OBČNI ZBOR MUZEJSKEGA DRUŠTVA ŠKOFJA LOKA Občni zbor Muzejskega društva Škofja Loka dne 11. 10. 1991 v galeriji na loškem gradu je ob navzočnosti okoli devetdesetih članov društva pričel dr. Branko Berčič s pojasnilom, da je bilo zaradi določil v dru štvenih pravilih treba počakati petnajst mi nut. Po tem času lahko začne občni zbor z delom kljub temu, da število prisotnih članov ne zagotavlja sklepčnosti. Pozdravil je vse navzoče člane društva in goste in predlagal dnevni red občnega zbora. Predlagani dnevni red je občni zbor sprejel. Dnevni red: 1. Otvoritev in pozdrav - predsednik dr. Branko Berčič. 2. Izvolitev organov občnega zbora: - delovno predsedstvo - mag. France Štukl, Ivan Jenko, dr. Branko Berčič; - zapisnikar - Andrej Pavlovec; - overovatelja zapisnika - Silvo Marguč, Franc Podnar. 3. Poročila o delu Muzejskega društva. 4. Razprava o poročilih in predlogi za pri hodnje delo. 5. Volitve novih organov Muzejskega dru štva: - predsednik - izvršilni odbor (11 članov) - nadzorni odbor (3 člani) - disciplinska komisija (3 člani) 6. Predlog za spremembo društvene člana rine. 7. Slučajnosti. Kot je že v zapisku dnevnega reda pod točko 2 razvidno, je bilo predlagano in izvo ljeno delovno predsedstvo. Potem so sledila pod točko 3 dnevnega reda poročila po na slednjem vrstnem redu: najprej je poročal o delu Muzejskega društva Škofja Loka pred sednik društva dr. Branko Berčič, ki je v svojem poročilu orisal tudi delo Loškega mu zeja Škofja Loka, kar potrjuje še vedno iz jemno tesne vezi med društvom in muzejem. Po poročilu predsednika dr. Berčiča je sledilo še poročilo tajnika društva Andreja Pavlovca, blagajničarke Ane Marije Cegnar in nadzor nega odbora, ki ga je podal Ivan Jenko. V nadaljevanju zapisnika z občnega zbora dru štva so natisnjena poročila v tem vrstnem redu: najprej je poročilo predsednika dr. Branka Berčiča, temu sledi poročilo tajnika društva Andreja Pavlovca in nato je blagajni ško poročilo prebrala Ana Marija Cegnar, predsednik nadzornega odbora Ivan Jenko pa je na koncu svojega poročila predlagal tudi razrešnico dosedanjemu odboru. Poročilo o delu Muzejskega društva Škofja Loka Osnovni namen delovanja Muzejskega dru štva je aktivno spremljanje vsega družbenega dogajanja, ki sega na področje dokumentira nja in ohranjanja zgodovinskih pričevanj o preteklosti in sedanjosti na ozemlju nekda njega loškega gospostva. Zato je društvo predvsem zainteresirano za delovanje javnih zavodov na področjih muzejske, arhivske in spomeniškovarstvene dejavnosti, kakor tudi občinskih upravnih organov oziroma strokov nih teles na omenjenih področjih, katerim želi pri njihovem delu pomagati s primernimi na sveti, iniciativami, ocenami in predlogi za oblikovanje čim kvalitetnejših sklepov in pri njihovem izvajanju. Poleg tega želi svoje član stvo in druge zainteresirane občane z domo znanskimi publikacijami, kot so Loški razgle di, Vodniki in Doneski, in na Blaznikovih večerih s predavanji in razgovori seznanjati z dosežki strokovnega in raziskovalnega dela, ki je posvečeno življenju in delu na loškem območju ter tudi na ta način članstvo in druge rojake združevati in povezovati v dru štvenem delovanju. Ob tem pa je društvo vselej pripravljeno sodelovati z vsemi drugimi dejavniki pri njihovih aktivnostih na področ jih, ki sodijo v delokrog Muzejskega društva. V zadnjem obdobju je bilo največ aktivnosti usmerjenih na spomeniškovarstveno področje. Potekale so predvsem preko medobčinskega zavoda za varstvo kulturne in naravne dedi ščine ter občinskega