Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽJ
Strokovna in politična internacionala.
Kaj radi dandanes različni gospodje z buržoazno psihologijo govore delavstvu, da se naj le druži v organizacije, ali samo v takšne, ki niso politične. Ker politiko naj delavec raje pusti pri miru, ker mu zanimanje za njo le škoduje. Briga naj se le samo za svoje potrebe, za svoj kruh, za svojo mezdo, t. j. za službo. Zato so zanj edino rešilne stanovske organizacije, da skupno z delodajalci dela za svoj večji košček kruha.
Da je to le voda na mlin kapitalističnega izkoriščevanja, ne bomo tu dokazovali. To je delavstvo že preizkusilo tekom dolgih desetletij. Tudi ne bomo sedaj razlagali, zakaj hočejo taki gospodje z buržuazno psihologija videti delavca le kot manjvredno bitje, ki se s politiko, ki je vendar pojav vsega, kar se vrši v človeški družbi in ki klasificira, da se tako izrazimo, človeka, naj se ne zanima za politiko in naj to prepusti drugim, t. j. delodajalcem.
Po vojni, posebno pa po ponesrečeni železničarski stavki leta 1920. pa se je mnogim železničarjem in delavcem to govoričenje, ne se brigati za politiko (ker to ni za rajo, za sužnje, za politiko se sme le gospoda zanimati), vcepilo v možgane tako, da se ogibljejo celo strokovnih organizacij. In ni še to dovolj, nego si puste nekateri celo dopovedati, da je razredno-bojevna strokovna organizacija tudi politična in to tembolj, ker je internacionalna. Ti delavci se ne smatrajo, da pripadajo, pa četudi, da se tako izrazimo, proti svoji volji, delavskemu razredu, ne marajo torej veljati kot človek, in ker gospodje (t. j. ne prodajati svojo delovno moč) biti ne morejo, se zadovoljujejo s tem, da životarijo v čustvu sužnja ali hlapca brez svoje volje in brez spoštovanja samega sebe.
Gotovi kapitalistični agenti pa to, kjer le morejo, podčrtavajo in ovirajo hitrejšo konsolidacijo delavskega gibanja, ki pa se bo vkljub temu, čeravno nekoliko počasneje, izvršila. Ker delavski razred v človeški družbi je faktor za sebe in je poleg tega tudi edini faktor, ki bo prerodil današnjo človeško družbo in ustvaril popolnejši in pravičnejši družabni red.
Ker se pa tuintam pojavljajo ne-sporazumevanja in napačna presojanja o internacionali, smo se odločili v glavnih obrisih to zadevo nekoliko pojasniti.
Vse delavske strokovne organizacije, pa naj bodo katerekoli, so organizirane v državi in pa v svoji internacionali. Kovinarska v kovinarski, živilska v živilski, tipografi v tipografski, rudarji v rudarski itd. Naš »Savez železničarjev Jugoslavije« v železničarski, oziroma v transportni federaciji. Kakor veste, je najprej vsaka organizacija organizirana v svojem kraju. Te organizaci-je-podružnice imajo svojo centralo, ali, kakor se pravilno razume, so organizacijska celota. Ta organizacijska celota je organizirana, recimo v Sloveniji, zopet v višjo strokovno instanco, to je v »Strokovno komisijo za Slovenijo«.
Vse strokovne organizacije v Sloveniji, ki se organizirajo zopet v eno celoto, tvorijo vrhovno instanco v Sloveniji, to je, kakor smo rekli: »Strokovna komisija«. Da pa se u-stvari najvišja vrhovna strokovna instanca v Jugoslaviji, torej za celo državo, se te vrhovne instance, ki
obstojajo v vsaki oblasti ali deželi, t. j. iz Slovenije, Hrvaške, Bosne, Dalmacije, Vojvodine, Srbije itd., združijo in ustvarijo to najvišjo vrhovno instanco. Tako je nastal »Ujedinjeni Radnički Sindikalni Savez Jugoslavije«, ali kratko URSSJ s sedežem v Beogradu. Sklepi njegovi so obvezni za vsako organizacijo, ki je včlanjena pri njem, kakor so sklepi »Strokovne komisije« te ali one dežele ali oblasti obvezni za organizacijo, ki je včlanjena pri nji in kakor so sklepi centrale te ali one organizacije obvezni za vsako njeno podružnico.
To je obseg strokovne organizacije v državi.
Sedaj pa pride vprašanje internacionalne organizacije.
Ker so razmere delavstva v vseh državah enake in se ima delavstvo v vseh državah boriti za svoj obstanek, so v vseh državah enake organizacije, kakor jih vidimo v Jugoslaviji. Zato pa je za uspešni boj z internacionalnim kapitalizmom, ki je dobro organiziran, mogoč samo, če delavstvo celega sveta solidarno nastopa. Da to lahko dela, mora biti tudi mednarodno ali internacionalno organizirano. Zato, recimo, vse kovinarske organizacije vseh držav ustvarijo svojo svetovno vrhovno instanco, to je, da stopijo skupaj v eno celoto in tako nastane mednarodni forum kovinarskih organiziranih delavcev celega sveta, ali kovinarska internacionala. Isto delajo živilci, isto rudarji, kratko, vse organizacije. Naš »Savez železničarjev Jugoslavije« je organiziran v svoji internacionali, ki se imenuje »Internacionalna Transportna Federacija« in ima sedež v Amsterdamu. Njen glavni tajnik, sodrug Fimmen, je bil letos junija na našem kongresu.
Vse te internacionale posameznih strokovnih organizacij so pa še organizirane v skupni celoti in ki se imenuje »Mednarodna Strokovna I Zveza«, ali na kratko »IGB« (Internationaler Gewerkschaftsbund). Tudi njen sedež je v Amsterdamu.
Torej to je strokovna internacionala.
Ker pa je delavstvo organizirano tudi poleg strokovnih, kulturnih in gospodarskih, v političnih delavskih organizacijah (žal, da ni samo ena taka delavska organizacija, a upamo, da delavstvo tudi to ustvari), obstojajo tudi politične internacionale. To namreč podčrtavamo zato, da se bo vedelo jasno, kdor tega ne ve, ali noče vedeti.
Politični internacionali obstojata dve. Ena je komunistična ali III. internacionala, druga pa je socialistična ali II. internacionala. Tretja internacionala ima svoj sedež v Moskvi, druga internacionala pa v Curi-hu. Strokovna internacionala pa, kakor smo že omenili, v Amsterdamu, in je, kar podčrtavamo, nepolitična. Strokovna internacionala v Amsterdamu ni odvisna od druge politične internacionale v Curihu, kakor ni Rdeča strokovna internacionala, ki ima svoj sedež v Moskvi, odvisna od III. internacionale. To omenjamo zato, da jasno pokažemo, da sicer obstojata dve strokovni internacionali, je pa stremljenje strokovno organiziranega delavstva, da postane iz dveh ena svetovna strokovna internacionala, kar se bo sčasoma gotovo doseglo, nista pa odvisni od ene ali druge politične internacionale.
