Ust f/hala ođ oktobra 1947 kot tednik — Od i januarja 1958 kot pol tedni k — Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — glasilo socialistične zveze deuovnega jTJ 1 u D Iz prakse dela naših samoupravnih organov v podjetjih Kje iiei zajec ' Večkrat se je že zgodilo, da niso bili sklepčni in sejo delavskega sveta so morali znova sklicati. To se je zgodilo v Gorenjskem tisku, Planiki in drugod. Ob tem pojavu smo napravili malo anke- centralnem upravnem odboru 80-odstotna in na centralnem delavskem svetu 75-odstotna. Edino z udeležbo na zborih delavcev po ekonomskih enotah so bile včasih težave, tako da sedaj uveljavljajo to. Z anketo smo zajeli 15 pod- prakso, da zbore sklicujejo na- jetij različnih dejavnosti in velikosti iz kranjske, radovljiške in jeseniške občine. Pozanimali smo se samo za štiri stvari. Kdaj navadno sklicujejo seje samoupravnih organov, v delovnem času ali izven? Kakšna je udeležba? Kakšna nadomestila ali povračila stroškov plačujejo članom in, kakšno vadno ob 13. uri, ker se navadno zavleče do 15. ure in tako vključijo dopoldansko in»popoldansko izmeno. Največkrat so seje izven delovnega časa, zlasti delavski sveti. Izjema je v Železarni, kjer delavski svet zaseda dopoldne, upravni odbor pa popoldne. V številnih Povečana štednja z elektriko obliko uporabljajo za predhodno podjetjih seje sklicujejo takoj po obveščanje članov o problemih, o delu — LIK Kranj, Mesarsko pod-katerih bodo na seji razpravljali jetje Radovljica, Almira dn tudi in odločali. drugod. Izid ni slab. V trinajstih pod- Nadomestil in povračil stroškov jetjih (razen že dveh imenovanih) navadno ne uveljavljajo. Skrbijo ni bilo primerov nesklepčnosti, pa, da kdor ni bil na delu, mu se-čeprav je bila dostikrat udeležba jo štejejo v delovni čas ali pa mu majhna. V železarni Jesenice je omogočijo, da zamujeno nadokna-bila lani povprečna udeležba na di. »Sejnine« v znesku 300 din pa _ izplačujejo samo v LIK Kranj. Seje so plačevali tudi v Almiri, Planiki in Gradisu na Jesenicah, pa so to opustili. Obveščanje članov o gradivu in v„„, (. . problemih sej pa je povsod po- Kranj 18. februarja — Včeraj- manjkljivo. Samo v Železarni iz-šnje deževje in od juga ni ublažilo dajajo vnaprej ustrezno snov. perečega pomanjkanja električne Drugod obvestijo vabljene člane energije. Zbirna jezera se niso samo z dnevnim redom, napolnila, razen tega je prišlo do Kljub temu, da udeležba na se-okvar na termoelektrarnah v So- jah ni slaba, pa se jasno kaže ne-stanju, Trbovljah in Brestanici, zadostno obveščanje članov sa-Zaradi tega je bila danes pred- moupravnih organov o problemih, pisana še strožja omejitev potroš- ki so pred razpravo in odločanje. Večji potrošniki so porazde- jem. Ce k temu še prištejemo, da ljeni v štiri skupine. V prvo in v mnogih primerih sprejeti sklepi drugo sodijo predvsem podjetja ostanejo v zapisnikih je razumlji-živilske^ stroke, zdravstvene usta- Vo, da mnogi člani ne hodijo radi nove, tiskarne in podobno. Zanje na seje. Zelo je razširjena misel, zaenkrat še ni predpisana omeji- da je to zgubljanje časa. tev. korenine take miselnosti so ze- Podjetja, ki so močni potrošni- lo močne. Ob tem se že vsiljuje ki, a nimajo lastnih elektrarn, mo- vprašanje, kdo naj sestavlja dnev-rajo omejiti potrošnjo za 17 od- ne rede sej in kaj naj na njih raz-stotkov, tista pa, ki imajo lastne pravi j a jo 2 Za dnevni red, ki ga vire energije pa vsaj za 50 odstot- predlaga direktor ali računovodja kov. Za vse kršilce so predvidene največkrat ni zanimanja. Zlasti, kazni. ker se problem prikaže preveč Za široko potrošnjo, predvsem strokovno. Drugače pa je tam, gospodinjstva, ni mogoče predpi- kjer na dnevni red pridejo stvari sati odstotek omejitve. Zato se pri od spodaj, na zahteve kolektiva, Elektro Kranj nadejajo, da bo za- ekonomskih enot, sindikalne or-leglo priporočilo za štednjo. Če ganizacijc in podobno. Nikjer, ni- je v nedeljo nastopilo na republi- Kar 120 mlajših in starejših mladincev iz 26 slovenskih društev škem prvenstvu v Kranju. V organizaciji smučarskega kluba Triglav, ki je zatajila le pri izračunavi rezultatov, so skakali na prenovljeni 45-metrski skakalnici na Gorenji Savi. — Med starejšimi mladinci je bil najboljši Jurman iz Ljubljane pred štefančičem iz Kranja, medtem ko je bil pri mlajših najboljši domačin Bogataj pred Krznarlčem iz Mojstrana. — Na sliki: tekmovalci gledajo svoje tovariše, kako skačejo prek mosta skakalnice Načrt razvoja kmetijstva v zgornjem delu Gorenjske Področij, ki bi bila primerna za ostala v lasti privatnih kmetov, načrtu 120 ton), potrebe po krom-intenzivno družbeno kmetijsko načrt pa predvideva, da bo zadru- pirju (2.500 ton) in potrebe po proizvodnjo, v zgornjem delu G o- ga z njimi organizirala trdne ko- sadju (242 vagonov). Delno bodo seljivo je, da je v kranjski občini KRANJ, SREDA, DNE 19. FEBRUARJA 1964 LETO XVII. — ŠT. 14 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori S/DL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka. 1 ržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor Glavni in odgovorni urednik Ztlravko Tomaže.) GORENJSKO Prvo tuje letalo BRNIKI — Čeprav je letališče Brniki odprto že dva meseca, Se vedno lahko govorimo o prvencih te ali one vrste. Tako je v nedeljo tu pristalo prvo tuje letalo, ki je pripeljalo 40 holandskih strokovnjakov. V tem času je letališče vključeno v redno progo Brniki— Beograd, ki jo vzdržuje podjetje JAT. Večji promet pričakujejo za mesec april. — S. V Kranju so razpravljali o družbenih službah in idejno vzgojnem delu na Gorenjskem Okrajni odbor SZDL Je pripravil v Kranju posvet o komunalnih in idejno-vzgojnih problemih na Gorenjskem. Ugotovili so, da imajo stalno komisijo za komunalna probleme le v kranjski občini, drugod pa je za to problematiko zadolžen le en odbornik. Ob pripravah statutov krajevnih skupnosti se vse preveč razpravlja o območjih, premalo pa o vsebini. V jeseniški občini bodo v enem tednu izdelali prvi osnutJc. Zanimivo je, da bi bili v bohinjskem kotu zadovoljni z eno krajevno skupnostjo, medtem ko želo v Kamni gorici, Srednji Dobravi, Kropi, Brezjah in Mošnjah svoje. V šolstvu in zdravstvu je še mnogo nerešenih vprašanj. Sredstva se ponekod podeljujejo preveč proračunsko, drugod, kot na primer v Škof ji Loki, pa imajo že določeno vrednost pedagoške ure. Prav je, da svet šol odloča o delitvi dohodka, o osebnem dohodku pa naj razpravlja sam kolektiv šole. Ugotovljeno je, da je še vedno veliko navzkrižnih honorarnih ur. Zato je neobhodno potrebno, da se o tem dogovarjajo šole in zavodi, a ne