odbora za prenovo starih 311 mestnih in vaških jeder in tukajšnjega zavoda za razvoj. Sodelovanje je toliko bolj uspevalo, ker so bili v društvenem izvršilnem odboru tudi sodelavci tako spomeniškega (Jože Oman) kot razvojnega zavoda (Peter Pipp, Marijan Potočnik). Pri tem je društvo prišlo do spoznanja, da odbor za prenovo nima do volj moči oziroma vpliva na izvajalce revita- lizacijskih gradbenih del, da so zaradi ne ustreznega financiranja odloženi posegi na kulturnih spomenikih po prioritetnem sezna mu, da se ne izvajajo določila družbenega dogovora o prenovi starih mestnih in vaških jeder v občini in odloka o razglasitvi starega mestnega jedra Škofje Loke za kulturni spo menik ter da v novo sestavljenem odboru za prenovo muzejsko društvo ni več zastopano; o vsem tem je društvo z dopisom seznanilo izvršni svet občinske skupščine ter dobilo odgovor, ki zagotavlja nadaljnje tesno sodelo vanje med občinsko skupščino oziroma nje nimi organi in društvom. V tem času je bila uspešno zaključena prenova Martinove hiše na Mestnem trgu, nerešeno pa ostaja vpraša nje njenih uporabnikov; obnovljena je bila že razpadajoča Žigonova hiša, ki bo menda slu žila potrebam občinske skupščine; na mestni Kašči je bila obnovljena streha in je v pripravi obnova fasade (financer je občina), medtem ko še ni dokončnega sporazuma o njenem prihodnjem vsebinskem programu in njego vem financiranju. Začela se je urbanistična ureditev in prenova Cankarjevega trga, pri čemer je društvo ponovno opozorilo na pred časom sprejeti predlog za postavitev spome nika loškemu zgodovinarju dr. P. Blazniku. Društvo je podprlo akcijo za obnovo vodnjaka na Mestnem trgu in dalo načelno soglasje k predlogom spomeniškega varstva pri moder nizaciji klavnice na Studencu. Ob spremljanju občinskega razpisa za prodajo Visoškega dvorca najbolj primernemu ponudniku, ki bi upošteval vsebinske smernice njegove revita lizacije, je društvo izreklo negativno stališče do predloga za ureditev izseljeniškega muzeja na Visokem in se načelno dogovorilo o sode lovanju pri ureditvi tamkajšnje spominske sobe pisatelja Ivana Tavčarja. Društvo je so glašalo s programom nove ureditve Grohar jeve spominske zbirke v Sorici ter finančno podprlo akcijo za odkup hiše, v kateri je zbirka, in preneslo svoj solastniški delež na kulturnoprosvetno društvo oziroma krajevno skupnost v Sorici. Ob strinjanju s strokovnim snemanjem fresk s kašče v Podlonku, ki je bila nato podrta, pa je društvo brez možnosti interveniranja oziroma zaščite obravnavalo sporočilo o podrtju Kalanove hiše na Bukovi- ci, čeprav je bila zaščitena kot etnološki kul turni spomenik. Društvo se ja zavzelo za zaš čito oziroma ohranitev freske slikarja Iveta Šubica o poljanski vstaji v Poljanah, izrazilo odklonilno stališče do predloga za obeležje zaporu oziroma zapornikom na Loškem gradu ter poskrbelo za obnovo nekaterih obstoječih spominskih plošč loškim rojakom in izreklo pripravljenost sodelovati pri akcijah za posta vitev novih (npr. rojakoma Tinetu Debeljaku in Antonu Leskovcu). Društveni izvršilni odbor je redno spremljal delo in problematiko Loškega muzeja, in sicer preko njegovih sodelavcev v odboru (Andrej Pavlovec, Franc Podnar) oziroma svojega de legata v muzejskem svetu (dr. France Leben). Obravnavana so bila delovna poročila za leti 1989 in 1990 ter delovni programi in finančni načrti za leti 1990 in 1991 in predlog srednje ročnega razvojnega programa. Odbor je te koče spremljal večja vzdrževalna dela kot npr. popravilo strehe nad grajsko