Da stoji strokovna internacionala in torej tudi njene strokovne or-
ganizacije na stališču razrednega boja, pa smo že to povedali v prejšnjih člankih, zakaj morajo stati, in pa v začetku tega članka, ker je delavski razred razred za se in ne hlapčevski stan kakšne te ali one buržujske ali kapitalistične grupacije in ker ga je zgodovina določila, da postane nosilec brezrazredne človeške družbe. Brezrazlično kedaj. Če ne danes, pa jutri, če ne jutri, poju-trašnjem zagotovo. To se ne da preprečiti. Karl Marks je pokazal to in njegova filozofija je objela ves svet. Nikdo še ga do danes ni ovrgel, čeravno si nekateri mali ljudje domišljajo, da se je to menda enemu ali drugemu posrečilo. Ali kdo je ta, in kako je ovrgel, se ne vidi nikjer, življenje pa vsak dan po celem svetu uveljavlja Marksovo filozofijo.
H koncu omenjamo še to, da je internacionalno organiziran kapita-
Naš ministar saobraćaja izdao je oglas, u kojem tvrdi, da »mnoge starešine i osoblje u političkoj agitaciji koja je nastala za izbore,^ ne umeju da se drže na visini dužnosti.« Dalje tvrdi, da političko agito-vanje sa strane željezničkih službenika znači »greh do dostojanstva službe.« Tvrdi da su to »ružne pojave« i onda dodaje:
»Naročito skrećem pažnju starešinama nadleštava i jedinica da u skrupuloznom čuvanju dostojanstva službe prednjače i sve izgrede najenergičnije suszbijaju. Rasprostra-njenje zla o kome je reč, samo je znak njihovog labavog vršenja dužnosti do sada u ovom pogledu.«
Imali bi mnogo razloga, da se na ovu okružnicu osvrnemo opširnije i da prikažemo njen pravi smisao. Posljedica iste biti će nova denunciranja i nova proganjanja nepoćudnih i nepokornih službenika i radnika, kojima će se uzeti za vrlo teški prestup i to, ako ga je pretpostavljeni i inače koji žbir vidio na nekoj skupštini neke njemu nepoćudne stranke. U stvari ova okružnica ima samo slijedeću tendenciju: za vladu i radikale agitiraj i u korist njihovih kandidata i partija radi što
Udruženje jugoslovanskih nacionalnih železničarjev je izdalo, čim sem izstopil iz »Zveze«, opozorilo na vse svoje člane, ki se glasi:
Okrožnica št. 25.
Vsem podružnicam in zaupnikom!
Dne 20. t. m. smo prejeli od Saveza željezničara Jugoslavije dopis sledeče vsebine: »V prigibu Vam po nalogu so-druga Korošec Blaža vračam člansko izkaznico s pripombo, da je navedeni s 15. julijem 1927 izstopil iz Vašega Udruženja. Podpisani Kovač in Stanko.«
Ker je bil znan Blaž Korošec kot naš funkcionar, smatramo za potrebno, da opozorimo najširše članstvo na ta njegov izstop, da se ga ne bo napačno tolmačilo in da ne bi poskušal Korošec škodovati naši organizaciji na časti in ugledu.
Oblastni odbor UJN2B je poskušal zadnji dve leti dokazati Blažu Korošcu, da je v interesu železničarjev najbolje, ako se podredi vsak posamezen član organizacije brezpogojno disciplini organizacije in da žrtvuje svoje zmožnosti celokupnim interesom železničarjev. Žal vsi ti poskusi niso imeli uspeha in je Blaž Korošec rovaril na vse mogoče načine tako proti posameznim članom Oblastnega odbora, kakor tudi proti Oblastnemu odboru samemu in proti našemu Centralnemu odboru. Ta rovarjenja, ki so imela ozadje samo v osebi Korošca Blaža, so zapeljala tudi nekatere podružnice in nekatere člane, ki so mu slepo verjeli in so z njim sočustvovali in soglašali. Na delegatskem zborovanju dne 6. januarja t. 1. in na občnem zboru januarja t. 1. je dobil tov. Korošec primerno lekcijo, a od njega zapeljane podružnice in člani so uvideli njegovo ne-
lizem na celi črti. Ali treba to podrobno kazati? Le poglejmo razne truste, kartele — ali pa samo banke. Kje so bankam državne meje?
Še več. Hišni posestniki imajo svojo internacionalo. Zakaj? Zato, da lahko svojim najemnikom solidarno, kakor v Jugoslaviji, tako recimo v Avstriji, zvišujejo stanovanja. Telovadci imajo svojo internacionalo (tudi Sokol je v nji član). Itd. To ni nič protidržavnega, nego je to razvoj, ne sedenje za zapečkom, nego stopanje v svet, pojav, da nastopam z zavestjo človeka.
Le tisti, ki se tega boji, nima te zavesti, nego je podoben ponižnemu psičku, katerega gospodar poboža, če je dobre volje, če pa je slabe, pa ga brcne in pretepe.
Mislimo, da smo, kolikor se je dalo v kratkem prostoru, povedali dovolj.
hočeš, ali za nekoga drugoga ni makac. Čim to pokušaš, evo ti »skrupuloznog i najenergičnijeg sus-zbijanja«. Nekoji sasma nedužni službenici več su i žrtva ove najnovije brutalnosti.
Medjutim, ako bi itko trebao od željezničkih službenika da se u svojim političkim manirima obuzda, onda bi to trebao da učini u prvom redu ministar saobraćaja sam. Iako se je svestrano dokazalo, da bi ovako saobraćaj mogao voditi i upravljati »najslabiji parlamentarni ministar«, on je napustio svoj položaj u vojsci i svoj aktivni generalski čin samo zato, da se može dati kandidirati kao političar na čistoj radikalskoj listi. 1 to još gdje? U politički naj-zaostalijoj Macedoniji, gdje se do mandata političkih dolazi vrlo lahko. Od kuda sada tom ministru pravo da se buni, kad to isto što čini on, pokuša učiniti i koji drugi željeznički službenik. A svaki sa mnogo više prava i ozbiljnosti, nego li ministar.
Da! To je sistem »nasilja i korupcije«, kao što kaže g. Ljuba Da-vidović. Otuda i ovakav loš nizak primjer »dostojanstva« sa strane g. ministra saobraćaja.
pravilno postopanje in mu pokazali hrbet. Podružnica Ljubljana L, katere predsednik je bil, mu je odvzela predsedstvo in ga poverila tov. Kuštrinu. Odsek vlakospremnega osobja je štirikrat sklical občni zbor, a ni mogel priti do zaključka ravno vsled njega.
V borbi za statistiko je šel brez pooblastila Oblastnega odbora in odseka viakospremnikov, ki jih ni hotel vprašati za svet, tako daleč, da je sodeloval z nam nasprotno organizacijo roko v roki in podpisal poziv na vlakospremno osobje v imenu UJNŽB, dasiravno ni bil zato pooblaščen. Zmeda v vrstah naše organizacije mu torej ni uspela. Zavedajoč se, da je nemogoč v naši organizaciji in da nihče noče več nasesti njegovi demagogiji, je izstopil iz našega Udruženja 15. julija 1927, dočim je bil baje prej že več mesecev tudi član Saveza. To sklepamo iz dejstev: da je kot predsednik podružnice Ljubljana I. skrivoma dal Savezu našo zaupno okrožnico v roke in s tem zagrešil že takrat izdajstvo nad našim Udruženjem. To izdajstvo in podlost, da je kot član Udruženja pisal članke za »Ujedinjenega železničarja«, jasno slika njegove namene.