posamezniki. V zdravstvu čutimo prešibko sodelovanje med posameznimi domovi in zavodi. Razumeti moramo, da ne more vsaka občina imeti v zdravstvu vse sama. Razve- renjske ni veliko. V glavnem je za tako proizvodnjo uporabna ravnina v okolici Radovljice, med Savo in Karavankami, ki na severoza-pad sega tja do Žirovnice, na jugovzhod pa nekako do Brezi j. To območje, za katerega sta radovljiška in jeseniška občina skupaj izdelali 7-letni perspektivni načrt razvoja kmetijstva, zajema 3.189 operacijske odnose. s 620 tonami v družbeni proizvod- že povprečno dovolj zdravnikov. Zemlja v tem delu Gorenjske ne nj'\ in s 400J tonam|. v kooperacij- .nudi .najboljših pogojev za inten- sk' P™™k nji kril, tudi potrebe zivno kmetijstvo, ker je preplitva. po mesu'. Na» °menim še, da je razen tega pa je zaradi zgodovin potrošniki ne bodo štedili bo po- ti v Železarni, člani samoupravnih hektarov obdelovalne zemlje, 1 trebno občasno odklapljati cela organov ne dobijo v roke nekega hektarov pa so jo rezervirali skih vzrokov in konfiguracije zemljišča močno sparcelirana. S postopno arondacijo in sodobnimi agrotehničnimi ukrepi ter s pre-jgg cejšnjimi investicijami (plan pred- po podatkih iz istega vira od celotne proizvodnje v zasebnem sektorju zdaj le 25% tržnih viškov, pa planu pa naj bi jih bilo čez sedem let že 50%. To nameravajo doseči s trdimi kooperacijskimi Občinska skupščina o gostinstvu Kranj, 19. februarja — Jutrišnja skupna seja obeh zborov občinske skupščine Kranj bo posvečena gostinstvu. Razpravljali bodo o analizi gostinskih podjetij in o njihovih statutih. Kot dodatno milijonov din investicij) bodo bru- ipljati cela orga območja, kar pa je seveda veliko problema z izdelanimi predlogi zasebne kmetovalce, ki bodo na tQ dohodek 2000ha zemljišč v bolj neprijetno kot uno^bo elek- in razčiščenimi pogledi o dobrih obrobju še ostali. Vsa ostala zem- družbenem sektorju poVečali po lja v obeh občinah bo še naprej načrtu od sedanjih u\m d-m £a ha na 402.000 din na ha. „ ,___.. . ..... u iiimuviii .Miiuidii. rtu k uuuuuii trike nekoliko omejiti. S. in slabih posledicah. O predlogih občinskih statutov Proizvodni načrt in kolobar na ranje sredstev za gradnjo šol v Perddvoru, v Cerkljah in na Zlatem polju. S. Bled se uveljavlja BLED — V zadnjih letih prihaja men sedemletnega plana je namreč, da družba dn kooperaci jska proizvodnja skupaj v tem delu Gorenjske zadostita vsem potrebam potrošnikov s tistimi kmetijskimi proizvodi, za katere so tu na Bled vse več domačih, pa tudi področju družbene intenzivne pro- pogoji. tujih gostov. Število nočitev tu-izvodnje bodo prilagodili smeri Jeseniška občina ima že vsa po- jih gostov se je v zadnjih letih proizvodnje. Plan predvideva na vpjna leta težave s preskrbo s dvigalo za 30 do 40 odstotkov vsa-posejanih površinah polovico trav- kmetijskimi pridelki. Jesenice so ko sezono, lani pa je to povečanje no deteljnih mešanic, četrtino oko- zaradi železarne močan potrošni doseglo že 55 odstotkov v primer-pavin in četrtino žit. Poudarek bo center, ki pa zadostnega kmetij- javi s predlanskim letom. To je V časovni stiski gredo razprave so bili prav slabi, kajti ljudje so Gre za to, kaj lahko še naredimo? na živinorejski proizvodnji, ki naj skega zaledja nima. Prav v tem je povedal predsednik občinske skup-o občinskih statutih že h kraju, že slišali o statutu, pa vendar V mnogih primerih bodo statu- bi z mesom in mlekom zalagala najbrž treba iskati vzrok ne le za ščine Radovljica Franc Jere na V mesecu marcu bodo predlogi niso z njim toliko seznanjeni, da tarne komisije dobile precej gra- Jesenice, Bled in Radovljico. Ra- skupen sedemletni proizvodni na- včerajšnjem posvetovanju sindi-že pred občinskimi skupščinami bi lahko karkoli rekli o njegovi diva za izpopolnitev osnutka. Ob- čunajo, da bo celotna proizvod- črt razvoja kmetijstva, ampak tu- kata turističnih in gostinskih de-v dokončni podobi. Po vseh obči- vsebini. Kot uči teorija in tudi lika pogovorov z ljudmi, ki v do- J}Ja mleka letno znašala 3,650.000 di za združitev jeseniške zadruge, lavcev Gorenjske, ki je bilo na nah so bile razne oblike javnih praksa dokazuje, krivde ni moč ločeni dejavnosti delajo in pozna- litrov (3.650 litrov na kravo ali ki je preteklo leto uspešno zaklju- Bledu. Zato so menili, da bi bilo razprav, na katerih so imeli obča- zvaliti na nepoučeno množico, jo probleme, lahko najbolj dopol- L300 litrov več kot dosedaj), po- čila, z zadrugo Jelovica v Radov- treba usmerjati investicije in razni možnost sodelovanja pri izde- marveč je treba vzroke iskati v ni vrzeli. Vsekakor pa leži glav- trebe po mleku pa so preračunane ljici, ki ima po ne povsem urad- širjati turistične zmogljivosti v ta- , , _vi:i—i.-----------i„u*~ u-'™- «- -♦**..*-;-«.«. na 2 700 0TM titrnv TCHt^ VinHr. t»irU nih ^'tv^ precej milijonov ke in podobne kraje, ki so privlač- A. Triler ni za goste. K. M. Kaj kažejo izkušnje lavi tega važnega dokumenta, oblikah razprav in podobno Statutarne komisije so prejele tudisprecej predlogov ^n Pripomb tuU preVeč~~odma~knjeni od kon kretnih potreb in teženj, ki jih na prvotne osnutke. To velja za Kranj, Jesenice i o škof jo Loko. V radovljiški občini pa se bodo ■ te dni začele javne, tako imenovane specializirane tribune, ka- ,kor so bile v Kranju, od katerih pričakujejo novih predlogov. Kljub vsem tem oblikam in naporom raznih organov, ki sodelu- no breme na statutarnih komisi- na 2.700JJ00 litrov. Krite bodo tudi nih podatkih jah in podkomisijah. Z večjim Potrebe po mlečnih izdelkih (po izgube Glavna ugotovitev je, da so sta- , u . » • ,J . t, _______x ^JHZZJlUt ~a v— posluhom za težnje občanov bodo morali koristiti predloge, ki so jih volivci in občani že izrekli na jejo pri organizaciji teh razprav 5zvodov osnutka, ki so jih razpo-pa moramo reči, da velika večina občanov ni seznanjena s statutom. To smo kaj hitro ugotovili ima vsak naš človek kljub temu zbo na segtan. da je vsebina le-teh ?»™mbna kih j podobno. Sedanje stanje za razvoi vsake občine in ob tem , . % . .y J, . . M™™1 ,:..,:^je občanoV. PO f,!^CVliL 16 S°del0Van,e vseh občinah naštevajo š sestankov, zborovanj in tribun, ki so bile organizirane za razprave, navajajo na tisoče razmnoženih tudi za življenje občanov. Po tevilo vsen 8°sPoclai"skih, družbenih in političnih organizacij, ki poznajo razmere in težnje. S pravniškimi in stilskimi sredstvi je treba paziti, da se glavne težnje ne zmali-čijo v nejasne ali dvoumne stavke. Kako z boljšim notranjim transportom poceniti proizvodnjo? Mehanizacija in organizacija dela Z majhnim prizadevanjem se ne da prihraniti veliko denarja Analize in praktične izkušnje nekaterih tovarn ... , v tj ^_,,„_„x_: ujo v nejasne an uvuumue siavivt. -—----- — i------------ -------j~ vr.....