kapelo, ob novo strehe na Škoparjevi hiši, ureditev nove predavalnice oziroma malega razstavišča v okroglem stolpu ter tlakovanje tal v kapeli in grajskega dvorišča. Društvo se je izreklo proti zamislim nekaterih o odtujitvi zlatih oltarjev iz Dražgoš iz muzeja in njihovi postavitvi v novi dražgoški cerkvi. Tekoče je bilo obvešča nje o delu posameznih muzejskih kustosov pri zbiranju podatkov in gradiva za dopolnjeva nje muzejskih zbirk. Odbor je spremljal razpis za ravnatelja muzeja ob odhodu Janeza Er javca oziroma imenovanju Andreja Pavlovca na to delovno mesto. Skupaj smo čestitali Andreju Pavlovcu ob dodelitvi Valvasorjeve nagrade, tega najvišjega priznanja slovenskih muzejskih in galerijskih delavcev in priso stvovali svečani podelitvi državnega odliko vanja Loškemu muzeju ob njegovi petdeset letnici. Društveni izvršilni odbor je bil prav tako sproti obveščan o delu škofjeloškega od delka Zgodovinskega arhiva iz Ljubljane, ki ima v odboru svojega stalnega člana (mag. France Štukl). Ena spomladanskih društvenih sej je po običaju vsako leto v prostorih arhiva in je posvečena podrobni obravnavi proble matike te ustanove. Tesnejše osebne stike z društvenimi člani je odbor skušal vzpostavljati in gojiti s prireja- 312 njem Blaznikovih večerov (za organizacijo in vodstvo zadolžena Vincencij Demšar in dr. Branko Berčič). Ob večkratnih pogovorih na odborovih sejah o tematiki večerov,'o preda vateljih in drugih udeležencih je v tem obdo bju uspelo organizirati štiri Blaznikove veče re. Na prvem (v celoti pa tretjem) Blazniko- vem večeru 21. 12. 1989 so bile v programu tri teme: o zgodovini pošte na Loškem je govorila Majda Žontarjeva iz Kranja, o nota riatih Žare Bizjak iz Ljubljane in odbornik mag. France Štukl, o novih virih za zgodovino loškega ozemlja pa odbornik Vincencij Dem šar. Na drugem (skupno četrtem), ki je bil 23. 5. 1990, je društvena članica Francka Benedik predavala o narečjih na Loškem, Marijan Drnovšek iz Ljubljane pa o izseljevanju iz Poljanske doline do prve svetovne vojne; sle dil je še ogled videofilma o panjskih končni cah. Na tretjem (skupno petem) večeru, ki je bil 22. 3. 1991, sta društveni član Viktor Žužek in odbornik mag. France Štiikl pred stavila razvoj in sedanjo problematiko denar ništva na Loškem, društveni član Andrej Rant (predsednik društva slovenskih numizmati kov) pa je pripravil in obrazložil priložnostno razstavo o denarju, ki je bil v obtoku na naših tleh. Četrti (skupno šesti) in zadnji Blaznikov večer je organiziran v okviru društvenega občnega zbora 11. 10. 1991 in je posvečen življenju in delu prof. Franceta Planine ob njegovem 90-letnem jubileju: odlomke iz nje govih avtobiografskih spominov je izbral od bornik dr. Branko Berčič, prebirata jih člana loškega amaterskega gledališča Marija Lebar- jeva in Jure Simonič, razstavo jubilantovih knjižnih del in drugih objav pa je pripravil odbornik Franc Podnar. Razveseljiva je bila kar številna udeležba in dovolj živahna raz prava, ki je sledila posameznim predavanjem, zlasti pa vedno večje vključevanje društvenih članov in drugih loških rojakov med predava telje. Redna društvena publikacija, domoznanski zbornik Loški razgledi, je v tem času zabele žila že svoj 36. (za leto 1989) in 37. (za leto 1990) letnik. Glavni urednik dr. France Leben je na društvenih sejah redno poročal o zbira nju gradiva in nato o tiskanju zbornika, odbor pa se je ukvarjal tudi z zbiranjem finančnih sredstev za plačilo tiskarskih stroškov in mi nimalnih honorarjev sodelavcem. Pri tem je