi dodaja, da so se zaradi tega spremenili rezultati izračunov v korist ekonomičnosti naložbe v šesti blok, podpis pod takšen dokument pa pomeni po njegovem mnenju kaznivo dejanje. a mz ■ ■ Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA "»WAS B. novembra 2016 (T. LOKALNE novice Državne podprvakinje pri županu Velenje, 27. oktobra - 17. septembra je na Golteh potekalo 19. državno tekmovanje pionirjev in mladincev in 16. državno tekmovanje gasilcev pripravnikov v gasilski orientaciji. Udeležilo se ga je 186 tričlanskih ekip mladih gasilcev in gasilk, starih od 7 do 18 let, skupaj s svojimi mentorji. Mladinke PGD Škale so zasedle odlično drugo mesto in postale državne podprvakinje tekmovanja v svoji kategoriji. Zato jih je pred tednom dni v mestni hiši sprejel tudi župan MO Velenje Bojan Kontič, ki je čestital članicam ekipe Pii, Anji in Loti ter jim povedal, da so v Velenju na svoje gasilce zelo ponosni. Velenje obiskala delegacija iz Senegala Velenje, 25. oktobra - Podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol je v mestni hiši sprejel osemčlansko delegacijo iz afriške države Senegal. Delegacijo so sestavljali župani, direktorji, potencialni investitorji in izvršni direktor nacionalnega programa lokalnega razvoja. Občinsko vodstvo jim je predstavilo delovanje občinske uprave, značilnosti mesta, uspešne projekte in načrtovane investicije. Delegacija iz Senegala se je iz mestne hiše odpravila na ogled Velenja. Ogledali so si Razstavno-prodajni salon Gorenja ter velenjsko televizijo, ki je obisk tudi organizirala. Sestali so se tudi z vodstvi podjetij, ki želijo prodreti na afriški trg. Dve novi parkirišči Šmartno ob Paki - V bližnji prihodnosti se v Šmartnem ob Paki obetata dve novi parkirišči, in sicer pri centralnem vrtcu (med objektom in regionalno cesto) ter ob hiši, kjer ima med drugim svoje prostore šmarško društvo upokojencev. Na občinski upravi imajo za parkirišče pri vrtcu izdelano idejno rešitev in pripravljajo dokumentacija za pridobitev potrebnih dovoljenj. Parkirišče bo služilo za zaposlene v vrtcu in obiskovalce prireditev tamkajšnjega javnega zavoda Mladinski center in šmar-škega gasilskega doma. V prvi fazi ga bodo uredili brez asfaltne prevleke. Bo pa ustroj pripravljen tako, da bo možna takojšnja preplastitev. Za drugo parkirišče pa je lokalna skupnost že odkupila del zemljišča, potrebnega za pripravo uvoza do novega parkirišča. Izdelani sta dve varianti, ena z 12 novimi parkirišči, druga s šestimi. Projekt čaka še na potrditev občinskega sveta. • Tp Še štiri nove avtobusne postaje Šmartno ob Paki - Občina Šmartno ob Paki bo v letu 2017 nadaljevala projekt prenove avtobusnih postajališč. Načrtuje postavitev štirih novih, in sicer na lokaciji v Skornem in pri Mladinskem centru v središču kraja. Tako bosta ostali stari avtobusni postajališči le še na dveh lokacijah - v Rečici ob Paki in Šmartnem ob Paki pri uvozu k osnovni šoli. Na teh lokacijah namreč preučujejo možnost za preureditev križišča. Preureditve omenjenih avtobusnih postajališč se bodo lotili po končanju projektiranja križišč. ■ tp Svetniki potrdili več prostorskih aktov Na zadnji seji sveta Mestne občine Velenje so svetniki potrdili prostorske akte za območje nad Stanetovo, v Podkraju in za centralne predele Velenja Mira Zakošek Na osnovi pobud občanov so svetniki potrdili spremembe obstoječega odloka za območje nad Stanetovo cesto v Velenju. Gre predvsem za izenačitev obstoječega odloka glede gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov na obravnavanem območju z ostalimi primerljivimi odloki v mestni občini Velenje. Prostorski akt Podkraja so spremenili tako, da so omogočili gradnjo enemu od občanov na območju, ki prej za to ni bilo predvideno. Z dopolnjenim prostorskim aktom za centralne predele mesta pa omogočajo širitev obstoječega objekta Varstveno-delovnega centra Ježek, Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje, zunanjo ureditev ter dozidavo telovadnice osnovne šole Mihe Pintarja Toleda. Ustanovili občinsko pravobranilstvo Svetniki Mestne občine Velenje so podprli ustanovitev občinskega pravobranilstva. Predlog jim je predstavil direktor občinske uprave mag. Iztok Mori. Poudaril je, da ne bo šlo za dodatne zaposlitve, ampak zgolj za reorgani-zacijsko spremembo, s čimer bodo dosegli, da bodo lahko njihovi pravniki v postopkih zastopali tudi občinske javne zavode. Ob tem je žu- pan Bojan Kontič poudaril, da bodo za najzahtevnejše naloge še vedno najemali odvetnika Marka Savinca, s katerim dobro sodelujejo in imajo tudi več kot 90-odstotno uspešnost. Franci Lenart izstopil kot svetnik SMC Svetniki Mestne občine Velenje so na zadnji seji sprejeli ugotovitveni sklep, da je Franci Lenart, ki so mu na isti seji izrekli soglasje k imenovanju za direktorja Zavoda za turizem, odstopil kot svetnik SMC. Na njegovo mesto bo Komisija predlagala naslednjega z liste. Lenart je seveda izstopil tudi iz delovnih teles in tudi na te funkcije bo komisija predlagala nove člane. Več kadrovskih sprememb Tone De Costa (SDS) je bil imenovan v Svet zavoda Glasbena šola Velenje, kamor pa je lahko imenovan le dvakrat zapored (kar pa je že bil), zato je odstopil. Na njegovo mesto so imenovali Petra Breznika. V svet zavoda Muzej Velenje pa so imenovali Andreja Vrbca, Igorja Rednjaka, Karmen Grabant in Vero Sušec. Svetniki so na oktobrski seji imenovali tudi člane v svet Javnega zavoda Center za razvoj terciarnega izobraževanja Saša Velenje. Ti nalogi so zaupali Alenu Kopicu in Andreju Vasletu. Prodali bodo zemljišča Skoraj na vsaki seji namenijo svetniki Mestne občine Velenje nekaj pozornosti tudi razreševanju premoženjskih vprašanj. Vodstvo občine jim namreč posreduje v potrditev tudi vse prodaje tudi manjših zemljišč ali pa stanovanj. Na tokratni seji so tako izvzeli iz javnega dobra dve parceli v Vinski Gori in po eno v Lazah in Črnovi. V glavnem gre za zemljišča, na kateri so potekale včasih ceste ali kaj podobnega. V vseh teh primerih jih bodo prodali uporabnikom sosednjih parcel, ki so za to izrazili interes. Savinjsko-šaleška naveza Čas, ko smo se lahko ozrli tudi nazaj »Vohunjenje« v Šmarju - Gra(n)d hotel - Oblegana fontana - Arkebuza Čeprav je že kurilna sezona, nekaterim ni mar za drva. Tako spet opažamo, da nekateri mečejo drugim polena pod noge. Najprej so jih Danilu Turku, ki se je potegoval za generalnega sekretarja OZN, zdaj jih Lojzetu Peterletu, ki kandidira za predsednika evropskega parlamenta. Tokrat gre celo za »boj« na desnici, saj mu najodločneje nasprotuje prvak SDS Janez Janša. In nekateri, ki mu stojijo ob desnici. Melaniji, ki uradno še vedno »naskakuje« Belo hišo, vsaj tako odkrito iz njene nekdanje domovine ne nasprotuje nihče. Dovolj za to dela kar njen mož sam. Še bolj žalosten dogodek se je v četrtek dogajal v Spominskem parku Dobrava v Mariboru. Po simbolični pietetni žalni slovesnosti, ki so jo v začetku meseca opravili pred Barbarinim rovom v Hudi jami v Laškem, je bila v mariborskem spominskem parku še pogrebna slovesnost za žrtve pobojev v Hudi Jami. V tem času so namreč tja prepeljali že veliko posmrtnih ostankov žrtev povojnih pobojev, vse naj bi do konca prihodnjega leta. Spominu žrtvam se je poklonila tudi hrvaška predsednica Kitaroviceva, saj je bilo največ žrtev prav Hrvatov. In seveda naš predsednik, ki je bil že tudi na dogodku v Laškem. Na našem območju pa so se dogajale tudi malo čudne stvari. Vsaj po Kozjanskem te dni veliko govorijo o »vohunskem« dogodku. Ta naj bi se zgodil kar v tamkajšnjem vrtcu. V vrečki za igrače so namreč odkrili napravo, prisluškovalno zadevo. Vso stvar so začeli preverjati tudi policisti. In izkazalo naj bi se, da sta oče ali stari oče enega od »vrtičkarjev« želela posneti, kaj se v vrtcu dogaja. Oba sta se delavcem vrtca opravičila, a ne vem, kaj bo rekla policija. Saj je bil eden iz njihovih vrst. Ne vem tudi, ali bodo v Podčetrtku kmalu le rekli »zadnjo besedo« pri prodaji njihovega gradu, ki kraljuje nad krajem. A že dolgo propada, veliko pa je že tudi bilo načrtov za obnovo. Tudi občina je imela že več »kupcev«, a se nikoli ni dokončno izšlo. Angleški poslovnež indijskega rodu naj bi bil zdaj res pravi! In pogodbo naj bi sklenili še letos ali na začetku 2017. Iz gradu naj bi se »dvignil« hotel za petične goste. Po tem, kako si občina prizadeva za prodajo in obnovo ter s tem za še dopolnitev turistične ponudbe, jim res privoščimo, da bi se jim zdaj le izšlo. Povzpenjajo se tudi v Šentjurju. Njihova glasbena šola skladateljev Ipavcev se seli na Zgornji trg na ulico, ki se tudi imenuje po teh skladateljih. V novih prostorih bodo glasbeni pouk začeli po krompirjevih počitnicah. Ker zaradi tega na Zgornjem trgu pričakujejo večji promet vozil in pešcev, bodo nekoliko spremenili promet in prometno signalizacijo. Od vseh udeležencev seveda pričakujejo, da se bodo novega reda držali, nekateri pa predvidevajo, da bo vseeno imela precej dela tudi redarska služba. Več reda v gozdovih so pred kratkim naredili člani Zelene Rogle in Belega konja. Gre seveda za tabornike iz Zreč in Slovenskih Konjic. Ti so na Sv. Jerneju pri Ločah počistili »svoj« gozd. Tu so drevesca posadili po predlanskem žledolomu. Akcija je bila tudi poučna, saj so jim gozdarji razložili, kako je treba gozd negovati. V Žalcu so konec oktobra sklenili prvo, a izredno uspešno sezono delovanja njihove pivske fontane. Ko so jo snovali, so sicer poudarjali, da bodo obiskovalci to novost gotovo dobro sprejeli, a nad tem, kako so jo, so bili vendarle vsi močno presenečeni. Saj gneča domala ves čas vse od otvoritve nikoli ni zamrla. Morda so se nad tem zamislili tudi tisti, ki so temu projektu ob snovanju in izvedbi nasprotovali. Ob tem uspešnem projektu mnogi upajo, da bo občina čim prej uresničila še bolj zdrav projekt: center zdravja, ki ga že dalj časa načrtujejo na območju ribnika Vrbje. Dobro bi bilo, če bi tudi tu strnili sile razni podjetniki in podjetja, kakor so pri »pivnici piv«. Seveda je to večji zalogaj, ki bi ga občina res rada uresničila s pomočjo zasebnega investitorja. Saj nekaj zanimanja je menda že bilo, a da bi kdo resno »zagrizel«, še ne. Pa še to: v paviljonu arheologije na Glavnem trgu v Celju bo kmalu na ogled replika arkebuze, prednice puške, ki so jo našli med raziskavami tega trga v Celju. Menda naj bi bila ena replika tudi na mizi župana. Nič narobe, saj so jo tudi našli v stari celjski mestni hiši. Čeprav v kleti. • k ■ ■ ■ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 10. 11. 2016, barve: CM K, stran 5 10. novembra 2016 AKTUALNO 3 Od Trubarja preko Mandica naprej V Velenju dan reformacije praznovali v svetišču knjige - Slavna govornica je bila Brigita Kropušek Razinger - Program so pripravili učitelji in učenci OŠ Mihe Pintarja - Toleda Milena Krstič - Planine Velenje, 27. oktobra - Dnevu reformacije in Primožu Trubarju so se v Velenju v četrtek poklonili v - kot je rekla slavnostna govornica Brigita Kropušek Ranzinger - prostorih najlepše slovenske knjižnice, svetišču knjig ter kulturnega in izobraževalnega dogajanja. Ta je od letos bogatejša za zbirko več kot tisoč abecednikov oziroma prvih beril iz vsega sveta, ki jih je Mestna občina Velenje pridobila od družine Marinšek. Začela je z branjem gimnazijskega spisa prijatelja, sošolca, danes velikega slovenskega in svetovnega igralca Marka Mandica z naslovom Ne plezajte naprej, kjer je konec droga, ne mislite naprej, kjer je konec misli. V njem je takrat petnajstletnik Trubarja (reformatorja, začetnika in utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika, avtorja prve slovenske knjige) uvrstil med Shakespeara in Beatle. »Danes je slovenščina jezik uradnih pisem in pogovorov, učni jezik v šolah, jezik policije, jezik sodišč in drugih uradnih ustanov, uradni jezik v slovenskem parlamentu in celo evropskem ... Slovenščina je danes jezik različnih področij kulture in znanosti,« je dejala. Ker je njeno poslanstvo izobraževanje (Ljudska univerza), se v njem ni mogla izogniti rezultatom svetovne raziskave s področja pismenosti odraslih. »V njej pa smo se Slovenci, kot bi rekel Marko, odrezali bolj rahitično.« Eden od štirih odraslih v Sloveniji ima nižje besedilne in matematične sposobnosti ter spretnosti reševanja problemov. »Torej zna vsak četrti prebrati slovensko besedilo, ne razume pa, kaj piše, in tega ne zna uporabiti. Zato tudi marsikdo vidi življenje temnejše, kot je v resnici, in ne razume ali ne zna izkoristiti priložnosti, ki jih danes ponuja Velenje, Slovenija, Svet.« Zaključila je z vabilom zbranim, da postanejo ambasadorji kulture in izobraževanja. »Kajti le tako bomo lahko vsi skupaj plezali naprej, kjer je konec droga, in mislili naprej, kjer je konec misli.« Program ob dnevu reformaci- je so pripravili učitelji in učenci Osnovne šole Miha Pintarja - Toleda. Brigita Kropušek Ranzinger je ob dnevu reformacije zbrane povabila, da postanejo ambasadorji kulture in izobraževanja. Za program so poskrbeli učitelji in učenci Osnovne šole Miha Pintarja - Toleda. Slovesno, zabavno, pestro Ob prazniku Občine Šmartno ob Paki prireditve vse do 4. decembra - Poleg kulturnih, zabavnih prireditev tudi konferenca EU in mi - Samo na osrednjih dveh dogodkih sodelujočih več kot 400 domačih in tujih gostov Tatjana Podgoršek S srečanjem starejših občanov minulo soboto so v občini Šmartno ob Paki začeli prireditve, s katerimi bodo zaznamovali letošnji občinski praznik. »Bo slovesno, pestro in zabavno,« zagotavljata osrednja organizatorja praznovanja - tamkajšnji javni zavod Mladinski center ter občinska uprava. Kot so še povedali, bodo »železni« program praznovanja nadgradili v sodelovanju s partnerji mednarodnega projekta Medkultur-nost družbe za večjo civilno participacijo, ki prihajajo iz treh držav (Avstrije, Srbije in Hrvaške). Kulturno in slovesno bo na sam praznični dan 11. novembra ob 18. uri , ko bodo na slavnostni seji tamkajšnjega občinskega sveta podelili nekaterim najzaslužnejšim občanom občinska priznanja in nagrade. Pestro in zabavno pa bo dan kasneje, v soboto, na Veseli Martinovi soboti. Osrednje prizorišče dogajanja bo Martinova vas ob železniški postaji. Od tod bodo zjutraj krenili na Martinovo pot pohodniki, udeleženci Martinove likovne kolonije pa v Podgoro. Dopoldanski čas v vasi bodo zapolnili še ponudniki domačih dobrot na Martinovi kmečki tržnici ter otroško martinovanje z ustvarjalnimi delavnicami, na kateri bodo sodelovali tudi učenci s šmarško pobrateno šolo iz Novega sela v Srbiji. Kulturno-etnološka prireditev v drugem delu Vesele Martinove sobote bo letos nekoliko drugačna kot minula leta. Poleg vaških skupnosti, ki bodo na vozovih predstavljale nekatere tamkajšnje šege in navade, bodo svoj delček k pestrosti in zanimivosti pridale še v omenjenem mednarodnem projektu sodelujoče skupine. Seveda ne bo manjkal krst mladega vina, pa razglasitev naj kletarja. Sobotno dogajanje bo na drugi lokaciji (v dvorani Marof) dopolnila še konferenca na temo Evropska unija in mi, na kateri bo poleg predstavnikov domače in gostujočih občin sodeloval tudi evropski poslanec Igor Šoltes. Nedeljski program bosta poleg slovesne svete maše zaznamovala še zaključna okrogla miza EU projekta ter razstava del, nastalih na Martinovi likovni koloniji. Po zagotovilih organizatorjev bo samo na osrednjih dveh dogodkih sodelovalo več kot 400 domačih in tujih gostov. Med spremljajočimi prireditvami ob občinskem prazniku velja omeniti še praznovanje 20-letnice šmarškega društva vinogradnikov, pohod konjenice po mejah občine, postavitev in blagoslov adventnega venčka na ploščadi pred občinsko upravo ter pred kleti odprtih vrat zadnja dva vikenda v novembru ter prvega v decembru. Šaleški študenti bodo dobili novo vodstvo Velenje, 4. novembra - Jutri se bodo člani Šaleškega študentskega kluba sestali na letni skupščini, ki se bo v dvorani mladinskega centra na Efenkovi začela ob 18. uri. Skupščina, na kateri bodo člani izvolili svoje predstavnike in funkcionarje, bo odprta za druge študente in širšo javnost. Do razpisanega roka za oddajo vlog za kandidature se je za mesto predsednika prijavil en kandidat - Blaž Mošmondor, za svetnika zveze ŠKIS Vid Stropnik, za mesta v tričlanski nadzorni komisiji pa kandidirajo Jan Skok, Janž Krofel in Žiga Mrak. • tf PRIREDITVE OB m OBČINSKEM PRAZNIKU v _ Petek, 11. november 2016 18.00 SLAVNOSTNA SEJA OBČINE ŠMARTNO OB PAKI (Kulturni dom Šmartno ob Paki) Sobota, 12. november 2016 9.00 KONFERENCA "EVROPSKA UNIJA IN MI" (Dvorana Marof) 9.30 - 12.00 OTROŠKO MARTINOVANJE (Martinova vas) 14.00 - 18.00 MARTINOVA SOBOTA: vozovi vaških skupnosti, izbor "Naj kletarja", Martinov krst vina, pokušina vina, nastopi udeležencev iz pobratenih občin (Martinova vas) 18.00 - 24.00 VESELA MARTINOVA SOBOTA z ansamblom MLADI UPI (Martinova vas) Nedelja, 13. november 2016 10.00 - 12.00 OTVORITEV RAZSTAVE LIKOVNIH DEL in ZAKLJUČNA OKROGLA MIZA PROJEKTA MDCP (Kulturni dom Šmartno ob Paki) Co-funded by the Europe for Citizens Programme of the European Union Na kulturno-etnološki prireditvi vaške skupnosti prikažejo nekatere navade in šege okolja. Na letošnji se jim bodo pridružile še skupine partnerjev v mednarodnem projektu. ■ Letošnje prireditve ob občinskem prazniku so vključene v program mednarodnega projekta "Medkulturnost družbe za večjo civilno participacijo" (MDCP), ki je sofinanciran iz programa Evropske unije "Evropa za državljane" Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 4 4 AKTUALNO 3. novembra 2016 Slovesnost ob dnevu spomina na mrtve V četrtek je bila pri spomeniku Onemele puške na Titovem trgu v Velenju osrednja svečanost ob dnevu spomina na mrtve v Šaleški dolini Milena Krstič - Planine Velenje, 27. oktobra - Kar petnajst spominskih svečanosti so v Šaleški dolini pripravili ob dnevu spomina na mrtve. Osrednja v Velenju je bila v četrtek na večer. Program so pripravili učitelji in učenci Osnovne šole Antona Aškerca v sodelovanju s plesnim studiom N, slavnostni govornik pa je bil podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol: »Ta komemoracija je poklon tistim, ki so izgubili svoje življenje za to, da mi danes lahko živimo svobodno. Prav je, da obujamo spomin nanje, in prav, da znamo ob tem opozarjati, opominjati. Če smo se kaj naučili tudi po zaslugi teh žrtev, potem je prav, da poskrbimo tudi za to, da bo- mo tudi v prihodnje živeli v miru, svobodi.« V svojem nagovoru se je dotaknil potvarjanja zgodovine, velik del pa ga namenil ljudem v stiski. »Treba jim je ponuditi roko in pomoč ter zagotoviti, da bomo državljanke in državljani v Sloveniji živeli lepo in mirno življenje. V Velenju znamo poskrbeti za sočloveka, to smo večkrat pokazali in prav je, da to vrednoto, ki nam je lastna, širimo tudi ven iz meja naše lokalne skupnosti.« Cvetje k spomeniku Onemele puške so položili sekretarka Območnega združenja za vrednote NOB Velenje Marjana Koren, župan in predsednik območnega združenja Bojan Kontič in podžupan Peter Dermol. Močna vez med generacijami Šoštanj, 28. oktobra - V petek je bila osrednja občinska ko-memoracija v počastitev dneva spomina na mrtve tudi na Trgu svobode v Šoštanju. Oba govornika, župan Darko Menih in Bojana Žnider, predstavnica ZZB za vrednote NOB, sta poudarjala pomen miru in sloge v medoseb-nih odnosih in v svetu. Prisostvovali so praporščaki lokalnih združenj borcev. V kul- turnem programu so sodelovali učenci Osnovne šole Karla De-stovnika - Kajuha z recitacijami in glasbenim nastopom, pihalni orkester Zarja in oktet Zavodnje. Letošnja komemoracija je bila zelo obiskana, prisotne so bile vse generacije, od najmlajših otrok iz vrtca, šolarjev, zaposlenih delavcev, do upokojencev in nekdanjih aktivnih udeležencev NOB. Lepo je bilo videti, da je Župan Šoštanja Darko Menih je poudaril pomen miru in sloge v medsebojnih odnosih vez med generacijami močna in da v občini znajo najti točke, ki jih povezujejo. a Tjaša Rehar Komemoracija in srečanje Šmartno ob Paki, 1. novembra - V občini Šmartno ob Paki so praznik reformacije in dneva mrtvih zaznamovali z dvema prireditvami. Tamkajšnja Krajevna organizacija ZB Območnega združenja borcev za vrednote NOB Velenje je pripravila 31. oktobra tradicionalno srečanje pri lovskem domu v Skornem v spomin domačinom iz tega kraja, žrtvam nacizma v letih 1941 -1945. Za priložnostni kulturni program so poskrbeli člani Kulturnega društva Gorenje ter pevci moškega zbora Franca Klančnika Šmartno ob Paki. V sodelovanju z lokalno skupnostjo pa je pripravila 1. novembra še komemora-cijo pri centralnem spomeniku žrtvam NOB v središču kraja. a tp a Kdo bo plačal neodzivnost sklada? Zaradi zahtevka Nadškofije Ljubljana na Upravni enoti Mozirje izdanih več kot 70 delnih odločb in vrsta sklepov - Zadnja štiri leta težavo rešujejo na UE Celje Tatjana Podgoršek Po 25 letih vsi denacionalizacijski postopki še niso končani, o čemer med drugim priča odločitev Okrožnega sodišča, ki je pred nedavnim naložilo državnemu skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, da mora Nadškofiji Ljubljana zaradi dolgotrajnega vračanja gozdov na območju upravnih enot Mozirje in Radovljica plačati dobrih 11 milijonov evrov, skupaj z zamudnimi obrestmi pa blizu 16 milijonov evrov. Vzrok za takšno odločitev je nezmožnost uporabe oziroma upravljanja zemljišč od uveljavitve zakona o denacionalizaciji do pravnomočnosti posameznih odločb, ki so bile v tem primeru rešene večinoma leta 2006 in 2007. Pet delnih odločb od leta 1999 do septembra 2006 Na Upravni enoti (UE) Mozirje so povedali, da so denacionalizacijski zahtevek Nadškofije Ljubljana iz februarja 1992 reševali sami do leta 2012, zaradi kadrovskih težav pa so omenjeno leto sklenili sporazum o prevzemu zahtevka z Upravno enoto Celje. Na osnovi petih delnih odločb od leta 1999 do septembra 2006 so upravičenki vrnili nekaj manj kot 72 tisoč kvadratnih metrov gozdov in slabih 17 tisoč kvadratnih metrov neplodnega zemljišča. »Z načelnikom UE Celje se vsa leta trudiva in opozarjava sklad na posledice zavlačevanja oziroma njegove neodzivnosti pri dodelitvi nadomestnih zemljišč. Tudi na to sva ga opozorila, da lahko upravičenka zahteva odškodnino zaradi nezmožnosti uporabe, da lahko preoblikuje svoj zahtevek v odškodnino v obveznicah, a zaman. Kljub vsem obljubam sklada ta še vedno prepočasi pridobiva nadomestna zemljišča. Za uspešen dogovor sta potrebna dva,« pojasnjuje načelnica mozirske upravne enote Milena Cigale. Denacionalizacijski zahtevek za vse vrste premoženja Cigalova je še povedala, da je Rimskokatoliško škofijstvo Ljubljana - danes Nadškofija Ljubljana - prvotno vložilo denacionalizacijski zahtevek za podržavljeno premoženje za dobrih 11.254 ha nepremičnin, vpisanih v 28 katastrskih občinah na območju UE Mozirje. Kasneje so ugotavljali, da je predmet podržavljenja še 56 hektarjev tako imenovanega nikogaršnjega ozemlja na meji med občinama Kamnik in bivšo občino Mozirje (Ojstrica). »Predmet denacionalizacije so vse vrste premoženja: gozdovi, kmetijska zemljišča, stanovanjske hiše, poslovni objekti, podjetja in nepremičnine. V naši upravni enoti smo pristojni za odločanje o denacionalizaciji 9043 hektarjev podržavljenega premoženja, odločili smo že o vračilu 9009 hektarjev nepremičnin. Del zahtevkov, ki se nanašajo na naravne in kulturne znamenitosti, rešujeta ministrstvi za kulturo ter za okolje in prostor. V zadevi smo doslej izdali že več kot 70 delnih odločb in vrsto sklepov.« Po besedah sogovornice ostaja v reševanju še del zahtevkov o dodelitvi nadomestnih zemljišč za katastrsko občino Gornji Grad, sklenitev poravnave med upravičenko in občino Nazarje o delu podržavljenega premoženja v naselju Nazarje, del postopka, ki je prekinjen zaradi razrešitve predhodnega vprašanja - odločitve sodišča o ničnosti pravnih poslov, za del pa teče postopek določitve funkcionalnih zemljišč. a Mednarodno obarvana slavnostna seja Na slavnostni seji sveta Občine Šmartno ob Paki podpis listine o sodelovanju in nastopu kulturnih skupin, sodelujočih v mednarodnem projektu Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki - Osrednja prireditev ob prazniku Občine Šmartno ob Paki bo na sam praznični dan, 11. novembra, ob 18. uri v dvorani tamkajšnjega kulturnega doma. V primerjavi z vsemi dosedanjimi bo letošnja »mednarodno« obarvana. Na njej bodo namreč partnerji v projektu Medkulturnost družbe za večjo civilno participacijo, ki ga sofinancira EU v okviru programa Evropa za državljane, podpisali listino o sodelovanju. Prav tako bodo kulturni ustvarjalci občin v projektu (poleg šmarške še iz občine Breznički Hum na Hrvaškem, Weissenstein iz Avstrije ter iz krajevne skupnosti Novo selo v občini Vrnjačka Banja) s kulturnim programom popestrili slavnostno sejo občinskega sveta. Predlog za spremembo odloka o priznanjih V ospredju dogodka bodo seveda letošnji dobitniki občinskih priznanj in nagrad. Najvišje - naziv častni občan Občine Šmartno ob Paki - bo prejel Jože Napotnik. Prejel ga bo za življenjsko delo in izjemen prispevek na področju umetnosti in kulture ter k prepoznavnosti občine. Za priznanje sta ga predlagala vaška skupnost Gavce - Veliki Vrh in tamkajšnje športno-rekreativno društvo. Na predlog Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno ob Paki bo dobitnik grba Občine Franc Kumar, prejel pa ga bo za izjemne dosežke v društvenem delovanju. Dobitnika plakete Občine bosta dva: Ferdinanda Krbav-ca je predlagalo Športno društvo Šmartno ob Paki (prejel pa jo bo za dosežke pri razvoju podjetništva in dolgoletno zavzeto delo v omenjenem društvu), predlog za Valterja Goloba pa sta na razpisu prijavila Območno združenje RK Velenje ter krajevni organizaciji RK Šmartno ob Paki in Gorenje. Na slavnostni seji bodo tretjič podelili tudi priznanja mladim. Letošnji prejemniki bodo štirje zlati maturanti, in sicer Ana Kronovšek, Ana Berdnik, Anže Volk ter Dejan Sevčnikar. Člani občinske komisije za priznanja in nagrade so predlagali, svetniki pa sprejeli njihovo pobudo o spremembi odloka o priznanjih in nagradah občine glede podelitve naziva častni občan. Doslej so ta naziv podeljevali vsako tretje leto, na predlog komisije naj bi ga vsakih pet let. To je v zadnjih treh letih druga sprememba omenjenega pravilnika. Leta 2013 so ga namreč spremenili v zvezi z denarnimi nagradami za dobitnike grba in plakete (teh ni več), ostaja pa zlatnik za dobitnika naziva častni občan. a Naš čas, 10. 