-.....-■»—... Slali občanom. Toda povprečni 0bfa . bodo t0VQ 7 na Gorenjskem so pokazale, da se v notranjem «U X»-» — ta *-n\m frtumtilOOI lOh lil Tira V- ^ r _______ * 1 ■ * a 1 i'i pri anketi, ki smo jo izvedli med kolektivi in občani. Šli smo z vprašanjem, kaj ljudje mislijo o statutu, kaj predlagajo, da bi se občan v teh formulacijah in prav niških določbah ne vidi samega sebe. Zato se nt ogrel za razprave. večjo aktivnostjo sodelovali pri transportu skrivajo v vsakem podjetju velike re-sestavljanju statutov krajevnih zci've. Prav tu si gorenjska podjetja prizadevajo, skupnosti in pri statutih njihovih da bi izboljšala organizacijo dela, mehanizirala delovnih organizacij, ker bodo proizvodnjo ter kar se da najbolj zmanjšala pro Naj bo dovolj za ugotavljanje le-ti lahko bolj konkretni in bliže še vneslo v to listino. Odgovori stanja, ki ni nobeno odkritje, njihovemu življenju. — K.Makuc Letos nad 12 mili j. din Dolgoročni načrt za gradnjo triglavskih'1 žičnic, kot je bil sprejet lani, teče kot je bilo predvideno. Tako so ugotovili na seji upravnega odbora Zavoda za izgradnjo športno turističnih objektov v triglavskem pogorju. Lani so za načrte in druga pripravljalna in raziskovalna dela ]x>rabili nad 10 milijonov dinarjev. Letošnji proračun pa predvideva nad 12 milijonov dinarjev. Glavni nosilci teh izvodne stroške. Sem v veliki meri sodi notranji transport, saj so podatki pokazali, da znašajo stroški notranjega transporta v nekaterih kolektivih 30 in celo 50 pa tudi več odstotkov. Delavci v proizvodnji veljajo le okoli 10 odstotkov stroškov. Najbolje bo, če si kar na nekaterih primerih ogledamo, kako pomemben je dobro organiziran notranji transport. Med slabše v tem pogledu lahko štejemo tovarno »Plamen« v Kropi. Tu imajo transport organiziran na primitiven način, da delavci vozijo polizdelke iz enega obrata v drugega z navadnim vozičkom. KRANJ — Čeprav je zaključni pravili in vodili planikovci, v po- Seveda mora pri tem prevozu sodelovati več delav- Prijeten večer z mladinskim plesom ples ob dokaj kvalitetno izvajani muziki zabavnega ansambla pripadnikov JLA iz kranjske garni-zije nekako zasenčil kratkotrajni kulturno-zabavni program, ki naj bi bil izhodišče spoznavnega večera mladinskih aktivov kranjske občine in vojakov, je prva tovrst- moč pa jim je priskočil izkušeni cev. To je zamudno in razumljivo neekonomično, gimnazijski pevski zbor, ki je pod da se delavci zadržijo tam kjer ni potrebno, vodstvom Janka Pribošiča odpel V jeseniški Železarni znašajo stroški notranjega tudi zahtevno pesem zbora suž- transporta letno okoli 35 odstotkov. Vendar tega njev iz Aide. — Ker doslej kranj- podatka ne moremo vzeti za popolnoma točnega, ska mladina še nima družabnih ker se praktično ne da izračunati za celo železarno, prostorov, v katerih bi se lahko marveč le za posamezne ekonomske enote. Pri Že-sestajala, si podobnih občasnih lezarni so zanimivi tudi drugi podatki, in sicer surovin organiziral tako, da so na Jesenice prihaja le enakomerno dn se niso vlaki kopičili, kot je bil primer prejšnja leta. Po drugi strami je to tudi odraz razumevanja med Železarno in železnico. V Železarni na Jesenicah si tudi prizadevajo, da bi pri razkladanju kmalu opustili žerjaveinuvedlizvračal-nike, ki bodo enostavno vagon prevrnili in ga spet postavili na tračnico. Tak način razkladanja ima pri nas le železarna v Zenici. To bo nedvomno precej pocenilo proizvodnjo. V »ELANU« v Begunjah opravljajo ves notranji transport z viličarji. Les že v Lescah, ko pride z vlakom na železniško postajo, zložijo tako, da ga delavci potem sploh več ne primejo v roke. Ročno ga prekladajo samo še v umetni sušilnici, kjer dela trenutno še mi mogoče mehanizirati. Da bi čimbolj zmanjšali proizvodne stroške na račun transporta se v »Elanu« zelo trudijo. Pred časom so na primer smuči proizvajali še tako, da so morale kar po šest krat sem in tja. Stroški so bili pri tem kar 15 odstotkov višji. Sedaj so v novi hali organizirali proizvodnjo tako, da opravijo smuči pot samo v eno smer. S tem so prihranili 10 odstotkov stroškov. S podobnimi problemi se ukvarjajo tudi v tr/i-ški tovarni čevljev »PEKO.« Tu pravijo, da bi bilo najbolj idealno, če bi vse operacije na izdelku naredili na tekočem traku. Vendar se za sedaj to še prvi del uresničitve skupnega na- ske skupščine kakih 120 mladih ^^1^.^;^,, dnandku oziro- *efa«ni« v 1962. letu plačala za stojnine 210 mili- zirali. črta. Z gradnjo drugega dela pa ]juc|j _ i žeij0( da bi se med se- *WII,C'11 ' ,IC''^'UU " jonov djnarjeVi vidimo da so lani prihranili 90 mi- Na Gorenjskem bi gotovo našli še dovolj spod- naj bi začeli šele po 1970. letu. boj spoznali in izmenjali izkušnje. rRa posameznemu problemu. lijonov dinarjev. Kako je Železarni uspelo? Vseka- budnih primerov, je pa tudi še precej lakih ki to K. M. V glavnem so tudi program pri- J. 2. kor je to zasluga nabavnega sektorja, ki je dovoz dejavnost zanemarjajo. M. živkovič TE DNI Ljudje in dogodki. • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki * F ;?n do~->dki # Ljudfe in do' PO SVETU Povabilo v Colombo ZAR, Cejlon in Jugoslavija so povabile države, ki so sodelovale na beograjski konferenci, naj pošljejo veleposlanike na sestanek, -na katerem bi se pomenili o organizaciji nove, razširjene konference neangažiranih držav. Sestanek naj bi bil v drugI polovici marca v Oolombu*. Novi obmejni boji Že nekaj ur po razglasitvi premirja med Eitopijo in Somalijo je prišlo do novih obmejnih spo-padov. Državi se medsebojno obtožujeta. Latinska Amerika — brezatomsko področje Brazilska vlada bo predlagala naj bi se območje držav Latinske Amerike razglasilo za brezatomsko cono, na katerem ne bi niti proizvajali niti uporabljali ali preizkušali atomskih bomb. Proces proti Rubvju V Dullasu se je začel proces proti ubijalcu domnevnega atentatorja na Kennedvja. Verjetno bodo kasneje proces prenesli v drugo mesto, ker« bojijo, da porotniki ne bi bili objektivni. Nosenko v ZDA Jurij Nosenko, ki je bil član sovjetske delegacije v Ženevi ln je izginil v noči od 4. na 5. februar, je zaprosil za azil v zda. Pobeg v zda do sedaj nI vplival na potek ženevske razorožltvene konference. Proti delitvi Cipra Predsednik Cipra Makarios je i/javil, da je proti vsakemu predlogu o delitvi otoka. Dodal je upanje, da bo Varnostni svet vrnil pravico prebivalcem otoka. Jugoslovanska trgovina