ugotovil, da dotok denarja iz rednih prora čunskih sredstev in od prodaje publikacije ne more več pokriti iz leta v leto naraščajočih založniških stroškov. Zato je sklenil, da začne preko društvenih članov pridobivati spon zorje med gospodarskimi organizacijami. Tako je za letnik 37/1990 za sponzorja uspelo pridobiti Tovarno klobukov Šešir v Škofji Loki, ob njenem 70-letnem jubileju in ob posredovanju njenega direktorja in društve nega člana Mira Pinteriča, ter Ljubljansko banko d. d. iz Ljubljane, s posredovanjem članov Marijana Masterla in namestnika ge neralnega direktorja banke Cirila Krpača - za kar se vsem navedenim tudi javno najlepše zahvaljujemo. Na željo in predlog glavnega urednika je društveni odbor večkrat govoril o določenih spremembah v sestavu uredni škega odbora, vključno z glavnim urednikom, pri čemer naj bi šlo za zamenjavo manj aktiv nih članov ter nekaterih starejših in za dolo čene naloge zadolženih članov z drugimi, zla sti mlajšimi člani. Tako bodo v prihodnje v uredniškem odboru: glavni in odgovorni ured nik Franc Podnar ter člani dr. Branko Berčič, Ludvik Kaluža (lektor), Svetko Kobal, dr. France Leben, Miha Naglic (Žiri), Andrej Pavlovec (uprava) in mag. France Štukl. Ob tej spremembi se društveni odbor zahvaljuje vsem dosedanjim članom uredništva za nji hovo sodelovanje, zlasti pa je dolžan posebno zahvalo za dolgoletno aktivno pomoč pri izda janju Loških razgledov prof. Mariji Jamar- Legatovi ( lektorica, korektorica) in prof. Francetu Planini (glavni urednik 1967-1972, korektor). - Manj uspeha je društvo imelo pri svojih drugih publikacijah, in to predvsem zaradi pomanjkanja potrebnih finančnih sredstev. Za 7. zvezek Vodnikov po loškem ozemlju je v teku zbiranje gradiva o Sorskem polju in okolici, medtem ko je za naslednji zvezek Doneskov besedilo na voljo, njegov natis pa čaka sponzorja. Društvo je aktivno sodelovalo tudi z dru gimi dejavniki na kulturnem področju v obči ni. Redne povezave je imelo z nekdanjo občin sko kulturno skupnostjo oziroma s sedanjim odborom za kulturo pri izvršnem svetu občin ske skupščine (financiranje dejavnosti, de lovni programi in poročila). Odbornik mag. France Štukl je bil član občinske delegacije, ki se je pod vodstvom župana Petra Hawline kot povabljeni gost udeležila slovesnosti ob 100-letnem jubileju zgodovinskega društva mesta Freising na Bavarskem ter tako vzpo stavil ponovno zvezo med obema društvoma, 313 ki naj bi se razvila v medsebojno sodelovanje. Ob simpoziju o življenju in delu slovenskega kulturnega delavca in loškega rojaka dr. Ti- neta Debeljaka je društvo sodelovalo z nasveti pri njegovi organizaciji, pri postavitvi raz stave in s finančnim deležem ter na otvori tveni slovesnosti (odbornik dr. France Leben). Ob razpravljanjih o primernosti dosedanjega datuma in z njim povezanega dogodka za občinski praznik je društveni odbor zavzel stališče, naj do nove upravno-teritorialne reorganizacije loškega ozemlja ostane kot do slej, pri končnem odločanju o tem pa je po trebno dokumentirano in strpno upoštevati vse kulturnozgodovinske in družbenopoli tične vidike. Društvo je bilo vključeno tudi v oblikovanje ideje in pripravljanje pogojev, da bi akademski slikar Ive Šubic s fresko na kapucinski cerkvi upodobil motiv škofjelo škega pasijona iz prve polovice 18. stoletja, vendar je realizacijo zamisli preprečila umet nikova prezgodnja smrt. Društvo ima sicer zadovoljivo veliko število svojih članov, vendar je bilo ugotovljeno, da ni ustreznega priliva iz vrst novih loških do seljencev