11. 2016, barve: CM K, stran 3 10. novembra 2016 GOSPODARSTVO 5 Ideje je treba znati ujeti Tako pravi uspešni poslovnež Sandi Češko - Sam jih išče po svetu in doma - Vedno prisluhne tudi kupcem - Podjetnik nikoli ne sme obstati na mestu Bojana Špegel Velenje, 21. oktobra - V zadnjem času podjetnik Sandi Češko, ki je bil kar nekaj let na vrhu lestvice najbogatejših Slovencev, pogosto spregovori o izzivih podjetništva. Je solastnik in predsednik upravnega odbora Studia Moderna, ki ima svojo trgovino tudi v Velenju. Organizatorji ga medse vabijo zato, ker že 25 let piše uspešno poslovno zgodbo, pa tudi zato, ker ima kaj povedati. Po tem ko je v Velenju spregovoril udeležencem 1. Balkan Start:upa, na katerem je zatrdil, da se lahko uresničijo samo najbolj nore poslovne ideje, smo mu nekaj vprašanj postavili tudi mi. Najprej nas je zanimalo, katera je bila sogovorniko-va najbolj nora poslovna ideja. »Imel se jim veliko, a vse niso uspele. Uspela pa je ideja, kako dobro proda- jati ležišče v direktnem marketingu. To danes deluje po vsem svetu. Tudi prodaja kozmodiska je bila na nek način nora ideja, ki pa ni bila moja. Uspeli pa smo jo implementirati v Sloveniji in spi- Sandi Češko: »Vsak dan moraš narediti vsaj korak naprej.« sati globalno uspešno zgodbo,« nam pove Češko. Studio moderna je začel graditi v poslovno čisto drugih časih, k čemur hitro doda, da so v poslovnem svetu velikokrat nujne hitre spremembe. »Krizni časi so dobri za tiste, Id začenjajo iz nič. Kadar je vse stabilno in vse urejeno, ni potreb za spremembe in ni potreb za nore ideje. V Mzi je to nujno, saj morajo podjetja pogosto spremeniti poslovni model in filozofijo. To je pogosto težko narediti, saj smo pogosto ujetnild starih uspešnih zgodb, ki niso več ustrezne za nove razmere.« Zato močno pozdravlja delovanje podjetnišldh inkubatorjev, ki jih je vse več. »To je velika sprememba od talcrat, ko smo mi r JI začenjali. Je spodbudno in koristno, saj danes vsi iščemo nove ideje; tisti, Id jih imajo, jih poskušajo predstaviti, tisti, ld jih nimajo, pa jih poskušajo pridobiti. Ideje iz zunanjega sveta so, če jih znamo ujeti, pomembni nosilci novega uspeha za podjetja.« Zanimivo je, da je bil Češko med predstavljenimi 10 idejami na dogodku najbolj navdušen nad slovenskima idejama, ki sta bili na koncu nagrajeni; najbolj všeč mu je bil kravuljček, pa tudi robot za poslikavo nohtov, zato je z obema ekipama že navezal stik. In kje po navadi dobiva ideje, ki jih vključi v svojo poslovno zgodbo? »Povsod. Treba je potovati po svetu, biti v stikih na takšnih dogodkih, kot je Balkan Start:up, vse bolj pa se naslanjamo tudi na ideje naših kupcev, ki imajo veliko idej za izboljšave na proizvodih, ki jim jih že ponujamo. V svetu je veliko trendov. Naša filozofija je, da sledimo kupcu. Tudi zato smo razvili večkanalni distribucijski sistem, ki ga posnema vse več podjetij. Ko smo leta 2005 z njim začeli, pa so se nam nekateri kar malce posmihali, danes pa težko najdete trgovca, ki se ne bi zavzemal za »multi channel« marketing strategijo.« Sandi Češko, ki prizna, da v poslovnem svetu rad hodi po robu, je ob koncu pogovora dodal, da podjetnik nikoli ne sme obstati na mestu. »Vsak dan moraš narediti vsaj korak naprej.« a Zetor v Gorenju GTI našel zanesljivega partnerja Predstavniki družbe Gorenje GTI, ki je dolgoletni distributer traktorjev Zetor za Slovenijo, so se v Brnu na sedežu družbe Zetor udeležili srečanja z njihovim vodstvom ter s češkim in slovenskim ministrom za kmetijstvo. Oba kmetijska ministra sta ocenila, da je sodelovanje med Slovenijo in Češko na področju kmetijstva in prehrane dobro, kljub temu pa obstaja še veliko priložnosti za razvoj. Eno od teh je po razpadu jugoslovanskega trga ustvarila tudi družba Gorenje GTI, ki je leta 1993 postala generalni zastopnik za blagovno znamko Zetor pri prodaji traktorjev in rezervnih delov na območju Slovenije. »V tem času smo prodali že več kot 4.500 traktorjev. Ponašamo se tudi z odličnimi servisnimi storitvami, saj servisiranje in vzdrževanje traktorjev izvajamo s svojo servisno ekipo in pooblaščenimi prodajalci,« je povedala direktorica Gorenja GTI Cita Špital. Dobro skrbijo za strokovno usposobljenost serviserjev, imajo pa tudi dobro opremljene mobilne delavnice. V vozilih imajo zalogo najnujnejših rezervnih delov in računalniško podprto diagnostiko, kar jim omogoča odpravo napak v najkrajšem možnem času. Zetor je prejel več Zlatih plaket na ocenjevanju kmetijske mehanizacije na sejmu AGRA v Gornji Radgoni, letos pa je model Predstavniki Gorenja, Zetorja in obeh vlad so si ogledali proizvodnjo in se seznanili z načrti družbe Zetor, ki prodaja traktorje v Slovenijo že od leta 1961, po razpadu jugoslovanskega trga pa je zanesljivega poslovnega partnerja našla v Gorenju GTI. traktorja Forterra 140 HD uvrščen v finalni izbor za evropski traktor leta 2016. V Gorenju GTI poleg traktorjev blagovne znamke Zetor prodajajo tudi traktorje Mas-sey Ferguson in Solis. So tudi generalni zastopnik viličarjev Toyota, medicinske opre- me Philips in profesionalne opreme za catering španskega proizvajalca Fagor. Ukvarjajo se tudi s prodajo metalurških izdelkov. Pri prodaji medicinske opreme in opreme za catering nudijo uporabnikom tudi celotno storitev inženiringa. a Ob jubileju salon čistilnih naprav Metleče pri Šoštanju, 26. oktobra - 10-letnico delovanja tr-govsko-poslovnega centra v Me-tlečah je Kmetijska zadruga Šaleška dolina zaznamovala z dnevom odprtih vrat, na katerem so obiskovalcem predstavili ponudbo kmetijskega repromateriala in drugega trgovskega blaga. Jubilej pa si bodo zapomnili med drugim tudi po otvoritvi salona čistilnih naprav. Ivo Drev, direktor zadruge nam je ob tej priložnosti dejal, da je najbrž to edini tovrstni salon v državi. Njegovo ureditev je na- rekovalo povpraševanje, glede na vse večje zahteve po varovanju narave in okolja pa zagotovo ne bo »muha enodnevnica«. V salonu je kupcem na voljo pet vrst čistilnih naprav predvsem za gospodinjstva, ki se ne bodo mogla priključiti na javno kanalizacijsko omrežje. Poleg ponudbe kupcem tudi svetujejo, hkrati pa so se z Deželno banko, ki jo imajo v »hiši«, dogovorili še o možnosti za finančno pomoč kupcem. Sicer pa namerava zadruga v prihodnje ponudbo v trgovsko--poslovnem centru še nadgraditi, med drugim z okrasnimi rastlinami, več pozornosti pa bodo namenili še izobraževanju trgovcev. . Tp Ob 10-letnici trgovsko-poslovnega centra v Metlečah so predali svojemu namenu tudi salon čistilnih naprav GOSPODARSKE novice Prenajedeni in lačni Prenajedenost in preveč bogastva na eni strani in revščina na drugi strani sta boleča podoba tega sveta. Na svetu v revnih mestnih četrtih, t. i. slumih, predvsem v Afriki, Aziji in Južni Ameriki živi skoraj 900 milijonov ljudi. Pred 16 leti je bila ta številka občutno nižja, takrat je v slumih živelo okoli 791 milijonov ljudi. Zaradi množičnega priseljevanja v mesta številni ljudje živijo tudi brez dostopa do vode, elektrike in zdravstvene oskrbe. Zanimivo ob tem je, da se je v državah v razvoju delež prebivalstva v slumih znižal z 41,6 odstotka leta 1990 na 29,7 odstotka v letu 2014. Ukrep banke ni omogočal sodnega varstva Ljubljana, 26. oktobra - Ustavno sodišče je v izdani sodbi o izbrisu obveznosti v leta 2013 podržavljenih bankah ugotovilo, da je novela zakona o bančništvu, ki je bila podlaga za te izbrise, skladna z ustavo v delu, ki je omogočil izredni ukrep Banke Slovenije. Ni pa skladna z ustavo v delu, ki ni omogočal učinkovitega sodnega varstva. Seveda to Pitijevsko mnenje za zdaj zadovoljuje obe strani. Ukrepi so bili torej skladni z ustavo, ugotavljata nekdanja premierka Alenka Bratušek in Banka Slovenije, toda podrejenci imajo sedaj vsaj možnost za tožbo, ki pa bo, če bo, nekje v prihodnosti pokazala, kdo ima bolj prav. Sindikati zahtevajo pošteno plačilo Ljubljana - Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije danes, v četrtek, 3. novembra, ob 12. uri pred poslopjem vlade pripravlja protestni shod tistih zaposlenih v javnem sektorju, ki dosegajo najnižje plače. Na protestu, ki bo potekal z geslom Zahtevamo pošteno plačilo, nočemo miloščine!, bodo opozarjali, da s svojimi prihodki ne morejo več dostojno živeti. Zadolženost je še vedno visoka, a jo znižujemo Ljubljana - Slovenija uspešno znižuje svojo zadolženost, ki seveda kljub temu ostaja visoka. Prejšnji teden smo odkupili za dobrih 850 milijonov dolarjev obveznic. Smo pa trem tujim bankam - Deutsche Bank, Goldman Sachs in J.P. Morgan - podelili mandat za organizacijo nove izdaje 24-letnih referenčnih evrskih obveznic z zapadlostjo v novembru 2040. Lani več dobička Ljubljana - Gospodarstvo letos deluje večinoma solidno. Pri tem je spodbudno, da so naše največje poslovne skupine lani ustvarile več dobička. So se jim pa prihodki od prodaje zmanjševali in nadaljevali trend iz leta 2014, ko so prihodki upadli za 1,5 milijarde evrov. Po poročanju Dela so lani skupine ustvarile za še 600 milijonov manj prihodkov od prodaje. To so večinoma naredile tudi z manj delavci, kot so jih imele v preteklosti. Na vrhu (po dobičku) med skupinami ostajata Petrol in Krka na tretje mesto pa se je s četrtega povzpelo Gorenje, ki je izrinilo HSE. Je pa tudi Gorenje kot skupina ustvarilo 20 milijonov evrov manj prihodkov od prodaje kot leto poprej. Veliko zanimanje za stanovanja Koper, Ljubljana - Zanimanje za ogled stanovanj v naselju Noktur-no nad Markovcem v Kopru ne pojenja. Doslej je stanovanja obiskalo že okoli 1500 obiskovalcev, od minule sobote pa je poleg 97 stanovanj v objektih A, B in C možen ogled še dodatnih 33 stanovanj v objektu F. Precejšnje zanimanje je tudi za stanovanja v nekdanjih Vegradovih Celovških dvorih v Ljubljani. Merkur še naprodaj Kranj - Še vedno se prodaja tudi naš veliki trgovec s tehničnim blagom Merkur. Rok za oddajo zavezujočih ponudb za nakup vseh delnic družbe, ki bi se iztekel 5. novembra, je podaljšan do 16. januarja prihodnje leto. Izhodiščna cena za nakup ostaja 28,55 milijona evrov. Nov zakon o dimnikarskih storitvah Ljubljana - Poslanci so sprejeli zakon o dimnikarskih storitvah, ki uvaja licenčni sistem opravljanja dimnikarskih storitev in izbiro dimnikarja prepušča uporabnikom. Potrošniki bodo izvajalca dimnikarskih storitev lahko izbrali do konca junija 2017, in sicer za nadaljnjih 12 mesecev. Če tega ne bodo naredili, se bo štelo, da so z izvajalcem zadovoljni, in bo to delo opravljal tisti, ki ga je doslej. Za štipendije 4,7 milijona evrov Ljubljana - Republiški javni sklad za razvoj kadrov in štipendije je objavil javni razpis v višini 4,7 milijona evrov za leti 2017 in 2018. Namen programa, ki ga ve večji meri podpira Evropski socialni sklad, je, da se z dodatnim usposabljanjem, spodbujanjem razvoja v podjetjih ter mreženjem krepi konkurenčnost slovenskega gospodarstva in izboljša položaj zaposlenih na trgu dela. Program je namenjen predvsem zaposlenim, ki potrebujejo dodatno usposabljanje, kvalifikacije ali prekvalifikacije zaradi potreb na trgu dela in delovnem mestu. a mz Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA 3. novembra 2016 OD SREDE do torka Mojca Štruc Žabja perspektiva Sreda, 26. oktobra Policisti so bili ponosni. V Kopru so pred sedežem Uprave RS za pomorstvo splavili dva nova policijska čolna. Predsednik Pahor in italijanski predsednik Sergio Mattarella sta v Doberdobu odkrila spomenik slovenskim vojakom ob letošnji 100. obletnici začetka vojne na goriškem krasu. obljubil zvišanje minimalne plače za 40 odstotkov. Le nekaj ur po tem, ko je Kanada odpovedala vrh z Evropsko unijo, na katerem naj bi podpisali gospodarski in trgovinski sporazum Ceta, so belgijski poslanci dosegli dogovor o tem spornem dokumentu. Petek, 28. oktobra Pred dnevom spomina na mrtve so po državi potekale kome-moracije, na katerih so vence polagali predstavniki države. Predsednik vlade Miro Cerar se je o primeru odvzema velenjskih dečkov pogovoril z ministrico za delo Anjo Kopač Mrak. Ministričinega odstopa ni zahteval. Z odkritjem spomenika v Doberdobu so tu padli vojaki dobili mesto, kjer se jim lahko poklonimo. Predstavniki dveh ministrstev (za notranje zadeve in za obrambo) so predstavnikom občinskih združenj predstavili varnostni položaj v Sloveniji in Evropi glede prebežnikov. Poslanci državnega zbora so sprejeli zakon o dimnikarskih storitvah in dimnikarstvo uvrstili nekam med regulirane storitve in storitve, ki jih usodo kroji trg. Osrednjo Italijo je stresel močan potres z magnitudo 5,4, ki je imel žarišče vzhodno od Peru-gie. Umrl je človek, ki je ob potresu doživel srčni infarkt. V ZDA je pozornost znova požel Donald Trump, ki je dejal, da zunanja politika Hillary Clinton glede njenega načrta za Sirijo vodi v tretjo svetovno vojno. Četrtek, 27. oktobra V spominskem parku mariborskega pokopališča Dobrava je potekala uradna pogrebna slovesnost za 700 žrtvami povojnih pobojev, katerih ostanki so bili preneseni iz Barbarinega rova v Hudi Jami pri Laškem. V dolgotrajnem postopku je ustavno sodišče ugotovilo, da sta dva člena dveh zakonov, s katerimi smo reševali banke, neskladna z ustavo. Vlada je sprejela predlog novele zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki med drugim uvaja elektrošoker kot novo prisilno sredstvo. Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je v odzivu na napoved splošne stavke delavcem Premier ministričinega odstopa ni zahteval. Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije je rektorja mariborske univerze Igorja Tičarja pozval k odstopu. Na vzhodu Ukrajine je bilo v zadnjih 24 urah v spopadih med vladnimi silami in proruskimi uporniki ubitih šest ljudi. Samooklicana Islamska država je v Mosulu ugrabila več kot 10 tisoč civilistov, ki jih uporablja za živi ščit. Predstavniki 24 držav in Evropske unije so sprejeli odločitev, da bo Rossovo morje na Antarktiki postalo zavarovano morsko območje. Sobota, 29. oktobra Vsi mediji so bili polni novic, da je po soglasju valonskega parlamenta podpis Cete v petek zvečer potrdilo vseh 28 držav članic EU. te, brez uradnih pooblastil dovolila vpletanje v državne zadeve. Španski parlament je v drugo izglasoval zaupnico vodji Ljudske stranke Marianu Rajoyu, ki bo tako lahko sestavil vlado in končal 10 mesecev trajajočo politično krizo v Španiji. Nedelja, 30. oktobra Osrednjo Italijo je v že tako potresno prizadetem območju spet stresel potres z magnitudo 6,5. Gmotna škoda je bila ogromna, poškodovanih je bilo 20 ljudi. Zaznamovali smo dan reformacije. meriških držav. Turška policija je aretirala odgovornega urednika časnika Cu-mhuriyet Murata Sabuncuja in še osem drugih zaposlenih, za 13 novinarjev tega časnika pa so izdali priporne naloge. Papež Frančišek in voditelji luteranske cerkve so se na ju- Posebni odposlanec ZN za Sirijo Staffan de Mistura je dejal, da je zgrožen in šokiran, ker uporniki v Alepu napadajo civiliste. V zračnih napadih sil koalicije pod vodstvom Savdske Arabije na zapor na zahodu Jemna je bilo ubitih najmanj 60 zapornikov in hutijevskih upornikov. Srbska policija je v parku v bližini hiše staršev srbskega premi-erja Aleksandra Vučica našla več zabojev orožja, v katerem so bile tudi granate na raketni pogon. EU in Kanada sta naposled le podpisali sporazum Ceta. Rezultati islandskih volitev so pokazali, da ne vladajoča koalicija Neodvisne stranke ne Stranka napredka nista dobili dovolj glasov za zmago na predčasnih volitvah na Islandiji, hkrati pa tudi Piratska stranka ni dobila zadostne večine. Ponedeljek, 31. oktobra Dosedanja podpredsednica ustavnega sodišča Jadranka Sov-dat je od predhodnika Miroslava Posledice potresa gu Švedske udeležili ekumenske molitve v okviru praznovanj 500. obletnice reformacije, ki bo prihodnje leto. Torek, 1. novembra Na dan spomina na mrtve je večina obiskala grobove ter nanje položila cvetje ali prižgane sveče, v spomin na drage umrle. V osrednji Italiji se tla niso umirjala - ves dan so beležili nove popotresne sunke, strokov- Podpis Cete so potrdile vse članice EU. Najvišji predstavniki so položili vence. njaki pa so potrdili, da so se tla premaknila za 70 centimetrov. Najmočnejši sunek dne je imel magnitudo 4,7. Kitajska je na letalskem mitingu v Džuhaju prvič javno razkrila svoji najnovejši in najmodernejši bojni letali - lovca J-20, ki so ju do zdaj videli le blogerji. Iraške sile so prvič v času boja s skrajno Islamsko državo vstopile v oblegani Mosul, iz katerega se trudijo pregnati skrajneže. V Bolgariji so zasegli za več kot 13 milijonov evrov ponarejenih bankovcev. Ekstaza stoletja Jure Trampuš Predobro se spominjam, pa četudi sem takrat šele pokukal iz osnovnošolskih klopi, kako me je v tistem, predosamosvojitvenem času, ko so nam zelenim mladincev začeli razlagati, da je ep o jugoslovanski pravičnosti zlagan, motilo risanje druge, strukturno povsem enake mitološke pripovedi. Ne vem, zakaj, a risanje slike slovenstva kot izvorno čiste oblike identitete, nepokvarjene, svete, proti tisti drugi, komunistično-neslo-venski, ves ta bes razočaranih in razžaljenih na sočni strani Alp, me je navdihoval z nelagodnostjo. Nekajpankovskega je bilo v tem, če si preziral nacionalizem, nekaj humanističnega, če si opozarjal, da so vsi ljudje enaki in enakovredni. Ni šlo za protislovenstvo, za posledice dekadente vzgoje, ki je temeljila na partizanskih epopejah, kako smešen je svet skozi čr-no-bele oči, šlo je za povsem elementaren premislek, da je s svetom, kjer vsi razmišljajo enako, nekaj narobe. In res je bilo. Odhod Slovenije, nacionalizmi v vseh državah nekdanje Jugoslavije, nedemokratični sistem ter predvsem vojska, ki je funkcionirala kot država v državi, vse skupaj, pa še zgodovina balkanskih klanj, je rodilo stanje, ki je pripeljalo do vojn na ozemlju bivše Jugoslavije. Ne pravim, da jih je slovenski ekskluzivi-zem povzročil, ne pravim, da bi se jim dalo ogniti, če že kdo, je zanje najbolj odgovorna mednarodna skupnost, pravim samo, da nacionalizmi, izključevanje drugačnega, sebičnost, nesolidarnost, nečlovečnost nujno povzročajo trpljenje in tragedije. Danes je povsem jasno, zakaj je razpadla jugoslovanska državna tvorba. Politične elite so partijsko enoumje zamenjale za nacionalizem, kije omogočil njihov obstoj, nacionalizem je bil napačen odgovor na družbena neskladja, priročna bližnjica do tragedije. Prvi cilj vsake politične elite je naprej vladati, šele potem pa vladanje. Zakaj je vse to pomembno? Podobni procesi kot nekoč v Jugoslaviji se danes, za zdaj še manj intenzivno, a vseeno dovolj nazorno, kažejo tudi v Evropi uniji, skupnosti držav, kije nastala kot odgovor na sovraštvo druge svetovne vojne, skupnosti držav, ki danes razpada, ker njeni akterji raje kažejo na razlike kot pa na podobnosti. Evropska unija ima veliko strukturnih problemov, gre za nedemokratično skupnost, kjer politične odločitve diktirajo interesi kapitala in njihovih agentov. Odpor nacionalnih držav in ljudi je povsem razumljiv. Vendar pravi odgovor na krizo Evrope ni izhod iz nje, ni oblikovanje novih neevropskih zavezništev, ni nacionalistični populizem, hujskanje zoper Bruselj. Za razpad Evrope niso krivi nesposobni evropski uradniki, za razpad Evrope so krivi tisti, ki njihovo nesposobnost izkoriščajo za to, da se sami povzpnejo na oblast. Odgovor na krizo Evropske unije bi moral biti več Evrope unije. Kajti, ni se za sprenevedat, glavni sovražnik demokraciji in človekovim pravicam, svobodi, enakosti, enakopravnosti, ni preobsežna Evropska unija, ki požira nacionalne države, glavni sovražnik je kapital. Kašna je moč osamljene nacionalne države v boju zoper njega, smo lahko videli pred dobrim letom dni na primeru grške Sirize in v kot potisnjenega Ciprasa. Danes obstaja zgolj dve možnosti, ali krepitev nacionalnih držav, kar bo s sabo nujno potegnilo porajajoča se protifašistična gibanja, kakršna lahko prepoznamo na Madžarskem ali pa v francoski Marin Le Pen, to pa bo pripeljalo do obujanja pozabljenih sovraštev. Druga možnost je izbira boljše Evrope, ki se bo, velika, kakšna je, lažje zoperstavila interesom kapitala. Pretiravam, levičarsko poenostavljam, zanikam pomen naše kulture in samoniklosti? Nikakor, gre za usodnejša vprašanja. Kakšna je vloga močne države, se dobro vidi pri tako nepomembni stvari, kot je ureditev Uberja, novodobne in tehnološko izpopolnjene taksi službe, ki delavcem, voznikom ne priznava osnovnih delavskih pravic. Že pred desetletjem je filozof Rastko Močnik pisal o tem, da danes ni vprašanje, fašizem da ali ne, ampak koliko je v Evropi fašizma. Kriza evropskih institucij se kaže ravno s pojavom posameznih nacionalnih fašizmov, alternativa zanj pa je zgolj več demokracije, več Evrope, več skupno dobrega. Strahovi, ki sem jih bolj kot ne instinktivno čutil v tistih mladostniških osemdesetih, se pojavljajo znova. Nisem edini, kijih prepoznam, in smrt Evrope, če jo bomo, zamaknjen i v sen cin ično sebičnega fatalizma, dopustili, ne bo lepa... ■ Po napovedi splošne stavke, je venezuelski predsednik napovedal zvišanje minimalne plače za 40 odstotkov. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je uspel; v parlament je bil vložen predlog o ponovni uvedbi smrtne kazni, ki je bila sicer v državi ukinjena leta 2004. Nekaj manj kot četrt milijona volivcev na Islandiji je na predčasnih volitvah volilo nov parlament. Več tisoč protestnikov je v Seu-lu zahtevalo odstop predsednice Park Geun Hje, saj je svoji prijateljici, ki je vpletena v verske kul- Mozetiča prevzela predsedovanje omenjenemu sodišču. Ob prazniku reformacije je premier Cerar poudaril, da je reformacija velik pečat pustila tudi v Sloveniji, saj smo po njeni zaslugi dobili prvo knjigo v slovenskem jeziku. Venezuelska vlada in opozicija sta dosegli dogovor o poteku pogovorov za rešitev politične krize v državi, pri čemer sta sodelovala tudi Vatikan in Unija južnoa- Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 7 B. novembra 2016 IZOBRAŽEVANJE 7 Utirajo si pot do šole za podjetništvo 20 let Šole za storitvene dejavnosti v Velenju - Ministrstvo zaprosili za nova programa: predšolska vzgoja in administrator Tatjana Podgoršek Šola za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje praznuje 20-letnico obstoja. Prva in aktualna ravnateljica šole Mateja Klemenčič pravi, da so na jubilej ponosni, »ker smo se vsako šolsko leto trudili za izboljšanje delovnih in učnih pogojev, same dejavnosti, sodelovanja z okoljem, odpiranja navzven. Verjamem, da nam je to tudi uspelo.« Tudi gospodinjsko delo je pomembno v družbi in družini Klemenčičeva je pritrdila ugotovitvi, da je bilo pri umeščanju programov šole v prostor kar nekaj pomislekov, razmišljanj, da gospodinjskih programov družba ob vstopu v 21. stoletje ravno ne potrebuje. »Vedno mi je bilo žal, ker je bilo gospodinjstvo tako zapostavljeno, čeprav je v družini in družbi pomembno. Res so dolgo časa šolo označevali kot gospodinjsko in marsikdaj je celo kateremu od profesorjev znotraj Šolskega centra ušlo: če ne boš tukaj, boš pa za % našnji čas veliko strokovnega ter praktičnega znanja. V njih pridobijo dijaki kompetence za nadaljnje izobraževanje in odgovorno življenje.« To so dokazale generacije dijakov, še dodaja Klemenči-čeva, med katerimi nekateri nadaljujejo izobraževanje in so uspešni pri opravljanju svojega poklica v različnih okoljih, v zadnjem času pa se jih vse več odloča za samostojno podjetniško pot. Medprogramsko in medpredmetno povezovanje Na vprašanje, kaj odlikuje šolo, Kle-menčičeva odgovarja, da je program na vseh tovrstnih šolah po Sloveniji enak. Ko pa se pogovarja z drugimi ravnatelji, ugotavlja, če že morda niso najboljši, je pa njihova dragocenost medpredmetno in medprogramsko povezovanje. »Naši turisti - na primer - vedo, da brez gastro-nomije, ekonomije, trženja ne bodo prodrli na trg in ne bodo uspešni.