s Cejlonom Po novem sporazumu med CeJ-fonom in Jugoslavijo bomo pošiljali v to državo cement, bencin, strojno olje, elektroopremo, teksti! in druge industrijske izdelke, uvažali pa čaj, kavčuk, kokos in nekatere industrijske. izdelke. Sedanji ameriški predsednik Johnson je v avgustu mesecu 1962. leta stopil r. letala v Nikozi-ji. Njegov obisk na Cipru je bil kratek. Pred odhodom je Ciprčanom povedal, da tam, kjer se ljudje razumevajo, niso potrebni dolgi razgovori. Pred dnevi je potovanje na Ciper napravil po položaju v vvashingtonskl lestvici veliko bolj skromen pomočnik zunanjega ministra George Bali, kise je že lahko prepričal, da Je nekdanje razumevanje precej pokvarjeno. Ameriški odposlanec je Nl-kozljo zapustil kot neopazen turist, čeprav je imel v službenem nalogu vpisanih precej težkih nalog. Amerikanec v Nikoziji nI uspel pregovoriti ciprskega nadškofa, da bi pristal na prihod tujih vojaških sil pod zastavo atlantske zveze. Tudi spreminje-valnl predlog Britancev, da bi atlantsko vojsko na Cipru pomešali z nekaterimi vojaki nevezanih držav, je ostal za ciprskega nadškofa neuporaben. Britanci so zaradi Ballovega neuspešnega posredovanja napravili hiter obrat. 7, dolgimi kolonialnimi Izkušnjami so prišli do zaključka, da se s silo več ne da na svetu nič doseči. Zato so na veliko presenečenje sperjeli politiko, ki so se je prej z vsemi si- tega spora lep obraz. V Varnostnem svetu bo sedaj lahko nastopala kot sila, ki je dala pobudo, da se »tvar uredi na pošten način. Predlog o sklicanju Varnostnega sveta je torej prišel najprej lz Londona. Ta vest Je bila tako prska vlada pa se pritožuje Varnostnemu svetu zaradi turških groženj o Izkrcanju na otoku in zahteva od sveta, da JI zajamči ozemeljsko nedotakljivost ln celovitost. Ne glede na to, kakšne so obrazložitve predlogov o vključitvi Zelena luč za lami branili. Ciprsko krizo so predložili varnostnemu svetu in se tako s svojim predlogom popolnoma Izenačili s postopkom, ki ga je za ureditev ciprske krize zagovarjal nadškof Makarios. Seveda so razlogi za spremembo britanskega stališča zelo prozorni. Britanija je, ko je spoznala, da ciprske krize ne bo mogoče rešiti ločeno ,od svetovne organizacije, hotela zadržati prt obravnavanju preseneti ilva, da jI sprva niso verjeli. Cez nekaj ur je prišel predlog za sklicanje seje Varnostnega sveta tudi Iz Nikozije. Vsekakor je zanimiva obrazložitev o sklicanju sveta. V Londonu so zaskrbi leni zaradi prelivanja krvi na Cipru In zaradi tega predlagajo, da Varnostni svet nemudoma ukrene vse potrebno, da bi zaustavili prelivanje krvi ln na otoku vzpostavili red ln mir. Ci- svetovne organizacije v ciprski problem, je na dlani, da je v drugi rundi, ko se je izjalovila londonska konferenca, politični in moralni zmagovalec nadškof Makarios. Nadškof Makarios, ki je bil v zadnjih tednih podvržen močnemu pritisku velesil, je vztrajal pri svoji zahtevi, da samo svetovna organizacija lahko zadovoljivo reši težko ciprsko krizo. Nobena druga rešitev ne bi bi- la v Interesu Cipra in miru m svetu. Makarios je kot otjlpčtn borec, ki ve, da sedanjo 1- n Cipru nI mogoče rešiti brez bistvenih popravkov londonske 'i ne, kmalu uvide!, da bi prlhu 1 enostransko usmerjenih in vodenih vojaških sil na Cipru pomenil za republiko nevarnost. Z vojaškimi silami, ki bi bile tadl pod gotovim političnim vplivom, H m Cipru prav gotovo kmalu n -ii-hovih potreb. Je še cela vrata,drugih težav, kot na primer not ranil transport, čeprav ga imn'o že dobrp ureienega. Prekratki so tudi dobavni roki. Vse to bodo dobro analizirali pred prehodom na skrajšani delavnik. M. Z. Za lepši izgled Jesenic -hortikulturno društvo IZ NEKDAJ skromnega industrijskega mesteca so postale Jesenice po osvoboditvi Industrijsko mesto, katerega ponos so poleg industrije številni novi stanovanjski bloki, stolpnice in mnoge nove stanovanjske ln druge zgradbe. Hortikulturni odsek, ki ie deloval žfl leto dni v okviru Turističnega društva Jesenice, se je trudil, da bi pripomogel k zunanji ureditvi Jesenic. Novodograjene stanovanjske stavbe stoje med razvalinami popačenih nasadov, podrtih plotov ali med kamenjem in je dohod db njih v mnogih primerih kaj žalosten. Vzrok je v neurejenih virih* sredstev komunalnih dejavnosti, pomanjkanju predpisov in hortikulturne dejavnosti. . Hortikultumi odsek turističnega društva Jesenice, ki je štel že nad sto Članov, se je prav iz, teh razlogov odločil za osamosvojitev ln ustanovitev hortikulturnega društva na Jesenicah. številna udeležba na ustanovnem občnem zboru ie pokazala izredno zainteresiranost za dejavnost društva, ki naj pripomore, da bodo postale Jesenice lepo industrijsko mesto. Društvo pa je pred začetnimi težavami, kaiti občinska skupščina nima v svojem predračunu predvidenih sredstev za ureditev javnih nasadov in podobnega, čeprav vlagajo ostale občine v ta namen težke milijone. Izcleda, da ie vloga zelenja*v okviru urbanizacije mesta in komunalne deiavnosti premalo priznana; Tujci radi ugotavljalo lepote naših kraiev, pa tudi neurejenost, zato bi bilo potrebno dati predvsem Jesenicam negovane nasade. Predstavnik Hortikulturne zveze Slovenije je deial: »Ker Imajo Jesenice skoraj več dimnikov kot dreves in ker železarski vpliv postonno odpravlja vse naravne lepote, ki so nekoč krasile Jesenice, ie bila ustanovitev hortikulturnega društva nujna.« Se dob*»»* mesec na drsalkah BLED, 11. februarja — Vtfk dHl je topleje in se živo srebro že krepko dvigne nad ničlo tudi na Gorenjskem. Toda to ledu na Blejskem jezeru prav nič ne škodi. Trenutno je ledena plast na jezeru debela nad 40 centimetrov. Domačini pravijo, da se led še ne topi, marveč se še debeli. Računajo, da bo dosegel debelino do 60 centimetrov, če bo vreme ostalo takšno kakršno je sedaj. TorCi, če ne bo odiuge, predvidevajo, da bo led zgini! šele čez dober mesec. Gotovo bodo še naprej prišli pV svoj račun drsalci in tisti, ki si tudi s »fičkom« upajo nn ledeno ploskev. M. Ž. Ker obsega delovni program dn* Itva poleg rednih predavanj tudi tekmovanja v urejanju vrtov, nasadov in urejanje okoliških naselij,^ vzgajanja rož in ljubiteljev rož, bi bilo prav, da bi dobilo dru« štvo podnoro od vseh. — U. BODICI 9 Čez te avtobuse se ljudje neprestano kregajo in hndvo k meni, da mi je že bodic zmanjkalo. Zato hnm povedal samo tisto, kar xj mi je zgodilo. Čakal sem v ponedeljek zjutraj od pol osmih napre H t poliški postaji med Naklom in Kranjem. KaV dva avtobusa sta šla mimo, šele tretji se me je usmilil, čeprav je tam redna postaja 2 vsemi znaki in urejenim postajal'-ščem. In prav isto se mi je tgnd'tt prejšnji ponedeljek, ko sem Čak* avtobus v Plevni pri Loki ol 17.10 za Kranj. Kar mimo U peljal. Verjetno zato, ker šofer <• videl bodic na meni. Pravim, do bi morali biti vsi enaki. #1 Ne vem, če so mlftfhenc, uprave trvovskena podjetja nine v Radovljici prejšnji pr>"\ opoldne zapazili, da sem G vratih, vpil, da so mi prišli od t>r»t. Ponekod so pa službe res Ifb^t sem si mislil in če bom le zve'"\ za kakšen njihov razpis za službo se bom takoj prijavil. Na mostu pri. šeširju v Loki pa sem srečal vajence, ki tlOfitn tople malice iz neke menze uslužbencem na avtobusno postajo. 