Izdajalec ni in ne bo nikdar deloval v korist celokupnosti, ker vrši izdajstvo vedno le v osebnem interesu.
Grenke, a resnične so te besede, ki jih moramo objaviti v vednost našemu najširšemu članstvu, da ga_ moremo obvarovati zavajanj od strani izstopivšega Blaža Korošca.
Opozarjamo članstvo, da budno pazi na njegove kretnje in da nam vsako novico, ki jo bo doprinesel Blaž Korošec ali pa kdorkoli proti našemu Udruženju s pričami ugotovijo in sporoče z isto-
Ministar saobraćaja i politika.
Napisali so sami sebi.
Nove tožbe proti Savezu.
časno navedbo prič Oblastnemu odboru, ■da moremo napraviti potrebne korake v obrambo našega Udruženja in železničarjev. Prepričani smo namreč, da bo poskušal izrabiti svoje znanje med našimi vrstami in rovariti proti naši organizaciji. Prepričani pa smo, da mu rovarenje ne bo uspelo, ker verujemo v zavednost našega članstva, ki ne veruje brez nadaljnega nikakim političnim trabantom, ampak samo resnemu delu in stvarni borbi, kot jo vodi naše Udruženje v interesu celokupnega železničarskega stanu.
Kako priljubljen je bil Blaž Korošec med železničarji, ki so ga dobro poznali od vseh strani, naj služi samo dejstvo, da je v neki podružnici pristopilo 25 novih članov takoj, ko so izvedeli, da je Blaž Korošec izstopil iz našega Udruženja. Upamo, da bodo tudi pri drugih podružnicah storili naši tovariši vse v obrambo pravic železničarjev tudi s tem, da bodo zbrali novo število članov in dokazali, da je naše Udruženje na pravi poti. Internacionalci, v koje vrste je prestopil naš nekdanji funkcionar, ne smejo imeti zadoščenja, da so mogli zmešati železničarjem pamet s svojo internacionalno politiko. Povejte železničarjem, da je njih edini spas v odkritosrčnem in odločnem samostrokovnem boju brez demagogije in politike in tak boj vodi naše Udruženje.
Kjer pa je doma izdajalec, tam poštenemu železničarju ni mesta.
Oblastni odbor UJNŽB.
Navedena okrožnica osvetljuje sistematično zasnovano samovoljno delo onih par diktatorjev, ki imajo Udruženje narodnih jugosl. železničarjev že od leta 1923 naprej v svoji oblasti.
Oblastni odbor ni ničesar skušal meni dokazati, da ne delujem pravilno. Pač pa je gojil Oblastni odbor od časa, ko so dobili v Oblastnemu odboru v roke oblast diktatorji, sovraštvo in nezaupanje med članstvom napram meni. To pa vsled tega, ker tem gospodom ni bilo po volji, da bi v Udruženju soodločal trpin iz vrst uslužbencev in delavcev o svoji usodi.
Pričeli so počasi in občutno gojiti med članstvom v podružnicah, kakor v samem Oblastnem odboru onemelost, ter tudi v kratkem času s tem dosegli, da si je upalo le še par podružnic voditi kritiko.
V vzgled vam služijo občni zbori in delegatska zborovanja. Posebno iz leta 1926 v mestni dvorani na ljubljanskem magistratu.	J
Onemili in s tem onemogočili so še ono malo število vztrajnih ter samozavestnih »zvezarjev« za idealno in stvarno delo v organizaciji in so se s tem odkrižali vsake izdatne kontrole.
Dosegli so na tak samovoljni način, neupoštevajoč zahteve iz vrst vsega članstva, da se je še ono malo medsebojnega spoštovanja, ki si ga je železničarstvo pridobilo s težkim trudom za časa koalicijskega in akcijskega odbora in delovanja vseh obstoječih železničarskih organizacij, uničilo.
Namesto, da sta vzrastli iz takratne borbe vseh navedenih organizacij vsaj dve življenja in dela zmožni, so se začele množiti kot gobe po dežju kategorijske organizacije. (Glej članek v Ujedinjenem železničarju dne 15. marca 1927!)
Železniški upravi in merodajnim faktorjem pa je bilo to razdiralno delo v največje zadoščenje. Sledila so razočaranja za razočaranjem, tako da je železničar danes izmed vseh stanov in strok najbednejši.
Ni res, da sem dobil na delegatskem zborovanju in občnem zboru meseca januarja 1927 lekcijo, ter da so mi od mene zapeljane podružnice vsled mojega nepravilnega postopanja pokazale hrbet. Res pa je, da so gospodje diktatorji na delegatskem zborovanju dne 6. jan. 1927 zavlačevali svoje govorance toliko časa, da sem moral poprej, ko je prišel predlog podružnice Ljubljana I. na razpravo, v službo.
Bili so pa ti tovariši, ki so morali in hoteli zagovarjati predloge podružnice Ljubljana L, vsi mlajši člani in ne pripravljeni na izigravanje. Bili so vsled tega lahko zavrnjeni.^ Vsa srd in demagoštvo ter preziranje poštenega dela podružnice Ljubljana I. pa je točno razvidno v famoznih okrožnicah in moji obtožnici, izdanih od Oblastnega odbora, kako je znalo oceniti par prenapetežev požrtvovalnost od zanemarjenosti med podružnico Ljubljana I. in Ljubljana 11., ko je nastalo v enem samem poslovnem letu nad 20.000 D primanjkljaja.
Na izrednem občnem zboru, januarja meseca 1927 pa mi gospodje niste dopustili izpregovoriti, ampak ste se pustili izvoliti še v naprej od samo enega člana, ki je prečita! staro listo odbora in naglasil, da je to predlog podružnice Ljubljana II. Ko ie pa bil predlog odglasovan, se je spomnil eden član odbora gori navedene podružnice, da ni podružnica Ljubljana II. nič sklepala o kandidatni listi ter da je to storil predlagatelj na svojo lastno pest. Pred-
Na Vaš članek »Agitacija sodru-gov« Vam odgovarjamo, da naši so-drugi nimajo navade, zahrbtno ali skrivaj obrekovati ali govoriti neresničnih stvari. Zato so tudi za nas brezpomembne Vaše »zaupne« o-krožnice Vašim najzvestejšim, kako naj pazijo na izjave naših sodrugov in Vam jih pošiljajo s pričami, ker naši sodrugi govore na javnih shodih in sestankih pred stotinami in tisoči prič in za svoje trditve tudi nastopijo dokaz resnice.
lagatelj je to priznal in izjavil, da se je zmotil. Zalegli pa niso nič protesti navzočih, ki se s takim postopanjem izvolitve niso strinjali.