« Od leta 2011 beležijo od 411 do 427 dijakov (konkretno letos 418) in prav tako vsako leto ugotavljajo, da je med njimi od 126 do 128 fantov. Število udeležencev izobraževanja je ne glede na manjše generacije učencev približno enako. Zadovoljni so, ker so že kar nekaj časa mednarodna šola, saj se pri njih izobražujejo dijaki iz Makedonije, Srbije, Bosne in Mateja Klemenčič: »Dragocenost naše šole je medprogramsko in medpredmetno povezovanje.« gospodinjo. Menim, da smo v teh letih znotraj centra ter tudi v lokalni skupnosti dokazali, kako potrebni so programi turizem, gastronomija, ekonomija in trgovina in da dajejo udeležencem za da- rekli so > Karina Špegel, nekdanja dijakinja šole, danes pa poslovna sekretarka na Centru: »Sodim v prvo generacijo dijakinj, ki smo se vpisale v program Šole za storitvene dejavnosti ŠCV. Če bi se morala še enkrat odločiti o nadaljnji izobraževalni poti, bi se znova za omenjeno šolo, saj dijaki med šolanjem pridobijo praktično znanje za vsakdanje življenjske potrebe in tudi drugo širino, ki jo potrebujejo pri opravljanju poklica ali za nadaljevanje študija. Sama sem ob delu končala Fakulteto za organizacijske vede v Kranju ter Fakulteto za management v Kopru. Za obe sem imela dobro osnovo.« Hercegovine, Kitajske, Slovaške, Ukrajine, v tem šolskem letu jih je kar nekaj iz Kosova. »Priznamo, da smo jih sprejeli z določeno mero previdnosti, a danes ugotavljamo, da je vsak za kaj nadarjen. Tako kot ostalim dijakom tudi njim omogočamo, da razvijajo svoje sposobnosti in spretnosti, hkrati pa spoznavajo slovenski jezik in kulturo.« Vloga za nova programa Dve desetletji delovanja sta priložnost za snovanje novih ciljev. Sogovornica zagotavlja, da jim teh ne manjka. Poleg posodobitev didaktičnih predmetov in metodike dela, nadaljevanja medpro-gramskega in medpredmetnega povezovanja postavljajo med prednostne cilje nadaljnje izobraževanje učiteljev, »da bomo lahko še bolje izpolnili svoje poslanstvo: dijake čim bolje usposobiti za nadaljnje življenje.« Poleg zapisanega se spogledujejo še z novimi programi. Na pristojno ministrstvo so naslovili vlogo za odobritev programa administratorja ter predšolska vzgoja. Po zagotovilih Mateje Klemenčič so se za to odločili zaradi povpraševanja po tovrstnih delavcih. »O naših ciljih pa še tole: v javnosti smo veljali za gospodinjsko šolo, danes smo turistična, v prihodnje želimo biti šola za podjetništvo,« je sklenila pogovor Mateja Klemenčič. ■ Študenti so preveč pasivni Z dosedanjo vodjo operativnega dela zveze ŠKIS smo govorili o (ne)vključenosti študentov v organizacije in njihove aktivnosti Tina Felicijan Škalčanka Vesna Arlič je pred leti iskala študentsko delo, s katerim bi zapolnila prosti čas. Takrat je Zveza študentskih klubov Slovenije iskala vodjo projektov in Vesna je postala odgovorna za izvedbo zastavljenih projektov ter pomagala pri ostalih aktivnostih zveze. Zadnji dve leti je bila predsednica odbora za operativo - upravnega odbora zveze, ki skrbi za vodenje projektov, promocijo, odnose z javnostjo, razpise. Tako je bdela nad delom najpomembnejših segmentov operativne ekipe, zdaj pa bo postala blagajničarka. Izziv je pasivnost študentov Preden je prevzela naloge, se ni podrobneje poglabljala v študentsko politiko. »Zato je bil moj velik izziv dodobra spoznati vse segmente študentskega organiziranja, dogajanje na tem področju, organe,« je povedala študentka ekonomije, ki je imela pri svojem delu težave predvsem z neodzivnostjo študentov. »ŠKIS veliko projektov prireja za študente v Ljubljani, da je med njimi prepoznaven. Precej novih projektov smo si zastavili, a žal so študenti tako pasivni, da se jih niso udeleževali, zato smo jih morali odstraniti iz programskega načrta. Ta izziv je ostal neizpolnjen.« Nasploh se ji zdi neaktivnost, neodzivnost večine študentov in drugih mladih problematična. Ko je bil v državnem zboru zakon o skupnosti študentov, je opazila, da veliko njenih sovrstnikov ni vedelo, za kaj gre. Do takih vprašanj, dogodkov imajo odnos, češ, 'kaj me briga, mi bodo že povedali, ko bo to imelo kak vpliv name', opaža sogovornica. »To se mi zdi zelo narobe. Mislim, da so mladi postali tako pasivni, ker so vsi samo na telefonih in računalnikih - ni več človeške interakcije, vsak gleda le nase, ne ozira se na druge ali na skupnost. Tako se tista peščica študentov, ki smo na nekih položajih in imamo moč kaj povedati, postavlja in odloča za celo populacijo, kar niti ni dobro niti prav.« Rešitev Vesna Arlič: »Študenti ne poznajo niti študentskih političnih razmer, kaj šele nacionalnih ali mednarodnih.« vidi v doseganju in nagovarjanju čim bolj raznolike in široke populacije, pri čemer si bolj kot z mediji pomagajo z družbenimi omrežji. Mrežo aktivnih študentov, ki širijo zavest o študentskih in drugih družbenih temah med vrstnike, gradijo z iskanjem novih kandidatov za funkcionarje preko razpisov na študentskih klubih ali preko študentskega servisa. »Iščemo čim bolj raznolike ljudi, ker so zato tudi njihove ideje in skupine študentov, s katerimi imajo stik, bolj pestre,« pojasnjuje. Neenotnost študentskih predstavnikov Morda pa imajo mladi odpor do aktivnega sodelovanja v programih organizacij in odzivanja nanje. Splošno mnenje študentskim organizacijam namreč ni ravno na-klonilno, to pa tudi zato, ker so med posameznimi organizacijami pogosta nasprotja, tudi med predstavniki znotraj njih, javnost od časa do časa razburkajo še denarne goljufije. Vesna Arlič je prepričana, da je tako vedenje skupin in posameznikov odveč in bi lahko nesporazume razrešili za mizo. »Vendar pa je združevanje organizacij utopično in zdaj že nemogoče. Ni prav, kar se dogaja, ampak več polov ali vsaj dva sta normalna. Zdrahe na volitvah v študentski zbor univerz so od nekdaj. Mislim pa, da je to med študenti šlo predaleč. Ampak navadno gre za problem posameznikov, ki v ospredje postavljajo osebni interes pred skupnim,« meni 23-letna študentka, ki sicer opaža vse večjo odtujenost in egocentričnost svojih vrstnikov. »Vsi smo pod pritiskom, ker ni delovnih mest in zaposlitev. Stremimo k temu, da dokončamo izobraževanje, da gremo v službo. Gledamo le nase, zato se ne ukvarjamo s tem, kaj se dogaja okrog nas. Mislim, da je moja generacija že preveč zapadla v tako vzdušje. Mlajši pa bi si lahko zgradili drugačno življenje in se bolj zanimali za družbo in dogajanje v njej, če bodo imeli zagotovljeno prihodnost - če se moraš ukvarjati samo s sabo in svojo eksistenco, se težko še s čim drugim,« je opozorila. a Primeri dobre prakse iz Slovenije v Srbijo Na Šolskem centru Velenje iščejo nove poti sodelovanja Velenje, 28. oktobra - Na pobudo župana Mestne občine Velenje Bojana Kontiča ter vodje Medpodjetniškega izobraževalnega centra Šolskega centra Ve- ni center (MIC) Šolskega centra Velenje (ŠVC) sodeluje s šolo v Valjevu od leta 2009, dve leti kasneje je stekel pilotni projekt velenjskega Gorenja in Valjeva, od centra v Valjevu je priložnost za širitev mednarodne dejavnosti. »Na osnovi videnega in pogovorov sem prepričan, da bomo dobro sodelovali ne samo Vele- Z delovnega obiska na Mestni občini Velenje lenje Darka Lihtenekerja se je mudil na delovnem obisku v Velenju in Sloveniji minister za izobraževanje, znanost in tehnološki razvoj Republike Srbije Mla-den Šarčevic s sodelavci. Osrednjo pozornost so na srečanju v Velenju namenili pilotnemu projektu Medpodjetniške-ga izobraževalnega centra Valje vo ter možnostim sodelovanja obeh držav pri njegovi izvedbi. Tako kot velenjski bo tudi valje vski center omogočal usposabljanje in izobraževanje kadrov, dvig njihove kakovosti glede na potrebe v lokalnem okolju ter podjetij v regiji. Darko Lihteneker je povedal, da Medpodjetniški izobraževal- koder danes prihajajo dijaki v Velenje na izobraževanje. »Imamo izkušnje, znanje, potrebno najsodobnejšo opremo za izvajanje izobraževanja in verjamem, da bomo naš primer dobre prakse uspešno prenesli v Valjevo.« Po besedah velenjskega župana Bojana Kontiča na domačin in mednarodnih srečanjih radi predstavljajo MIC kot primer dobre prakse v vzgoji in izobraževanju, saj z njegovo dejavnostjo odgovarjajo na potrebe gospodarstva. »Na njem izobražujejo kader za potrebe podjetij, družb in ne za zavod za zaposlovanje, kar počnejo v marsikaterem drugem okolju.« Sodelovanje velenjskega MIC-a pri oblikovanju takšnega nje in Valjevo, tudi ne le na področju izobraževanja Gorenja in MIC-a. S slovensko ministrico za izobraževanje, znanost in šport Majo Makovec Brenčič sva se dogovorila za dvig sodelovanja tudi na raven tehnoloških parkov, z inovativnimi šolami,« je predstavil vtise in pričakovanja Mladen Šarčevic. Dodal je še, da jih je na delovnem obisku v Sloveniji zanimalo še, kako je ta rešila šolo za direktorje in glede njihovih napredovanj. »Videli smo veliko primerov dobre prakse, ki jih bomo poskušali prenesti tudi v Srbijo,« je še dejal Šarčevc. . Tp Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 8 8 KULTURA »»^AS 3. novembra 2016 Odprta učna ura - Shakespeare 400 let Velenje, 24. oktobra - Prejšnji ponedeljek so v Knjižnici Velenje dijaki velenjske gimnazije pod mentorstvom prof. mag. Alenke Gortan uprizorili Odprto učno uro ob 400. obletnici smrti največjega angleškega dramatika in pesnika ter gledališkega igralca Williama Shakespeara. In kaj se je tisti čas dogajalo na slovenskih tleh? 14 let pred rojstvom Shakespeareja je Primož Trubar napisal prvi slovenski knjigi Abecednik in Katekizem. To je čas, ko je Jurij Dalmatin v celoti prevedel Biblijo v slovenščino in ko je Adam Bohorič napisal Zimske urice. Da je kljub časovni distanci William Shakespeare še vedno aktualen, so prikazali s plesom, recitacijo in glasbo. Učno uro so začeli s tradicionalno angleško balado, se sprehodili po obdo- Dijaki velenjske gimnazije so odprto učno uro predstavili v angleškem jeziku sproščeno, zanimivo in ustvarjalno. bju renesanse in življenju tega velikega umetnika. Čeprav vsa dela niso avtorsko podpisana, ga stroka priznava za največjega in najpomembnejšega angleškega književnika in renesančnega pisca. K renesančnemu ozračju sta prispevala dijaka kitarskega oddelka glasbene šole pod mentorstvom prof. Monike Štih. Odlični mladi pianisti 3. mednarodno klavirsko tekmovanje Aci Bertoncelj 2016 Zadnji oktobrski konec tedna je na Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski Velenje potekalo mednarodno klavirsko tekmovanje, ki sta ga organizirala Društvo Consortium musicae Velanensis in Glasbena šola Velenje. Tekmovanje je posvečeno velikemu slovenskemu pianistu Aciju Ber-tonclju, ki je bil znan kot odličen koncertant, pa tudi kot klavirski pedagog. Poučeval je na Akademiji za glasbo v Ljubljani, v Velenju pa smo zelo ponosni na dejstvo, da je svojih zadnjih osem let delal tudi na srednji stopnji v Velenju. Znan je bil kot odličen in zelo razgledan učitelj, ki je s svojimi neštetimi glasbenimi in življenjskimi izkušnjami predvsem pa s svojim odnosom do glasbe, znal navdihovati. Na velenjski glasbeni šoli so zato pred štirimi leti iz želje, da bi se na neki način poklonili Bertonclje- vi osebnosti, zraslo kakovostno mednarodno klavirsko tekmovanje. Letošnje, tretje po vrsti, se je začelo z dvema zanimivima uvodnima dogodkoma. V četrtek, 27. oktobra, je v Veliki dvorani glasbene šole na recitalu nastopil ruski pianist Oleg Maršev, ki je bil hkrati letošnji predsednik strokovne žirije. Pred koncertom pa je potekala še zanimiva predstavitev najnovejše monografije o Aciju Bertonclju, ki jo je izdal Kulturni dom Franceta Berni-ka Domžale. Vsebinsko bogato in zajetno knjigo sta predstavila urednika, dr. Franc Križnar in Milan Marinič. V petek zjutraj se je začel tekmovalni del. Udeležilo se ga je 50 tekmovalcev iz petih držav (iz Slovenije, Madžar- ske, Hrvaške, Češke in Rusije), ki so tekmovali v štirih starostnih kategorijah: Junior - do 10 let, A - do 13 let, C - do 16 let in v kategoriji I - do 19 let. Ocenjevala jih je strokovna komisija v mednarodni sestavi (Oleg Maršev, L^szlo Baranyay, Dorde Stanet-ti, Selma Chicco Hajdin, Jožica Grebenšek in Primož Mavrič). Najmlajši tekmovalci so nastopili v kategoriji Junior, ki je imela pianistov, najboljših šest je prejelo zlato plaketo. Prvo nagrado je prejela 12-letna ruska pianistka Eva Gevorgyan. Drugo nagrado sta si delila domačin Rok Tadej Brunšek in Ildiko Rozsonits iz Madžarske, tretjo nagrado pa sta prejela Jadran Mihelčic iz Hrvaške in domačin Matej Ferlež. Komisija je podelila tudi tri posebna priznanja: Eva Gevorgyan je prejela dva, priznanje za najbolj pa je nastopilo 8 tekmovalcev, ki so nastopili v dveh etapah. Zlato plaketo in prvo nagrado je dobil češki pianist Matyaš Novak (dobil je tudi priznanje za obetavnega pianista), zlato plaketo in tretjo nagrado pa sta si delila Mislav Ivaci iz Hrvaške in Anna Nagy iz Madžarske. Na tekmovanju je sodelovalo 11 pianistov velenjske glasbene šole, najuspešnejšim trem je glasbena šola podelila še tri svoje nagrade, to so Vita Hofinger Mihelič, Anja Vo-došek in Rok Tadej Brunšek. Tekmovanje se je zaključilo v soboto, 29. oktobra 2016, s svečanim zaključnim koncertom, kjer so se izvrstno predstavili vsi Člani komisije in organizacijskega odbora 3. mednarodnega klavirskega tekmovanja Aci Bertoncelj 2016 značaj revije. Predstavilo se je 21 tekmovalcev, ki jim je komisija podelila 9 zlatih, 6 srebrnih in 6 bronastih plaket. Podeljene so bile tudi tri posebne nagrade. Nagrado za najbolj obetavnega pianista je prejela Vesna Kres, nagrado za najbolje izvedeno slovensko skladbo Maj Pavic, nagrado publike pa Pia Landeker. V kategoriji A je nastopilo 13 mladih in nadarjenih obetavnega pianista in za najbolje izvedeno obvezno skladbo, Matej Ferlež pa za najbolje izvedeno slovensko skladbo. V kategoriji C je nastopilo 7 tekmovalcev. Prva nagrada ni bila podeljena, zlato plaketo in drugo nagrado sta si delila Tea Jeličic iz Slovenije in Matija Kranjčic iz Hrvaške, zlato plaketo in tretjo nagrado pa je dobil Mate Pu-skas iz Madžarske. V kategoriji I prejemniki nagrad in priznanj. Tretje mednarodno klavirsko tekmovanje je ponovno dokazalo, da lahko v Velenju strokovno in organizacijsko konkurirajo zahtevnim mednarodnim glasbenim tekmovanjem ter da je Velenje vedno bolj prepoznavno mesto na evropskem glasbenem zemljevidu. 4. mednarodno tekmovanje harfistov Velenje - Društvo harfistov Slovenije in velenjska glasbena šola bosta od danes (četrtka, 3. novembra) do 6. novembra organizirala 4. mednarodno tekmovanje harfistov. Njegov namen je promocija glasbene kulture, izmenjava izkušenj med mladimi glasbeniki iz različnih krajev ter držav in spodbujanje mladih za glasbeno izobraževanje. Tekmovanje bo potekalo v prostorih omenjene šole v sedmih različnih kategorijah, udeležuje pa se ga 120 tekmovalcev iz 19 držav. Med njimi bo 53 mladih harfistov iz Slovenije. Nastopili bodo učenci, dijaki, študenti državnih in zasebnih glasbenih šol ter mladi, ki se glasbeno izobražujejo na zasebnih tečajih, dodiplomskih ali podiplomskih študijih in so tudi že diplomirani glasbeniki. ■ tp ALTIERS4ATOR Velenjski Prevci Urban Novak Nekoč je bilo v našem malem mestu zelo prestižno prisostvovati smučarskim skokom na skakalnici ob gradu. Če se ne motim, se je tistemu dogodku reklo Challenger ali nekaj podobnega, verjetno še s kakšnim pridevnikom, kot Ski recimo. Z lastnega dvorišča sem lahko čez celo mesto opazoval male pikice za sekundo ali še manj, kako so letele skozi zrak, preden so pristale v izteku. V enem vikendu so se v Velenju zvrstile vse velike športne zvezde. Zvezde, ki smo jih lahko drugače gledali le na TV zaslonih. To so bili časi, ko je beli cirkus v svoji bolj radikalni obliki dosegel tudi nas. Prav tako smo imeli tudi nekaj svojih skakalcev med temi zvezdami, ki so skakalni šport delale popularen. Skakalci so v resnici že precej časa skakali na napravah pod gradom in ne morem reči, da je smučarsko skakanje v Velenju muha enodnevnica. V časih, ko je bil naravni sneg prisoten v dolini večino zime, je bilo moč na skoraj vsakem hribu opaziti mladce, ki se zaganjajo po doma narejenih skakalnicah. Postavitev velike naprave na grajskem griču je bila drzna odločitev. Mislim, da dokler je bila kotlina pod gradom dom malih skakalnic, ni bilo težav pri snovanju le-teh. S postavitvijo velike naprave pa je bil v načrtovanju prostora narejen korak nazaj. Velik kovinski stolp, ki je podpiral zaletišče, je bil popolno nasprotje lepega Velenjskega gradu. Skazil je namreč podobo grajskega griča, kjer je grad nekoč stal v okolju, obdanem z zelenim gozdom. Umetno izdolbeni iztek, ki se je bohotil pod skakalnico, pa je še bolj poglobil nasprotje med starim gradom in novo skakalnico. Res je, da je za skakalne športe izjemno dobrodošlo, da so skakalnice v bližini mest. Po možnosti v bližini samih mestnih središč. Tako lahko ta športna zvrst privabi več obiskovalcev in obenem nudi televizijskim gledalcem spektakularne prizore. In v Velenju je že bilo tako. Na fotografijah iz tistih časov je eden najbolj priljubljenih prizorov skakalec v zraku, pod njim pa mesto. Zdelo se je, kot da bo pristal v mestu in ne v izteku. Nepozaben prizor, ni kaj. A iz vidika umestitve skakalnic v mestni prostor bi bilo boljše prizorišče izbor hriba za Vilo Herberstein z iztekom skakalnice proti pošti. Gre za del zemljišča, s katerim si občina že dolgo beli glavo, kaj narediti. Za stanovanja ali poslovne namene neugodna severna senčna lega bi bila kot nalašč za zimske športe, ki potrebujejo veliko hladu in sence. Poleg skakalnic bi lahko na to isto lokacijo postavili še prizorišče za hokej in drsanje, ki je v zadnjih letih prav tako dobilo nov zagon v razvoju. In bi tako dobili novo središče za športne aktivnosti, ki smo jih tako neposrečeno skozi leta pregnali na obale jezera. Od zatona skakanja v našem mestu je skakalnica propadala in postajala vedno bolj nevarna. Ker je bila poleg tega zgrajena še brez gradbenega dovoljenja, je bila od leta 2011 tudi zaprta. Moram priznati, da sem bil presenečen, ko sem ugotovil, da najprej popravljajo vkopane brežine. Še bolj pa, ko sem ugotovil, da je to le začetek in da bodo odstranili celotno skakalnico. In da bosta staro »velikanko« nadomestili dve novi manjši skakalnici, ena 55- in druga 35-metrska. Ne glede na vzroke za to je odločitev za gradnjo novih skakalnic spodbudna ne le za skakalni šport, ampak tudi za samo mesto, ki bo tako pridobilo dve novi športni napravi. Če upoštevam uspehe naših skakalcev v svetovnem merilu, pa ne dvomim, da bomo mogoče lahko že v kratkem opazovali kakšnega našega someščana med svetovno elito. Če uspevajo mladi Prevci vsepovsod in se zaganjajo v dolino z manjših hribčkov, kot je ta naš, potem morda tudi na naši novi skakalnici zrase kakšen, ki nam bo v ponos. Na občini pravijo, da bosta skakalnici nared do konca novembra in bi potemtakem že v tej zimi dočakali njihovo uporabo, kar je seveda razveseljivo ne le za športnike, ampak tudi za širšo javnost. Glede na pogumne načrte in vizionarske ideje iz preteklosti, ko je v velenjski skakalni šport vlagalo tudi lokalno gospodarstvo, je današnja realnost manjša naprava. Zaradi toplih zim, ki trpijo za pomanjkanjem snega, je tudi gradnja in vzdrževanje skakalnih naprav postala večje finančno breme. Če je nekoč zadostovala s snegom radodarna zima, je danes treba skakalnico vzdrževati celo leto. Da pa se tovrstne naložbe sploh zgodijo, je treba zagotoviti konstantno in strokovno delo z mladimi skakalci, ki so navsezadnje prvi uporabniki teh naprav. Šele kakovostna vzgoja mladih Prevcev bo v prihodnosti pomenila upravičenost vlaganj v nove naprave. Če torej sklepamo iz zaključnih del na novih skakalnicah, potem morajo biti v Velenju mladi, nadobudni Prevci. Naj trenirajo in naj letijo! a ■ a Naš čas, 3. 11. 2016, barve: CM K, stran 9 3. novembra 2016 107,8 MHz 9 Radijski in časopisni MOZAIK Oddaja za mlade, ki ji radi prisluhnejo tudi starejši Tudi vi komaj čakate četrtkove popoldneve na Radiu Velenje? Ekipa oddaje Frekvenca mladih se jih veseli ves teden, ko raziskujejo zanimive teme iz mladinskega organiziranja v lokalnem okolju in življenja mladih nasploh. Naš radio ima namreč dolgo tradicijo oddaj, ki nastajajo s pomočjo ljudi iz našega lokalnega okolja in so namenjene ožjemu krogu poslušalcev. K soustvarjanju radijskega programa tako že več let pristopajo tudi mladi, ki v oddaji Mladinskega sveta Velenje poročajo o dogajanju za mlade v Šaleški dolini, predstavljajo mladinske projekte, gostijo mlade, ki izstopajo po svojih zanimivih aktivnostih ali uspehih, glasbene skupine, športnike in druge vrstnike, raziskujejo pa tudi teme, ki so tesno povezane z mladostništvom. Zato se tako mlajši kot starejši poslušalci iz Frekvence mladih lahko marsikaj naučijo, predvsem pa bolje razumejo mladino. Pred nekaj tedni smo našo ekipo osvežili. Medtem ko srednješolka Eva Hvalec, navdušena nad odrsko igro, in študentka novinarstva Ajda Čebul ostajata v ekipi, se je vrnil Adnan Buljubašic, ki je stari znanec našega studia, pa tudi znan televizijski GLASBENE novice obraz. Na novo sta se pridružila srednješolca Marko Pavlovic, ki rad brska za zanimivimi podatki, in Lotti Dobnik, ki jo poleg športa zelo zanima motociklizem. Tako smo ponovno dobili voditeljske pare, ki napovedujejo veliko raznolikih oddaj. Danes ob 18. uri bosta Ajda in Eva gostili Ines Vugrinec. Magistra zakonskih in družinskih študij je med študijem raziskovala povode za umetno prekinitev nosečnosti in psihične posledice splava na kasnejše življenjsko obdobje žensk. Zdaj vodi društvo Lotus in si prizadeva za pomoč ženskam ob neželeni nosečnosti, po splavu, ukvarja pa se tudi z drugimi stiskami v nosečnosti in starševstvu. Ker je splav pri nas vse bolj na tapeti, se bosta z njo pogovarjali o mladostniški nosečnosti, odločanju za splav in zgodnjem starševstvu. Prihodnji četrtek pa bo z nami tričlanska ekipa podjetnikov, ki so ustanovili portal omisli.si. Med njimi bo tudi mladi Velenj-čan Mitja Pritržnik. Govorili bomo o razvijanju podjetniške ideje. Napovedujemo torej tako tehtne kot bolj zabavne teme, v katere se bomo poglabljali s kredibilnimi in zanimivimi sogovorniki. Vabljeni na Frekvenci mladih vsak četrtek ob 18. uri! ■ tf Manouche vse bolj znani tudi v tujini Kolektiv Manouche je v dobrih petih letih postal ena najbolj prepoznavnih glasbenih skupin pri nas. Za njimi je skoraj dvesto koncertov, dva albuma in osem glasbenih videov. Ideje za tretji album že snujejo, po skladbi Dotakn se me pa tokrat predstavljajo novo pesem z naslovom Reci mi da. Nova skladba je bolj akustičnega značaja, a zato nič manj plesna. Fantje in dekle so zbudili tudi zanimanje tujine. Lansko leto jih je založba Lola's World uvrstila na kompilacijo Electro Swing Revolution, letos pa so se znašli na kompilaciji Electro Swing pod okriljem založbe ZYX Music. Pred kratkim jih je vzela pod svoje okrilje tudi angleška agencija Scarlett Entertainment, ki zastopa izbrane skupine z vsega sveta. S tem se kolektivu Manouche odpirajo nove možnosti kon-certiranja po Evropi. Nina Pušlar v italijanskem remiksu Ninin letošnji hit To mi je všeč je ob videu pred kratkim dobil še novo preobleko - remiks. Italijanski producent Francesco Contadini, znan tudi kot Kee-Jay Freak, je Ninin letošnji hit zapakiral v novo preobleko in Nina ga je že predstavila svojim oboževalcem. "Remiks pesmi To mi je všeč je predstavljal velik izziv, saj smo želeli ohraniti približen tempo originala in ga nikakor ne pohitriti v tipične dance ritme. Mislim, da je KeeJay Frea-ku odlično uspelo ohraniti bistvo in z modernim remiksom pesmi dodati dimenzijo več za poslušalce plesne glasbe," je Nina povedala o remiksu pesmi. KeeJay Freak je v Italiji sicer znan po svojem delu za Jovanottija (remiks pesmi Ragazza Magica), Lauro Pausini (remiks pesmi In-namorata), ipd. Perpetuum Jazzile izdali prvo slovensko avtorsko skladbo Vokalni orkester Perpetuum Jazzile, ki je tako doma kot po svetu znan po svojih posebnih vokalnih priredbah največjih glasbenih uspešnic, je oktobra objavil svojo prvo slovensko avtorsko pesem Ona bo moja. Javnosti jo bodo v živo predstavili na kon- certnem spektaklu Vokal Xtra-vaganzza od 5. do 7. novembra v ljubljanskem Cankarjevem domu. Skladba je 21. oktobra izšla na dvojnem albumu Both Sides, ki so ga Perpetuum Jazzile v samozaložbi objavili tri leta po izidu njihove zadnje zgoščenke (posnetka s koncerta v Stožicah). Ona bo moja je prav posebna pesem, saj simpatično podaja odgovor na vprašanje, katero sekcijo imajo punce v zboru raje - večne šarmerje in zabavljače tenorje ali nekoliko bolj umirjene in sofisti-cirane baritone. Avtor glasbe in besedila je Marko Gregorič, ki se je z veseljem odzval povabilu vokalne zasedbe, da za njih napiše avtorko skladbo. Dva koraka Maje Oderlap Velenjčanka Maja Oderlap po skladbi Me znaš še objet, ki jo je predstavila pred začetkom poletja, zanjo pa sta jo napisala Irena Vrčkovnik in Igor Pirkovič, zdaj razveseljuje svoje pristaše z novo skladbo. Gre za pesem z naslovom Dva koraka, nastala pa je v sodelovanju s Sašo Lendero in Miho Hercogom. Gre za Ma-jino prvo sodelovanje s priznanim avtorskim parom. »Ko sem slišala skladbo, sem se vanjo takoj zaljubila,« pravi Maja in dodaja: »Upam, da bo ljubezenska zgodba, ki govori o tem, da smo prevečkrat premalo pogumni, da bi naredili korak do ljubljene osebe, prepričala tudi poslušalce.