7. neprimernimi posodami se muči'o s tistimi malicami. In kako naj jim pomagam? Če mi bo Marjana pustila, jim bom kar od doma prinesel drugačno posodo. % Graditeljem osnovne šole na Trati pri Škofji Loki se ne bi rad zameril, ker upam, da me bodo povabili na posebno slavje, Tli ga menda pripravljajo za uspeh pri ištit. Streho so namreč tako Zgradili, da že dve zimi hudo zamakat ln pomislite, kaj pomeni voda v tem času, ko povsod jokajo zaradi suše, pomanjkanja vode in elektrike4 So pa res tiči. Lepo Vas pozdravlja Vaš BODTČAR Ivanov - Leonov; Geturi jc dvignil glavo. »Ko sem bil še v skupini mladih bojevnikov,« je šepetal starec, Me bila tvoja mati še prav neumno dekle in ni hotela oditi z me-Roj. Pravila je, da nisem podoben pravemu bojevniku. Jaz! Jaz, ki sem ubil leva s kopjem! Poglej me, sin! Mar nisem podoben bojevniku?« Geturi je pogledal suhljato očetovo postavo. »Toda ženske je prav težko razumeti. Razumeti in dojeti. Slab ploški se jim zdi dober, pameten in pogumen moški pa slab. Morda jih razume vsemogočni Ngaj! In ko me je zavrnila,« je starec še colj utišal glas, »sem se spomnil na mundo-moga. Odšel sem k njemu. Ce je želel, je lahko z besedo umoril človeka ali prebudil Jttrtveca. Prišel sem k njemu v kolibo, padel predenj na rogoznico Ifi Bi dolgo prosil. In izročil mi jc zdravilo in me naučil urokov. In predniki so mi podarili sina, kakršen si ti.« Geluri je pozorno poslušal. Potovanja v daljne dežele niso izbrisala vere njegovih prednikov. Duhovi prednikov pomagajo tistim, M jih spoštujejo in zanje skrbijo. »Povej mi, kakšno je zdravilo in kakšen urok, oče!« Starec jc molčal. Premišljeval je in strmel v umirajoči plamen. Potem jc prav tiho zašepetal: »Tabu, sin; ni dovoljeno.« — Nagnil se je k sinu. »Pojdi k mundo-mogu. Njerovc čarovnije so močnejše kakor očetove Tn skrbi, da te,nihče rje bo videl.« Nekaj minut zatem je Geturi, poln upanja, stopal proti kolibi rnundo-moga in se oziral na vse strani. Hladna in temna noč je prekrila zemljo z neizmernim črnim plaščem. Lc skozi odprtino pri vratih v kolibo je bilo videti motno Svetlo progo. V zraku je lebdela napetost. Nočna ptica je predirljivo kriknila nad mladeničevo glavb in zaprhutala s krili in potem je povsod naokoli zavladala tišina. Geturi je stopil v kolibo. Mundo-mog je sedel « prekrižanimi nogami na leopardovi koži in pripravljal, talisman ob slabotni svetlobi lojenke. Ni bil star, čeprav so se mu debela lica povesila. Nosnice potlačenega nosu so bile razprte, ko da vohlja. Najzanimivejše v njegovem obrazu pa so bile oči. Popolnoma črne so plamtele v vročičnem lesku in sočasno vzbujale strah in zaupanje. Po stenah so viseli vsemogočni talismani in fetiši; entilopji rogovi, sušeno krokodilje srce, vrečica s čarodejnimi zelišči, hijenin zob, otroški pasovi iz lijan in mnoga druga sredstva proti zavistne-Žem in boleznim, ki jih prenašajo prehlad in hudobni duhovi in ki vselej preganjajo človeka. Kupcev je bilo mnogo in mundo-mogo je delal podnevi in ponoči. čarovnik je dvignif glavo, zamišljeno pogleda! obiskovalca in se spet lotil dela. Kdor kaj potrebuje, lahko čaka. Ta mtmdo-mogo je bi! izkušen. V osnovno šolo je hodil k ameriškemu misiionnriu-baptistu, znal j<* pisati v jeziku kikuiu in nekaj v angleščini in dobro je poznal evangelij: tako se je lahko prepiral z novo spreobrnio-nimi kristjani, ki so prihajali k njemu po čarovna sredstva proti ženini nezvestobi ali glavobolu; z dejstvi jim je dokazoval, da jih Mzungi, ki pridiga to krščansko moralo, pravzaprav varajo, ker *e sami ne ravnajo po tej morali, ropajo tuje dežele in žalijo svoje bližnje. Misijonarji so se z njim neprestano vojskovali, poskušali so ga obdolžiti kot čarovnika — čarovništvo je bilo zakonito prepovedano — in mu grozili, da ga bodo zaprli."Toda mungo-mogo je bil vedno previden. In prvo znamenje nevarnosti je dal običajno poglavar Mkomba, ki so ga kolonialne oblasti postavile, da bi izvajal njihove zakone. ' Mundo-mogo je spet dvignil glavo. Hladen, mračen pogled se je 7,.pičil v Geturija. Mundo-mogo ga je dolgo opazoval in Geturi se jc pričel bati. Začel je opazovati talismane po stenah, vendar zaman. Temna koliba sc mu je zazdela podobna jamam, kjer živijo hudobni duhovi, črne sence so bile podobne strašnim in neznanim prikaznim. Po hrbtu ga je hladno spreletelo. Geturi je zbral vso voljo, da bi se ne zbal in zbežal. »Zakaj prihajaš tako pozno?« — Mundo-mogo je govoril počasi, ne da bi umaknil stekleni pogled z obiskovalca. »Ta, ki si jo izbral za nevesto, te ne želi videti?« Moč tega človeka je pretresla Geturi ja. Ni vedel, da mladeniči, ki so fin dekleta zju/mila in prevarala, večkrat skrivaj zahajajo semkaj. GetJUri je zbral vso moč, da mu glas ne bi drhtel in da ne bi jecljal, in povedal vse o svoji ljubezni do Vanžiko. »Prav, dl si prišel. Vendar ne sme nihče vedeti, kaj se tukaj dogaja. Oblasti zapirajo, ne upoštevaje, kdo si: mundo-mogo, ki Zdravi ljudi in jih brani pred hudobnimi duhovi, ki prinašajo bolezni; ali muroco, hudohen čarovnik, ki se ukvarja s čarovništvom in prinaša ljudem bolezen in smrt. Mzungu je neumen kakor nosorog, vendar ima v rokah oblast« / »M/unui so pol-irali vso na|o zemlio« je spregovoril Geturi, toda mundo-mogo je lahno odmahnil z roko. »Poslušaj me. Kdor govori, seje, kdor molči, žanje. Dal ti bom talisman, ' o$ čudežnega drevesa ambani, drevesa ljubezni. Vzemi ga in si. zapomni rotilo.« Čarovnik ie izgovarjal besede z zamolklim plobokim glasom, ki je prihajali iz trebuha, z glasom, kakršnega imajo samo mundo-mogi, in Geturi je šepetaje ponavljal besedo za besedo. »če ne boš nišesar pozabil, te bo dekle vzljubilo. In dokler te ne vzljubi, morata z očetom skrbeti za tabu, sicer bo moč talismana usahnila: ne smeta se dotakniti lesa. jesti banan ali se pogovarjati /. ženskami. Pomoli k božanstvu!« Geturi je želel plačati, toda mundo-mogu je zavrnil plačilo. »Plačal mi boš, ko te bo dekle vzljubilo. Nisem rnnndo-mo^o takšne vrste, da 1 i 56 bal, ker njegova čarovnija ne bo delovala in zato vnaprej sprejemal plačilo. Pripeljal boš belo kozo.