Ni res, da mi je podružnica Ljubljana L, katere predsednik sem bit, odvzela predsedstvo in isto poverila tov. Kuštrinu. Res pa je, da sem bil ponovno in soglasno izvoljen od vseh navzočih (tudi od onih članov podružnice Ljubljana L, ki so nedavno prej odločno pomagali diktatorjem iz Oblastnega odbora pri razsodišču, kjer so me hoteli za neizgovorjene očitke obsoditi.) Odklonil pa sem izkazano mi zaupanje s pripombo, da sem uvidel, da še tako pošteno in požrtvovalno delo, stvarni predlogi podružnice Ljubljana I. po volji in zahtevi članstva pomenijo pri Oblastnem odboru — moje osebno rovarenje, ter da je vse to v mojo osebno korist.
Odklonili so pa po vrsti prevzeti mesto predsednika tovariši Gabrovšek kot bivši I. podpredsednik, Medvešček in Pirš. Šele potem, ko nikdo od navedenih ni hotel prevzeti, se je javil tov. Kuštrin prostovoljno, da prevzame on, če nihče drugi noče. Da je bilo točno tako, bode tovariš Škerjanc, kot zastopnik Oblastnega odbora, kateremu je bila resnica in pravica vedno prva in sveta stvar, z vsemi ostalimi, ki so bili na občnem zboru navzoči, potrdil.
Ni res, da je bil radi mene štirikrat sklicani občni zbor odseka vlakospremne-ga osobja nesklepčen in da ni prišlo do nobenih zaključkov. Res pa je, da odsek vlakospremnega osobja ni mogel vsled nenaklonjenosti in preziranja odsekovih predlogov pri Oblastnem in Centralnem odboru v Beogradu do pozitivnega dela.
V borbi proti vodenju statistike nisem šel brez vednosti Oblastnega odbora ne odseka vlakospremnega osobja z odsekom Saveza v skupno akcijo. Res pa je, da sem \ dne 22. junija, ko je v Ljubljani na glavnem kolodvoru nad 60 vlakospremnikov (med njimi nad polovico vlakovodij) soglasno odobrilo predloga 1 in 2, dal prepisati na stroj in še isti dan popoldne oddal v pisarni Oblastnemu odboru. Isti večer se je na seji razpravljalo o predlogih ter intervenciji, ki bi se morala izvršiti dne 27. VI. pri g. direktorju. Oblastni odbor je odseku pripravil še 7 prepisov obeh vlog za odseke izven Ljubljane. Tako je bilo do 27. VI. 1927, ko se je vršila intervencija pri g. direktorju, soglasnost popolna in to vsega vlakospremnega osobja direkcije Ljubljana.
Iz vsega tega je razvidno, da drugače ni moglo biti, ker je prevzetnost in samovolja v tem slučaju dosegla vrhunec.
Na seji Oblastnega odbora drle 6. VII. sem odločno zahteval in dovolj jasno utemeljil, da je dolžnost Oblastnega odbora, da takoj drugi dan podvzame vse in dokaže, da ne prezira voljo vsega vlakospremnega osobja. Nato sem dobil odgovor od g. centralnega odbornika (Deržiča), da kdor se brezpogojni disciplini ne pokori, naj gre. Predlogal sem ponovno, da naj Oblastni odbor o zadevi sklepa in da pristojim tudi na kazen, če sem jo zaslužil. Ni pa bila dovoljena debata. G. predsednik je sejo zaključil in šli smo.
Ni res, da sem bil že par mesecev pred skupno akcijo vlakospremnega osobja član Saveza, ter da sem skrivoma, kot predsednik podružnice Ljubljana L, dal Savezu zaupno okrožnico. Res pa je, kar lahko tudi dokažeta tov. Feldin in Hanžič, prvi kot blagajnik in drugi kot tajnik podružnice Ljubljana L, da omenjene okrožnice nisem od nobenega teh dveh prevzel, da bi jo kam odnesel. Da sem dopisoval za »Ujedinjeni železničar«, ne odgovarja resnici. Prinesel je pa »Ujedinjeni železničar« le članek »Na delo«, ki ga »Profesionist«, glasilo kategorijske organizacije profesio-. nistov, ni priobčilo, češ, da je preoster.
Nadalje sem odnesel še pri vsaki kakršnikoli akciji ali podvzetju, ko sem imel dolžnost zastopati interese vseh železničarjev, še zmiraj za mojo osebo neugodno nagrado.
Oni gospodje pa, ki so kršili disciplino
3.	avgusta 1923, eden na glav. kol. v Ljubljani, ko je celo noč ustrezal po rdeči kapi svojega kolega, drugi zopet ni mogel vzdržati, da ne bi šel na direkcijo — med tem ko je ta gospoda dobila že položaje in odlično kvalifikacijo. Železničarji, razsodite pa vi sami, kdo izmed nas je zagrešil izdajstvo in podlost ter delal za osebne koristi? — Pozivate tudi članstvo, da pazi na moje korake in pod pričami pošilja podatke za tožbe. Jaz bi vam pa svetoval, da bi raje, kakor da ste to napisali, posegli v žep in pomagali odplačevati tistemu revežu vozopisu v Ljubljani na gl. kol. primanjkljaj, ki ga ni on sam povzročil. Izostalo bi pa vse to nečas.tiwin neugledno delo. Ako ste hoteli upoštevati načela pravičnosti in soodločevanja vseh prizadetih in bi tako vsako manjše zlo iztrebili sproti, pa bi izostale zlorabe in poneverbe.
Članski prispevki niso zato tu, da jih nosite advokatom, ampak za obrambo pravic in podporo članom.
Sodrug Krajnik je za svoja izvajanja v Čakovcu g. Deržiču vedno na razpolago. Mi pa zvezarjem povemo to, da nismo navajeni za vsako reč letati k sodniji, kar pa jako radi delate Vi. Dokaz v našem časopisu priobčene Vaše okrožnice.
Denar od članarin je pri nas namenjen za borbo za pravice železničarjev, za podpore bednim, bolnim in brezposelnim, ne pa za razne advokate in sodnijske stroške.
Centralna uprava SŽJ.
Tožbam, ki jih je naperila proti nam Zveza, se je pridružil sedaj še »zaupnik Zveze« v Krištanovcu, g. prog. mojster Bužan, ki se čuti užaljenega na svoji časti vsled v predzadnjem časopisu priobčenega članka pod naslovom »Krištanovec«.
Toži nas pa tudi sam državni pravdnik baje po nalogu direkcije, češ, da je članek o odpustu ss. Ogrina in Elznerja žaljiv za g. načelnika.
S tožbami se nam hoče preprečiti z ozirom na sedanje določbe tiskovnega zakona, kritiko razmer na železnici in delovanja predpostavljenih. Hoče se zapreti usta bed-
Letos so ga sklicali v Subotico. Minister je dovolil 5, oziroma 6 dni izrednega dopusta, izkaznice Zveze so veljale za prosto vožnjo, za dopust ni bilo treba vlagati nikakih prošenj na samo direkcijo.
V eni najlepših dvoran Subotice so se sešli gospodje zastopniki železničarjev — le tu pa tam kot redka bela vrana kak nižji uslužbenec. Gospod veliki župan, zastopniki ministrstva, komandant mesta, so krasili to prireditev.