« Parni valjak z novo skladbo prinaša nasmeh Tudi po več kot štiridesetih letih izjemno bogate koncertne in dis-kografske kariere zagrebška skupina Parni valjak svoje privržence še vedno navdušuje z novimi skladbami. Po singlu Prolazi sve, zar ne in brezčasni baladi Za malo nježnosti Parni valjak zdaj ponuja novo uspešnico z naslovom Opet se smijem. Izjemno pozitivna pesem, prežeta z ljubezensko tematiko, je avtorsko delo Huse-ina Hasanefendica Husa, ki mu tudi po več kot štirih desetletjih uspešnic očitno ne manjka inspiracije. Parni valjak je lani praznoval 40-letnico delovanja in ob tej priložnosti nastopil na številnih koncertih, tudi v Sloveniji, svoje oboževalce pa je razveselil z dvema izdajama iz prestižne kolekcije Original Album Collection, ki vsebujeta devet studijskih in dva live albuma Parnega valjka s kar 115 pesmimi. PESEM TEDNA na Radiu Velenje PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. MAJA ODERLAP - Dva koraka 2. NEISHA - Vrhovi 3. FLIRRT - Tiha nočna panorama Maja Oderlap predstavlja pesem z naslovom Dva koraka, ki je nastala v sodelovanju s priznanim avtorskim parom Saša Lendero - Miha Her-cog. Gre za Majino prvo sodelovanje z avtorjema, ki sta se podpisala že pod številne uspešnice različnih glasbenih izvajalcev. LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Naveza - Najina pesem 2. Lojtrca - Zidar Pepi 3. Ognjeni muzikanti - Čudež življenja 4. Svetlin - Pijte z menoj 5. Pik - S sabo nesel nič ne boš 6. Hozentregarji - Dan v gorah 7. Galop - Narodne noše 8. Dolinarji - Za vaju 9. Igor in zlati zvoki - Če sonce bi ujeti znala 10. Smeh - Bila si mi vse www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO NINO Vsestranski glasbenik Nino Ošlak predstavlja nov radijski singel Življenje brez pravil. Po osebno izpovedni baladi Pesem zate se tokrat vrača k živahnim modernim ritmom. Za glasbo in besedilo je poskrbel Nino sam, pri aranžmaju pa je sodeloval s Francijem Za-bukovcem, ki je poskrbel za trendovski zvok pesmi. DEPECHE MODE Čim so oboževalci izvedeli, da se legendarna skupina Depeche Mode 14. maja 2017 vrača v Ljubljano, se je novica bliskovito razširila po Sloveniji in sosednjih državah. O izjemnem interesu za koncert pričajo prvi rezultati prodaje vstopnic, saj sta zelo zaželeni kategoriji Golden Circle pošli že v pičlih treh dneh. NUŠA ROJS Mlada štajerska pevka Nuša Rojs je v letošnji jeseni izdala dve pesmi. Prva je balada, ki ima naslov Ta jesen (Kot bilo bi včeraj) in jo je Nuša posvetila v spomin svoji babici. V času tik pred martinovim pa je Nuša izdala tudi živahno pesem z naslovom Ko pijem, se napijem. GORA Trije uveljavljeni slovenski glasbeniki Kevin Koradin (Tide), Sergej Pobegajlo (Billysi) in David Debevec (LeeLooJamais) sestavljajo hardrokerski trio z imenom Gora. S prvenca Gora predstavljajo singel Glasovi, za katerega so posneli tudi videospot. Zanj je poskrbel Igor Nardin, vodja skupine Noctiferia, na ogled pa bo v teh dneh. BOŽIČNO- NOVOLETNI ŽUR Znani so datum in izvajalci, ki bodo nastopili na letošnjem tradicionalnem božično novoletnem žuru v velenjski Rdeči dvorani. 2ur bo 23. decembra, med nastopajočimi pa bodo poleg nepogrešljivih Šank Rocka še Mi2 še Inmate in Kobra Rockshow. 107,81 Naš čas, 10. 11. 2016, barve: CM K, stran 12 10 ^^ Albina Štiftar, direktorica uprave občine Solčava, je bolj skrivnostne narave. Za župana Občine Ljubno Franja Na-raločnika pa se ve, da rad prisluhne Prifarskim fantom, tudi skakanje na lju-benski skakalnici mu menda ni bilo tuje, pa žogobrc tudi ne. Ker z Albino očitno ne sodelujeta prav pogosto, sta si na nedavnem srečanju izmenjala mobilne številke. Čvek predvideva, da je poslal fotografijo, kako ponosno maha z lju-bensko zastavo na nogometni tekmi v Barceloni, darilo prijateljev za abrahama. ZANIMIVOSTI Prestižen čips V švedski mikropivovarni S:t Eriks so izdelali svoj novi proizvod - prestižni krompirjev čips, ki velja za trenutno najdražjega na svetu. »Prvovrstno pivo, kot je naše, si zasluži prvovrsten prigrizek, kajne?« so komentirali. Škatla ekskluzivnega prigrizka stane dobrih 50 evrov, v njej pa je le pet čipsov. Cena je tako visoka, ker so za čips uporabili pet zelo specifičnih sestavin: krompir prihaja iz Am-marnasa na severu Švedske, hribovitega območja, kjer krompir sadijo na strminah, neprimernih za kmetijsko mehanizacijo, zato vse delo opravijo ročno. Preostale sestavine čipsa, ki jih uporabijo za začimbe, so gobe matsutake (ene najbolj cenjenih vrst gob na svetu), ki jih prav tako dobivajo s severa Švedske, morske alge s Fer-skih otokov, ki z okusom spominjajo na tartufe, koper s polotoka Bjare, posebna čebula iz okolice mesteca Leksand in hišna slado-vina, tekočina, ki je vmesna faza pri produkciji piva. Prvih sto ška-tel ročno izdelanega čipsa so na trg poslali pretekli teden in jih v trenutku razprodali. Ob tem v pivovarni poudarjajo, da ima sicer nesramno drag čips dober namen, saj gredo vsi prihodki od prodaje v dobrodelne namene. ^^ Marljivi člani Športnega društva Ravne Štefan in Katarina Kolačko ter njuna soseda Vida Pergovnik so tudi letos na 3. vaški olimpijadi kuhali »Ravensko župo«. »Brez dvoma bo šla v slast kot lani,« je bil vidno zadovoljen glavni kuhar. »Da le ne bo preveč pikantna,« je skrbelo ženo Katarino, medtem ko je Vida pomenljivo pripomnila, da suhemu kuharju pač ne gre slepo zaupati. Oceno so podali številni obiskovalci - lonec je bil v hipu prazen! áá Direktorica SAŠA Inkubatorja Karla Sitar, ki trenutno še ^^ uživa v porodniškem dopustu, in direktor Podjetja Gorenje Gor Rok Lesjak sta bila po otvoritvi Balkan Start:upa zelo zamišljena. Tudi njune roke kažejo na to, da sta se oba predala globokim temam. Je Karla razmišljala o tem, da se decembra vrne v službo, Rok pa, kako bo trg sprejel prenovljena kolesa Pony, ki jih razvijajo pri njih? Morda. Ali pa sta se le pogovarjala o slovenskem gospodarstvu. Resna tema ni kaj. Restavracije se ne smejo več imenovati Mafia Urad za intelektualno lastnino Evropske unije je odločil, da španska veriga restavracij z italijansko hrano ne sme več uporabljati imena Mafia. »To je pomembna odločitev. Italijanska kuhinja - ki je odlična - ne sme biti povezana z znamenjem mafije,« je izpostavila predsednica italijanskega protima-fijskega parlamentarnega odbora Rosy Bindi, ki se je na EU pritožila v imenu italijanske države. V Španiji sicer obstaja 41 restavracij s spornim imenom. V njih so slike italijanskih mafijskih šefov, v oglaševanju pa uporabljajo slogane, kot je »mafija ustvarja službe«. Tovrstne marketinške metode bo treba skupaj z imenom restavracij po navodilu EU zdaj umakniti. Ženske pijejo kot moški Če je nekdaj veljalo, da moški spijejo več alkohola kot ženske, je trend časa očitno spremenil tudi to. Nova svetovna raziskava, ki je zajela 4 milijone ljudi, rojenih med letoma 1891 in 2001, namreč kaže, da so nekoč moški pili precej več kot ženske in imeli zato tudi več z alkoholom povezanih zdravstvenih težav, današnja generacija pa je to vrzel med spoloma praktično povsem zapolnila. Analitiki menijo, da so k spremembi na tem področju precej pripomogle spreminjajoče se vloge moških in žensk v družbi. »Pitje alkohola in z alkoholom povezane motnje so bile zgodovinsko obravnavane kot moški fenomen. Naša raziskava postavlja pod vprašaj to predpostavko in kaže, da bi morali zlasti pri mlajših ženskah narediti več, da bi se zmanjšal vpliv zlorabe substanc,« so sklenili avtorji raziskave. Gre za izjemno dognanje, saj so bili strokovnjaki do zdaj prepričani, da je zdrs zemeljske skorje v zemeljski plašč nemogoč. Geologi s chicaške univerze so preučevali trčenje evrazijske in indijske tektonske plošče, izjemno poča- Strokovnjaki nižajo kriterije? Po vsem svetu je znano priporočilo ameriških pediatrov, naj otroci do dveh let ne gledajo v ekrane. Smernice pa se zdaj ne- Polovica evrazijske in indijske plošče zdrsnila pod zemeljsko skorjo Evrazijska in indijska tektonska plošča sta se v zadnjih šestdesetih milijonih let zmanjšali kar za polovico, do letos pa nihče ni vedel, kam je v tem času izginila vsa ta zemlja. Doslej nerešljivi uganki je do dna prišla ekipa geologov z Univerze v Chicagu, ki je ugotovila, da je polovica celotne mase teh dveh plošč zdrsnila pod zemeljsko skorjo v zemeljski plašč. sen proces, ki se je začel pred 60 milijoni let in še vedno traja. Čeprav se je del izpodrinjene zemeljske skorje nagubal v Himalajsko gorovje, del je ustvaril jugovzhodno Azijo, nekaj te skorje pa je v obliki sedimentov pristalo na dnu oceana, so ugotovili, da je razlika med današnjo maso indijske in evrazijske plošče in tisto izpred 60 milijonov let vendarle ogromna. S ponovnim preučevanjem podatkov o premikih plošč so prišli do sklepa, da je edino logično pojasnilo za izginotje tolikšne količine zemeljske skorje, da se je ta pogreznila v zemeljski plašč. »Prej smo mislili, da zemeljska skorja in zemeljski plašč drug na drugega vplivata relativno malo. Naše ugotovitve pa kažejo, da ni tako,« je povedal David Rowley, profesor geografske znanosti, ki je sodeloval pri projektu. koliko spreminjajo. Ameriška pediatrična akademija namreč priporoča, da lahko otroci, starejši od 18 mesecev, skupaj s starši spremljajo pogovore prek videa in kakovostne programe. Obenem poudarjajo, da morata biti na prvem mestu še vedno fizična dejavnost in interakcija iz oči v oči. »Družine bi morale proaktiv-no razmišljati o tem, kako njihovi otroci uporabljajo medije, in o tem z njimi tudi govoriti, saj lahko prevelika uporaba medijev vodi v to, da otroci čez dan nimajo dovolj časa za igranje, učenje, pogovor ali spanje,« je poudarila Jenny Radesky, glavna avtorica poročila. Otrokom, starim med dvema in pet let, bi morali gledanje v ekrane omejiti na uro dnevno, prav tako pa priporočajo, da se v domovih poskrbi za prostore brez medijev - to so na primer spalnice, tudi za otroke, starejše od pet let. 3. novembra 2016 frkanje » Levo & desno « Plodna tla Pri nas pogosto dobre ideje ne padejo na plodna tla. Mnogi se bojijo, da tista o trasi hitre ceste med Velenjem in Šentrupertom, bo! Brez strahu Slovenija se spet ograjuje. A brez skrbi. V ograjo je vgradila tudi vrata. Vrednota Zdravje je res prava vrednota. Ki ima pri nas vse večjo vrednost. Oziroma vsaj ceno! Nevarni jeziki V Sloveniji se bo kmalu začelo cepljenje govedi in drobnice proti bolezni modrikastega jezika. Mnoge ljudi bi bilo dobro cepiti proti dolgemu ali umazanemu jeziku. Pokanje Velenjska nogometna publika je od nejevolje pokala, ker so se nogometaši poslovili od pokala. Gluhost Kruljenje želodca revežev je glasba, ki ji bogati neradi prisluhnejo! Podražitev Občani bomo prihodnje leto za državo vendarle malo več vredni. Povpreč-nina na prebivalca bo višja kar za 8 (osem!) evrov! Magnet Čeprav je pri na veliko različnih inovatorjev, mnoge občine zaman iščejo takega, ki bi jim naredil posebne vrste magnet. Takega, ki bi k njim res pritegnil prave investitorje. Počitnice Šolarji so ta teden na počitnicah. Krompirjevih počitnicah. Imajo pa res krompir - kot radi rečemo. Brez krompirja. Na tuje Vse več naših podjetij išče delo na tujem. Iskalci dela tudi! Naš čas, 3. 11. 2016, barve: CM K, stran 11 3. novembra 2016 «»SÜAS REPORTAŽA 11 Po darove narave s pravo mero in poznavanjem pravil Narava je letos z enimi jesenskimi plodovi in sadeži skopa, z drugimi rastlinami radodarna - Nabiralci morajo upoštevati zvrhan koš pravil - Kršitev pri nabiranju malo, pri vožnji precej Tina Felicijan Poleti so mnogi brskali za borovnicami in lisičkami, zdaj za kostanjem, drugimi gobami in jesenskimi darovi narave. Čeprav tistih najbolj zaželenih to jesen v okolici Šaleške doline ni v izobilju, smo za najbolj zagrizene nabiralce poizvedeli, katere sadeže, plodove in rastline novembra še lahko najdejo in kakšna so pravila nabiranja. Zeliščarjem gre vreme na roko Predsednik velenjskega društva zeliščarjev Zvonko Skrt je sporočil, da se zahvaljujoč sončni jeseni zdravilne in druge rastline še bohotijo in nas obdarjajo. »Še zdaj najdemo cvetove, liste, ko- > Globe za prekomerno nabiranje sadežev, plodov in zelnatih rastlin ni, medtem ko za gobe znaša 208 evrov. renine, korenike, gomolje, plodove. Denimo korenine baldrijana, gabeza, navadnega potrošnika, sladkega korena, velikega omana. Pa liste plešca, netreska, koprive bršljana. Dozoreli so plodovi šipka, navadnega gloga in brina in še bi lahko naštevali.« Tudi sicer je bila sezona dobra, saj poletje ni bilo prevroče pole- tje in je bilo dovolj vlažno. Zeli-ščarji si obetajo še nekaj lepih dni, v katerih bodo dopolnili letošnjo zalogo. Gobe in kostanj letos redki dobrini Za uspevanje divjih rastlin, plodov, tudi gob je vreme ključnega pomena. »Lansko in letošnje leto je bila sezona gob relativno slaba. Čeprav je bilo vlage veliko, je bilo očitno pretoplo,« pravi Matej Jenko iz velenjskega gobarskega društva Marauh. Opozarja tudi, da na rast in razvoj plodov vplivajo tudi nabiralci in drugi obiskovalci gozda, ki denimo pri sečnji z mehanizacijo uničujejo podrast. V našem okolju je odnos do gozdnega ekosistema primeren, opaža. »Gobarjev je precej in nabirajo predvsem gobe, ki jih poznajo. Ostale puščajo nedotaknjene.« Tudi kostanja v našem okolju ni v izobilju. Napadla ga je šiška, prizadela pa tudi prvomajska po-zeba. »Da ga ne bo veliko, smo predvidevali že spomladi,« pove Jenko. V gozd s svežnjem zakonov Da po gozdu ne lomastimo kar tako, je del osnovnega bontona. Pa vendar cel kup zakonov, pravilnikov, uredb daje natančna navodila. Vodjo odseka za gojenje in varstvo gozdov na območni enoti zavoda za gozdove v Nazarjah Marijana Denšo smo vprašali, kje se nabiralci lahko gibajo, kaj in koliko lahko naberejo ter kakšne so pravice in dolžnosti lastnikov gozdov. Izvedeli smo, da je rekreativno nabiranje gozdnih dobrin dovoljeno pod enakimi pogoji v vseh gozdovih, ne glede na lastništvo. Zato mora lastnik gozda dopustiti prost dostop in rekreativno nabiranje gozdnih dobrin v skladu s predpisi. »Razen če je od lokalne sku- Drašler. Sicer je v pravilniku o varstvu gozdov zapisano, da smemo za lastne potrebe nabrati na dan največ dva kilograma gob in en kilogram zelnatih rastlin, razen tistih, ki jih je prepovedano nabirati. Pri nabiranju drevesnih plodov, semen, cvetja, vejevja, poganjkov, zelnatih rastlin ne smemo odstraniti več kot 30 od- pnosti dobil dovoljenje, da v lastnem gozdu omeji nabiranje, ker plodonosne drevesne vrste sam gospodarsko izkorišča. Takrat mora omejeno območje jasno označiti,« je na izjemo opozoril gozdarski inšpektor Andrej Dovolilnice za nabiranje gob? Slovenska gobarska skupnost je razpravljala o uvedbi dovolilnic za nabiranje gob. V našem okolju se zanje ne zavzemajo, saj je manjši del gozdov v zasebni lasti. Na obmejnih območjih na primorskem ali Pokljuki so jim bolj naklonjeni, ker so gozdovi večji del zasebni in vanje zahajajo številni tujci, ki bi doma morali kupiti dovolilnice. »Za zdaj je to pri nas ustrezno urejeno. Zakon je jasen, se pa ne izvaja dovolj strogo. Potrebovali bi več inšpektorjev, ki bi sankcionirali kršitelje,« meni gobar Matej Jenko. cijo, seveda pa ga tudi prijazno opozori, da je storil prekršek,« ugotavlja Marijan Denša. Zeliščarji že vedo, komu gre v nos, da nabirajo rastline na njegovi zemlji, in se ji raje izognejo. Tako neprijetnih izkušenj v našem okolju nimajo prav veliko. »Če se nabiralci držijo bontona in pravil, nimajo težav z lastniki. Naredijo si jih sami, če so objestni in požrešni,« pa je pristavil Jenko. Inšpektorji ne pogledajo le v košaro Spoštovanje teh in drugih omejitev pri poseganju v naravno okolje nadzoruje več inšpektorjev. Med njimi tudi gozdarski, ki ne nadzorujejo le nabiranja plodov, ampak tudi vožnjo v naravnem okolju, pri čemer ugotovijo več kršitev. Inšpektorica za gozdarstvo Ida Oderlap Kranjc z mozirske izpostave inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo je junija, ko ljudje množično nabirajo borovnice v okolici Belih Vod in Za-vodenj, srečala predvsem posa- Narava ni | • «V V parkirišče Parkiranje v naravnem okolju je dovoljeno v pet-metrskem pasu od vozišča, razen če lastnik tega ne dovoli, kar mora jasno označiti. Globa znaša od 40 do sto evrov, inšpektorica pa je letos na Smrekovcu izdala pet plačilnih nalogov. sem izdala eno globo,« je sporočila. Letos je izrekla pet ustnih opozoril ob nabiranju gob, sicer pa prekomernega nabiranja gob na tem območju ni zasledila. Je pa napisala precej plačilnih nalogov zaradi neupoštevanja prometnih predpisov na gozdnih cestah in v naravnem okolju. Rekreativni nabiralci namreč ne smejo voziti po gozdnih cestah z oznako prepovedi prometa za vsa vozila, razen za gospodarjenje z gozdovi. »Letos sem na cesti Smrekovec-Krnes izdala 47 stotkov rastlin oziroma njihovih delov. Z ene površine, ki jo mah porašča, pa ne smemo pobrati več kot 20 odstotkov mahu. »Če lastnik gozda opazi, da je nabiralec prekoračil dovoljene količine, lahko obvesti gozdarsko inšpek- > Inšpektorica Ida Oderlap Kranjc: »Tiste 'taprave' kršitelje je pri dejanju težko zalotiti. Kar nekaj jih pred mano zbeži iz gozda, saj ob izvajanju nadzora nosim rumeni odsevni brezrokavnik z napisom GOZDARSKA INŠPEKCIJA.« meznike, ki so pravilno - ročno nabirali zrele borovnice. Proti koncu poletja je nadzor poostrila na območju Smrekovca, Kr-nesa, Komna in Travnika. »Pri nabiranju borovnic in brusnic sem izrekla najmanj 20 ustnih opozoril zaradi uporabe pomagal ali prekomerne količine nabranih plodov, zaradi poškodb borovničevja s pomagalom pa plačilnih nalogov, globa pa znaša od 200 do 400 evrov. Ta gozdna cesta je sicer zaprta s prečno verigo, a jo je neznani storilec večkrat odstranil,« je inšpektorica navedla primer slabe prakse, dokler niso v sodelovanju z Občino Ljubno postavili zapornice. ■ Grozljivke iz mesa in krvi V Hišo groze je zašlo skoraj 600 radovednežev - Srečanje z zombijem, izganjalcem hudiča, morilcem z motorno žago in drugimi liki kultnih grozljivk so preživeli vsi 666 - šest prostorov, šest likov, šest grozljivk... Foto: Anže Kovač Tina Felicijan V Pekarni ob noči čarovnic niso strašili le drobni pajki in nevidni duhovi. Mladinski center Velenje je namreč obudil lanskoletno idejo prostovoljca Diega iz Španije, da bi Pekarno spremenili v hišo groze. Že lani so obiskovalce dodobra prestrašili. Nekateri mlajši so sredi ogleda pobegnili proti izhodu, drugim se v sanjah še danes vračajo prizori grozljivk, ki so v Pekarni dobile realistično podobo in like iz mesa in krvi. Ker so letošnjo izvedbo bistveno nadgradili s premišljeno scensko opremo in podobo igralcev, so ogled odsvetovali mlajšim od 12 let. Kljub temu so Hišo groze razprodali in prestrašili skoraj 600 obiskovalcev. Ujeti v grozljivke Vodenje projekta, ki se je že lani izkazal za odlično popestritev noči čarovnic, je prevzel Jure Sirše in zbral okoli trideset mladih, ki so poskrbeli tako za idejno zasnovo kot za postavitev scene in izvedbo. Z lesenimi deskami so pregradili dvorane Pekarne in v nastale prostore postavili kadre iz kultnih grozljivk. S scenskimi detajli so ustvarili srhljivo vzdušje in ga stopnjevali s svetlobnimi in zvočnimi efekti. Svoje znanje z različnih področij so prispevali tako zaposleni v Mladinskem centru kot večinoma mladi sodelavci in skupaj dosegli izjemen učinek. Ju- ma Valenčak je ustvarila sceno in si zamislila podobo likov, ki jih je ličila profesionalna masker-ka, postavljanje scene pa je vodil Janez Slivar. »Skupino je pričakala vodička, ki jo je v prvem prizoru ugrabil Michael Myers iz kultne grozljivke Halloween. Ogled so morali nadaljevati sami in v naslednjem prizoru iz filma Izganjalec hudiča pregnati hudiča iz obsedene ženske. Nato so nadaljevali v kader iz filma Petek 13 in našli mrtvo mamo slavnega Jasona, ta jih je presenetil izza hrbta. Četrti prizor je bil gozd s Samaro in vodnjakom iz filma Krog, v katerem je bil skrit ključ do sobe Fredyja Kruegerja. V njej je speča deklica sanjala njegove morilske pohode in pred Fredyjem so se rešili, ko so jo zbudili. V zadnjo sobo brez izhoda pa smo postavili kader iz filma Teksaški pokol z motorko, ko se mora skupina skriti v omaro, a jih Leatherface najde. Pobegnili so mu skozi skrita vrata in tako se je ogled zaključil,« je Sirše obnovil zgodbo, ki si jo je zamislil. Tako sta obiskovalce Hiše groze izmenično prevzemala groza in navdušenje. Nekatere tako močno, da ogleda niso zaključili in so prej pobegnili pred igralci. ■ Manj svečk za manj grobov V času pred prvonovembrskimi prazniki so potekale po Sloveniji številne akcije, s katerimi so prostovoljci zbirali prispevke v humanitarne namene. Tudi v Velenju je bilo tako. Akcija je potekala pod sloganom Manj svečk za manj grobov, dobrodelne stojnice pa so postavili v središču mesta, na pokopališčih in pred cerkvami. Zbrali so več kot 6000 evrov, ki so jih nameravali nameniti še ne dve letni hudo bolni La-ri, ki pa je žal med akcijo preminila. Z odzivom so bili organizatorji po besedah Mihaela Letonje iz Mestnega odbora SLS, ki je bil pobudnik akcije, zelo zadovoljni. Vsem, ki so se odzvali, se zahvaljujejo. a mz Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 12 12 ŠPORT 3. novembra 2016 Četrta zmaga v gosteh Drugoligaš poteptal Rudarjeve pokalne ambicije - Pravo vrednost vendarle pokazali na prvenstveni tekmi z Gorico (3:1) - V soboto z Aluminijem Nogometaši Rudarja nadaljujejo igre po sistemu toplo - hladno. Prejšnji teden so svoje privržence razočarali in navdušili. V začetku tedna so v povratni četrtfinalni pokalni tekmi gostovali v Novem mestu. Po nepričakovani zmagi z 2:0 na prvi tekmi v Velenju so bili Dolenjci v veliki prednosti, ki jo Šalečani niso bili sposobni nadomestiti. Začeli so odlično in po pol ure so jim bila z zadetkoma Johna Maryja ter Dominika Glavina vrata v napredovanje med štiri najboljša moštva v pokalnem tekmovanju široko odprta. Toda nadaljevali so po sistemu lahko bo. Pa ni bilo. Ni jim uspelo doseči zmagovitega zadetka in domači so se po končani tekmi upravičeno nadvse veselili lepega uspeha. Pred začetkom pokalnega tekmovanja v novi sezoni je trener Slobodan Krčmarevic dejal: »V pokalu imamo velike ambicije.« Teh torej ni več. So pa bled vtis s pokalne tekme popravili v nedeljskem gostovanju proti Gorici, ki se je prav tako v četrtfinalu poslovila od drugega najmočnejšega nogometnega tekmovanja v državi. Doma je z Mariborom igrala 1:1, v gosteh 0:0 in med štiri najboljša moštva je napredoval aktualni podprvak zaradi zadetka v gosteh. Novogoričani in Velenjčani so po tem neuspehu iskali tolažbo v medsebojnem prvenstvenem dvoboju. Dobili pa so ga gostje, ki so zmagali s 3:1 in se jim oddolžili za poraz z 1:2 v 6. krogu na velenjski travnati površini ob jezeru. V prvem polčasu so bili poskusi obojih, da zatresejo nasprotnikovo mrežo, jalovi. Na začetku drugega (48. minuta) je z vodstvom z 1:0 zmago Rudarja trasiral Mitja Lo-trič. Sedem minut pozneje se je s podvojitvijo vodstva Dominik Glavina še utrdil na lestvici naj- John Mary Honi Uzuegbunam -Odločil v Novi Gorici boljših strelcev. To je bil njegov že deveti gol in po tem krogu Olimpijin igralec Miha Zajc in Krškega Filip Dangubic za njim zaostajata za tri gole. Nato je nastopilo obdobje prevlade domačih. V 60. minuti jim je znižanje rezultata preprečila vratnica, v katero je žogo poslal njihov napadalec Milan Bur-gic. Deset minut pred koncem rednega dela tekme, ki jo je sodnik podaljšal za pet minut, mu je to le uspelo z uspešno izvedeno enajstmetrovko. Pet minut pozneje pa je John Mary, Rudarjev drugi najboljši strelec, ki je v igro vstopil dve minuti pred tem, z golom za 3:1 potrdil pomembno zmago. Ta jim je gotovo vrnila nekoliko samozaupa-nja. Po izpadu iz pokala se bodo lahko povsem osredotočili na sobotni dvoboj z novincem Aluminijem. Njihovi ljubitelji vsekakor pričakujejo zmago. Torej, da jih bodo ogreli s šesto jesensko polno bero točk, toliko pa imajo tudi porazov. Kljub zmagi v Novi Gorici so še vedno sedmi. Olimpi-ja pa si je po treh točkah na derbiju z Domžalami z 1:0 in spodrsljaju(?) Maribora z Aluminijem (0:0), ki je v 6. krogu podprvake celo premagal v njihovem Ljudskem vrtu, spet vrnila na prvo mesto. Slobodan Krčmarevic: »Po razočaranju v pokalu, iz katerega smo zasluženo izpadli, smo osvojili zelo pomembne točke. Sedaj smo blizu četrtega mesta, vendar ne moremo biti mirni. V naslednjem krogu bomo gostili Aluminij, ki ga Maribor ni mogel premagati.