« Geturi je odšel. V njegovih rokah je bilo zdaj sredstvo,... ki se mu Vanžiko ne bo RlOgla opirati. Zdaj je bil vsemogočen. Uboga mala Vanžiko! Skoraj bi jo žalil. »Vendar m- bo vzljubil i in ne bom je vzel s silo/ si jc dopovedoval. In to opravičilo ga je potešilo. Očetu je omenil tabu in legel h počitku. Geturi ie koma i dočakal sončni vzhod. Oborožil se ie s svo'im talismanom in se odpravil, da bi si pridobil Vanžikino naklonjenost. V uspeh ni dvomil. šport • šport • šoort • šnort • šport • šport • šport • šport • šport • Šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport © šport • špo Letošnja republiška kegljaška liga skozi statistična očala V povprečju slabše kot lani V nedeljo je bilo končano tekmovanje v letošnji republiški kegljaški ligi, v okviru katere je 12 8-članskih moštev nastopilo na petih kegljiščih. Iz skupno 60 rezultatov smo napravili kratko statistiko in iz nje izluščili najzanimivejše ugotovitve. Letos so tekmovalci v 96 tisoč temu pa je petoplasirana ekipa lučajih podrli skupno 396.859 keg- tudi letos precej zaostala za »ve-ljev, to je v povprečju 827 na tek- liko četvorico.« Z zgraditvijo 45-metrske skakalnice na Gorenji Savi se je v Kranju zelo povečala možnost za kvaliteten dvig skakalnega športa. Seveda bodo morale biti v zvezi s tem na sporedu tudi kvalitetne prireditve, ki bodo navdušile pristaše tega športa. Kot prvo je bilo v nedeljo na sporedu mladinsko republiško prvenstvo (s katerega je ta posnetek), naslednje pa bo mednarodno tekmovanje za pokal Kranja, ki bo 1. marca in se ga bo udeležilo kakih 10 Avstrijcev. Obe prireditvi sta v proslavo 30-letnice prve mednarodne tekme, ko je v Kranju nastopil 1 Norvežan. — P. šifrer Pred začetkom gorenjskega prvenstva Z nogometom slabo kaže V soboto je bila v Kranju 15. redna letna konferenca gorenjske nogometne podzveze, ki so se je udeležili predstavniki občinskih zvez TK, zastopnik izvršnega odbora NZS ter delegati nogometnih klubov in sekcij. Iz poročila 10 je bilo razvidno, da je bila nogometna dejavnost v minuli sezoni dokaj pestra, saj so gorenjska moštva odigrala 242 tekem. Tekmovalna komisija je v tem času prejela 7 pritožb glede registracij rezultatov; 6 jih je ugodno rešila. Na Gorenjskem je sedaj v 22 klubih in sekcijah registrirano 719 nogometašev — torej povprečno 32 na en klub. Na konferenci so znova ugotovili, da predvsem zaradi slabega finančnega stanja v klubih in podzvezi nogometni šport na Gorenjskem upada. V zvezi s tem je nerazumljivo stališče občinskih zvez TK, d^ ne podpirajo nogometa v tolikšni meri kot ostale športne panoge. To se bo v prihodnje prav gotovo odrazilo tako na množičnosti kot tudi na kvaliteti, zakaj znano je, da podzveza ob minimalnih sredstvih, ki jih ima na razpolago za poslovanje, nogometa ne more finančno podpirati. Dosti so govorili tudi o drugih vprašanjih, ki so narekovala naslednje sklepe: resno se bo treba lotiti ureditve varnosti Igralcev in službujočih delegatov na nogometnih igriščih; konferenca NZS naj razpravlja o statusu nogometnega foruma na Gorenjskem; konferenca bodi odslej vsaki dve leti. — V novi 10 so bili izvoljeni Moškov, Zupan, Novak, Smole, Gros, Mikič in Štucin. A.Kastivnik movalca. V primerjavi z lanskim letom so letos podrli 528 kegljev manj, v povprečju pa to pomeni približno 1 kegelj. Lanskemu skoku, ko se je povprečje dvignilo kar za 15 kegljev, je torej letos sledil rahel padec. Z izjemo Branika, ki je bil letos za 583 kegljev boljši kot lani, in Pionirja, ki je lanski končni rezultat presegel za 25 kegljev, so VSa ostala moštva, ki so v ligi sodelovala že lansko leto, podrla skupno manj kegljev kot v lanskem prvenstvu. Najbolj je nazadovalo Celje (731 kegljev manj), precej slabši pa so bili tudi tri-giavani (369). Celje je letošnji neuspeh stal sodelovanje v ligi, saj so z lanskega 5. mesta zdrknili kar na 11. mesto. Na njegovo lansko mesto se je letos presenetljivo prerini! novinec Poštar iz Ljubljane, ki je s tem zagotovil sodelovanje v ligi leta 1965. Ostali trije novinci: Lokomotiva (Maribor), Kranjska gora in Rudar (Trbovlje) so se slabo uvrstili, zato se bodo morali skupno s Celjem prihodnje leto spet boriti za vstop v ligo. Po dveh zaporednih naslovih prvaka je moral kranjski Triglav letos odstopiti prvo mesto mariborskemu Braniku, ki je bil doslej Ljubljana si je svoje točke tudi najbolj zaslužila. Na posameznih kegljiščih so bila namreč moštva, ki so se uvrstila pred njo, za povprečno 27 kegljev boljša, ekipe za njo pa kar 56 kegljev slabše. Tudi zmagovalec Branik je imel za sabo precej večjo razliko (38) kot pred sabO (14). Največjo smolo pa je imel ljubljanski Gradiš, ki je zaostal v Mariboru le za 3, v Kranju pa celo samo za 1 kegelj za moštvom pred sabo. Nasprotno je imel Konstruktor v povprečju pred sabo razliko 43 kegljev, za sabo pa le 13, medtem ko je pri Triglavu ta primerjava 47:26. Branik jc predvsem po zaslugi Steržaja in Mlakarja dosegel letos boljše rezultate kot lani, vendar je s svojim najboljšim rezultatom v Ljubljani zaostal za lanskim rekordom Triglava (6929) za 34 kegljev. Bolj kot ekipe pa so se letos odlikovali nekateri posamezniki. Najboljši je bil Grom — Ljubljana, ki je podrl največ kegljev v enem nastopu (976) in skupno (4568 — povprečje 914). Za njim so se uvrstili: Steržaj — Branik (najboljši rezultat 921 — povprečje 902), Mlakar — Branik (942 — 893), Šlibar — Jesenice (950 887), Turk — Triglav (937 — 897), Martelanc — Triglav (915 — 875), Zanimiva je še ugotovitev, kje imajo letos najboljše kegljišče. Po rezultatih v republiški ligi sodeč, je to kegljišče Konstruktorja v Mariboru, kjer so podrli 80.331 kegljev ali v povprečju 837 kegljev. Le malo slabše je kegljišče v Ljubljani (835), medtem ko ostala kegljišča precej zaostajajo: Kranja (824), Celje (822) in Jesenice f8f6)'. Lani je bilo prav tako najboljše mariborsko kegljišče (847) pred celjskim (845), najslabše pa kegljišče v Kranju (807). V štirih letih, odkar odloča za vrstni red v republiški kegljaški ligi seštevek slabih točk, je najuspešnejši Triglay z dvema prvima in dvema drugima mestoma, če bi mesta v ligi ocenjevali tako kot na posameznih kegljiščih, bi dobili takle vrstni red najboljših slovenskih kegl jaških moštev v zadnjih štirih letih: L Triglav 6, 2. Jesenice 9, 3. Ljubljana 12, 4. Branik 13, 5. Gradiš 23 točk. L. Stružnik kar trikrat zapored četrti. Letos Pečar — Kranjska gora (934 —863) je šlo Mariborčanom precej