in zlasti iz mlajših generacij. Zato je pozvalo sedanje člane k pridobivanju novih iz svojega delovnega oziroma bivalnega oko lja, vendar je bil odziv zelo slab in bo treba s to aktivnostjo še nadaljevati. Pozorni smo bili tudi na življenjske jubileje za društvo zaslužnih članov. Ob 80-letnici prvega dru štvenega tajnika in sedanjega odbornika dr. Antona Polenca je bila ob priložnostni slove snosti na društveni seji sprožena zamisel in nato izoblikovan predlog, naj bi občinska skupščina jubilanta počastila s primernim ob činskim priznanjem in na tej osnovi je bil dr. Anton Polenec izvoljen za častnega občana Škofje Loke. Na društveni seji smo se tudi s spoštovanjem spominjali umrlega dolgolet nega društvenega odbornika dipl. grad. inž. Pavleta Hafnerja in se odločili objaviti njegov kronistični spis o Visočanih v naslednjih Lo ških razgledih. Ob visokem, 90-letnem živ ljenjskem jubileju društvenega ustanovnega člana in dolgoletnega odbornika prof. Fran ceta Planine pa smo v sodelovanju s predsed stvom občine, katere častni občan je, organi zirali intimno slovesnost v domu za ostarele občane na Koleziji v Ljubljani (tu v zadnjih letih prebiva), na kateri je jubilanta pozdravil loški župan Peter Hawlina in mu izročil spo minsko darilo; društvo pa je svojemu spošto vanemu vzorniku in dragemu prijatelju po svetilo Blaznikov večer, ki sledi uradnem delu letošnjega društvenega občnega zbora. Na koncu velja zahvala vsem društvenim odbornikom in drugim članom za sodelovanje pri uresničevanju naših skupnih nalog in ci ljev, pri čemer velja posebna zahvala kot posebej zaslužnim članom prof. Mariji Jamar Legatovi, prof. Francetu Planini, dr. Antonu Polencu in dr. Francetu Lebnu kot dolgolet nemu uredniku Loških razgledov. Posebno priporočilo za prihodnje sodelovanje pa velja predsedstvu in organom občinske skupščine in vsem zvestim društvenim članom. Tajniško poročilo Izvršni odbor Muzejskega društva Škofja Loka je imel v preteklem mandatnem obdobju od občnega zbora 27. okt. 1989 do danes, to je do občnega zbora 11. okt. 1991 skupaj 21 sej in skupno zasedanje izvršnega odbora dru štva, delavcev Loškega muzeja in članov sveta muzeja ob podelitvi državnega priznanja mu zeju dne 13. dec. 1989. Tako kot je to že v navadi in v skladu s poslovnikom, se je izvršni odbor Muzejskega društva na prvi seji po občnem zboru tudi konstituiral dne 21. 12. 1989. Ker je listo odbornikov izvršnega odbora kot celoto spre jel že občni zbor, je konstituanta sprejela poleg že izvoljenega predsednika društva dr. Branka Berčiča še naslednje zadolžitve posa meznih članov odbora. Blagajničarka je Ana Marija Cegnar, tajnik Andrej Pavlovec, dr. France Leben je urednik Loških razgledov. Poleg teh so člani odbora Vincencij Demšar, Ludvik Kaluža, Sveto Kobal, Jože Oman kot predstavnik Zavoda za varstvo kulturne de diščine, Peter Pipp, Franc Podnar, Marijan Potočnik in magister Franci Štukl. V nadzor nem odboru so delovali Rajko Brank, Ivan Jenko in Mihael Loboda, v disciplinski komi siji pa Silvo Marguč, Dušan Ogrizek in dr. Anton Polenec. Ta komisija ni imela nobenega dela, kajti v obravnavanem mandatnem obdo bju ni bilo nobenih kršitev društvenih pravil. Vse kar se je na teh enaindvajsetih sejah dogajalo, razpravljalo, odvijalo in sklepalo, je že zajeto v poročilu predsednika društva dr. Branka Berčiča, razen morda nekaterih stvari, ki ne sodijo toliko v predsednikovo poročilo. Tako si je izvršni odbor prizadeval, da bi zopet vzpostavil tesnejše sodelovanje v tako- 314 imenovani