« Skratka, rudarji v soboto ne smejo ponoviti drugorazredne igre iz pokala. Ob tem se morajo drugi dvoboji razplesti po njihovih željah. Če se bo vse to zgodilo, bodo morda v nedeljo zvečer dihali četrtemu Celju 'za ovratnik'. ■ S. Vovk Prvi polčas dober, drugi pa ne Gorenje v prvem polčasu boljše za gol od Brest Meškova, na koncu slabše za dva V sedmi tekmi regionalne lige Seha so slovenski podprvaki na gostovanju pri beloruskem prvaku Meškovu v izenačenem dvoboju doživeli četrti poraz. Izgubili so s 24:26. Trener Borut Plaskan je z igralci ves prvi polčas povzročal precej skrbi zelo živčnemu domačemu 'kolegu' in njegovim igralcem. Po začetnem vodstvu gostiteljev (1:0, 2:1) so gostje po slabih petnajstih minutah igre s tremi zaporednimi goli Vida Lev-ca in enim Alema Toskica povedli s 7:3. To razliko so ponovili še nekajkrat, a na odmor odšli samo z golom prednosti in z izključenim Alemom Toskicem. V drugem polčasu 'ose' niso bile tako strupene kot v prvem. Nasprotnik je hitro izkoristil igralca več z izenačenjem (15:15). Nekaj časa so gostje še narekovali ritem igri in jim uhajali za gol ter po slabih desetih minutah igre v tem delu dvoboja spet imeli prednost zadetka (18:17). Hitro kot so zabijali, so tudi prejemali gole. V 40. minuti je trener Plaskan skušal obču-tnejšo prednost doseči tudi z zamenjavo v vratih. Namesto slabše razpoloženega Roka Zapon-ška je gol zasedel Jože Baznik. Zaponšek je v prvem delu zaustavil šest žog, domači vratar Srb Rade Mijatovic kar enajst. Takoj po tej menjavi so imeli priložnost, da znova uidejo za gol, vendar so bili nenatančni. Domači pa ne in v 41. minuti so se veselili prvega vodstva v drugem polčasu (19:18), dve minuti pozneje pa je bilo že 20:18. Z obrambo, dvema je zablestel Baznik, ki je ubranil tudi sedemme-trovko Rastku Stojkovicu, Beograjčanu v zasedbi Meškova. Po hitrih nasprotnih napadih so bili Velenjčani tri minute za tem z golom Nika Medveda in dvema Matjaža Brumna znova v vodstvu (21:20). Toda Meškov je spet zaigral na vso moč in šest minut pred koncem povedel s 24:22. Tudi njim je v zelo živčni končnici zadrhtela roka in štiri minute pred koncem novo Vratar Jože Beznik je blestel. Si i in* t upanje gostov, da bodo iz jugozahoda Belorusije odnesli vsaj točko. Z goloma Roka Ovnička in Luka Mitrovica je sledilo dvanajsto in hkrati zadnje izenačenje z golom Matjaža Brumna na 24:24 dobre tri minute pred koncem. V isti minuti so domači povedli. Nato je Mitrovicu domači vratar ubranil čisti met oziroma tako imenovani zicer za izenačenje. Sledila je kazen z zadetkom za +2 ter peta zmaga Belorusov po dveh neodločenih rezultatih in porazih. a vos Borut Plaskan: "Škoda za izgubljeno točko ali celo tri. Seveda smo razočarani, a moramo biti ob tem tudi realni. Na tekmi smo prikazali precej dobrih stvari. Prvi polčas je naša ekipa odigrala najbolje v tej sezoni, napad je bil tekoč, obramba pa dobra in borbena. V drugem polčasu nam je težave povzročala Meškova obramba 5:1. Na koncu nam je zmanjkalo nekaj sreče, zgrešili smo tudi nekaj neoviranih strelov. To je bilo dovolj za zmago domačih." Komajda sestavili ekipo Aktualne prvakinje s 13:1 premagale zdesetkane Velenjčanke Velenjske nogometašice so v nedeljo doživele visok poraz v Beltincih. Aktualne prvakinje so bile zelo razpoložene in so zmagale kar s 13:1. Edini zadetek je za goste dosegla po enem redkih hitrih nasprotnih napadov in podaji La-risse Šoronda Ines Pijukovic. Še višjega poraza jih je rešila njihova najbolj izkušena igralka, vratarka Jadranka Zilic, ki je zaustavila nekaj zelo nevarnih žog. Z dvema, tremi obrambami pa se je izkazala tudi sedemnajst let mlajša vra-tarka Tara Komatar. Čeprav se nihče ne predaja vnaprej, tudi rudarke ne, so se zavedale, da se bodo to nedeljsko opoldne zelo težko upirale odličnim domačim igralkam. Gostujoči trener Milan Petrovic je namreč odpotoval v Beltince s tako rekoč zdesetkano ekipo. Zaradi različnih obveznosti je manjkalo kar pet igralk. Nekatere so igrale tudi z bolečino. Razmišljali so že, da bi prosili za preložitev tega dvoboja, vendar je bilo premalo časa za to. Enajsterico so zato morali dodatno pokrpati tudi z mladinkami. Pregovorili so tudi svojo nekdanjo igralko Lavro Za-gajšek, ki je zaradi službe ni bilo skorajda dve leti na zelenici, da je znova začela trenirati. Ob koncu so bila dekleta zelo potrta glede na to, da so prejela več zadetkov kot v vseh prejšnjih sedmih krogih. Trenerji po porazih navadno tolažijo: življenje gre naprej, jutri je nov dan ... Naslednji dve tekmi bodo rudar-ke igrale doma. To nedeljo bodo gostile Krimovke, naslednjo (13. 11.) pa Ajdovke. To sta ekipi s pri- bližno enko kakovostjo. Rudarke bodo obakrat papirnate favoriti-nje. Vendar tudi v nedeljo trener ne bo imel na voljo najmočnejše zasedbe. Milan Petrovič, trener Velenj-čank: »Žal mi je, da smo doživeli tako hud poraz. Bil je cel splet okoliščin, na katerega nismo mogli vplivati. Nekaj igralk je bilo odsotnih. Zavedamo se, da so Pomurke in Olimpija trenutno za razred boljše. Sploh, če je na nasprotni strani tako oslabljena ekipa, kot je bila naša. Verjamem, da bomo na naslednji tekmi proti Krimovkam igrali bolje. Žal pa bodo tudi v nedeljo nekatere igralke manjkale.« Nuša Ladinek, trenerka Po-murk: »Če sem iskrena, nisem pričakovala tako visoke zmage. Vseeno je to ekipa, ki je tretja na lestvice. V prejšnjih sezonah so bili naši dvoboji derbiji, bile so nam konkurenčne. Vem, odšlo jim je precej igralk. Kljub porazu z Olimpijo v 6. krogu še vedno verjamemo v ponovitev naslova. Naredili bomo vse, da se jim spomladi na njihovem igrišču oddolžimo za ta poraz. Verjamem, da naše trdega dela v preteklosti in našega ekipna duha, ne more kar tako premagati ekipa, ki je ustvarjena rahlo na silo. Še bolj kot to, ki nima takšnega ekipnega duha kot mi.« a S. Vovk V Šmartnem neučinkoviti domači V 11. krogu 3. lige - sever so nogometaši Šmartna 1928 gostili tretje Šmarje pri Jelšah in doživeli osmi poraz. Gostje so zmagali z 1:0. Domači so imeli ves čas pobudo, tudi žogo več v posesti. Na trenutke pa so pozabljali na igro v obrambi. Po enem izmed njihovih obleganj gostujočih vrat so jih gostje presenetili s hitrim nasprotnim napadom, jih izigrali in si zagotovili tretjo zmago zaporedoma, oziroma skupno sedmo. To se je zgodilo v 76. minuti. Zanimivo kljub že osmemu porazu so napredovali za eno mesto. Imajo boljšo gol razliko od novinca Brunšvika, ki je doživel pravi potop na derbiju novincev na Prevaljah. Korotan je slavil kar z 8:1. Nogometaši iz Šmarja pri Jelšah so s to zmago na tretjem mestu, po točkah pa enaki z drugo Rogaško. Oboji jih imajo po 32. Rogaškoslatinča-ni so gostovali v Lenartu in si najbrž že med potjo v sredi- šče Slovenskih Goric vpisala nove tri točke, namesto da bi se ravnali po starem pregovoru, ki pravi: najprej skoči, šele nato reci hop. Naleteli so na razpoložene domačine, ki so še petič iztržili točko (1:1) v dosedanjih enajstih krogih. Še vedno so edini brez zmage. Imajo pa šest porazov, prav toliko kot dvanajsti novinec Brunšvik in enega manj kot predzadnji Šampion. Slednjega je na njegovem igrišču z 1:0 premagal Dravograd. Vodilni Maribor B se je v dvoboju z Dobrovcami precej namu-čil. Zmagal je 'samo' z 2:1 in zadržal visoko prednost osmih točk pred še vedno drugo Rogaško in tretjim Šmarjem. V nedeljo bo v Šmartnem ob Paki gostoval prav vodilni Maribor a vos Naš čas, 3. 11. 2016, barve: CM K, stran 13 vanja me je bilo strah, zanj sem se odločila zaradi partnerja. To je bil najin skupni projekt.« Novo Mehiko bo prehodila sama Izbrala sta najdaljšo in najbolj zahtevno pohodni-ško transverzalo v ZDA, imenovano CDT, za katero potrebuje pohodnik od 5 do 6 mesecev. Vodi od meje z Mehiko skozi Novo Mehiko, preko zelo goratega Kolorada, ravnine Wyominga in preko gorate Montane. »Dolga je približno 5 tisoč kilometrov. Tisti, ki se je lotijo, po navadi prej opravijo kakšno krajšo transverzalo. Za naju to ni veljalo. Pred tem nisva bila kakšna redna pohodnika, vedela pa sva, da poti ne smeva vzeti zlahka.« Zato sta se nanjo skrbno pripravljala. »Dobro je vedeti, kako reagirati, ko gre kaj narobe. Marsičesa sva se naučila sproti, na poti. Sekcije so dolge po več dni, hrano moraš nositi s sabo, potrebuješ filter za vodo, šotor, ki ga vsak večer postaviš na drugem mestu ... Zato je že pred odhodom zelo pomembno, da ugotoviš, katera oprema je najlažja, najbolj primerna,« pripoveduje Tjaša. Prav zanimivo je bilo potem videti, kakšno opremo so uporabljali drugi pohodniki. »Nekateri so v vodo kanili tri kapljice varikine in jo tako razkužili, mid- va sva uporabljala večji vodni filter, ki filtrira tudi viruse. Mnogo pohodnikov ni imelo šotora, spali so v bivak vrečah pod zvezdami. Midva sva ga imela,« pripoveduje Tjaša, ki je svoje izkušnje s poti ves čas delila tudi na svojem blo-gu. Prizna, da ji je bilo lažje, ker sta se na pot v divjino podala v dvoje, večina jih gre namreč sama. »Sva pa srečala še nekaj parov, najstarejši je bil star 60 let. Najstarejši pohodnik, ki sva ga srečala, pa je bil star 72 let in je prehodil celo pot. Dokaz več, da nikoli ni prepozno.« Tjaša ni prehodila cele poti, partnerju se je pridružila naknadno. »Samo je začel 20. aprila, jaz sem se mu pridružila 10. junija, zato sem prehodila samo 3 tisoč kilometrov. Treba je namreč izbrati pravi čas, saj je na začetku in koncu poti visokogorje, kjer te lahko preseneti sneg. Ugodno časovno okno je zato omejeno.« Pot TAKO so igrali Drsanje tudi letos brezplačno ŠPORT Peš čez pravi Divji zahod Velenjčanka Tjaša Zajc po vrnitvi z ekstremnega pohodniškega podviga v ZDA prepričana, da se bo še vrnila - Prehodila bo še začetek najdaljše in najtežje pohodniške transverzale, ki ga je letos izpustila Šotor že stoji, do 12. novembra pa bodo poskušali narediti tudi led. Če bodo zunanje temperature previsoke, bodo otvoritev drsališča prestavili. 3. novembra 2016 Velenje, 21. oktobra - Velenjčanka Tjaša Zajc (tudi naša ko-lumnistka) se je pred kratkim vrnila z nekajmesečne avanture po Združenih državah Amerike in Kanadi. S partnerjem Samom sta opravila eno najtežjih poho-dniških transverzal. Z nahrbtnikom in šotorom sta prehodila pet držav, po puščavah, gorovju, skozi goste gozdove. Njuni stalni sopotniki so bili divje živali, tudi grizliji, nevihte in celo sneg, zaradi katerega je Tjaša okusila tudi ozebline na prstih nog. Nekaj svojih vtisov iz doslej največje avanture njenega življenja je v Našem času že delila z bralci v svoji kolumni, še več jih je z nami delila po prihodu domov. Novinarsko pot je Tjaša začela prav pri nas, sedaj je zaposlena pri dnevniku Finance. Pravi, da ima na delo pri našem časopisu in na Radiu Velenje zelo lepe spomine. »Zanimivo je, da sem prav v zadnjem času razmišljala, kako je bilo to delo zame odlično, saj sem lahko v obeh medijih začela razvijati različne spretnosti, nabirati prve izkušnje. Še vedno sem zelo rada novinarka, se pa zaradi razmer v novinarstvu veliko ukvarjam s prihodnostjo. Razmere so vse težje, zato verjetno ni novinarja, ki ne bi razmišljal, ali ga zanima še kaj drugega, ali lahko izbere še kakšno drugo poklicno pot,« pravi Tjaša, ki je že od nekdaj radovednica. Potovanja v kraje, ki so stereotipno sprejeti za nekaj strašnega, jo mikajo že od nekdaj. Željo je prvič uresničila pred leti, ko je šla kot prostovoljka v Ugando. Letos pa sta se s partnerjem odločila še za večjo avanturo. »Sprva mi ideja potovanja po divjini, kjer si tudi po 6 dni povsem proč od civilizacije, ni bila mikavna. Pred odhodom sem veliko razmišljala, kaj se na taki poti lahko zgodi in kako lahko sploh poiščeš pomoč. Ja, poto- Seha Gazprom rokometna liga, 9. krog Meškov Brest - Gorenje Velenje 26:24 (14:15) Meškov: Pešič (6 obramb), Čarapenka in Mi-jatovič (11 obramb.), Rutenka 1, Krištopans 4, Jurinok 3, Nikulenkau 1, Stojkovic 2 (2), Tiou-mentsev 1, Atman 5, Prodanovic 2, Ostrouško, Jamali 5, Šilovič 2. Gorenje: Baznik (4 obrambe) in Zaponšek (6 obramb) v vratih, Cehte 2, Medved 4, Ovniček 1, Levc 5, Stojnic, Toskic 6, Mitrovic 1, Potočnik, Golčar 1, Kleč 1, Gams, Ratajec, Nosan, Brumen 3 (1). Trener: Borut Plaskan. Sedemmetrovke: Meškov: 3(2); Gorenje 2(1); izključitve: Meškov 6 minut, Gorenje 8 minut (Toskic in Nosan po 2, Niko Medved 4). Vrstni red: 1. Vardar 10 tekem 28 točk, 2. Zagreb 8 - 19, 3. Meškov Brest 9 - 17, 4. Veszprem 6 - 15, 5. Celje Pivovarna Laško 8 - 12, 6. Gorenje 7 - 9, 7. Nexe 8 - 7, 8. Metalurg 8 - 4, 9. Tatran Prešov 7 - 3, 10. Izvidjac 7 - 0. 10. krog (15. 11., 18.00): Celje - Velenje Prva liga Telekom Slovenije, 15. krog Gorica - Rudar 1:3 (0:0) Strelci: 0:1 Lotrič (48.), 0:2 Glavina (55.), 1:2 Burgic (80.) 11 m), 1:3 Mary (85.). Rudar: Ristic, Bolha, Grgic, Kašnik, Jahic, Grbic (od 69. Krcic), Babic, Lotrič, Trifkovic, Glavina (od 86. Vručina), Eterovic (od 83. Mary). Drugi rezultati: Celje - Krško 0:3 (0:2), Olim-pija - Domžale 1:0 (0:0), Aluminij - Maribor 0:0, Kalcer Radomlje - Luka Koper 1:3 (0:1). Vrstni red: 1. Olimpija 32, 2. Maribor 31, 3. Domžale 26, 4. Celje 23, 5. Gorica 21, 6. Koper 18, 7. Rudar 19, 8. Krško m17, 9. Aluminij 14, 10. Radomlje 4. 16. krog (5. 11., 16.00): Rudar - Aluminij. Pokal Slovenije, četrtfinale - druga tekma Krka - Rudar 2:2 (1:2) Strelci: 0:1 John Mary (12.), 2:0 Dominik Glavina (27.), 1:2, 2:2 Miha Kostajnšek (45, 57.) Drugi rezultati: Domžale - Krško 2:1, Aluminij - Olimpija 1:4, Maribor - Gorica 0:0. Prve tekme: Rudar - Krka 0:2, Olimpija - Aluminij 2:1, Gorica - Maribor 1:1, Krško - Domžale 0:2. 3. SNL - sever, 11. krog Šmartno 1928 - Šmarje pri Jelšah 0:1 (0:0) Strelec: 0:1 Matic Korošec (76.) Šmartno: Verdev, Roškar, Koren (od 46. Gojz-dnik, od 81. Zabukovnik)), Omerovič, Trap, Veler, Mat. Lenošek, Meh, Irman, Kompan, Hrastnik. Drugi rezultati: Dravinja - Fužinar Ravne Systems 5:1 (2:0), Mons Claudius - Videm 0:0 (0:0), AjDAS Lenart - Rogaška 1:1 (0:1), Maribor B - S. Rojko Dobrovce 2:1 (1:0), Korotan Prevalje - ZU-VIL Brunšvik 8:1 (4:0), Šampion - Dravograd 0:1 (0:1). Vrstni red: 1. Maribor 31, 2. Rogaška 23, 3. Šmarje pri Jelšah 23, 4. Dravinja 20, 5. Dobrovce 18, 6. Prevalje 17, 7. Dravograd 16, 8. M. Claudius 12, 9. Videm 12, 10. Fužinar 12, 11. Šmartno 9, 12. Brunšvik 9, 13. Šampion 8, 14. Lenart 5. 12. krog (6. 11., 14.00): Šmartno 1928 -Maribor B. 1. SŽNL, 8. krog Teleing GMT Pomurje - Rudar Škale 13:1 (7:0) Strelke: Rozamarič (5.), Rogan (23.), Tibaut (25., 71., 85.), Conjar (27., 68.), Kolbl (31.), Prša (34.), Kos (52., 66.), Conjar (68.), Frangeš (81.); 1:5 Pijukovič (73.) Rudar Š: Zilič (od 66. Komatar); Zagajšek, Jev-tič (od 56. Pijukovič), Stanič, Lukek, Šoronda, Maksimovič (od 77. Maksimovič), Pleterski, Jankovič, Jelovšek, Turkanovič. Trener: Milan Petrovič. Drugi rezultati: Krim - Velesovo 3:0, Ajdovščina - Olimpija 1:8, Mojce-lece.si Radomlje -Anakaran 6:2, Fužinar - Maribor 1:2 (1:1). Vrstni red: 1. Olimpija 8 - 24 (48:3), 2. Beltinci 8 - 21 (68:3), 3. Radomlje 8 - 15 (32:18), 4. Rudar Š. 8 - 15 (24:23), 5. Maribor 8 - 12 (17:21), 6. Fužinar 6 - 9 (21:22), 7. Krim 8 - 9 (14:38), 8. Ankaran 7 - 3 (10:31), 9. Ajdovščina 7 - 3 (5:40), 10. Velesovo 8 - 0 (5:42). 9. krog (6. 11., 11.00): Rudar Š. - Krim Velenje, 29. oktobra - Mestna občina Velenje bo tudi letos poskrbela za delovanje drsališča na kotalkališču. Šotor že stoji, sedaj postavljajo drsališče in opremo za delanje in vzdrževanje ledu. Če bodo zunanje temperature dovolj nizke, bo med domačini in obiskovalci iz širše okolice zelo priljubljeno drsališče zaživelo v soboto, 12. novembra. Tudi letos bo za obiskovalce uporaba drsališča brezplačna. Drago Martinšek, vodja urada za negospodarstvo na MO Velenje, nam je povedal: »Strošek obratovanja drsališča na sezono se giblje med 32 in 35 tisoč evri. V ta znesek je všteto tudi jesensko postavljanje in spomladansko pospravljanje šotora, ki ga v poletnem času prestavimo na TRC Jezero.« Lani na drsališču ni bilo novih investicij, pa tudi letos jih ne načrtujejo, saj ima ta vse, kar je potrebno za delovanje. Kako dolga bo letošnja drsalna sta končala 28. septembra. Tjaša je izpustila pot po Novi Mehiki, kar bo nadoknadila. Ne takoj, čez nekaj časa. »Ko pa se odločim, bom šla sama,« je prepričana. V ospredju osnovne človeške potrebe Tjaša pripoveduje, da so kraji, ki sta jih prehodila - povprečno sta dnevno prehodila 25 kilometrov, na ravnih predelih tudi 40 kilometrov - res takšni, kot smo jih videli v filmih, ki so prikazovali Divji zahod. »Za nas so fasci-nantni. Ko gledamo zgodovinske ameriške filme, vidimo eno samo ulico, v kateri je vse. Še danes so tam točno takšna mesta, še vedno funkcionirajo. Vmes pa so tudi mesta duhov, ki so ostala iz časov zlate mrzlice. Zato je bila izkušnja tudi zgodovinsko zanimiva.« V Koloradu sva celo srečala gospoda, ki je ob potoku iskal zlato. To uspešno počne vsako poletje, čez zimo pa iz njega izde- sezona je, prav tako kot čas odprtja odvisno od zunanjih temperatur, saj v dneh, ko so te višje, led vzdržujejo s pomočjo elektrike, kar poveča stroške obratovanja. Vsekakor bo drsališče odprto med zimskimi počitnicami, ko je vedno tudi dobro obiskano. Zadnji dve sezoni so končali marca. Za vzdrževanje ledu in delovanje drsališča bodo tudi letos zadolženi člani Hokejskega kluba Velenje, ki bodo zato, da bodo lahko na ledeni ploskvi trenirali, delo opravljali prostovoljno. a bš 13 luje nakit.« S pohodniki sta se srečevala na poti, največkrat pa so se družili v mestih. Da, spoznala sta veliko zanimivih ljudi, večina pohodnikov pa je bila iz ZDA. Na poti ji je bilo najbolj zanimivo, kako drugačne težave je imela. Če se doma kdaj »zasekira«, ker še ni pregledala vseh e-majlov in opravila vseh telefonskih klicev, je bil stres na njuni avanturi čisto drugačen. »V ospredje pridejo osnovne človeške potrebe; da si sit, suh, dovolj spočit. Ko se zgodijo kakšni izzivi, se dogaja le ena stvar naenkrat.« Na poti sta s Samom veliko poslušala različne radijske podkaste, sploh v krajih, kjer so doma grizliji. »Pri teh živalih je najpomembneje, da si glasen, da te opazijo, saj se te tako ustrašijo in umaknejo. Ni dobro, če ti naključno prečkajo pot. Zato sva kupila majhen zvočnik in v gozdu na glas poslušala različne oddaje. K sreči bližnjega srečanja z grizlijem nisva doživela, so ga pa drugi pohodniki, ki sva jih spoznala.« Tjaša je na poti povsem uničila dva para čevljev, domov se je vrnila z že dokaj uničenim tretjim parom treking tekaških čevljev. Za tako ekstremne podvige namreč pohodniški čevlji niso primerni. »Najhuje je bilo konec avgusta, ko ju je v Kanadi presenetil sneg. Po celodnevni hoji po snegu sem na dveh prstih dobila rahle ozebline. Ko se je sneg začel topiti, pot pa je bila zelo mokra, sem bila zelo zaskrbljena, da dobim še kakšne.« K sreči jih ni. Po vrnitvi domov zna zelo ceniti topel tuš, udobno posteljo in še marsikaj, kar ji je bilo prej samoumevno. Sedaj ve, da ni. Kot ve tudi, da je zanjo nedosegljivih zelo malo stvari. Tjaša konča: »Ko prehodiš transverzalo CDT, je nedosegljivo samo še vesolje.« a Bojana Špegel Aleš Rakun prvak s skuterjem Po tem, ko se je Aleš Rakun iz Poljan v občini Rečica ob Savinji krajši čas poskušal v moto kros, si je kupil mali dirkalni skuter razreda 70 in letos poleg odmevne zmage na dirkalnem poligonu za italijanski pokal v Milanu, doma s tremi prvimi, enim drugim ter enim tretjim mestom osvojil slovensko državno prvenstvo. Sedaj se spogleduje z Italijani, saj ugotavlja, da so pri nas nagrade predvsem pokali, stroški nakupa motorja, opreme ter treningov pa presegajo njegove finančne zmožnosti. Kot šampion ima morda več možnosti, da ga podpre kakšen resen pokrovitelj. Tako se bo 22-letni elektrikar morda že v prihodnji sezoni kosal z najboljšimi evropskimi vozniki dirkalnih skuterjev. a J. Miklavc Drsali bodo tudi v Šoštanju Šoštanj - Čeprav zadnja leta, odkar za drsališče poskrbijo v sosednjem Velenju, v Šoštanju ni več toliko drsalcev, kot jih je bilo pred tem, ko so jih kakšno sezono našteli 10.000, trajala pa je dlje, bodo drsališče postavili tudi letos. Na rokometnem igrišču v mestu bo ljubitelje drsanja navduševal pravi led. Drsanje bo brezplačno, za en evro pa si bo mogoče izposoditi drsalke. Računajo, da bodo sezono drsanja odprli 10. decembra, trajala pa bo do 20. januarja. a mkp Naš čas, 13. 10. 2016, barve: CM K, stran 14 14 modroBED! kronika «»^AS 3. novembra 2016 Terensko delo z odvisniki Program zmanjševanja škode zaradi uporabe nedovoljenih drog Program terensko delo z odvisniki od prepovedanih drog sodi v skupino nizkopražnih programov zmanjševanja škode pri osebah, ki uživajo prepovedane substance. V okviru Javnega zavoda Socio ga izvajamo že 10 let. Od leta 2016 nudimo svoje storitve tudi na območju mestne občine Velenje. Naš program je anonimen, vse oblike pomoči so brezplačne, uporabnikom sta zagotovljena zaupnost in diskretnost, vodi se le šifrirana evidenca. Terensko delo predstavlja enega najpomembnejših programov zmanjševanja škode v zvezi z uživanjem drog. Bistvena značilnost takega pristopa je, da se izvaja v okolju, v katerem uporabniki živijo in se družijo, s tem pa dosegamo tudi tisto skupino uživalcev, ki ni v stiku z drugimi ustanovami oz. programi pomoči. Tako uporabnikom omogoči- mo dostop do potrebnih informacij in pomoči takoj, prav tako pa imamo vpogled tudi v dogajanje na t. i. sceni drog. Naš program izvajamo s pomočjo vozila, ki je v celoti opremljeno za terensko delo z zasvojenimi kot svetovalna pisarna na terenu, ki ga je Sloveniji plačala Evropska unija. Terenski delavci nudimo tako socialne kot zdravstvene usluge ter nasvete: informiranje in svetovanje v zvezi s tveganim vedenjem in zmanjševanjem škode zaradi uživanja drog, informacije o možnostih različnih obravnav v ustreznih ustanovah in drugih programih za uporabnike drog, informacije o vključevanju v nadomestno zdravljenje, omogočamo spremljanje na različne naslove pomoči, razdeljujemo medicinske pripomočke za injicira-nje (različne tipe igel ter injekcij, alkoholne krpice, askorbinsko ki- slino, kondome), informativna gradiva (Stigmin »Žepni priročnik za varnejše injiciranje«), zgibanke o hepatitisu, različnih terapevtskih ustanovah z njihovimi kontakti. Uporabnike spodbujamo tudi k zbiranju in vračanju uporabljenih injekcijskih igel, organiziramo čistilne akcije in s tem prispevamo k večji varnosti širše okolice. Z vključitvijo v projekt I - SEE uporabnikom omogočamo anonimno oddajo vzorcev novih psihoaktivnih snovi za testiranje v Nacionalni fo-renzični laboratorij. Najnovejše terenske raziskave kažejo na dejstvo, da je na sceni uživanja drog v Sloveniji še vedno veliko zdravstvenih tveganj, povezanih z uživanjem drog: izmenjuje se pribor za injiciranje, poleg heroina se injicira tudi kokain, zdravila na recept, vedno več je novih psihoaktivni snovi in podobno. Z našim delom uporabnike vsakodnevno motiviramo in jih v procesih svetovanja in informiranja usmerjamo v aktivno preživljanje prostega časa, bolj zdrav življenjski slog ter aktivno vključevanje v družbeno življenje, saj se zavedamo pomena dejavnikov za življenje posameznika, ki pripada ranljivi skupini prebivalstva, ki ima težave z zasvojenostjo (primerna prehrana, pijača, vzdrževanje osebne higiene, dovolj spanja in gibanja, športne aktivnosti, ki jih zmorejo, usmerjanje v konstruktivno preživljanje prostega časa ...). Glavni cilj našega programa je, da uporabnike, ki še ne morejo ali ne želijo prenehati uživati drogo, spodbujamo k manj tveganim vedenjem, hkrati pa jih podpiramo pri vsaki pozitivni spremembi v življenju. a Nataša Verdinek, Suzi Kvas Raziskava o uporabi drog in alkohola med vožnjo Javna agencija RS za varnost v prometu izvaja raziskavo o uporabi drog, alkohola in drugih psihoaktivnih snovi med vožnjo motornega vozila. Med udeleženci cestnega prometa je prepovedanih drog iz leta v leto več, saj je poleg opitih med vozniki tudi precej ljudi pod vplivom različnih drog. Uživanje takšnih snovi v zadnjih dvajsetih letih narašča in pomeni obliko ogroženosti udeležencev v cestnem prometu. Ogroženi so zlasti mladostniki oziroma ciljna skupina med 17 do 39 letom, saj ti največkrat uživajo prepovedane droge. Agencija bo aktivnosti in same rezultate raziskave objavila decembra, ko se začne 3. del nacionalne akcije, ki preprečuje vožnjo pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi. Ker želijo ugotoviti, kako vozniki ocenjujejo stanje na tem področju, ali uživajo droge med vožnjo, kako ocenjujejo sebe in ostale udeležence v prometu ter kaj in kako bi sami spremenili, da bi se stanje izboljšalo, so na agenciji pripravili spletno raziskovalno anketo, ki jim bo v nadaljevanju pomagala pri pripravi dodatnih ukrepov na tem področju. Vprašalnik (najdete ga na https://www.1ka. si/a/105172), ki ga lahko izpolnite tudi vi, bo na spletu aktiven do vključno 20. novembra. Ni mu uspelo Velenje, 25. oktobra - Prejšnji torek v zgodnjih jutranjih urah so policiste obvestili, da so nepridipravi nepovabljeni vstopili v lokal Stiskarna pri velenjskem Zdravstvenem domu. Policisti so ugotovili, da je neznanec ponoči skušal vlomiti v lokal, a mu k sreči ni uspelo. Pri poskusu vloma je precej poškodoval vhodna vrata. Škode je za 1000 evrov. Iz avta ukradel denarnico Rečica ob Savinji, 25. oktobra - Na parkirišču pokopališča na Rečici ob Savinji je neznanec iz odklenjenega vozila ukradel denarnico z dokumenti in bančnimi karticami. Na bankoma-tu v Mozirju je kmalu po tatvini opravil dva dviga gotovine. Poškodoval ga je multikultivator Bevče pri Velenju, 25. oktobra - Prejšnji torek se je pri delu z multikultivatorjem poškodoval moški. Multikultivator je vozil po lokalni cesti, v bližini gasilskega doma v Bevčah je zavil na dvorišče pred stanovanjsko hišo, kjer se je najprej zaletel v smetnjak, po tem pa ga je multikultivator pri vožnji vzvratno pokopal pod seboj in ga vlekel nekaj metrov. V nesreči je moški dobil hude telesne poškodbe. Dvakrat preblizu Velenje, 26. oktobra - Velenjski policisti so