Na »Paliču« (jezero v bližini Subotice) je bila venicijanska noč, ognjemet, v veliki skrbi in borbi za železničarske pravice se je izvolila mis Palic in še mnogo, mnogo drugega.
A čudo čudovito — časopisi so bili svoje čase polni poročil o zve-zarskem kongresu, izšel je »Jugoslovanski železničar« itd itd. A danes? Čudna tišina vlada med zvezarji, kot pred nevihto.
Od ministra saobraćaja pa do pružnog nadglednika, za svaku nedaću ili prikraćenje željezničkog namještenika i radnika u njegovom pravu, uvriježio se izgovor: »Nema kredita, nema para«. Ali zašto nema kredita i para, to nam isti nikad ne objašnjuju.
Zašto nema u državnim kasama para, to nam u malom objašnjuje i slijedeći slućaj, kojeg jedan beogradski list izvješćuje iz Vojvodine. »U jednoj staničnoj blagajni u Bačkoj pojavio se manjak od 78.000 dinara. Izgleda da će istragom ovaj manjak još da se poveća. Gospodin odgovorni činovnik je pokušao sasvim naivno da prikaže ćelu stvar: pozajmio je, veli, te pare jednoj drugoj stanici, opet u Bačkoj, za platu staničnom osoblju. Medjutim, ne samo da o tome nije mogao da pokaže nikakav dokaz, dokument, revers ili što slično, nego kada je upitana ona druga stanica o celoj i ovoj stvari, onde nitko pojma nije imao o tome.
Prilike kod drugova u Bosni.
TKyru ua hhckomc nocjiy. — VapyiKeibe HapoflHHX »ejiesHunapa y cayiKön no-cjioaaBaua,
ZIok Caees B.-X. JKe^esHHHapa sa-jeAHHMKH ca yjeaHH>eHHM CaaesoM >Ke-JiesHHuapa JyrocjiaBHje BeB weceuHMa Boa« 6op6y sa nospaiaK npaea nopo-/muaivia xcejiesHHqapa sa pexurjcKe Kap-xe, .aoxjie TaKosBauo y^pyaceiie HapoÄ-hhx aiCJiesHHHapa HHje hh npcxoM MpA-nyjio Äa ce Ma uixa y xomc noMorne jkc-jiesHHHapHMa. Ajih xo je h pasyM^nBO
K3Äa ce BHflH K3KO MuHHCXapCXBO 60-
raxo Harpat>yje bo^c acyxux aa ffcuxoBe ycjiyre.
PeuieiteM MnuHcxapcxBa aosBOJte-HO je CBHM aceaesHHuapHNia, aa Mory ynemfia ua HeKaKBOM Kourpecy JKyxnx y CyßoxuuH, h xo aa ue/iux nex aaua. 3a xaj nyx yuecHuun Ma ne xpeöajy hh ycnaaxHe hh pe>KHjcKe Kapxe Hero jeaHocxaBHo jierHXHMauHje yapyKeita HauHOHajiHHx ÄejiesHHHapa. Te hm jic-ruxHMauHje Bpeae Kao öecnaaxne Kapxe 3a nyx Ha OBaj KOHrpec.
Mh HCMaMo HHuixa npoxHB aaBatty aonycxa 3a oanasaK Ha Kourpec, Kao hh npoxHB ßecnjiaxHoj bo)kh>h aeaera^rai'. Aan mh 6hc nnaK anaan aa je yapy>KeH>e
nemu delavcu, da bi se ga potem še bolj nemoteno izmozgavalo in izkoriščalo.
Niso mogli naši sovražniki uničiti delovanje saveza z uradnimi o-krožnicami, ne z odpusti, premestitvami in disciplinskimi kaznimi, ne bodo nas preplašili tudi ne s tožbami, ampak bo »Savez« neomajno vztrajal na braniku železničarskih pravic.
Vse sodruge pa pozivamo, da na tožbe zvezinih članov in državnega pravdnika odgovore z vztrajno agitacijo za Savez in nabiranjem novih sodrugov.
Enkrat so kongres zapustili Beograjčani, drugič zopet Ljubljančani in Zagrebčani — nove uprave sploh niso izvolili, Z velikimi koraki koraka to stanovsko udruženje razpadu nasproti. Za 25. novembra je sklican v Brod nek izreden kongres »Zveze«, ki naj ji postavi očeta — zbere novo upravo.
Razvoj gre svojo naravno pot naprej in nas niti najmanje ne. čudi. Danes izpregleduje že sleherni železničar, da se v organizaciji, ki ji načeljujejo in vodijo visoki gospodje iz ministrstva, generalne direkcije, činovniki I. kat. itd., ne da boriti za interese železničarjev, danes je prepričana že velika masa železničarjev, da je edina prava organizacija »Savez železničarjev«, razredno bojevna organizacija, ki se odkrito in z vsemi sredstvi bori za interese železničarjev.
Zato vsi v Savez, sleherni član naj ne bo samo član, ampak tudi agitator.
nema para?
Istraga se vodi dalje.
A gospodin činovnik? Nije u apsu. Naprotiv, eno ga postavljen je u kontrolu prihoda!« . . ,
Ovo je sličica u malom, kako i kuda odlaze pare iz državnih kasa i kako se postupa sa štetočinima. Na taj način propali su u mutnu Maricu teški milijoni državnog novca i još uvijek propadaju. Posljedice od takog gospodarstva pako sru-čuju se na nas bijednike, na kojima za svo zlo stanje ni malo krivice nema.
Svim našim silama treba da u-premo poslu, da podignemo i ojačamo našu organizaciju, koja nas jedina od posljedica ovakog nitko-vluka može obraniti i zaštiti. Korupciju i kradje sa željeznice može se istrijebiti samo kritikom, slogom i borbom od zdola. Ovo je put da spriječimo to, da se nas i naše funk-cionere proganja radi čestitog rada i za dobro željeznice, a. lopovi da budu nagradjivani.
HcyxHX nocxajio cyBCJiacHHK jtfejiesHHua h na npocxe HJiaHCKe jierHXHMauHje Ba->Ke Kao B03H6 Kapxe. Tora nyaa Hurae HeMa, h OHaa aKO jeanor aana Kauue-jiapnje wyxor y^pyacefta h tjiopMajiHO npe^y y MmmcxapcxBO Caoöpafiaja h oöjiacHe .impeKUHje Hefte ce xpeöaxH hh HajMaH>e nyaHXH. A/ih snaefteMO, ocHM xora, xofte jih MmmcxapcxBO jea-H3KOM MepOM MepHXH CBHM3.
To acyxo yapy>KeH.e y saarte BpeMe, aa peKJiaMHpa CBoj Konrpec, nyxeM mxaMne Hanaaa MHHHexpa Caoöpaftaja h HajaBJbyje My ueay 6op6y, aoK fte, Kao H OÖHHHO, npBH, a CXBapHO H jeaH-HH, aKx xora HmxoBor Konrpeca 6hxh nosapaß MHHHCxpy Kora ce nanaaa!