koordinaciji muzejskih društev v občini, kamor spadajo poleg Muzejskega dru štva Šk. Loka še društvi v Železnikih in Žireh ter Prosvetno društvo Ivan Grohar iz Sorice. Te bolj ali manj uradne povezave v koordina ciji ni uspelo oživiti, ker se je delo preneslo bolj na povezavo med muzejskimi zbirkami in Loškim muzejem pri povsem konkretnih delih (npr. zaščita predmetov v muzejski zbirki v Železnikih). Za to delo so izredno hvaležni. Izvršni odbor društva je za leto 1989 obrav naval zaključni račun in bilanco uspeha ter na več sejah obravnaval program delovanja društva in finančna načrta za leti 1990 in 1991. V teh finančnih načrtih je bila vedno najtežja postavka tisk Loških razgledov, kajti že nekaj let zapovrstjo je struktura izdatkov približno taka: tiskarna zajema iz društvene blagajne 87% razpoložljivih sredstev, avtor ski honorarji sodelavcev Loških razgledov le 6 % in za samo poslovanje društva ostane komaj 7 %. Izvršni odbor je tudi na zadnji seji pred občnim zborom, ki je bila 1. 10. 1991 obravnaval predračun tiskarne za tisk Loških razgledov in ugotovil, da je še enkrat večji kot je bil lansko leto za 37. številko. Pri tej številki smo imeli srečo, ker sta za stroške v veliki meri prispevala sponzorja in sicer To varna klobukov Šešir in Ljubljanska banka Ljubljana. Ker smo že pri Loških razgledih še to: izvršni odbor je na dvajseti seji dne 10. 9. 1991 imenoval nov uredniški odbor Loških razgledov. Novi urednik je postal Franc Pod- nar, člani uredniškega odbora pa so: Ludvik Kaluža (lektor), Sveto Kobal, dr. France Le- ben, Miha Naglic, Franci Štukl in Andrej Pavlovec ter dr. Branko Berčič. Društvo je v delovodnik v letu 1989 vpisalo 37 zaporednih številk prejete in odposlane pošte, v letu 1990 pa 34 vpisov. Kot opombo bi tu omenil, da je bilo veliko več pošte odposlane, ker so na primer vabila na seje, na Blaznikove večere in podobno vpisana pod eno vpisno številko. Razpošiljanje Loških raz gledov pa se vodi posebej. Število članov nekako stagnira in jih je po kartoteki 591. Tudi akcija s posebnimi pozivi za včlanjevanje v društvo ni uspela. Upamo, da bomo na prihodnjem občnem zboru že lahko poročali o računalniško vodeni evidenci članov in naročnikov na Loške raz glede. Blagajniško poročilo Blagajniško poročilo se na občnem zboru društva daje vedno za dve pretekli leti in ne zajema tistega leta v katerem poteka občni zbor. Torej je blagajniško poročilo oblikovano za leti 1989 in 1990. Občni zbor posebej opo zarjamo, da se je v financah ali v denarnem poslovanju med leti 1989 in 1990 zgodil pre mik ali denominacija dinarja, ki bistveno pri speva k nerazumevanju dveh poročil, na pri mer iz leta 1989 in 1990. Zato smo zaradi lažje primerjave med obema letoma vse po datke prevedli na tiste iz leta 1990. Samo za primerjavo in da bo lažje razumljivo: v letu 1989 je bil presežek prihodkov nad odhodki 40 milijonov 608 tisoč 900 dinarjev, kar je v bilanci leta 1990 prikazano kot prenesena sredstva v višini samo 4.060,90 din. Najprej torej prikaz bilance uspeha v letu 1989, kjer je imelo društvo 27.130,50 din pri hodkov in za 23.069,60 din odhodkov in je bil presežek 4.060.90 din. V letu 1990 pa je bilo prihodkov za 292.054,30 din in odhodkov je bilo 238.671,60 din in razlika med prihodki in odhodki je znašala v korist prihodkov 53.382,70 din. Na tem mestu moramo zopet opozoriti na skoraj nemogočo primerjavo, ker je inflacija zviše vala številke, dinarjeva vrednost pa je padala. Tako je primerjava v dinarjih skoraj nemo goča in zato je najbolj