v sredo dopoldne v Hudi luknji obravnavali prometno nesrečo, ki se je zgodila zato, ker je voznik vozil preblizu desnemu robu vozišča. Policisti so ga oglobili. Isti dan je počilo na Kidričevi cesti, kjer pa je bil vzrok nesreče prekratka varnostna razdalja. V nesreči je bil eden od udeležencev lahko telesno poškodovan. Pritisnil na napačno pedalo Šmartno ob Paki, 26. oktobra - Pri stanovanjski hiši v Skor-nem se je zgodila prometna nesreča, ko je voznik premaknil avto na svojem dvorišču. Pri tem je stopil na napačno pedalo in z avtom zapeljal po brežini. Avto se je prevrnil na bok, voznik pa je ostal ukleščen v vozilu. Pri prehitevanju zbil motorista Velenje, 27. oktobra - V četrtek zvečer je na cesti Velenje - Ška-le voznik osebnega avtomobila nepravilno prehiteval motorista. Pri prehitevanju je voznik avtomobila bočno trčil z nasproti vozečim motoristom, ki se je v nesreči hudo telesno poškodoval. Policisti so v postopku ugotovili, da motorist ni imel vozniškega dovoljenja, zato so motor zasegli. Zadevo so odstopili v obravnavo sodišču. Mimoidoča žensko pomagala rešiti iz jezera Šoštanj, 1. novembra - Na praznični torek je v šoštanjsko jezero padla starejša ženska. Iz vode sta ji pomagala dva mimoidoča, ki se jim za požrtvovalnost zahvaljujejo tudi policisti. Eden od njiju se je spustil v mrzlo vodo, da je lahko ženski pomagal na suho. Žensko so reševalci odpeljali v velenjski zdravstveni dom, kjer so ugotovili, da ni poškodovana. Iz POLICIJSKE beležke Najdeno - vrnjeno Velenje - Prejšnjo sredo je Velenjčanka šla po nakupih v Spar v velenjskem nakupovalnem centru. V žepu jakne je imela 200 evrov, ki jih je po nesreči izgubila v trgovini. Našla jih je poštena nakupovalka, ki jih je izročila blagajničarki. Ta jih je vrnila lastnici, ki se iskreno zahvaljuje pošteni najditeljici denarja. Bila je v prestolnici Vinska Gora, 25. oktobra - Policiste je v torek poklical krajan Črnove in jim zaupal, da pogreša ženo. Bil je torek, on pa je ni videl že od nedelje, ko sta se sprla. Pogrešano so še isti dan našli v Ljubljani. Sprla sta se pred blokom Šoštanj, 26. oktobra - Policisti so v sredo blažili spor med zunajzakonskima partnerjema. Prepirala sta se pred domačim blokom, pri tem pa niso padale le hude besede, saj je partnerka dobila lahke telesne poškodbe. Njenemu partnerju so policisti za neprimerno vedenje napisali plačilni nalog. Udaril soseda Velenje, 27. oktobra - V četrtek okoli 13. ure sta se na Kersnikovi ulici sprla soseda. Policisti so ugotovili, da je prijavitelj opravljal dela pri bloku, to pa ni bilo všeč njegovemu sosedu. Ta se je tako razjezil, da ga je celo udaril. Policisti so mu za neprimerno obnašanje napisali primerno visok plačilni nalog. Zabava ob (pre)glasni glasbi Šoštanj, 28. oktobra - V petek zvečer, malo po 22. uri, so policisti delali red v enem izmed gostinskih lokalov v Šoštanju, kjer je bila zabava očitno dobra, a ob preglasni glasbi. Ko so jo utišali, so lastniku napisali še plačilni nalog. Pomirila sta se na postaji Velenje, 29. oktobra - V soboto ponoči, okoli 23.30, so policisti odhiteli v blok na Kidričevi cesti, kjer naj bi se v stanovanju nekdo pretepal. Res sta se. Bila sta dva, oba pa sta pregloboko pogledala v kozarec. Ker ju tudi policistom ni uspelo pomiriti, so ju odpeljali s seboj na policijsko postajo. Domov sta odšla naslednji dan, ko sta se streznila in pomirila. Oba pa sta dobila tudi položnico za neprimerno vedenje, ob tem pa policisti še zbirajo podatke za morebitno kaznivo dejanje nasilništva. I* Adil Huselja varnostno ogledalo Varnost na cestah v jesenskih dneh Vstopili smo v november in glede na hiter življenjski ritem bo tudi ta hitro minil, ne glede, koliko smo stari, kaj delamo in kakšno bo vreme. Ali bo dneve zaznamoval novembrski dež ali sonce, bomo sicer videli in bo treba počakati. Dnevi so vse krajši in od prestavitve ure se bodo še dodatno skrajšali, kar bo vplivalo tako na naše aktivnosti kot tudi učinkovitost, saj sta tako počutje kot storilnost odvisna tudi od (dnevne) svetlobe in količine sonca. Jesenske razmere in okoliščine vplivajo tudi na našo varnost, predvsem tisto, ki se nanaša na prometno varnost na naših cestah in ne glede na to, v kakšni vlogi ali vrsti udeleženca v prometu se pojavljamo, smo prav vsi izpostavljeni poslabšanim in s tem tudi nevarnim jesenskim okoliščinam. Seveda, najbolj so izpostavljeni pešci in kolesarji. Nedolgo tega je v našem kraju v prometni nesreči umrla peška, ki je prečkala vozišče, pri tem pa je vanjo trčil voznik kombiniranega vozila. Isto jutro se je v približno istem času v okolici Ljubljane zgodila še ena smrtna prometna nesreča, v kateri je ravno tako voznik kombiniranega vozila trčil v pešca, ki je zaradi poškodb umrl na kraju nesreče. Glavni razlog za ogroženost pešcev, pa tudi kolesarjev, je zmanjšana vidljivost na cesti zaradi vse manj svetlega dela dneva, teme in mraka, ki v kombinaciji z meglo ali dežjem predstavlja precejšnjo oviro za vse udeležence v prometu. To je tudi razlog, da bi vozniki motornih vozil morali v tem času še bolj dosledno spoštovati omejitev hitrosti in biti pozorni na dogajanje na cesti. Le z osredotočeno vožnjo lahko pravočasno opazijo pešce ali kolesarje, ki so v teh razmerah slabše vidni. Ob tem je treba poudariti, da odgovornost ni zgolj v rokah voznikov, ampak tudi v rokah pešcev in kolesarjev, za katere ravno tako veljajo prometna pravila. Kot pešci se moramo zavedati, da smo manj opazni in da nas vozniki motornih vozil pozneje zaznavajo, kar je nevarno in ne omogoča ustreznega reagiranja ob zaznavi. In to velja zlasti za primere, ko prečkamo vozišče. Predvsem pa se moramo zavedati, da vozniki motornih vozil zaradi spolzkega vozišča ne morejo zavirati in se ustaviti tako kot na suhem vozišču. Za zelo učinkovito preventivno sredstvo se je v praksi pokazala uporaba odsevnih trakov, kresničk ali celo lučk. Pešci ali tekači z odsevnimi trakovi ali kresničkami so veliko bolje opazni tako na pločniku kot na vozišču, kar je zadosten razlog, da bi tovrstne pripomočke ali vsaj svetlejša oblačila morali vedno uporabljati, ko smo na cestnih površinah. Bolj kot bomo sami poskrbeli za našo vidnost in se manj zanašali, da bi nas drugi morali opaziti, bolj bomo poskrbeli za lastno varnost. V jesenskem času je po navadi veliko več dežja kot v ostalih obdobjih leta, kar pomeni, da so ceste mokre in spolzke. Spolzko vozišče zahteva več pozornosti in občutka za vožnjo, saj ob neprilagojeni hitrosti lastnostim ali stanju vozišča lahko hitreje izgubimo nadzor nad vozilom. Poleg prilagajanja hitrosti vožnje je treba biti dodatno pozoren tudi na varnostno razdaljo, ki naj bo na mokrem in spolzkem vozišču daljša kot na suhem vozišču, saj je zavorna pot na mokrem vozišču neprimerno daljša kot na suhem. Pri tem je treba poudariti tudi dejstvo, da vozišče v jesenskem času ni spolzko le zaradi dežja, ampak tudi zaradi intenzivnejšega rosenja in odpadlega listja. In če je prisotna še megla, ki se ponekod pojavlja v izrazitih pasovih in nas lahko na posameznem cestnem odseku preseneti, smo izpostavljeni vsem jesenskim nevšečnostim, ki so lahko tudi zelo nevarne in smo zaradi njih tudi ogroženi ali celo poškodovani. Ker so jutranje temperature vse nižje in se tudi 15. november približuje, je prav, da v teh dneh poskrbite tudi za menjavo pnevmatik in namestite zimske, s čimer boste izboljšali oprijem vozila in tako naredili dodaten ukrep za lastno varnost in varnost ostalih udeležencev v prometu, pa še gneči v vulkanizerskih delavnicah se boste tako izognili. Srečno! Sprememba uradnih ur policijske pisarne Šoštanj, 1. november - Velenjska policijska postaja ima v Šoštanju svojo pisarno. 1. novembra v njej spreminjajo uradne ure, saj jih prilagajajo delovanju pisarne Upravne enote. Tako bodo poslej uradne ure ob ponedeljkih med 10. in 12. uro in ob četrtkih med 12. in 15. uro. a bš Naš čas, 3. 11. 2016, barve: CM K, stran 15 3. novembra 2016 «»SÜAS UTRIP 15 Eksplozija, evakuacija in gašenje Zadnja oktobrska gasilska taktična vaja je potekala v objektu Turna, kjer bodo proizvajali nove ponije - V vaji sodelovali tudi zaposleni v Gorenju HOROSKOP Velenje, 27. oktobra - Prejšnji četrtek so točno ob 11. uri dopoldne zatulile gasilske sirene. Kmalu za tem so po Velenju odmevale še tiste, ki jih na nujni vožnji uporabljajo gasilci in reševalci. Hiteli so mimo železniške postaje proti objektu Turna v podjetju Gorenje. Tam je namreč stekla še zadnja letošnja taktična gasilska vaja, imenovana Oktober 2016, ki je bila zanimiva tudi za opazovalce. Vajo je pripravila Poklicna gasilska enota (PGE) Gorenje v sodelovanju z gasilskim poveljstvom MO Velenje. Predpostavka je bila požar in posledično eksplozije tlačne posode na viličarju v proizvodnji nove tovarne ROG, pri tem se je poškodovalo nekaj delavcev tako v proizvodnji kot na strehi objekta, kjer je tudi sončna elektrarna. Prav tako je zaradi eksplozije prišlo do poškodovanja stene v podjetju Firep. Zaradi večjega števila poškodovanih oseb in možnosti razširitve požara na celoten objekt je vod- Vaja v Gorenju je bila obsežna. Evakuirali so kar 124 oseb, od tega jih je medicinsko pomoč potrebovalo 13. ja intervencije alarmiral celotno gasilsko poveljstvo mestne občine Velenje, torej vseh 7 prostovoljnih gasilskih društev, ekipo civilne zaščite v podjetju Gorenje, reševalno postajo ZD Velenje in Varovanje Gorenje. V vaji je sodelovalo 92 gasilcev in 24 gasilskih vozil. Evakuirali so kar 124 oseb, medicinsko oskrbovanih poškodovancev pa je bilo 13. a bš Iz Sončnega parka pregnali zle duhove V vili Rožle so pripravili otroško kavarno, na kateri so dolbli buče Velenje, 28. oktobra - Dolbe-nje buč na slovenskem obstaja že dolgo. Gre za staro šego, ki ni neposredno povezana z "nočjo čarovnic", kot jo poznamo danes iz anglo-saksonskega sveta. Tako so na primer v času pobiranja pridelkov v panonskem delu dolbli buče in prirejali praznike buč že davno pred tem, ko smo v Slovenijo uvozili »halloween«.. Tudi v istrskih vaseh so v tem jesenskem času praznili buče, 31. oktobra, na predvečer dneva mrtvih, pa so zvečer vanje dali goreče sveče in vse skupaj postavili pred hiše. Točno to slovensko šego že dolga leta ohranja velenjska Medobčinska zveza prijate- Dolbenje buč je zabavno, zahteva pa tudi malce spretnosti. ljev mladine. Letos so ga obudili tik pred začetkom praznikov, v petek popoldne in zvečer, ko so otroci uporabili vso svojo fanta- zijo in ob pomoči staršev izrezali zanimive buče. Ko je Sončni park prekrila tema, so jih razstavili in v njih prižgali svečke. Tako so tudi iz vile Rožle in sončnega parka odgnali zle duhove. a bš Barvita jesen v Šaleku V četrtek, 27. oktobra, je Čutni vrt OŠ Šalek zažarel v pisanih jesenskih barvah. Učenci, njihovi starši, krajani Šaleka in učitelji so v sončnem popoldnevu skupaj doživljali in spoznavali barvitost jeseni. Narava je znova postregla z obilico plodov. V jesensko obarvanih delavnicah so otroci izdelovali dekoracije, krasili buče in delali pisane jesenske kolaže. Nekateri so se zabavali ob iskanju skritega zaklada, na poti do cilja so morali razvozlati kar nekaj ugank. Spoznali so starodoben način prešanja jabolk in preizkusili pripomočke, ki jih imajo v Muzeju Velenje in so jih nekdaj ljudje uporabljali pri tem opravilu. V različnih krajih slovenskega podeželja poznajo kmetje različna imena za ja-bolčnik. Pri nas mu rečemo tol-kec. Ime je dobil po tem, ker jabolk pred stiskanjem niso mleli, ampak tolkli v lesenem koritu s štokom, ki se je imenoval tolkec. Okušali so svež jabolčni sok, narejen iz jabolk, ki jih je prispevalo Sadjarstvo Turn KZ Šaleška dolina, in ugotovili, kako zelo okusen je lahko tudi brez dodatkov. Med ustvarjanjem in igro se je po vrtu širil prijeten vonj po pečenem kostanju. Bogato obložene mize so vabile k sladkanju s pečenimi jabolki in kostanjem. Manjkali niso niti suhi krhlji in posušene bučnice. Čutni vrt je povezal šolo s krajem, jesensko popoldne pa je ob druženju kar prehitro minilo. a Andreja Zelenik T Oven 21. 3. - 20. 4. V teh dneh si boste lahko privoščili vse tisto, kar si že dolgo želite, zato se nikar več ne smilite sami sebi. Venomer imate namreč občutek, da vesolje že nekako poskrbi, da se vam nič ne izide po vaših željah. Nikoli pa se ne vprašate, koliko ste za to krivi sami. Zvezde vam svetujejo, da izkoristite te jesenske dneve in jih, če je le mogoče, preživite na svežem zraku. Če imate možnost, si vzemite kakšen zgodnji novembrski dan samo za lenarjenje, saj se vam zna zgoditi, da boste zaradi preobilice stresa sicer zboleli. Kar se denarja tiče, pa ne boste mogli biti zadovoljni. Tudi stiskanje pasu tokrat ne bo pomagalo. Razmislite o kakšnem dodatnem delu, da pokrpate primanjkljaj. Ö Bik 21. 4. - 20. 5. Nimate radi presenečenj. Zato v teh dneh raje ne delajte prenagljenih načrtov, saj veste, da se morate še prej posvetovati z vašimi bližnjimi. Če tega ne boste storili, vam znajo zameriti ali pa povsem narobe razumeli vaše želje in potrebe. Če boste vse organizirali sami, ni dvakrat za reči, da vam ne bo uspelo vsega opraviti pravočasno. Zato le prosite za pomoč. Prepirov si v teh dneh najmanj želite, saj se vam zadnje čase dogajajo stvari, ki vas ne morejo spraviti v dobro voljo. Z malo potrpežljivosti in sodelovanja pa lahko situacijo razrešite mirno. Ne pustite, da vas težave vržejo iz tira pred sodelavci, saj nekdo samo čaka na vašo napako. 2 Dvojčka 21. 5. - 21. 6 Še nekaj dni boste mirni kot že dolgo ne. Ugotavljali boste, kako blagodejni so za vašo dušo in telo dnevi, ko vas nihče ne preganja in vam ni treba gledati na uro. Ni jih več ostalo veliko, zato polno uživajte v njih. Ze v ponedeljek se boste v službi verjetno zapletli v resen prepir. Reagirajte kar se da mirno in premišljeno, saj bo ta izzvan. Ukvarjajte se le s svojimi zadevami in pustite pri miru drugače misleče. Čeprav imate velikokrat prav, vam bo tokrat trma le škodovala. Doma vas čaka prijetno presenečenje, ki ga ne boste pričakovali. Če se boste izkazali, pa lahko pričakujete tudi lepo darilo in to od tistega, ki zelo težko kaj da, ker je skop. © Rak 22. 6. -22. 7. Ne razmišljajte preveč, ko vas bodo skušali pregovoriti, da se vključite v projekt, ki bo od vas zahteval veliko časa in denarja. Raje ravnajte po lastnem občutku, ki vas redko prevara. Če mislite, da bo šlo, recite, da, če ne raje karv startu povejte, da vas ne bo zraven. Zdravje bo v teh dneh odvisno od naporov, ki jih boste privoščili možganom in telesu. Takoj, ko boste pretiravali, se bodo oglasile stare težave. Prestrašile vas bodo, saj bo tokrat huje kot je bilo doslej. Tokrat res mislite le nase in se ob tem zavedajte, da bo le malo tistih, ki vam bodo stali ob strani, če resno zbolite. Zato se imejte bolj radi. Partner bo videl, kaj se dogaja z vami, a bo modro molčal. Lev 23. 7. - 23. 8. V teh dneh boste doma več kot po navadi in spet boste ugotavljali, da zna to biti precej naporno. Odnosi z družinskimi člani bodo sicer boljši, odlični pa žal ne bodo. Zato boste krivi tudi vi, čeprav tega ne boste priznali. Do vas se bodo namreč obnašali točno tako kot se vi obnašate do njih. In to že nekaj časa. Partner ne bo imel več veliko razumevanja za vaše početje, zato zna ob koncu tedna priti do še večje napetosti med vama. O ljubezni že nekaj časa ne razmišljate več, vse bolj ugotavljate, da gre v vajinem odnosu vse bolj za navado. Skupaj ostajata tudi zato, ker vaju je strah osamljenosti. In zapletov, ki bi jih lahko prinesel konec zveze. Tffp Devica 24. 8. - 23. 9. Čeprav zadnje čase kar prekipevate od energije, v vašem življenju že nekaj časa manjka pravega adrenalina. Zelite si, da bi spet čutili metuljčke v trebuhu, pa niti ni treba, da bi jih povzročala ljubezen. Srečni bi bili že, če bi se lahko veselili prihodnosti zato, ker bi se vam v njej obetalo več razburljivih dogodkov. Ze jutri se boste odločili, da ne boste več samo čakali, ampak da boste za bolj zanimivo življenje poskušali poskrbeti tudi sami. Ker vam pri zdravju in financah kaže izjemno dobro, si boste lahko uresničili željo, ki bo v teh dneh postala projekt. Z njim se bodo vrnili tudi metuljčki in prava doza adrenalina. Tehtnica 24.9. - 23.10. Nekdo, s katerim nista v najboljših odnosih, vas bo prosil za pomoč. Takoj boste posumili, da njegova prošnja ni iskrena. Sploh, ker ne boste točno vedeli, kaj se dogaja z njim in zakaj je izbral prav vas. Ker boste pametno reagirali, se bo vse dobro izteklo. Dobro pa bi bilo, da o tem sploh ne govorite. Če boste tokrat izrabili zaupanje, vam bo namreč še kako žal, saj ga boste zelo težko povrnili. Samskim se ob koncu tega tedna obeta avantura ali le konkreten flirt, ki bo dvignil vašo samozavest. Vezani pa se v teh dneh tudi ne boste imeli nad čim pritoževati. Partner vas bo razvajal kot že dolgo ne. Škorpijon 24.10. - 22. 11. Čas bo v teh dneh tekel še hitreje kot običajno. Ne tarnajte, sprijaznite se s tem, da bo verjetno tako vse do božičnih praznikov. Lotite se dela, ki je neodložljivo, predvsem pa nič več ne prelagajte na jutri. Če ste pametni in se imate vsaj malo radi, boste zavrnili tudi vse nove ponudbe, pa naj bodo še tako mamljive. Ne, ni vse v denarju. Ta vam ne bo koristil, če boste zato, da ga zaslužite, žrtvovali ves prosti čas in družinsko življenje. Obrnite nov list in se osredotočite na prihodnost. Ze ta konec tedna pa si privoščite vsaj eno zabavo, ker jo nujno potrebujete. Napeti ste kot struna, zato tudi niste tako učinkoviti kot po navadi. Strelec 23.11.-21.12. Dogajalo se vam bo premalo, da bi bili povsem zadovoljni s svojim življenjem. Zato boste veseli, ko bo nekdo od vaših dobrih prijateljev poskrbel, da bo ta konec tedna drugačen. Sicer vas bo močno presenetil in boste sprva kar malce jezni nanj. Potem pa boste v dogodivščini uživali kot že dolgo ne. Sprav boste imeli malo slabe vesti, ker boste uživali sami, brez partnerja. Ob njegovi čudni reakciji pa vas bo slaba vest zapustila. V trenutku. Vprašali se boste celo, zakaj tako potrpežljivo prenašate vse muhe svojega partnerja. In če boste iskreni, boste ugotovili, da zato, ker ga imate še vedno radi. Če mu boste to pokazali, se bo spremenil tudi njegov odnos do vas. Kozorog 22.12.-20.1. Zdravje vam bo v teh lepih jesenskih dneh dobro služilo tudi zato, ker boste veliko vlagali vanj. Vztrajajte pri svojih navadah, saj se nanje še sami navajate. Vsekakor se vam bo sprememba življenjskega sloga obrestovala. Da imate več energije in volje do življenja boste ugotavljali že v naslednjih dneh. Stanje pa bo celo iz dneva v dan boljše. Motilo pa vas bo, ker razpoloženje v službi ne bo najboljše. Nezaupanja med sodelavci bo žal vsak dan več. Tokrat ne boste mogli le zamahniti z roko in reči: »Kaj me briga«. Ker vam preprosto ne more več biti vseeno. To, kar se dogaja, že vpliva na uspešnost pri delu. Tudi vašo. Zato vas vse bolj moti. Vodnar 21.1.-20.2. Delo in še enkrat delo. To bo vaš vsakdanjik od ponedeljka dalje. Ker ste se sami odločili, da bo tako, sedaj nikar ne tarnajte. In zdržite. Sploh, ker veste, zakaj ste si ga naložili več kot običajno. Denar, ki ga boste zaslužili, ste porabili že vnaprej. Do ponedeljka je še nekaj dni, ki jih lahko preživite točno tako kot si želite. S partnerjem bosta v teh dneh kovala skupne načrte za prihodnost in ob tem zelo uživala. Dovolj vama bo, da sta v družbi drug z drugim, nikogar ne bosta potrebovala, da bi vama bilo lepo. Zdravje ne bo več tako trdno kot je bilo, zato bolj pazite nase. Kljub temu da v dobro kondicijo vlagate veliko truda in časa, bo stres žal naredil svoje. X Ribi 21.2.-20.3. Zadnje čase vas obkrožajo ljudje, ki vam ne želijo nič dobrega. Ob tem pa se vam prilizujejo in vas celo glasno hvalijo. Bodite pozorni nanje. Predvsem pa, čim prej ločite zrno od plevela, saj se boste sicer opekli. In to s pomočjo tistega, ki se je zdel najmanj nevaren in najbolj iskren. Tokrat bo tudi partner težko sprejel in razumel, kar se vam bo dogajalo, saj vas potrebuje kot že dolgo ne. Vi pa ne boste imeli dovolj časa zanj, kar vam bo zelo zameril. Sploh, ker bodo njegovi očitki, da se raje posvečate delu, kot domu imeli svojo težo. Bližnji sorodnik vas bo prosil za veliko uslugo. Vseeno premislite, saj lahko z njo preveč izpostavite sebe. Po nepotrebnem. Četrtek, 3. novembra Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 16 TV SPORED »»^AS B. novembra 2016 Petek, 4. novembra Sobota, 5. novembra Nedelja, 6. novembra Ponedeljek, 7. novembra Torek, 8. novembra Sreda, 9. novembra TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 05.55 Kultura 06.00 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobrojutro 08.00 Poročila 08.08 Dobrojutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.40 Turbulenca: Zdrav duh v zdravem telesu 12.25 Moji, tvoji, najini, 5/17 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Memento mori, dok. film 14.20 Slovenci v Italiji: Univerzitetni študij 15.00 Poročila 15.10 Pod drobnogledom, tv Lendava 15.55 Točka preloma 16.25 Profil 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Ugriznimo znanost: Novi hladilniki 17.55 Novice 18.00 Utrinek: Huša zelišč 18.05 Knjiga o džungli, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 21.25 Globus 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Sveto in svet: Žrtvovanje 00.40 Ugriznimo znanost: Novi hladilniki 01.05 Profil, ponov. 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Dnevnik, ponov. 02.50 Info-kanal TV SLO T 06.00 To bo moj poklic: Stavbni stekla in steklopihalec, 1. del 06.25 Otroški kanal 07.00 Ozi bu, ris. 07.05 Ulica sanj, ris. 07.15 Liki, ris. 07.20 Pavle, ris. 07.25 Timi gre, ris. 07.35 Tinka in Žverca, ris. 07.45 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.55 Medo in Mica, ris. 08.00 Bacek Jon, ris. film 08.30 Princ Ki-ki-do: Balon 08.35 Danov Dinosvet, otr. nan. 09.00 Ernest in Celestina, franc. film 10.15 Kulturni vrhovi: Limbarska gora, dok. odd. 10.45 Točka, glasb. odd. 11.45 Med valovi 12.25 Kino Fokus 12.50 Alpe, Donava, Jadran 13.35 Dobro jutro 16.35 Čarokuhinja pri atu: Notranjska 16.55 Vonj dežja na Balkanu, 6/14 18.00 Halo TV 19.05 Male sive celice, kviz 20.05 Odkrivamo Južno Ameriko - pepelke iz revnih četrti, dok. ser. 20.55 Avtomobilnost 21.30 Ambienti 22.00 Ljubezen je popoln zločin, belg. film 23.45 Slovenska jazz scena 00.35 Točka, glasb. odd. 01.20 Halo TV 02.15 Zabavni kanal 05.10 Točka, glasb, odd 05.55 Kultura 06.00 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.55 Ugriznimo znanost: Novi hladilniki 12.25 Moji, tvoji, najini, 6/17 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Tarča 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Nesmrtnik, dok. odd. 16.35 Duhovni utrip 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.15 Piknik s torto, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Slovenski pozdrav, zabav. odd. 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Sladko vonj po uspehu, am. film 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik, ponov. 02.10 Info-kanal TV SLO T 06.00 To bo moj poklic: Stavbni steklar in steklopihalec, 2. del 06.25 Otroški kanal 07.00 Ozi bu, ris. 07.05 Ulica sanj, ris. 07.15 Liki, ris. 07.20 Pavle, ris. 07.25 Timi gre, ris. 07.35 Tinka in Žverca, ris. 07.45 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.55 Medo in Mica, ris. 08.00 Krtek - filmska zvezda, ris. film 08.30 Roža, ris. film 08.35 Danov Dinosvet, otr. nan. 08.55 Lajf je čist odbit!, ris. film 09.00 Nosorog Oto, danski film 10.30 Kulturni vrhovi: Crngrob, dok. odd. 11.00 Halo tv 12.10 Točka, glasb. odd. 13.10 Dobro jutro 15.35 O živalih in ljudeh, izob. odd. 15.15 Na vrtu, izob. odd. 16.55 Vonj dežja na Balkanu, 7/14 18.00 Halo TV 19.05 Nodi v Deželi igrač, ris. 19.15 Firbcologi 19.45 Infodrom 20.05 Povratne steklenice, češki film 21.50 Možganske vragolije Katherine Mills 22.40 Polnočni klub: Kako preživeti službo? 23.50 Točka, glas. odd. 00.35 Halo TV 01.30 Zabavni kanal 05.45 Migaj raje z nami, odd. za razg. življenje 06.00 07.00 07.10 07.33 07.40 0B.10 0B.25 09.20 09.50 10.S0 11.0S 12.0S 12.20 14.30 1S.30 16.30 16.55 1750 1B.SS 1B5B 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.20 01.55 loci«, giasD. oaa. pop POP 06.00 24ur, ponov. 24ur, ponov. Zebra Zigbi, ris. Čebelica Maja, ris. Gospodična Zuža,r is. Slonček Benjamin, nan. Tv prodaja Dr. Oz, am. ser. Tv prodaja Ostani z menoj, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Tv prodaja Mladi letalci, am. film Ostani z menoj, nan. Sestrske vezi, nan. 24ur popoldne Utripajoča srca, nan. Moja mama kuha bolje! 24ur, vreme 24ur Usodno vino, nan. Survivor 24urzvečer Na čelu države, nan. Na kraju zločina, nan. Glavna sestra Hawthorne, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči © 06.00 07.00 07.10 07.35 07.40 0B.10 0B.25 09.20 0950 1050 11.0S 12.0S 12.20 14.30 1S.30 16.30 16.55 1750 1B.SS 1B5B 20.00 21.00 22.00 22.55 23.30 23.35 01.55 02.30 24ur, ponov. Zebra Zigbi, ris. Čebelica Maja, ris. Gospodična Zuža, ris. Slonček Benjamin, ris. Tv prodaja Dr. Oz, am. ser. Tv prodaja Ostani z menoj, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Tv prodaja Zaradi Winnija Dixieja, am. film Ostani z menoj, nan. Sestrske vezi, nan. 24ur popoldne Utripajoča srca, nan. Moja mama kuha bolje! 