Mh JKeaesHHHapH opraHHSOBaHH y K.xacHoj >Keae3HHHapcKoj opraHusamijn MOJKe.MO aa HecxnxaMO h acyxoM yapy-xtefty Ha opxaKayKy c MHHHCxapcxBOM h MnHHcxpy na ycayraMa xora yapyace-H>a. H HeMaMO HHuixa npoxHB xora luxo MHHHCxapcxßo xaKo HenpHKpHBeHo rae-aa y xcyxoM yapyxceifcy csora ckcho-Henxa, jep — xo je 6am oho iuxo xpeöa CBaKo aa sna. ^eaesHHuapn, nporae-aajxe!
U pažnju sarajevskoj željezničkoj direkciji.
U našem listu već je nekoliko puta pisano o prilikama u željezničkoj
Blaž Korošec, vlakovodja drž. žel.
Zvezi jugoslovanskih železničarjev.
Kongres Zveze.
Zašto država
radionici u Mostaru i postupcima njenog poslovođe Cipre prema radnicima, koji rade na podizanju svoje stručne organizacije. Ovaj gospodin, koji se oduvek odlikova svojom mržnjom prema radnicima, počeo je u poslednje vreme toliko da šikanira i proganja radnike da je to postalo nepodnošljivo. On sa njima postupa gore nego sa robijašima i svaki trenutak može da dođe do eksplozije radničkog ogorčenja.
Upozorujemo još jednom mašinsko odelenje željezničke direkcije na postupke ovog njenog namještenika prema radnicima i tražimo, u interesu mirnog rada u radionici, da ga poduče kako se ophodi sa ljudima — kad to već nije znao ranije.
OßyctaBa peHte »ejiesHHiapHMa.
Jlo KOHua Meceua anpuaa obc maune HcnaahHBao je CpeammbH Ypea sa Ocnrypaibe PaannKa penry weaesHH-napmua koj'h cy ce yHecpefmaH na no-cay npe 1. jyaa 1922. maune. Ty uc-naary sprnuo je Cpeaumtfau Ypea ua pa-uyu ayroBau>a MuHucxapciBy Caoöpa-flaja, Caaa je xa xpaacßuHa Munucxap-crsa Caoöpafiaja auKEuaupaua. Ra. ne 6h cupoMaumu yuecpeheuu iKeaeauu-
V torek, dne 30. avgusta se je izvršila proti imenovanim trem sodru-gom disciplinska preiskava. Obtožnica jih dolži pregreške po točki 4 čl. 149 zakona. Zastopnik obtožbe je hotel pridružiti še točko 51 (zlohotno kritiziranje naredb, po kateri je bil obsojen s. Stanko), seveda brez vsake prave argumentacije.
Vse tri sodruge je zagovarjal s. Stanko, dokazujoč, da disciplinski pregrešek sploh ne obstoja, ker so vsi trije vendar skupno z ostalim vlakospremnim osebjem le se poslužili določb čl. 67 zakona in upravo opozorili na * nevarnost, ki grozi vsled upevljave te nove in ne v delokrog vlakospremnikov spadajoče službe, da pa uprava na to vlogo ni izdala ponovnega pismenega naloga, da se statistika mora voditi.
Po nad poldrugournem posveto- |
Izbori za Radničku Komoru pokrajine Hrvatske i Slavonije privedeni su kraju prije, nego je istekao zato predvidjeni' rok. To zato, jer je za izbor podnesena svega jedna kandidatska lista i to Ujedinjenog Radničkog Sindikalnog Saveza Jugoslavije i snjime koaliranih organizacija, koju je Glavni Birački Odbor sa svojim zaključkom od 16. VIII. oglasio pravovaljano podnesenom i njezine kandidate izabranima.
Treba smatrati zadovoljavajućim pojavom, da su se radničke organizacije složile na jednoj zajedničkoj listi i da nije došlo do podvajanja i cepanja, što bi ugledu radničke klase kao i same institucije samo škodilo. Time je izbjegnuta medjusobna žuč-nost u izbornoj borbi, koja bi za vse nas pretstavljala samo suvišne moralne i materijalne gubitke.
Mi željezničari nismo u Komori pret-stavljeni u broju, koji bi odgovarao našoj brojnoj snazi i privrednoj važnosti, a to u glavnom zato, jer važnost te institucije i njezina korisnost za nas još nije dosta uvriježena u širim našim redovima. Iako malobrojno, pretstavljeni smo ipak sa našim najboljim drugovima, koji će smatrati svojim glavnim zadatkom to, da rad Komore uravnavaju tamo, da isti bude korisan kao nama željezničarima tako i ukupnoj radničkoj klasi, a ne da ona služi samo kao uhlebije izvjesnim licima, koja sa radnicima i radničkim pokretom ništa zajedničkog nemaju.
Kao redovni članovi Komore izabrani su slijedeći prestavnici URSSJ i koaliranih organizacija:
I.
1.	Vilim Haramina, sekretar Obi. Odb. U. R. S. S. J„ Zagreb:
2.	Pero Marjanovič, grafičar, Zagreb;
3.	Ilija Sarapa, pekarski radnik, Zagreb;
4.	Antun Jurak, gradjevni bravar, Zagreb;
5.	Mirko Kajba, gradjevinar, Zagreb;
6.	Franjo Kmet, željezn. radnik, Zagreb;
7.	Drag. Živićnjak, krojaški rad., Zagreb;
8.	Stjepan Vidović, grafičar, Zagreb;
9.	Nikola Hruškar, pekarski rad., Zagreb;
10.	Franjo Krsnik, stolarski rad., Zagreb;
11.	Sima Kotur, opančarski radnik, Zemun;
12.	Ivan Cvetkovič, bravarski rad., Zagreb;
13.	Ignac Car, pekarski radnik, Zagreb;
14.	Ljudevit Frank, željezo-tokarski radnik, Osijek;
15.	Franjo Vančina, kovački rad., Belišče;
HapcKH paztHHUH ocxatiu 6es cpettcxaBa sa jkhbox, Cpeauiuibu Ypezt je 6jiaro-BpeMeuo xpatKHO OA MuHucxapcxBa Ca-oöpahaja npeayja.M sa aatbiby ucruiaxy peuxe. Taj npeayj a.\i CpeAuiutbu Ypea Me^yxuM hu jxo aauac uuje aoöho hhxh je MuHucxpacxBO Caoöpatraja npeyse-no najhiby ucnaaxy peuxe.
H xauo aöor uexaxa xora MUHuexap-cxBa Befi OA 1. Maja ose roAuue yue-epefteuu ureAesHUHapu u ftuxoBe nopo-Auue jKHBe y CKpaju>oj öcah h uyatAU. JJok cy xu jbyAH 6hah SApasux mhuih-fia u paAHAH ua caoßpahajy AOÖHBaAH cy 3a xaj CBoj paA rjiaAHy uaAHHuy. A KaA cy y paay usryöHAu Aeo CBora xeAa u nocxaAu öoraxbu, oxnyuixeuu cy ca peuxoM xeu xoahkom Aa ue yMpy oa raaAH. CaAa hm ce u xaj saaftu saaoraj Bett hckoahko Mcceuu ue Aaje, jep sa MuHucxapcxBO Caoöpatiaja, uarACAa, CBe Apyro BaatHuje uero ah jkhbox ohhx n>ym Kojn cy ese mxo cy hmbah a3ah caoöpaflajy Kao ApataBUH «eAesuHuap-CKH paAHHUH.