primerno, če vsaj za leto 1989, ki se pa ne razlikuje dosti od leta 1990, navedemo strukturo prihodkov in od hodkov v odstotkih. Struktura prihodkov je: dotacija 88,50 % prodane publikacije 4,20 % obresti 6,00 % drugi prihodki 1,30% Struktura odhodkov pa je: tisk LR in Vodnika 94,50 % avtorski hon. 2,50% drugi stroški 3,00 Odstotki se v primerjavi leta 1989 z letom 1990 bistveno ne spreminjajo, razen tega, da smo v letu 1989 imeli poleg Loških razgledov še stroške z izdajo Vodnika št. 6. Poročilo nadzornega odbora Nadzorni odbor Muzejskega društva Skofja Loka v sestavi treh članov: Rajko Brank, Ivan Jenko in Miha Loboda izvoljenih na občnem 315 zboru 27. oktobra 1989. leta, se je sestal dne 1. oktobra 1991 in opravil pregled materialno- finančnega poslovanja v preteklem 1990. letu. Ugotovljeno je bilo, da so poslovne knjige pravilno, ažurno in vestno vodene, dokumen tacija verodostojna, podpisana od odgovornih oseb, sprotno likvidirana, kronološko vložena in zakonsko predpisano hranjena. Izplačani računi - plačani stroški so upravičeni in nujno potrebni pri izvrševanju društvenih dejavno sti. Iz pregleda finančnega poslovanja za 1990. leto je razvidno in ugotovljeno, da je bilo poslovanje zaključeno pozitivno in ni izka zane izgube. Zaključni račun je bil pravoča sno izdelan, po NO pregledan, IO podano zadevno pisno poročilo in v zakonito določe nem roku dostavljen Službi družbenega knji govodstva Škofja Loka. Prav tako je bilo tudi celotno delo IO zado voljivo in uspešno skozi vse leto z vsestran skim prizadevanjem predsednika dr. Branka Berčiča in tajnika prof. Andreja Pavlovca, ki sta zavzeto skrbela za redno sklicevanje sej na osnovi društvenega pravilnika in usklajeno postavljanje sklepov ter tudi za dosledno iz vajanje le teh, kar je izjemno prizadeva nje društvenega predsednika dr. Branka Ber čiča zagotavljalo uspešnost poslovanja dru štva. Ne gre pa tudi prezreti vsestranske pri zadevnosti uredniškega odbora »Loških raz gledov«, pod zavzetim vodstvom dr. Franceta Lebna za izjemno kvaliteto in pestrost bogate vsebine, velikega obsega, kar je v polno zado voljstvo tako članstva kot tudi širše javnosti, pa tudi tržno iskana publikacija. Sodelovanje IO z Loškim muzejem in Zgo dovinskim arhivom, enota v Škofji Loki, prav tako tudi občino in kulturnimi ustanovami, zavodi je bilo na zadovoljivi ravni. Vsem sejam IO je redno prisostvoval vsaj eden od članov NO in je bilo tako delo in dogajanje IO po NO tekoče spremljano. Na osnovi podanih poročil, (današnje raz prave) in spredaj navedenega, predlaga nad zorni odbor občnemu zboru, da sprejme raz- rešnico dosedanjemu izvršnemu odboru in njegovih organov s pohvalo za vestnost in prizadevno vodenje in uspešnost dela v prete- čenem mandatnem obdobju. Razprava o poročilih Sledili so pozdravi in razprava o poročilih. Muzejsko društvo v Železnikih je istočasno. sklicalo tudi občni zbor svojega društva in se nato po telefonu opravičilo ter zaželelo na šemu občnemu zboru in društvu pri delu ve liko uspehov. Dr. Berčič je že v svojem poro čilu omenil tudi koordinacijo muzejskih dru štev v občini Škofja Loka, ki nikakor ne more prav zaživeti. K razpravi se je prijavil Vincencij Demšar in pojasnjeval ter osporaval nekaterim trdi tvam v poročilu dr. Berčiča o in okoli Žigo- nove hiše. Daljša diskusija je bila potem o postavitvi obeležja nekdanjim zapornikom na Loškem gradu po letu 1945. Dr. Berčič je odgovoril, da smo na seji izvršnega odbora Muzejskega društva Škofja Loka razpravljali o novem zgodovinskem