24ur, vreme 24ur Usodno vino, nan. Survivor Survivor: Na robu preživetja 24ur zvečer Eurojackpot Pokora, ang. film 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Pogovor s studiu 11.05 Pop Corn: Tabu, Mary Rose 12.05 Videospot dneva 12.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 13.00 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Pikin studiu 2016/4 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža: Navihani muzikanti, Kumske punce 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Mura Raba TV 21.50 Videospot dneva 21.55 Iz oddaje Dobro jutro 22.55 Strokovnjak svetuje: Bonton na počitnicah 23.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.55 Videostrani, obvestila 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Naj viža: Navihani muzikanti, Kumske punce 11.20 Videospot dneva 11.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.20 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Pikin studio 2016 /5 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice, Ukrajina 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Vurberk 2016, 1. del 22.20 Videospot dneva 22.25 Iz oddaje Dobro jutro 23.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.55 Videostrani, obvestila 05.50 Kultura 06.00 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Juvi 07.05 Smrkci, ris. nan. 07.30 Nodi v Deželi igrač, ris. 07.40 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.50 Studio kriškraš: Ribolov 08.15 Ribič Pepe, ponov. 08.35 Mulčki, ris. 08.45 Firbcologi 09.10 Mulčki, ris. 09.15 Male sive celice, kviz 10.05 Infodrom 10.15 Osvežilna fronta: Seks 10.40 Pasavec, dok. anim. odd. 10.50 Zverinice prijateljice, pravljica 11.25 Princ Ki-ki-do: Balon 11.30 Zvitorepec, anim. film 11.50 Od blizu: msgr. Alojz Uran 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu, svet. odd. 14.20 Ambienti 15.05 Svetle luči in veliki umi: Pariz, 2/3 16.00 Zaljubljeni v življenje, izbor 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Moj pogled na znanost: 50 let reaktorja Triga, 1. del, 1/4 17.55 Z vrta na mizo 18.25 Ozare 18.40 Zu, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Vse je mogoče 21.35 Prevara, 10/10 22.35 Poročila, šport, vreme 23.05 Večna ljubimca, nem. film 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Dnevnik, ponov. 02.35 Info-kanal TV SLO T 05.45 Točka, glasb. odd. 06.30 Na lepše 07.00 Najboljše jutro 09.15 Dober dan 10.20 Za zadnjim vogalom ... je tihi teden 11.30 Čez planke: Šrilanka 12.25 Čarokuhinja pri atu: Notranjska 12.55 10 domačih 13.45 13. festival »Sredi zvezd 2016«, Žalec, posn. koncerta ob otvoritvi Tedna ljubiteljske kulture Popšop Zgodba Ljubljanskega maratona, dok. film Doktor Martin (VII.), 3/8 Doktor Martin (VII.), 1/8 Možganske vragolije Katherine Mills Infodrom Osvežilna fronta: Seks Charliejev svet, am. film Bučke, satir. inf. parodija Zvezdana Popšop Aritmični koncert - Same babe, 15.55 16.30 17.30 17.30 18.25 19.20 19.30 20.05 21.45 22.10 22.50 23.20 ponov. 00.35 Bleščica, odd. o modi 01.05 Zabavni kanal 05.15 10 domačih, ponov. 05.45 Polnočni klub: Kako preživeti službo?, ponov. 07.00 Ziv žav sledi Ozi bu, ris. 07.05 Poldi, ris. 07.10 Minka, ris. 07.15 Timi gre, ris. 07.25 Kioka, ris. 07.35 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. 07.40 Nodi v Deželi igrač, ris. 07.50 Medo in Mica, ris. 08.00 Peter Zajec, ris. 08.10 Tilka in prijatelji, ris. 08.20 Traktor Tom, ris. 08.30 Pujsa Pepa, ris. 08.35 Zu, ris. 08.50 Knjiga o džungli, ris. 09.00 Frančkov Fonzek, ris. 09.15 Bacek Jon, ris. 09.25 Med odmorom, 10/13 10.00 Nedeljska maša, prenos iz župnije Šentrupert 10.55 Na obisku 11.25 Obzorja duha: Papež na Švedskem 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.25 Slovenski pozdrav, zabav. odd. 15.20 Marty, am. film 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Tilka in prijatelji, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Princ na belem konju, 2/3 20.40 Intervju: Janez Lavre 21.35 Kamčatka - zdravilo proti sovraštvu, dok. odd. 22.20 Poročila, šport, vreme 22.50 Giacomo Puccini: Gianni Schicchi, posn. opere iz Los Angelesa 23.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.20 Dnevnik, ponov. 01.15 Info-kanal TV SLO T 07.00 Duhovni utrip, ponov. 07.30 Glasbena matineja 09.05 Nevidni spomeniki, dok. odd. 09.55 Za zadnjim vogalom ... se učijo kuševat 11.05 Čez planke: Kitajska 12.15 Zogarija 13.00 Moj pogled na znanost: 50 let reaktorja Triga, 1. del, % 13.25 Zvezdana 14.05 Avtomobilnost 14.50 Rokomet, Portugalska : Slovenija, kvalif. za EP 2018 (M), prenos iz Lizbone 16.50 Ambienti 17.20 Doktor Martin (VII.), 4/8 18.15 Mit Klementa Juga, dok. odd. 19.05 Z glasbo in s plesom, dok. odd. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Svetle luči in veliki umi: New York, 3/3 20.55 Zapuščina (I.), 8/10 21.55 Bučke, satir. inform. parodija 22.25 Turneja, franc. film 00.10 Vikend paket, ponov. 01.30 Rokomet, Portugalska : Slovenija, kvalif. za EP 2018 (M), posn. 03.05 Zabavni kanal OS.SO 06.0S 06.55 07.00 07.0B 0B.00 0B.0B 09.00 09.0B 10.00 10.0B 10.15 10.40 11.10 11.55 12.25 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.40 16.20 17.00 17.30 17.55 1B.00 1B.15 1B.20 1B.55 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.40 00.35 01.00 01.55 Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Z vrta na mizo 10 domačih Vem!, kviz Kaj govoriš?=So vakeres? Moji, tvoji, najini, 7/17 Dnevnik, šport, vreme Sveto in svet: Zrtvovanje Osmi dan Poročila Dober dan,Koroška Firbcologi Z glasbo in s plesom - Godec, zaigraj na škant, da pokažemo nov gvant! Poročila, šport, vreme Osvežilna fronta Novice eRTeVe Zajček Belko, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, šport, vreme Tednik Studio city Poročila, šport, vreme Umetnost igre Glasbeni večer Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal 05.35 Kultura 05.40 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobrojutro 08.00 Poročila 08.08 Dobrojutro 09.00 Poročila 09.08 Dobrojutro 10.00 Poročila 10.08 Dobrojutro 11.15 Vem!, kviz 11.45 Obzorja duha: Papež na Švedskem 12.25 Moji, tvoji, najini, 8/17 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.30 Studio city 14.40 NaGlas! 15.00 Poročila 15.10 Lučka, tv Lendava 15.40 Studio kriškraš: Ribolov 16.00 Ribič Pepe 16.25 Profil: Youri Vamos 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Posebna ponudba 17.55 Novice 18.10 Bacek Jon, ris. 18.10 Pavle, ris. 18.15 Pujsa Pepa, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Doktorica Fosterjeva, 2/5 21.00 Ameriške volitve 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Ameriške volitve 00.05 Profil: Youri Vamos 00.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.55 Dnevnik, ponov. 01.50 Info-kanal 03.50 Odmevi, ponov. 01.55 Info-kanal ^^ TVSLOr TVSLOr 06.00 To bo moj poklic: Avtokaroserist, 06.00 To bo moj poklic: Avtokaroserist, 1. del 06.25 Otroški kanal 07.00 Ozi bu, ris. 07.05 Ulica sanj, ris. 07.15 Liki, ris. 07.20 Pavle, ris. 07.25 Timi gre, ris. 07.35 Tinka in Žverca, ris. 07.45 Fifi in cvetličniki, ris. 07.55 Medo in Mica, ris. 08.00 Hrček Miha, ris. 08.05 Zgodbe iz školjke: Kmet in medved 08.40 Točka, glasb. odd. 09.40 Duhovni utrip 10.15 Halo tv 11.20 Dobro jutro 14.05 Polnočni klub: Kako preživeti službo? 15.30 Ljudje in zemlja 16.20 Avtomobilnost 16.55 Vonj dežja na Balkanu, 8/14 18.00 Halo TV 19.00 Robotki, ris. 19.10 Nodi v Deželi igrač, ris. 19.25 Studio kriškraš: Ribolov 20.00 Zadnji tango v Halifaxu, 2/6 20.55 Zapuščina, 9/10 21.55 Zavod za zaposlovanje, 4/6 22.20 Spomini: Janko Heberle, 2. del 23.15 Zaznamovani: po sledeh srednjeameriških tolp, dok. odd. 00.10 Halo TV 01.05 Točka, glasb. odd. 01.50 Zabavni kanal 06.00 To bo moj poklic: Avtokaroserist, 2. del 06.25 Otroški kanal 07.00 Ozi bu, ris. 07.05 Ulica sanj, ris. 07.15 Liki, ris. 07.20 Pavle, ris. 07.25 Timi gre, ris. 07.40 Pujsa Pepa, ris. 07.45 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.55 Medo in Mica, ris. 08.00 Hrček Miha, ris. 08.05 Zgodne iz školjke: Juvi 08.10 Zgodbe iz školjke: Povodni mož 08.45 Žogarija 09.30 Točka, glasb. odd. 10.35 Moj pogled na znanost: 50 let reaktorja Triga, 1. del, 1/4 11.00 Halo TV 12.05 Dobro jutro 14.15 Dober dan 15.20 Vse je mogoče 16.55 Vonj dežja na Balkanu, 9/14 18.00 Halo TV 19.05 Robotki, ris. 19.15 Nodi v Deželi igrač, ris. 19.25 Sara in Raček, ris. 19.35 Čarlijev cirkus, otr. ser. 19.40 Za devetimi gorami, pravljica za otroke 19.55 Opus 1, plesna miniatura 20.05 Anonimni darovalci sperme, dok. odd. 21.00 Zapuščina (I.), 10/10 22.05 Ginger in Rosa, ang. film 23.40 Točka, glasb. odd. 00.25 Halo TV 01.20 Zabavni kanal 04.30 Ameriške volitve 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.55 Umetnost igre 12.25 Moji, tvoji, najini, 9/17 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.30 Intervju: Janez Lavre 14.25 Globus 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Male sive celice, kviz 16.25 Profil 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Turbulenca, svet. odd. 17.55 Novice 18.05 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. 18.15 Medo in Mica, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Začetniki, am. film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Geometrija življenja, 1/3 00.05 Turbulenca, svet. odd. 00.45 Profil 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Dnevnik, ponov. 02.30 Info-kanal TV SLO T 06.00 To bo moj poklic: Zdravstveni tehnik, 1. del 06.25 Otroški kanal 07.00 Ozi bu, ris. 07.05 Ulica sanj, ris. 07.15 Liki, ris. 07.20 Pavle, ris. 07.30 Timi gre, ris. 07.35 Pujsa Pepa, ris. 07.45 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.55 Medo in Mica, ris. 08.00 Nočko: Doktor vseved, odd. za gluhe in naglušne 08.05 Zdodbe iz školjke: Moje rožnato življenje, dok. film 08.25 Lučka, tv Lendava 09.10 Točka, glasb. odd. 10.10 10 domačih 10.55 eRTeVe 11.10 Halo TV 12.20 Dobro jutro 14.30 Dober dan 15.20 Vikend paket 16.55 Vonj dežja na Balkanu, 10/14 18.00 Halo TV 19.00 Nodi v Deželi igrač, ris. 19.10 Sara in Raček, ris. 19.20 Ribič Pepe 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Na utrip srca: Romantika, 5/8 20.45 Za glasbo živimo, 200 let javnega glasb. šolstva 21.20 Charlatan Magnifique, dok. film o Magnificu, 1. del 22.05 Bleščica, odd. o modi 22.35 Aritmija 23.05 Aritmični koncert - Karmakoma 23.55 Točka, glasb. odd. 00.40 Halo TV 01.40 Zabavni kanal 06.00 07.00 07.01 07.20 07.40 0B.05 0B.15 0B.40 0B.45 0B.50 09.15 09.40 09.55 10.20 10.45 11.00 11.55 12.55 13.10 14.05 15.00 15.55 16.55 17.55 1B.55 1B.5B 20.00 21.50 23.35 01.20 02.20 0B.25 0B.55 09.00 09.40 10.10 10.30 10.35 10.40 11.40 12.10 15.00 15.30 17.25 17.55 1B.00 1B.35 1B.40 19.05 19.55 20.00 20.25 20.30 00.00 pop pop 05:10_ 05:10 g q a h Sašu 24ur, ponovitev »6.00 24ur, ponov. J 1JU| J 0T0 čira čara 07.00 0T0 čira čara % Q 24Ur, ponov. 06.00 24ur, ponov. ' 24ur, ponovitev OTO čira čara Yoohoo in prijatelji, ris. Chuggington, ris. Tačke na patrulji, ris. Telebajski, ris. Turbo, ris. Fun with Flupe, ris. Pravljična šola, ris. Mia in jaz, ris. Divja brata Kratt, ris. Super ekipa, ris. Lego Nexo vitezi, ris. Čudežna ura Yo Kai, ris. Tv prodaja Naša mala klinika, nan. Naša mala klinika, nan. Tv prodaja Zdravnica malega mesta, nan. Zvit in ^prebrisan, nan. Ameriška super varuška, am. ser. Survivor, ponov. Survivor, ponov. Survivor, ponov. 24ur vreme 24ur Salt, am. film Nora dekliščina, am. film Zapleti na poroki, am. film Šerifova pravica, nan. Zvoki noči 06.00 07.00 07.01 07.20 07.40 0B.05 0B.15 0B.40 0B.45 0B.50 09.15 09.40 10.05 10.20 11.10 12.10 12.25 13.20 15.10 16.05 17.55 1B.55 1B.5B 20.00 22.35 00.55 01.55 24ur, ponov. OTO čira čara Yoohoo in prijatelji, ris Chuggington, ris. Tačke na patrulji, ris. Telebajski, ris. Turbo, ris. Fun with Flupe, ris. Pravljična šola, ris. Mia in jaz, ris. Divja brata Kratt, ris. Čudežna ura Yo Kai, ris. Tv prodaja Naša mala klinika, nan. Naša mala klinika, nan. Tv prodaja Zdravnica malega mesta, nan Pepelkina zgodba, am. film Survivor: Na robu preživetja Od deklice do bejbe, am. film Štartaj, Slovenija! 24ur vreme 24ur Slovenija ima talent Upanje ostane, am. film Šerifova pravica, nan. Zvoki noči © © 6. 0 24ur, ponov. 07.00 Zebra Zigbi, ris. 07.10 Čebelica Maja, ris. 07.35 Gospodična žuža, ris. 07.40 Slonček Benjamin, ris. 08.10 Tv prodaja 08.25 Ana kuha 08.55 Dr. Oz, am. ser. 09.50 Tv prodaja 10.20 Ostani z menoj, nan. 11.20 Tv prodaja 11.35 Sestrske vezi, nan. 12.35 Tv prodaja 12.50 Ana kuha 13.30 Moja mama kuha bolje! 14.30 Ostani z menoj, nan. 15.30 Sestrske vezi, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Utripajoča srca, nan. 17.50 Moja mama kuha bolje! 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Usodno vino, nan. 21.00 Dan najlepših sanj 22.30 24ur zvečer 23.05 Hiša iz kart, nan. 00.15 Hiša iz kart, nan. 01.20 Hiša iz kart, nan. 02.20 24ur zvečer, ponov. 02.55 Zvoki noči Lestvica zabavnih in narodnozabav. Napovedujemo Pikin studio 2016/5 Žogarija Ustvarjalne iskrice (176) Napovedujemo Videospot dneva Popotniške razglednice, Ukrajina Lestvica zabavnih in narodnozabav. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabav. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabav. Napovedujemo Pikin studio 2016/6 Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2428. VTV magazin, regionalni - informativni program Kultura, informativna oddaja Fantje, srečno! jubilejni koncert ob 45-letnici šFd Koleda Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozabav. Videostrani, obvestila PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 08.55 Napovedujemo 09.00 Pikin studio 2016/6 09.40 Čas za nas, tabornike 10.15 2428. VTV magazin, regionalni informativni program 10.35 Kultura, informativna oddaja 10.40 Praznični pogovor: Geza Filo, škof evangeličanske cerkve v Sloveniji 11.40 Vurberk 2016, 1. del 12.55 Skrbimo za zdravje: Kaj pa naše duševno zdravje? 13.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.45 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 15.15 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 17.55 Napovedujemo 18.00 Pikin studio 2016/7 18.40 Ustvarjalne iskrice (175), Čarovniška zabava 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: Navihani muzikanti, Kumske punce 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn: Tabu, Mary Rose 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 00.20 Videostrani, obvestila © 06.00 07.00 07.10 07.35 07.40 0B.10 0B.25 0B.55 09.50 10.20 11.20 11.35 12.35 12.50 13.30 14.30 15.30 16.30 16.55 17.50 1B.55 1B.5B 20.00 21.00 22.00 22.35 22.35 00.35 01.35 02.30 03.20 04.15 05.00 05.10 Zebra Zigbi, ris. Čebelica Maja, ris Gospodična Žuža, ris. 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2428. VTV magazin, regionalni informativni program 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Videospot dneva 10.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.30 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 12.00 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 17.55 Napovedujemo 18.00 Mura Raba TV 18.30 Regionalne novice 2 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 18.55 Videospot dneva 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami: Franc Zdolšek, župan Občine Laško 21.00 Regionalne novice 2 21.05 V pomlad s Smehom, ponovitev 1. dela 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 23.45 Videostrani, obvestila Slonček Benjamin, ris. Tv prodaja Ana kuha Dr. Oz, am. ser. Ostanizmenoj, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Tv prodaja Ana kuha Moja mama kuha bolje! Ostani z menoj, nan. Sestrske vezi, nan. 24ur popoldne Utripajoča srca, nan. Moja mama kuha bolje! 24ur vreme 24ur Usodno vino, nan. Preverjeno 24urzvečer Hiša iz kart, nan. Hiša iz kart, nan. Hiša iz kart, nan. Hiša iz kart, nan. Hiša iz kart, nan. Hiša iz kart, nan. Hiša iz kart, nan. 24ur: Amerika odloča Hiša iz kart, nan. 0 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Zupan z vami: Franc Zdolšek, župan Občine Laško 11.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.30 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 12.00 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo, Uredi študentsko birokracijo 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2428. VTV magazin 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Napovedujemo 20.30 Pogledi svetniške skupine DeSUS na dogajanje v MO Velenje 20.45 Fantje, srečno!jubilejni koncert ob 45-letnici ŠFd KOLEDA Velenje 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.45 Videostrani, obvestila 06.00 06.50 07.30 0B.40 0B.55 09.50 10.20 11.20 11.35 12.35 12.50 13.30 14.30 15.30 16.30 16.55 17.50 1B.55 19.00 20.00 21.00 22.00 22.35 00.00 00.55 01.50 02.25 24ur: Amerika odloča Hiša iz kart, nan. 24ur: Amerika odloča Tv prodaja Dr. Oz, am. ser. Tv prodaja Ostani z menoj, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Tv prodaja Ana kuha Moja mama kuha bolje! Ostani z menoj, nan. Sestrske vezi, nan. 24ur popoldne Utripajoča srca, nan. Moja mama kuha bolje! 24ur vreme 24ur Usodno vino, nan. Survior 24ur zvečer Politične živali, nad. Črni seznam, nan. Glavna sestra Hawthorne, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2428. VTV magazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Pogledi svetniške skupine DeSUS na dogajanje v MO Velenje 10.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.05 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 11.35 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (177) 18.20 Zogarija 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Gasilske taktične vaje v Šaleški dolini 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop Corn: Avtomobili, Samo Sam 22.05 Videospot dneva 22.10 Iz oddaje Dobro jutro 23.10 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 23.40 Videostrani, obvestila Naš čas, 3. 11. 2016, barve: CM K, stran 17 B. novembra 2016 ««WAS PRIREDITVE 17 KNJIŽNI kotiček G ČOHARIJE ml - Mladina / L - Ljudsko slovstvo Zvonko Čoh, priznani slovenski ilustrator, nas s svojimi podobami bogati že več kot trideset let. Le kdo ne pozna knjig Encibenci na kamenci, njegovih Kekcev, pa tudi Obutega mačka? Njegove ilustracije rišejo zgodbe tako v pesmih in pravljicah, ljudskih in avtorskih. Sodeloval je s številnimi avtorji, največkrat pa z Andrejam Rozmanom - Rozo. Prvič sta sodelovala, ko je Čoh ilustriral Rozmanove Rimanice za predgospodiče. Od takrat dalje sta nerazdružljiva. Čohov likovni svet je pogosto hudomušen, nagajiv, izzivalen. ČOHARIJE m v Likovni urednik je pohvalil njegovo sposobnost v ustvarjanju likov, ki se ne ponavljajo. In dodal, da je skozi dela vidno, da se ilustrator s svojimi junaki celo pogovarja: »Vsak njegov lik, in marsikje jih je veliko, je svet zase.« Unikaten je tudi v tem, da celo vsak narisan predmet pooseblja. Tako dobijo špageti, planeti, krompir ... oči, nos in usta. Letos je Čoh praznoval 60. rojstni dan, lani pa je prejel tudi Levstikovo nagrado založbe Mladinska knjiga za življenjsko delo. To je bil povod, da so se v Mladinski knjigi odločili, da bodo dela, ki jih je Čoh ilustriral, zbrali in izdali antologijo. Z njo so se poklonili avtorju kot tudi njegovemu prispevku v slovenski literaturi. SVETINA, PETER: Kako je gospod Feliks tekmoval s kolesom ml - Mladina / C - Leposlovje do 9. leta Odlična slovenska slikanica, ki sta jo oblikovala Peter Svetina, priznan slovenski pisatelj in ilustratorka Ana Razpotnik Donati, ki živi in dela v Italiji. Izvirna zgodbica govori o gospodu Feliksu, ki domuje v prav posebnem domu, med škatlami. Vsako škatlo, ki jo dobi, skrbno pospravi na police, v omare in še kam. Zelo rad obišče knjižnico na univerzi, še rajši pa poseda pred univerzo in razpravlja s študenti. Nekega dne pa sprejme naslednjo odločitev. Preizkusil se bo v kolesarskem tekmovanju med študenti. In kako se je odrezal? Hudomušno, napeto branje, polno adrenalinskih situacij, ki mladega in tudi malo starejšega bralca spravi v pogon. MURAKAMI, HARUKAMI: Brezbarvni TsukuruTazaki in njegova leta romanja od - Odrasli / 821-311.2 Družbeni romani Znova je v naš literarni prostor prišlo delo priznanega japonskega pisca, Haruki Mura-kamija, ki ga je odlično prevedel Aleksander Mermal. Murakami se tudi v tem delu zateka njemu ljubim temam. Odtujenost, osamljenost, iskanje sebe in tiha bolečina, ki se skozi življenje nenehno pojavlja in ne dopusti, da bi jo pozabili. Z vsem tem se srečuje glavni Murakamijev junak, Tsukuru Tazaki. Tsukura zaznamuje konec prijateljstva s štirimi prijatelji, ki so svojo mladost preživeli nerazdru-žljivo, drug za drugega, na vsakem koraku. Po srednji šoli so odšli na študij in od takrat dalje, prijatelji niso hoteli več slišati zanj, kaj šele, da bi se srečali. Poleg tega mu tudi niso hoteli povedati, zakaj so se tako odločili. On jih ni vprašal, spraševal pa je sebe. Šele pri svojih šestintridesetih letih je zbral pogum in s pomočjo svoje prijateljice Sare, odšel na samotno popotovanje. Zavedal se je, da njegovo življenje zaznamujejo bremena preteklosti in da mora le ta bremena odložiti, drugače bo vse življenje ujet in ne bo imel možnosti izkusiti sedanjosti in ne prihodnosti. »Razumel je do dna svoje duše. Človeških src ne druži samo ujemanje. Najmočneje jih povežejo rane, vzajemna bolečina in ranljivost. Ni tišine, ki ne bi vsebovala krikov agonije, ni odpuščanja brez krvi, prelite po tleh, ni sprejemanja, ki ne bi prej prestalo boleče izgube.« Rahločuten roman, vreden vaše pozornosti. GANTAR, MINKA: Ko imajo hormoni žur od - Odrasli / 613.7 Zdravo življenje Končno je prišlo med nas strokovno delo o zdravem življenju izpod peresa slovenskega avtorja. Minka Gantar je svetovalka za zdravo prehrano in zdravo življenje. Njeni prispevki so objavljeni v različnih strokovnih revijah. Knjiga »Ko imajo hormoni žur« je res pisana za ženske, toda z njo se bodo tudi moški lažje znašli, ko bo njegova partnerka imela nenajavljen žur. Že sam naslov knjige navdaja s sproščenostjo, prav tako pa je njena vsebina navdihujoča, prežeta s toplino in pozitivnim nabojem. Priročnik je razdeljen na sedem poglavij, ki se med seboj izjemno dopolnjujejo. Včasih pozabljamo, kako pomembno je hormonsko ravnovesje in da samo harmonija ponovno oživi naša čustva, misli in telo. Avtorica posebno pozornost posveča stresnemu hormonu, hormonu neprestane lakote (inzulinu), hormonu ščitnice, hormonu sreče (seratinu) ... Zadnje poglavje pa je namenjeno hormonskim izzivom, pri odraščanju, v nosečnosti, pri nezmožnosti zanositve, pri dojenju in v meni. Vplivajmo na stvari, na katere imamo vpliv in vnašajmo v svoje telo tisto, kar čutimo, da je dobro za nas. GOMBAČ, ŽIGA: NK Svoboda ml - Mladina / M Leposlovje za otroke nad 13 let Žiga X. Gombač je uveljavljen mladinski pisatelj, radijski urednik in dober poznavalec glasbe. S knjigo NK Svoboda se odziva na resnične dogodke, ki so se med letoma 2012 in 2015 zgodili beguncem na poti med Sirijo in Evropo. Najstnika Sabi in Anej se zaradi spleta okoliščin srečata v Grčiji. V Sabijevi rojstni državi Siriji začne divjati vojna, zato se pridruži beguncem in pot ga pripelje v Grčijo. Anej je doma v Sloveniji, v Ljubljani. Izhaja iz nogometne družine, ded je predsednik nogometnega kluba, oče trener, sam pa navdušen igralec, mladinec, ki je tik pred vstopom v srednjo šolo. Počitnice preživi v Grčiji in v tamkajšnjem begunskem centru spozna Sabija, ki je prav toliko star kot on in se ukvarja z nogometom. Njuna skupna strast, nogomet, ju še toliko bolj poveže. NK Svoboda je napet mladinski roman, ki govori o begu pred vojno, pa tudi o prijateljstvu, strpnosti, spoštovanju in človečnosti. Avtor izpostavi vrednote, ki jih v današnjem času večkrat pustimo prezrte. ■ AK CITY CENTER Celje • Četrtek, 3. 11., Biotržnica • Petek, 4. 11., od 14.00 dalje Kmečka tržnica • Nedelja, 7. 11., 11.00 Pravljične urice • Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkirišču: torek-petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra. kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 3. november 9.00 in Glasbena šola Velenje 11.15 4. mednarodno tekmovanje Društva harfistov Slovenije 10.00 Vila Rožle Rožle ga žura I, jesenske počitnice 12.00 Poslovna stavba Farmin Šiviljski tečaj za otroke 13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje Bralne urice 17.00 Hospic, Zdravstveni dom Velenje, 2. nadstropje Skupina za žalujoče odrasle 17.00 Vila Bianca Zbliževanja - likovna razstava Saliha Biščiča, odprtje razstave 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Srečanje članov Gobarskega društva Marauh 20.00 eMCe plac Sirfest ob jazzu Petek, 4. november 10.00 Vila Rožle Rožle ga žura II, jesenske počitnice 20.00 eMCe plac 70s-90s Old School Party Sobota, 5. november 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 18.00 Dom kulture Velenje Svečanost ob 25-letnici Odbora Islamske skupnosti 19.00 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma ZRk Velenje : ZRK Mlinotest, 1. A ženska rokometna liga 21.00 eMCe plac Madness of the Fall vol. II, koncert Nedelja, 6. november 17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Mož, ki si ne upa, komedija 20.00 eMCe plac Kartunizacija vol. 3 Ponedeljek, 7. november 16.