Tauo ce, exo, peAOM raan npeuo uaj-CBexnjnx npasa h atHBoxa ateaesuHHap-ckhx paAHHKa. OaroBop Apyroßa are-AesuHuapa ua xo xpe6a Aa öyae: Cbh y CBojy KAacny oprauHsaunjy sa sa-mTHxy cbojhx ckohomckhx Huxepeca!
vanju je predsednik sodišča, g. Gostiša, izrekel obsodbo, s katero je obsodil:
S.	Korošča na odtegnitev 5% plače za dobo enega leta, ss. Miklošiča in Pušnika pa na 5°/o odtegnitev plače za dobo pol leta , ter vse tri z izgubo avanzmaja za eno leto.
Pravici je po mnenju direkcije sedaj zadoščeno, ta obsodba pa naj bo vsem sodrugom nov dokaz, da hoče uprava z vsemi sredstvi zadušiti glas uslužbenca, kadar zahteva svoje pravice. O slučaju bomo obširneje še spregovorili, za danes pa pozivamo vse »železničarje, da se trdno oklenejo edinega svojega zastopnika, Saveza železničarjev ter v njem stvorijo nepremagljivo falango, s katero si bodo upoštevanje svojih pravic izvojevali.
16.	Franjo Dropučić, željezn. rad., Sisak;
17.	Vjekoslav Cukac, monter, Zagreb;
18.	Viktor Medved, stol. radnik, Zagreb;
19.	Valentin Mokos, tramvajski radnik, Zagreb;
20.	Katica Vardijan, monopolska radnica, Zagreb:
21.	Josip Čagran, kolarski rad., Varaždin;
22.	Ivan Korošec, metalski rad., Zagreb;
23.	Roman Prodan, pomorac, Sušak;
24.	Rudolf Grubauer, funkcijoner O. R. S. J., Zagreb:
25.	Franjo Grubešić, grafičar, Zagreb;
26.	Milan Živanov, stolar, rad., Mitroviča;
27.	Stj. Leskovar, pekar, rad., Varaždin;
28.	Stevo Biškup, rudarski rad., Konjščina;
29.	Vjekoslav Jurinić, stolarski radnik, Su-šine-Gjurgjenovac:
30.	Ignac Kovačič, lučki radnik, Sušak’;
31.	Nikola Kranjčič, postol. radnik, Zagreb;
32.	Marija Gazič, tekstilna radnica. Zgb.;
33.	Mihajlo Mucič, tramvajski rad., Zagreb;
34.	Alojz Volini, radnik gradjevne industrije, Beočin;
35.	Rade Trbojevič, pilanski rad.. Plaški;
36.	Franjo Majoli, pilanski ra3„ Karlovac-;
37.	Ivan Veliczky, bravarski radnik, Brod na Savi;
38.	Pavao Vujnović, ciglarski rad., Požega;
39.	Gjuro Koska, stolarski rad., Indjija;
40.	Josip Besednik, bačvarski rad., Sisak;
41.	Juraj Kralj, rudarski rad., Maruševac;
42.	Alojz Brombauer, gradjevinar, Bjelovar;
43.	Stjepan Škrinjar, stolarski rad., Zagreb;
44.	Franjo Srša, gradjevinar, Zagreb;
45.	Josip Beker, funkcijoner O. R. S. J., Zagreb.
II.
1.	Stjepan Colner, funkcijoner S. P. N. J.,
Zagreb;
2.	Zvonimir Balog, osigur. činovnik, Zgb.;
3.	Stj. Benceković, ind. činovnik, Zagreb;
4.	Ilija Jurkovič, trgov, pomočnik, Zagreb;
5.	Milan Berkeš, apotek, saradnik, Zagreb;
6.	Gjuro Grčević, namještenik socijalnog osiguranja, Zagreb;
7.	Rudolf Petek, zadružni čin., Zagreb;
8.	Pavle Drnjević, bankovni čin., Zagreb;
9.	Josip Jaklin, knjižarski namj., Zagreb;
10.	Stjepan Pongračić, namještenik socijalnog osiguranja, Zagreb;
11.	Dr. Marijo Matulič, novinar, Zagreb;
12.	Božo Rajkovič, trgov, pom., Vinkovci;
13.	Drag. Zsuffa, ind. namještenik, Osijek;
14.	Josip Legrad, trgov, pom., Daruvar;
15.	Levin Šimundža, zadružni namj., Zgb.
Praksa na
Kaj sf mora vratar na železnici vse dopasti. Mariborska »Volksstimme« prinaša nečuveno poročilo, kakšne metode gospodstva si dovoljujejo »bratje« z navadnim železničarjem. Dne 12. avgusta 1927 — piše »Volksstimme« — je nek general v spremstvu svoje žene in svojega sluge prišel na popoldanski vlak, ki odhaja iz Maribora nekaj pred pol šestih. Sluga je šel, noseč prtljago, naprej in ko je hotel iti mimo vratarja, ga je ta povzal, kakor predpisuje služba, naj pokaže vozno karto. V tistem krenutku je bil že zraven general, ki je vratarja nahrulil: »To je moj sluga, pustite ga v miru, budalo!« (Podčrtali mi, ker je zanimivo, da so železničarji imenovani od gospode za budale.) Nato je začela tudi žena kričati na vratarja (lep bonton visoke dame, op. ured.) in ga zmerjati. Imenovala ga je, da je »životinja« in »budalo«. To pa še ni bilo dovolj. General je poklical policijskega komisarja in postajnega načelnika, da tudi ta primeta vratarja, ker je v izvrševanju svoje službe zahteval, kakor mu naroča služba (pa to menda samo za navadne smrtnike, op. ured.), karto, predno mu je dovolil vstop na peron.
Pripominjamo k temu, da zahtevamo, da se stvar preišče in vratarju 1 da zadoščenje, gosp. generala in njegovo ženo pa pouči, ker v Jugoslaviji smo, kakor govori ustava, pred zakonom vsi enaki, torej tudi pred železniškimi predpisi.
Nov način štedenja.
Po direkciji se je zopet razširila novica, da se bodo v septembru u-peljale deljene uradne ure in sicer od 8.—12. ure in od 16.—19. ure.
Sigurno bo ta ukrep samo v interesu štednje, da se nekoliko zmanjšajo izdatki. Drugače bi se v zimskih časih lahko kurilo le dopoldne in ne bi bilo potreba tratiti električnega toka, če pa bodo deljene uradne, ure, se bo kurilo dopoldne in popoldne
Jesenice.