bolje kot lani, k naslovu prvaka pa so jim pomagali še sami Kranjčani, ki so na Jesenicah podrli kar 270 kegljev manj kot lani, si tam nabrali 7 negativnih točk (toliko kot na vseh ostalih 4 kegljiščih skupaj) in s tem izpadli iz boja za 1. mesto. Tako kot lani pa sta tudi letos za Triglavom najprej Jesenice in nato Ljubljana. Vendar pa so Jeseničani zbrali le toliko slabih točk kot Triglav, toda kegljev so podrli skupno 34 manj. Za 2. mesto pa bi jim žc zadoščalo le 5 kegljev več, če bi jih podrli v zadnjem nastopu v Ljubljani, kjer so za 4 keglje zaostali za Triglavom. Ljubljana je bila letos precej slabša od prvih treh, kljub in Farkaš — Poštar (899 — 861). če bi iz teh tekmovalcev sestavili moštvo, bi bilo brez konkurence, saj bi iz njihovih povprečkov dosegli rezultat 7074 kegljev. Prijave za „nagrade Loke 64" Za tradicionalno cestno hitrostno tekmovanje »nagrada Loke 64,« ki iz leta v leto dobiva pomembnejši okvir, je prireditelj že doslej prejel več kot 20 prijav iz Avstralije, Afrike ln evropskih dežel, čeprav bodo dirke šele čez dobre tri mesece. — O tem so predstavniki avto-moto društva škofja Loka obvestili svoje člane na nedeljskem občnem zboru, ki so se ga udeležili tudi zastopniki AMZ Slovenije in sosednjih društev. Na žalost prireditelj vseh prijav ne bo mogel tudi potrditi, ker so zahteve oddaljenejših dirkačev večje kot pa možnosti loškega društva. Izračunali so namreč, da bi v primeru ugodne rešitve za tekmovanje morali odšteti kar 12 milijonov dinarjev, medtem ko jih v resnici lahko kvečjemu 8 (toliko kot lani). Do zaključka, češ da bodo v resnici sprejeli le tiste dirkače, ki ne bodo postavili prehudih pogojev — pa četudi bodo to morda tekmovalci nekoliko slabše kvalitete, — so, prišli tudi na osnovi postavke v loškem občinskem proračunu, ki za to prireditev predvideva le 500 tisoč dinarjev dotacije, medtem ko so prej predstavniki občine obljubili sredstva v višini blizu 5 milijonov dinarjev. Na občnem zboru so poudarili, da bi se morali pomena velike motociklistične prireditve, ki je lani privabila v škofjo Loko že okrog 15 tisoč gledalcev, zavedati tudi vsi družbeno-politični forumi, zlasti pa še turistične in gostinske organizacije, zato naj bi tudi vsi ti prispevali svoje moči k boljši organizaciji tekem. Loško avto-moto društvo je s svojimi izredno delavnimi komisijami in funkcionarji med najbolj delavnimi v republiki in celo v vsej državi. Lani so opravili 267 vozniških izpitov, razen tega pa so za člane pripravili za 600 ur predavanj in izvedli 2000 ur voženj J.žontar Zastoj na vrhu nebotičnika Ali so še angelčki? švedski barvni film, režija: Lars Magnus Lindgren igrajo: Christine S c kalin, Jarl Kulle Po klasični dobi švedskega filma nas jc edino Bcrgmanovo ime opozarjalo na še vedno živo, vedno novo skandinavsko filmsko umetnost. Obravnavani film pa nam dokazuje, da je Bergman samo višek tc kinematografije in da so v njegovi senci ustvarjena dela prav tako pomembna in vredna pozornosti. Filmska komedija postaja vse bol) cenjena oblika izpovedi režiserjevih osebnih in svetovnih nazorov. Iz njenega razvoja od Key-stona preko Ckaplina in Tatija lahko ugotovimo, da s svojo sproščenostjo in lahkotnostjo najlaže od vseh filmskih oblik najde stik z gicd tlcem. Ko je to doseženo, gledalec kot hipnotiziran samo še sprejema in sprejema — vse kar mu hoče povedati režiser. Tak film je kmalu lahko prazna iluzija, ki je samo dve uri lahko resničnost. Dve uri v kinu, potem pa izginemo v vsakdanjosti. To je eden od razlogov zakaij hodijo ljudje v kino. Ali so še angelčki? Ali je še kaj svetlih trenutkov v življenju? Če so bili, pa jih ni več, sc spomnimo nanje, da nam bo lažje. Samo toliko, da zopet zajamemo sapo. Film Ali so še angelčki ni opij, temveč poživilo. Predvsem zaradi iskrenih in pristnih, v filmu uresničenih, režiserjevih umetniških predstav. Zaradi predstav, ki niso iluzija. So kot spomin, ki ohrani samo lepe trenutke. Komedija je našla stik z gledalcem. Sledila je bogata izpoved, gledalec ni odhajal prazen. Vanj je prešel optimizem avtorja, njegova viiainost, obračun s preteklostjo, zaupanje v prihodnost. Kdor je film razumel, ve, da je odgovor na vprašanje, ali so še angelčki, pritrdilen. Omemti velja še moderno film-*ko obliko z ostrimi rezi, ki zahte-i**tjn vzgojenega gledalca, izbruše-$o barvno fotografijo, kakršne že dolgo nismo videli, in nove zanimive obraze švedskega filma. Da je vključitev tako pomembnega dela, kot je Ali so še angelčki, v kranjski spored velika pridobitev, ni treba posebej omenjati. Tokrat je bil srečen izbor na sirarn gledalcev. N. K. Turistično društvo Naklo ima velik program dela Turistično društvo Naklo, ki je bilo ustanovljeno šele novembra lani, je že doseglo nekatere uspehe. Naklo postaja vsako leto bolj pomembno, zlasti pa po dograditvi nove avtomobilske ceste Ljubelj — Ljubljana. Razvoj turizma pa bo pospešila tudi nova žičnica na Šmarjetno goro in otvoritev doma na Šmarjctni gori, letališče Brniki in drugo. Društvo v Naklem ima sedaj že preko sto članov, prizadevajo pa si, da bi bilo teh še več. Trudijo se tudi, da bi uredili čim več tujskih sob. 2e letos upajo, da bodo prekosili Kranj. V posebnem prostoru, kjer je javna tehtnica, bo recepcijska služba, kjer bodo prodajali tudi spominke, prospekte in drugo. Ena osnovnih nalog pa bo skrb za nadaljnje olepševanje vasi. Takoj spomladi bodo poskrbeli za ureditev avtobusnih postaj v Naklem, na Polici, v 2ejah> Dupljah in Podbrezjah. Na vzpetini jugovzhodno od Na-kla (nad vasjo Pivka), imenovani »Stud«, bo društvo zgradilo turistično okrepčevalnico. Tam so še vidni jarki in okopi iz turških časov,' ki jih bodo obnovili. Do okrepčevalnice bodo uredili primerne dohode. Uredili bodo tudi sprehajalno pot preko Dobrave do kanjonov reke Save pod Besni-co. Društvo bo izdalo tudi svoj prospekt. R. čarman Povpraševanje po klasičnem orodju upada TRŽIČ — V tržiški tovarni kos in srpov že dalj časa ugotavljajo, da je povpraševanje po klasičnem kmetijskem orodju iz leta v leto manjše. Spričo tega so se odločili, da bodo letos zmanjšali proizvodnjo kovanega in stlskanega kmetijskega orodja. Pač pa bodo letos v tej tovarni občutno povečali proizvodnjo ročnega orodja in delov za kmetijske stroje. S tovarnami kmetijskih strojev je tržiška tovarna kos in srpov že sklenila kooperacijske pogodbe za proizvodnjo kosilnih nožev. Te namreč izdeluje le tovarna kos v Tržiču. Prospekt o tržiškem turizmu Tržič — Te dni pristojni v Tržiču razpravljajo o tem, da bi sredi prihodnjega meseca izdali prospekt, ki bi v preprosti