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v srbskem jeziku 16.00 Inštitut Integra, Prešernova 8, Velenje Svetovalnica za otroke, mladostnike in starše 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Strašljivi duhci, ustvarjalna delavnica 17.00 Vila Rožle Kompetence otrok in kompetence odraslih, predavanje Damjana Habeta 18.30 UMstvarjalnica, Trg mladosti 6, Velenje Logični večeri za odrasle 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Dr. Bojan Dobovšek: Za dobro državo gre, 11. javno predavanje Rotary kluba Velenje Torek, 8. november 8.00 in Ljudska univerza Velenje 16.00 Dan odprtih vrat Središča za samostojno učenje 17.00 Muzej Velenje, grajska rondela Voden ogled razstave Citre s Petrom Napretom 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v angleškem jeziku 17.00 Vila Rožle Torkova peta - Jaz, mali glasboslovec Sreda, 9. november 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Medvedja ura pravljic 19.00 Dom kulture Velenje Tamburaška skupina Klinčeci z gosti, koncert 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Pomen časa, predavanje ŠOŠTANJ Četrtek, 3. november 10.00 Središče za samostojno učenje Šoštanj Ustvarjajmo skupaj - izdelava raznih izdelkov Petek, 4. november 11.00 Središče za samostojno učenje Izboljšajmo uporabo pametnih telefonov - sodobna tehnologija Sobota, 5. november X Odhod iz AP Šoštanj Izlet v neznano 16.30 Športna dvorana Šoštanj 5. krog II. DOL ženske - vzhod Kajuh Šoštanj : Mozirje Nedelja, 6. november 16.00 Športna dvorana Šoštanj U19: Elektra - Union Olimpija zeleni Ker ni lahko biti starš V ponedeljek se začnejo letošnja srečanja na temo Otroci so naše največje bogastvo - Vsak mesec druga tema, povezana z odraščanjem in vzgojo Bojana Špegel Velenje, 28. oktobra - Novembra se bodo v vili Rožle začela mesečna srečanja letošnje šole za starše. Gre za preventivno dejavnost, ki jo MZPM Velenje izvaja že slabo desetletje, sofinancira pa jo tudi velenjski LAS za preprečevanje zasvojenosti. Prvo letošnje predavanje bo v ponedeljek, 7. novembra, ob 17. uri. Vse do maja prihodnje leto jih bodo pripravljali vsak prvi ponedeljek v mesecu. »Šola za starše« lahko ima tudi negativni prizvok, ravno zato so mesečna srečanja s starši poimenovali »Otroci so naše največje bogastvo«. Vsak mesec obravnavajo drugačno temo, ki je odgovornim staršem zagotovo v pomoč pri vzgoji otrok. »Na naša srečanja prihajajo starši otrok in mladostnikov iz cele Šaleške doline. Zdi se mi prav, da se odrasli družimo ob temah vzgoje otrok, da se pogovarjamo, kako lahko izboljšamo njihovo življenje in kako KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka ŠTORKLJE, 3D Storks, sinhronizirana animirana družinska komedija, 90 minut, (ZDA) Režija: Nicholas Stoller, Doug Sweetland Slovenski glasovi: Srdjan Milovanovič, Saša Pavlin Stošič, Sebastian Cavazza, Uroš Smolej, Iztok Jereb, idr. Četrtek, 3. 11., ob 18.00 - počitniški kino INFERNO Kriminalka, triler, 121 minut (ZDA, Japonska, Turčija, Madžarska) Režija: Ron Howard. Igrajo: Tom Hanks, Felicity Jones, Omar Sy, Irrfan Khan, Ben Foster, Sidse Babett Knudsen, idr. Četrtek, 3. 11., ob 20.00 - počitniški kino TROLI Trolls, sinhronizirana animirana komična avantura, 92 minut, (ZDA) Režija: Nicholas Stoller, Doug Sweetland Slovenski glasovi: Katarina Bordner, Klemen Bunderla, Glorija Forjan, Uroš Buh, Miha Rodman, Miroslava Berginc, Saša Pavlin Stošič, Marjan Bunič, Ambrož Kvar-tič, Jernej Kuntner, Lija Pečnikar idr. Petek, 4. 11., ob 18.00 Sobota, 5. 11., ob 18.00 - 3D Nedelja, 6. 11., ob 16.00, 3D - otroška matineja ČUDEŽNI SVET BELLE BROWN This Beautiful Fantastic, romantična komedija, 100 minut, (VB, ZDA) Režija: Simon Aboud. Igrajo: Jessica Brown Findlay, Andrew Scott, Jeremy Irvine, Tom Wilkinson, Anna Chancellor, idr. Petek, 4. 11., ob 20.00 PR' HOSTAR Odtrgana komedija, 95 minut (Slovenija) Režija: Luka Marčetič. Igralci: Dejan Kru-pič, Goran Hrvačanin, Igor Kešina, Miha Brajnik, Mateja Terseglav, Aljoša Armuš, Haris Rakovič, Mario Culibrk, Luka Marčetič, Niko Zagode, Yuliya Molina, Miri Bol-te, Jože Robežnik idr. Petek, 4. 11., ob 22.00 Sobota, 5. 11., ob 20.00 Ponedeljek, 7. 11., ob 18.00 KATASTROFA NA HORIZONTU Deepwater Horizon, akcijski triler, 107 minut (ZDA) Režija: Peter Berg. Igrajo: Mark Wahlberg, Kurt Russell, Dylan O'Brien, John Malkovich, Gina Rodriguez, Kate Hudson idr. Sobota, 5. 11., ob 21.45 Nedelja, 6. 11., ob 18.00 KOLONIJA Colonia, romantična drama, triler, 110 minut (Nemčija, Luksemburg, Francija) Režija: Florian Gallenberger. Igrajo: Ponedeljek, 7. november 8.30 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir Torek, 8. november 10.00 Središče za samostojno učenje S pomočjo branja do znanja slovenščine - učenje slovenščine 17.00 Vila Mayer Torkova peta - ustvarjalnica za otroke in odrasle 18.00 Dom krajanov v Topolšici Srečanje s Tonetom Krkovičem ob 25-letnici Republike Slovenije ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 3. november X Spomenik na graškem centralnem pokopališču Poklon spominu na žrtve II. svetovne vojne Petek, 4. november 17.00 Prostori PGD Šmartno ob Paki Prireditev ob 20-letnici Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki, DV Šmartno ob Paki Ponedeljek, 7. november 19. 00 Hiša mladih Redno mesečno srečanje Svetniške skupine Liste za napredek občine Lunine mene jim lahko pomagamo, če naletijo na čeri. Na naših srečanjih lahko starši izmenjajo izkušnje, poleg tega pa jim strokovnjaki, ki jih povabimo medse, odgovorijo na marsikatero vprašanje. S tem delujemo v dobro naših otrok,« nam poved sekretarka zveze Tinca Kovač. Dejstvo je, da starševstvo ni igra. Marsikdo pri vzgoji otrok potrebuje novo znanje in izmenjavo izkušenj, zato ni čudno, da je udeležba na predavanjih iz leta v leto boljša. In kakšne teme bodo na srečanjih "obdelali" letos? »Imamo kar nekaj težav, saj smo v minulih letih gostili številne strokovnjake z različnih področij. A vseeno smo se potrudili, da bodo predavatelji in teme zanimivi. Na novembrskem srečanju bomo spregovorili na temo Kompetentni otroci in kompetentni odrasli. Predaval bo specialni pedagog Damjan Kobe, ki ima veliko izkušenj, zato bo poleg teorije govoril tudi o konkretnih primerih, ki so vedno najbolj zanimivi,« nam pove sogovornica. Naslednja tema bodo motnje hranjenja, saj je žal otrok, ki se soočajo z njimi, vse več. Starše bodo skušali osvestiti tudi, kako pomembno je živeti »z otrokom« in ne »za otroka«, kako pomembno je v življenju postavljati meje. Po novem letu bodo pripravili tudi srečanje, na katerem bodo spregovorili, kako ravnati, ko otrok žaluje, in kako ravnati, ko se zaveš, da tvoj otrok ustrahuje sovrstnike ali pa je sam tisti, ki je ustrahovan. Tudi medvrstniškega nasilja je namreč vse več. ■ 7. novembra, ob 20:S1, prvi krajec Predavanje raziskovalca prastarih piramid Velenje - V petek, 11. novembra, bo v veliki dvorani Knjižnice Velenje predaval raziskovalec prastarih piramid, megalitov in kamnitih krogel dr. Semir Osma-nagic, ki je leta 2015 na Visokem pri Sarajevu odkril prve evropske piramide. Spregovoril bo o tem, kako piramide in megalitne lokacije krepijo energijo, in tudi o novo odkriti kamniti krogli, ki so jo v osrčju Bosne in Hercegovine (Zavidovicih) odkopali marca letos. a mkp Emma Watson, Daniel Brühl, Michael Nyqvist, Richenda Carey, Vicky Krieps, Jeanne Werner, Julian Ovenden, idr. Petek, 4. 11., ob 20.30 - mala dvor. Sobota, 5. 11., ob 18.30 - mala dvor. Nedelja, 6. 11., ob 19.00 - mala dvor. KAPITAN FANTASTIČNI Captain Fantastic, komična romantična drama, 118 minut (ZDA) Režija: Matt Ross. Igrajo: Viggo Morten-sen, George MacKay, Frank Langella, Steve Zahn, Sami Isler, Annalise Basso, idr. Nedelja, 6. 11., ob 20.15 MARGUERITE Drama, 129 minut (Francija, Češka, Belgija) Režija: Xavier Giannoli. Igrajo: Catherine Frot, André Marcon, Michel Fau, Christa Théret, Denis Mpunga, idr. Ponedeljek, 6. 11., ob 20.00 - filmsko gledališče Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 18 18 OBVEŠČEVALEC 3. novembra 2016 Nagradna križanka Moja harmonija RADIO VELENJE o Moja harmonija, d. o. o. Bioresonanca in diagnostika Koroška cesta 48, Velenje info@mojaharmonija.com www.mojaharmonija.com telefon: 03 587 07 10 mobitel: 041 759 392 Delovni čas: pon - pet: 8:00 - 12:00 / 15:00 - 19:00 sob 8:00 - 12:00 Dolgoletne izkušnje pri učinkovitih terapijah za dopolnilno zdravljenje alergij, kandide, prekomerne telesne teže, neplodnosti, bolečin v sklepih in mišicah in različnih drugih zdravstvenih težav. Bioresonanca je dopolnilna metoda zdravljenja in je priporočljiva pri težavah, ko želimo na naravni način pomagati telesu v procesu samozdravljenja. Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Moja harmonija«, najkasneje do ponedeljka 14. novembra. Izžrebali bomo tri praktične nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. Izšla je nova knjiga Vlada Vrbiča ESQ 2 ALEŠ ČANS KI H IJilstffliflM NaroČila: Naš čas | 03 898 17 50 * Knjižnica Velenje | 03 898 25 50 ' ji_PV Knjiga je lahko lepo novoletnodarilo! V Mozirju šesta trgatev modre kavčine Po tem, ko so pred dobrim tednom dni v Vinogradniškem vrtu Mozirskega gaja obrali manjšo količino s trsov Steyerjevega dišečega traminca in avtohtone radgonske ranine, t. i. Žagarje-ve brajde (po botru kanoniku Alojziju Žagarju, ki je v Mozirju služboval 50 let), so pred tednom dni, v z vso vnemo obrali še modro kavčino, potomko 440 let stare (najstarejše trte na svetu) vinske trte z Lenta. Tokratna letina ni ravno navdušila vinogradnikov, a je strokovni nego-valec te trte Mihael Fajfar ugotovil, da je dozorelo v kakovostno grozdje 28 grozdov, iz katerih bo kletar donegoval vino za namene promocije občine Mozirje ter Mozirja. Jože Miklavc GEODETSKE STORITVE po ugodnih cenah! 031 337 478 • marko.mlinar@geoid.si G E O i D GEOID, geodetski inženiring d.o.o. Dimičeva 12, Ljubljana Pisarna Gornji Grad, Attemsov trg 3 Župan Suhoveršnik in prvi trški viničar Fajfar sta obrala prve grozde KONCENTRACIJE OZONA V tednu od 24. do 30. oktobra koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 24. do 30. oktobra (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3 / ijl¿ j j Í1 Gost v oddaji Zdravniški nasveti: prim. Zdenko Kikec, spec. internist. Tema: čakalne vrste ČETRTEK, 3. novembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 4. novembra I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 5. novembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NEDELJA, 6. novembra 16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minutez domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PONEDELJEK, 7. novembra 16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. TOREK, 8. novembra 16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 9. novembra 16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Ročk šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 24. do 30. oktobra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 24. do 30. oktobra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/2m3 zraka Naš čas, 3. 11. 2016, barve: CM K, stran 19 B. novembra 2016 «»SÜAS OBVEŠČEVALEC 19 mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA) NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 PRIDELKI SADIKE vrtnic in cipres za živo mejo prodam. Dolinšek, gsm: 031 750 106 HLEVSKI gnoj, seno v kockah, ja-bolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371. ŽIVALI TELIČKA, sivo rjavega, težkega 60 kg, prodam. Tel.: 03 5893 578 BIKCA za nadaljnjo rejo in brejo ovco prodam. Tel.: 03 5893 279 RAZNO JEKLENA platišča 15 col (4 kom) za BMW z original okrasnimi pokrovi ugodno prodam. Gsm: 041 518 907 habit nepremičnine Hablr, d.0.0., Kbroika 48, Vstefije tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223 Prodaja, stanovanje, 2-sobno: VELENJE, CENTER, 86 m2, adaptirano l. 2013, 1/2 nad., v strogem centru mesta, ER: E (105 - 150 kWh/m2a), 95.000 € Prodaja, stanovanje, 3-sob- no: VELENJE, KOŽELJSKEGA, 83,5 m2, adaptirano l. 2007, VP/13 nad., ER: D (60-105 kWh/m2a), 78.000 € tBP GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje POROKE Tursunovič Rasim, Velenje, Vojkova cesta 12a in Draganovič Arnesa, Velenje, Vojkova cesta 12a. SMRTI Kotnik Danica, roj. 1959, Velenje, Vojkova cesta 12a; Stropnik Jelka, roj. 1971, Velenje, Šalek 8; Ježovnik Alojz, roj. 1962, Šmartno ob Paki, Mali vrh 45. več na *vv ■iw i i ■ i ■ www.habit.si NAŠ ČAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA Zgodim se je... od 4. 11. do 10. 11. - krajani Cirkovc so novembra 1978 dobili asfaltno cestno povezavo z dolino; - 5. novembra 1996 so na seji sveta Mestne občine Velenje svetniki potrdili odlok o ustanovitvi javnega zavoda Mladinski center; - 5. novembra 1998 je Slovenijo prizadela huda vodna ujma; v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki je poplavljalo več vodotokov, sprožilo pa se je tudi veliko zemeljskih plazov; - 8. novembra 2000 je Velenje v spremstvu zdaj žal že pokojnega načelnika sanitete slovenske vojske Jožeta Prislana obiskala visoka delegacija nemške vojaške sanitetne službe; - 9. novembra 1978 je velenjska Rdeča dvorana od celjskega Izletnika začasno prevzela v upravljanje Rekreacijsko-turi-stični center Golte nad Mozirjem; - peto posvetovanje energetikov Slovenije je bilo 9. in 10. novembra 1984 v Topolšici; - 9. novembra 1993 so na Velenjskem gradu delavci velenjskega premogovnika in Muzeja Velenje zaključili čiščenje zunanjega grajskega vodnjaka, globokega 49,5 metra; - 9. novembra 2013 je pihalni orkester Zarja Šoštanj na 18. tekmovanju godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla osvojil zlato priznanje s pohvalo ter s 95 % zbranih točk - s tem je postal absolutni zmagovalec tekmovanja; - 10. novembra 1995, ko so v Zdravstvenem domu Velenje svečano proslavili 50-letnico reševalne službe, so v Šoštanju v prisotnosti takratnega ministra za gospodarske dejavnosti DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: ponedeljek, sreda, petek 15.00 - 17.00, torek, četrtek 7.30 - 9.00 Nagrajenci križanke Železnina Hudovernik, objavljene v tedniku Naš čas dne 20. oktobra 2016, so: • Marija Grubelnik, Šentanel 18, 2391 Prevalje, • Lijana Lamot, Gaberke 25, 3325 Šoštanj, • Rudolf Korotaj, Skorno 35 A, 3325 Šoštanj. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: ROLOJI IN SVETILA Nagrajenci križanke Mobtel, objavljene v tedniku Naš čas dne 20. oktobra 2016, so: • Tamara Grzinčič, Okrogarjeva 7, 3000 Celje (mobilni telefon); • Mihaela Pavlič, Gor. Dolič 39 A, 2382 Mislinja (majica Mobtel); • Pavel Župevc, Gaberke 132, 3325 Šoštanj (majica Mobtel). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: TELEKOM SLOVENIJE CVETLICARNA IRIS H IN POGREBNA SLUŽBA TIŠINA Prešernova 7 B Tel.: 03 / 897 00 02, GSM: 041 / 682 369 24 ur dnevno! zAli y>eš %am bemo < h izgubijo ^>oja }rila ? št>etlo noč zapusti sijaj m tuFpa jutra so/%e so umila? Šmartno ob Paki (Foto Arhiv Muzeja Velenje) Maksa Tajnikarja uradno predali namenu razžvepljevalno napravo 4. bloka šoštanjske termoelektrarne, na razširjeni seji odbora Rdečega križa Velenje pa so istega dne lady Miloški Nott iz Velike Britanije podelili zlati znak Rdečega križa Sloveniji za njen prispevek pri zbiranju humanitarne pomoči za begunce iz Bosne in Hercegovine, ki so prebivali v takratni občini Velenje; - na volitvah v mestni občini Velenje, občinah Šoštanj in Šmartno ob Paki so 10. novembra 2002 potekale predsedniške in županske volitve ter volitve v svet občin; v Velenju za župana ponovno izvolijo Srečka Meha, v Šoštanju ostane župan Milan Ko-pušar, v Šmartnem ob Paki pa se v drugi krog županskih volitev uvrstita Alojz Podgoršek in Frančišek Fužir (v drugem krogu zmaga Alojz Podgoršek). Damijan Kljajič LABIRINT IJNSFOftfS? CEPlLNlKl DRV KROŽNE ŽAGE DRV T: +386 (0)3 lll 1i 23 051 665 566, 051 647 716 E: trgov¡na0un¡forest.s¡ www.uniforest.si Profesionalno In s píetelo poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših najdražjih 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan Plačilo na obroke SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO P0GRE8N0 POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI: • prevoz pokojnika • ureditev dokumentacije • s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30. 03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 20 Uporaba javnega prevoza narašča Tako Lokalc kot Bicy imata vse več uporabnikov, zato so tudi širitve sistemov in nadgradnje nenehne Tina Felicijan Ker se prebivalci in obiskovalci Velenja od letošnjega leta dalje skorajda ne morejo več izogniti plačilu parkirnine, nas je zanimalo, ali so zato morda bolj posegali po javnih prevoznih sredstvih po mestu, saj sta avtobus katero prevozno sredstvo jim v nekem trenutku z vidika časa in relacije najbolj ustreza.« Lokalc tudi v Šoštanj? Septembra leta 2004 je brezplačni mestni avtobus začel voziti poskusne kroge. Štiri leta so namreč ocenjevali, ali naj sistem Nova Bicy postaja pri Velenjki že ima posodobljen sistem izposoje in svetlobni signal. Lokalc in kolo Bicy brezplačna. Nekaj parkirišč je namreč precej manj obremenjenih kot prej, ljudje pa vendarle morajo po opravkih. Sicer so parkirnine najnižje v Sloveniji, pravi vodja Urada za ohranijo in nadgradijo ali ne. »S spremljanjem števila potnikov in analizo smo ugotovili, da je Lokalc potreben, kar so potrdili tudi predstavniki krajevnih skupnosti in drugi občani,« je pove- > Za Lokalca Mestna občina Velenje nameni slabih 335 tisoč evrov letno. komunalne dejavnosti na MOV Anton Brodnik, »zato tudi letošnje rasti uporabnikov javnega prevoza ne gre pripisati uvedbi parkirnin, saj je cena tako goriva kot parkirnine sprejemljiva. Mislim, da naši občani presodijo, dal Brodnik. Nato so leta 2012 razpisali koncesijo tako za mestni potniški promet kot za vožnjo šoloobveznih otrok. Lokalc na mesec prepelje 3035 tisoč potnikov. Tudi letos je uporaba tega brezplačnega pre- voza narasla za okoli šest odstotkov, kar je primerljivo s prejšnjimi leti. Vozi po šestih progah, ki mestno središče povezujejo tudi s Škalami, Vinsko Goro in Šentiljem. Pravkar pa teče dogovarjanje s šoštanjsko občino o uvedbi Lokalca na relaciji Velenje-Šoštanj. »Upam, da nam bo to s skupnimi močmi uspelo in bomo tako prispevali tako k zmanjšanju emisij CO in CO2 kot k racionalizaciji splošnega prometa v Šaleški dolini,« utemeljuje Brodnik in dodaja, da posebnih nadgradenj sistema zaenkrat ne načrtujejo, so pa v tem času razvili poseben program za pametne telefone z operacijskim sistemom android v okviru projekta GUTS. »Omogoča sledenje avtobusom prek aplikacije. Tako uporabniki lažje načrtujejo svojo pot, saj lahko natančno spremljajo prihod na postajališče.« Bicy tudi za gluhe in naglušne Brezplačno mestno kolo je Mestna občina Velenje uvedla septembra leta 2012 z avtomatiziranim sistemom izposoje, imenovanim Bicy. Dve leti kasneje se je vključila Občina Šoštanj, kjer so štiri postaje, sistem pa se ujema z velenjskim, da si občani lahko izposojajo kolesa in jih vračajo na katerikoli postaji. V Velenju jih je zdaj enajst, saj so dve postavili še pri nakupovalnem centru Velenjka in pri gasilskem domu v Pesju. Način izposoje je posodobljen tako, da uporabnik kartico približa stebričku namesto tipkovnici. Obe novi postaji pa sta prilagojeni za gluhe in naglušne, saj imata svetlobni signal, ki osebe seznani, kdaj je sistem odklenjen oziroma zaklenjen. Kozolec padel pod težo let Bevče pri Velenju, 28. avgusta - Kaj se zgodi, če ne vzdržujemo stavb, je pokazal velik kozolec, ki se je zrušil sam vase. Da je bil še v uporabi, priča tudi to, da pod ruševinami še vidimo delov- ne stroje, ki so jih očitno hranili pod njim. Kozolec, ki stoji ob cesti do nekdanje gostilne Kozlev-čar, že s svojo podobo in rezbari-jami na njem priča, da je na tem mestu stal zelo dolgo. Kot kaže, pa lastniku ni bil tako ljub, da bi ga resno vzdrževal, in sedaj mu ne ostane drugega, kot da ga do konca poruši in odstrani. ■ bš Doslej se je v sistem brezplačno registriralo več kot 2750 uporabnikov. Med njimi so večinoma starejši občani, veliko zanimanja je tudi med mladoletniki, ki ob registraciji potrebujejo podpis staršev. Otroci, mlajši od 14 let, pa se po splošnih pogojih uporabe ne morejo registrirati, čeprav se je nekaj staršev zanimalo za to. »Število uporabnikov nenehno raste, na kar se ves > V sistemu Bicy je zdaj 70 koles na 15 izposojevalnih postajah v Velenju in Šoštanju; izposoj so zabeležili preko 124 tisoč. čas odzivamo z iskanjem novih lokacij za izposojevalne postaje. Te so med sabo oddaljene največ pol kilometra. Naslednjo večjo postajo načrtujemo pri Velenjskem jezeru,« je povedala vodja Urada za razvoj in investicije Alenka Rednjak in dodala, da tako zaradi večjega števila koles in postaj kot zaradi večjega števila uporabnikov zdaj za sistem skrbita dva vzdrževalca, ki kolesa premeščata med postajami in jih za zdaj dovolj sproti servisirata. Opažata, da imajo ljudje pogosto težave z odklepanjem koles in so pri tem lahko precej grobi, pogosto pa prosijo za pomoč. »Večjih težav z odtujitvami ali poškodbami koles nismo ime- Kaj o Lokalcu in Bicy pravijo uporabniki? Na postajališčih smo se pogovarjali z ljudmi, ki redno uporabljajo Lokalca. Večinoma imajo dobre izkušnje. Cirila Part se vsaj dvakrat na teden zapelje z vnukom, ki uživa v vožnji, sama pa hodi v trgovino. »Včasih kak voznik nekoliko bolj grobo vozi. Ženske pa so odlične. Bolj nežno zavirajo. Pogrešam ga na relaciji od stare Name po Jenkovi v smeri Šaleka. Sicer so proge dobro začrtane in je avtobus točen.« Rizan Kožaj, ki se z Lokal-cem vsak dan odpelje v trgovino, se strinja in ima same dobre izkušnje. Ana Drame pa ima nekaj pripomb: »Zjutraj, ko gredo otroci in dijaki v šolo, bi bilo bolje, da bi vozila dva ali vsaj večji. Pri dijaškem domu je namreč že tako poln, da na naslednjih postajah ne morejo vedno vsi gor. Zgodilo se mi je tudi, da avtobus ni pripeljal ali pa se je peljal kar mimo postaje. Proge pa so dobro začrtane, saj Lokalc vozi praktično povsod.« Bila je tudi uporabnica Bicyja, dokler ji niso blokirali kartice, ker naj bi si hkrati izposodila več koles. »Izposodila sem si ga zjutraj, ga odložila in nato ponovno izposodila popoldne. Zato se z Bicyji ne vozim več. Se pa spomnim, da so kolesa bila v zelo slabem stanju. Prazne gume, razrahljana krmila,« je naštevala. Da je sistem izposoje sicer dober in dobrodošel, a so uporabniki kolesa izjemno hitro uničili oziroma kolesa niso dovolj dobro vzdrževana, pa meni Janez, ki smo ga v teh deževnih dneh še ujeli na kolesu. »S postaje vedno vzamem kolo, ki je najmanj zdelano, pa še vedno vse škripa, ne morem si nastaviti sedeža, pedala so polomljena in podobno. Se pa temu ne čudim, ker opazim uporabnike, ki s kolesi res grobo ravnajo. To je pač ta logika -če dobim zastonj, ni nič vredno,« je skomignil in se odpeljal. li, čeprav skrbnika sistema poročata, da je namernega uničevanja denimo blatnikov, zvoncev, parkirnih nogic precej. Tudi občani nas občasno opozarjajo na prekrške uporabnikov. Zato smo poleg blokade kartice zaradi prekrškov z letošnjim letom uvedli še plačilo stroškov za izgubljeno ali blokirano kartico, ti znašajo šest evrov. Pri odtujitvi ali večjih poškodbah na kolesu pa uporabniku po novem zaračunamo 600 evrov namesto 350 kot doslej,« je povedala Rednjakova in dodala, da jim teh strožjih ukrepov še ni bilo potrebno izvesti. Velik lesen kozolec se je zrušil tudi na delovne stroje, ki so jih očitno še hranili pod njim. Lastnik verjetno ni računal, da ga je zob časa tako močno načel. Sejem »zbirateljskih dobrot« Na sedmem sejmu numizmatikov in filatelistov Numifil 2016 tudi nova osebna znamka s podobo velenjske promenade in priložnostni poštni žig Tudi na 7. Numifilu so sodelovali zbiratelji iz vseh koncev države, zanimanje za njihove zbirke pa je tudi med zbiratelji v Šaleški dolini. Velenje, 29. oktobra - V soboto dopoldne je v dvorani Centra Nova potekalo 7. srečanje Numifil. Numizmatičen, filatelističen in kartofilski sejem sedaj že sodi med tradicionalno sejemsko ponudbo Velenja. Vedno je prijeten zbirateljsko-prodajni dogodek, tako za zbiratelje kot obiskovalce prireditve. Letos je na njem sodelovalo 15 zbirateljev iz vse države. Festival Velenje je letos za Numifil pripravil osebno znamko in priložnostni poštni žig, kije bil na voljo na sejmu. " Zbiratelji so poskrbeli, da so z njima obogatili svoje zbirke. Dodali so tudi nekaj starejših filatelističnih izdaj Festivala Velenje. Na letošnji osebni znamld je motiv prenovljene velenjske promenade. Tudi v preteklosti so na znamkah, ki so izšle ob Numifilu, predstavljali pomembne zgodovinske in * m n\ arhitekturne objekte Velenja. Kot je znano, je Velenjsko pro- Poštni žig in menado zasnoval (in bil s projelrtom večlcrat nagrajen in izpo- osebna znamko stavljen) arhitekturni biro Enota, fotografija na znamki pa je delo Numifil 2016 fotografa Mirana Kambiča. - velenjska m bš promenada ■ ■