obeležju na Loškem gradu in predlogu, naj se na gradu postavi spominsko obeležje povojnim zapornikom. Iz vršilni odbor društva je sprejel sklep, da bi morali predvsem upoštevati dejstvo, da je grad v svojem obstoju imel še kakšno pomembnejšo zgodovinsko funkcijo, ki bi jo bilo treba obeležiti. Zato je sprejel odklonilno stališče za postavitev obeležja o takšnih ali drugačnih zaporih na gradu. Razprava je potem prešla na Loške razglede z zahtevo po pojasnilu, zakaj ni več člankov iz Poljanske in Selške doline, čeprav je v obeh dolinah polno piscev, ki bi lahko sodelovali s svojimi članki. Odgovor na ta neutemeljeni očitek je bil jasen: Loški razgledi so odprti za vse sodelavce, toda uredništvo ni krivo, če se iz obeh dolin s svojimi članki ne oglašajo vsi tisti pisci, ki bi lahko in so zmožni napisati dobro razpravo o tej ali oni stvari. Ni pa res, da obe dolini nista bili v Loških razgledih zastopani. Nasprotno je res, kar dokazujejo številni prispevki v Loških razgledih. Treba je samo pregledati bibliografijo, pobrskati po Loških razgledih in ugotovimo lahko prav razveseljivo dejstvo, da je veliko člankov obravnavalo prav problematiko iz obeh dolin. Odbornik Vincencij Demšar je našel še eno vprašanje, in sicer ali bi ne bil primernejši prostor za Blaznikove večere spodaj v mestu. Predsednik dr. Branko Berčič mu je odgovoril, da je tako društvo kot je bil tudi dr. Blaznik vezan na grad in da zato ni razloga za spre minjanje prostora v katerem potekajo Blazni- kovi večeri. S tem je bila razprava o poročilih končana. Volitve in slučajnosti Ker je razrešnico staremu odboru predlagal že v svojem poročilu predsednik nadzornega 316 odbora gospod Ivan Jenko, je občni zbor naj prej izvolil za novega predsednika še enkrat za novo mandatno obdobje dr. Branka Berči- ča. Občni zbor je nato izvolil še listo odborni kov. V izvršilni odbor društva so bili izvoljeni: Ana Marija Cegnar, Vincencij Demšar, inž. Pavel A. Florjančič, Ludvik Kaluža, Svetko Kobal, dr. France Leben, Andrej Pavlovec, Peter Pipp, Franc Podnar, Marijan Potočnik in mag. Franc Štukl. Občnemu zboru je bilo pojasnjeno, da se na prvi seji po občnem zboru izvršni odbor konstituira in s tem posa mezni odborniki ali člani izvršnega odbora prejmejo svoje zadolžitve. Občni zbor je potem še izvolil tričlanski nadzorni odbor. Vanj so bili izvoljeni: Ivan Jenko, Mihael Loboda in Vladimir Žužek. V disciplinsko komisijo pa: Silvo Marguč, Peter Pokom in Marijan Masterl. Ob tej izvolitvi je predsednik dr. Berčič občni zbor samo spom nil, da nismo poslušali poročila disciplinske komisije, ker ni bilo kaj poročati, ker ni bilo nobenih kršitev društvenih pravil. Nato je občni zbor sprejel še sklep o višini članarine, ki bo v letu 1992 znašala 100 (sto) SLT letno in se bo pobirala ob pošiljanju Loških razgledov. Če bi med letom 1992 ali med dveletnim mandatnim obdobjem prišlo do občutnega znižanja vrednosti denarja, ima pravico zvišati članarino izvršilni odbor. France Planina in Pavle Blaznik Po kratki prekinitvi in koncu občnega zbora se je začel Blaznikov večer, ki je bil tokrat posvečen življenju in delu 90-letnega jubi lanta prof. Franceta Planine, ustanovnega člana Muzejskega društva v Skorji Loki in prijatelja pokojnega dr. Pavleta Blaznika. Uvodne besede v Blaznikov večer je spregovo ril dr. Branko Berčič. Marija Lebar in Jure Simonič sta nato brala odlomke iz jubilantove avtobiografije. Kustos Loškega muzeja Franc Podnar pa je predstavil razstavo iz izbora obširnega opusa profesorja Franceta Planine. 317