besedi prikazal možnosti razvoja turizma v tej občini. Hkrati s tem naj bi prospekt opozoril občane tudi na številne drobne stvari, ki pa vsekakor sodijo na turistično urejeno področje (ureditev vrtov, parkov, hiš itd.). V Tržiču zatrjujejo, da je treba zastaviti vse moči, če hočejo uspešno realizirati željo, da bo postal turizem po svoji pomembnosti druga gospodarska dejavnost v občini. Skoraj tri milijarde dolga Finančni načrt sklada za zdravstveno zavarovanje komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Kranj predvideva, da bo imel sklad v letošnjem letu 2 milijardi 823 milijonov dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov, kar je za petino več kot lani. Skoraj za vse vrste izdatkov je predvideno povišanje. Tako je za zdravniške preglede v zdravstvenih zavodih na kranjskem, škofjeloškem in tržiškem območju predvideno 516 milijonov dinarjev, za zdravljenje v bolnišnicah 700 milijonov, za zdravljenje v zdraviliščih 40 milijonov, za zdravila skoraj 220 milijonov, za zobozdravstvo 120 milijonov dinarjev itd. Ustanovili so sklad za prosveto in kulturo Pri občinski skupščini Radovljica so ustanovili poseben sklad za kulturno in prosvetno dejavnost. Iz sredstev bodo finansirali celotno kulturno delo v komuni, služil pa bo tudi za manjše investicije in za vzdrževanje prosvetnih domov. Z omenjenim ukrepom bo zagotovljena stalna materialna osnova" za delo Svobod in prosvetnih društev. Ukinili so sklad za varstvo otrok, ker so bila sredstva tako skromna, da je bilo delo sklada onemogočeno. Skrb za finansi-ranje in pospeševanje dejavnosti najmlajših pa je prevzela občinska zveza prijateljev mladine. J. b. GRADNJA KRANJSKEGA nebotičnika se že kar dolgo vleče. Potem, ko je bilo treba skleniti pogodbe s kupci stanovanj v njem, je zavod za stanovanjsko gradnjo sporočil, da bo vseljiv jeseni (lani), medtem ko so v zadnjem dopisu kupcem javili, da je rok dokončne izgradnje 31. marec letos. Med drugim je do zastoja pri gradnji prišlo zaradi nerešenega vprašanja, kaj naj bo na vrhu stolpnice. Ko so zadnjikrat razpravljali o tem, so govorili, da bo zastekleno teraso porabil za svoje prostore kranjski klub gospodarstvenikov. Tako kot v primeru, če bi na vrhu uredili restavracijo, Posvet o tuberkulozi V soboto bo na Golniku posvet gorenjskih zdravnikov o tuberkulozi. Borbi proti tej zahrbtni in še dokaj razširjeni bolezni je posvečen tudi letošnji dan zdravja, posvet pa naj bi pripomogel, da bi bilo delo na tem področju kar najbolj sistematično in dobro organizirano. S sodišča Poostrena kazen za ciganko KRANJ — črnolasa ciganka Milena Magdalena Rajhard, ki se je pred kratkim zaradi napadov svojih sorodnikov zatekla v zapor, je bila včeraj zopet obsojena, skupaj s svojim bratom in možem, za dogovarjanje o uboju Ane Obrok Pred časom smo obširno poročali o prvi obravnavi. Včeraj pa so prvotno obtožbo razširili. Pred sodiščem so se zagovarjali Milena, njen mož Ivan ter brata Janez in Marjan. Sodišče je dokazalo, da sta pri »klicanju duhov« na stražiškem pokopališču sodelovala cigankina brata Janez in Marjan. Prav tako so se vsi obtoženi dogovarjali, da bi oškodovano Obrolovo ob priložnsti spravili »na dragi svet«. Sodišče je Rajhardovi kazen poostrilo in jo obsodilo na skupno kazen: 3 leta in 9 mesecev strogega zapora. Njen mož Ivan je bil za dogovor uboja in krajo kokoši obsojen na tri mesece zapora, brat Janez Hudorovac na 6 mesecev zapora, Marjan pa na 5 mesecev. Razen tega bodo Obrolo-vi morali povrniti še 400.000 dinarjev, ki so si jih prilastili z goljufijami. kar pa sedaj skoraj ni verjetno, bodo morali tudi za omenjeni klub napraviti načrt notranje razporeditve zgornjih prostorov. To bo gradnjo spet nekoliko podražilo (plačnik bo klub gospodarstvenikov) in zavleklo, vendar najbrž ne dlje kot do 1. maja. Približno polovico stanovanj v nebotičniku bo svojim prosilcem razdelila kranjska občinska skupščina (kot je predvideno v lanskem družbenem načrtu občine), ostala pa je interesentom prodal zavod za stanovanjsko gradnjo. Večja stanovanja s 85 mJ površine (tri sobe in dnevni prostor), ki so stala 6 dn pol milijona dinarjev, so kupili: institut za TBC z Golnika 2, Tekstilindus 2, po 1 pa bolnišnica za ginekologijo, tov. Mali z ljubljanskega zavoda za raziskavo materialov in arhitekt Plemelč iz Kranja. Manjša dvosobna stanovanja z dnevno sobo, ki merijo 66 m2 in so veljala 5 milijonov 432 tisoč dinarjev, pa bodo zasedli: institut za TBC 4, Tekstilindus 3, podjetje za PTT 1 in žito iz Ljubljane 1. 2. Stanovalci se bodo v kranjski nebotičnik ivsejjjijjetos spomladi O finančnem načrtu Kranj, 19. februarja — Danes po poldne bo imel upravni odboi gozdnega sklada občine Kranj svo jo redno sejo, na kateri bode med drugim razpravljali o izvršitvi finančnega sklada v preteklem letu, o predračunu dohodkov in izdatkov za letos, o začasnem fi-oansiranju načrta sklada, najvažnejša bo sestava programa gozdnega sklada za letos in oblika izvajanja del. Osem centimetrov novega snega Rateče-Planica, 18. februarja — Danes zjutraj je okoliške hribe in doline na novo pobelil sneg. Zapadlo je 8 centimetrov novega snega na 20 centimetrov podlage. Iste razmere so tudi v Kranjski gori. Vreme je izredno toplo in sončno, tako da se sneg razmeroma hitro topi. — M. 2. Javna razsvetljava v Tupaličah TUPALIčE — V minulem tednu je v Tupaličah zagorela moderna — živosrebrna luč, ki osvetljuje kraje in cesto od Tupalič do zdravstvenega doma v Preddvoru« Opravljena dela so stala okoli milijona dinarjev. ; Kulturni dom na ' i ^M. r * mL Al «fc Cfe ''1 ' Jesenicah morajo popraviti Zadnji požar v kulturnem domu na Jesenicah je resno opozoril, da je dom treba popraviti. Upravni odbor sklada za finansi-ranje kulturno-prosvetne dejavnosti je sklenil, da bi ga popravljali v treh etapah. Letos bi za najnujnejša dela potrebovali 10 milijonov dinarjev. Dom bodo morali zapreti, če takoj ne popravijo strehe in uredijo električne napeljave. Seveda pa bo treba dokončati tudi domova na Hrušici in na Ja-vorniku. Zgradili naj bi tudi še dvorano v Kranjski gori, ki je potrebna za razvoj turizma. Za šolo na Zalem rovtu še 184 milijonov Za dograditev in nabavo opreme za osnovno šolo na Zalem rovtu bo treba letos vložiti še 84 milijonov dinarjev. S temi sredstvi bo mogoče objekt, ki je vzbudi! med občani že precej nezadovoljstva, le dokončati in ga funkcionalno usposobiti do začetka Šolskega leta 1964/65. Za prizldavo šole v Krizah in za telovadnico pa bo let os, potrebni h 46 milijonov dinarjev. Tako bo objekt dograjen do tretje gradbene faze.