Molčali smo, molčimo ter trpimo. Le trpiipo, saj smo vajeni vsega, saj smo le nezavedni hlapci, ne ljudje, in to po krivici nas samih, saj si sami s svojimi žulji spletamo udarce, katere nam deli slavna gospoda. Godrnjamo ter se jezimo na vse to, toda poglej se, sodrug, in videl boš madež na samemu sebi. Delaš dan na dan in ne veš, kaj si prav za prav. Spreglej in videl boš meglico, ki se ovija okolu tebe, kako je nepredirna, kako se te oklepa, kako te onemi v vsemu. Toda ti si nezaveden, ti si v temi, da ne čutiš pomoči, katero imaš blizu. Sleherni dan vidiš lepo četo železničarjev, ki se jim godi desetkrat boljše ko tebi. Zakaj, se boš vprašal. Vedi in znaj, ti jeseniški železničar, besede Karla Marksa: »Proletariat vseh dežel, združi se!« Da, te besede si utisni v srce in takoj boš spoznal, kje je ona točka, po kateri si preje vpraševal. Kje ste, jeseniški železničarji, kje ste sodrugi; mar li spite tam za Možakljo, da se posuje na vas? Ne! Vi morate vstati in dvigniti glas, da smo eno, da se borimo za obstanek nas in naših družin. — Uprava, kaj boš imela od sestradanih železničarjev, ko misliš, da s tem, ko nam trgaš košček za koščkom iz ust, prištediš milijone? Vedi, da si krhaš zobe sama sebi! — Še enkrat vam kličem, jeseniški železničarji: »Glas od vas, da zmaga bo za nas!« — Več ob priliki.	Jeseničan.
Indjija.
Za izbor stalne Radničke Komore učinili smo sve, što je trebalo: reklamirali smo 97 glasača, službeno potvrdili i uputili ekspozituri u Zemun. Žuti su nam, po svojem starom običaju, taj posao ometali gdje su mogli.
Uslijed reduciranih plata vlada medju radnicima još uvijek jako ogorčenje. Prije manjkavi krediti su naknadno odobreni i otpušteni radnici su djelomično povraćeni na posao, ali ne sa nadnicama od prije, već novim i znatno reduciranim. 35—40 dinara je najveća zarada.
Inače se kod nas desila još jedna novotarija: od unatrag mjesec dana zavedeno je 9satno radno vreme sa izgovorom, da ima mnogo posla. Radno vreme je produljeno po nalogu šefa mimo odredbi, koje za takav slučaj predvidja Zakon o zaštiti radnika. Bilo je više naivnih i neupućenih radnika, koji su tome dobrovoljno nasjeli u uvjerenju da će više zaraditi, medjutim, u stvari, presjekli su si sami granu na kojoj sjede: uslijed reduciranih plata rade sada za istu platu, ali ne više 8 već 9 sati. 9i prekoradni sat plaća se samo sa 50°/o, a ne sa 100°/o kako je to Pravilnikom zajamčeno. Tu je šef, g. Kostić, uspio radnike na jedan sasma makijevalistički način izigrati. Da mu je to tako uspjelo, ima se pripisati samo nesvijesti, neorganizovanosti i slabosti radnika samih, koji nisu mogli shvatiti kud te makinacije vode, a nas povjerenike nisu
železnici.
ter se bo cel popoldan žgala elektrika. Res čudna so pota štednje v ministarstvu saobraćaja.
Enake pravice.
Ako prometnik ne ukrene vse potrebno, da se pravočasno postavi uvozno znamenje na prosto, je od direkcije kaznovan, ker je povzročil zamudo. Kaj pa se zgodi, ako se vlak brez potrebe ustavi pred uvoznim znamenjem, ki stoji na prosto, samo zato, da lahko izstopi visok direkcijski uradnik, ki potuje po privatnem poslu in si hoče prihraniti pot od postaje nazaj?
Takrat pa ni kaznovan nikdo, dasi se enako povzroči zamuda. Gospod direktor! Ali je to pravično?
Kakšne so to metode? »Volksstimme« poroča, da se je 9. avgusta v Rušah zgodil slučaj, ki je več nego balkanski. Z vlakom št. 1714 ob pol dveh popoldne se je peljal nek carinik iz Maribora v Ruše. Ker je izstopil na desni strani vozne smeri, ga je postajenačelnik grajal in zahteval, da zapusti prostor pri izhodu. To pa je carinika tako razdražilo, da je pripeljal postajenačelniku tako silno zaušnico, da ga je takoj oblila kri, Postajenačelniku so potniki in vlakospremno osobje skočili na pomoč ter ugotovili identiteto carinika. Slučaj se je ovadil in ta carinik, ki je menda vzgojen v kulturi deliti batine, se bo zagovarjal pred sodiščem. — Res lepe metode se uvajajo v Sloveniji.
Potovanje po železnici na kongres.
Ko je imel kongres »Savez«, je ministrstvo dovolilo tridnevni dopust. Ljubljanska direkcija je ta odlok spopolnila ter zahtevala, da mora vsakdo pismeno na direkcijo zaprositi za ta dopust. Zakaj? Visok železniški funkcionar se je izjavil: »Kongres se u opće ne bo obdržal,« S gornjim odlokom se je najbrže hotelo uplašiti delegate, da ne bi prosili dopusta.
htjeli razumjeti. Da barem sada progledaju, još nebi bilo dockan.
Protiv ovog kršenja Ssatnog radnog dana i pogoršanja uslova rada svi mi or-ganizovani jednodušno protestiramo. Tražimo, da se poštuje Ssatni radni dan i da nam se plate ne snizuju. Radnike i željezničare Iridjije pozivamo, da se slože i zbiju u redove našeg Ujedinjenog željezničarskog Saveza, jer samo ovako zbijeni biti ćemo u mogućnosti, da ovakve napade na naše tekovine spriječimo. Zato svi u organizaciju!
EeorpaA.
Ben AJTO caM naMjepaBao Aa BaM ce jaBHM, aan caM eraano oara^ao y naa«, Aa fiy BaM HnaK moIih jaBHTH Hexe nosuTHBHe pesyaraTe raeae ocnyiKa Maxap caMo no-BepeHuuiTBa axo seq ue noAoaöopa. Y tom aaH jom ysex ue ycneßaMO. Haxo ce aa Harn YjeAHrfaeHH Casea obac aua, a ana ce h to aa- je oh xaacHO-öopöeHa crpyxoBHa >xe-aeaHHqapcxa opraHnaauHja, imax nocrojii erpax oa npucxyna y my. 3a qyao HMa obac h xaxoBHX xnnoBa, xojn CMaxpajy Aa cMo npeMaao peBoayiwoHapHH h npiijehe, aa ce auaqaj name 6op6e ncnpaBHO cxBaxu. TKyxn HatmoHajiHH HceaeaHunapH, na ixyxo yapyademe cxpojoBot,a, aoixa^a h jom nexnx 6paH>xa aaxjiexu cy naM Henpiijaxe-a>h. Ohh Hac CMaxpajy noAHxnqxH onacne H ahm 6h ce oa Hac xxo jasno HCxaxHiio, cnpeMHH cy ra aenyHimpaTH. To ce npase cayre aaa h roper.
BiijeAa h mnxanauHje yönjajy h obac >xeae3HHqapcxH esex xao n xaMO xoa Bac. Jom rope, jep je Mama HHxeaHreHUHja h caMocxßecx y CBOja npasa. Mh xojH cmo Me^y OBaj CBex aoiuah Ha apjthx noxpa-jima, xemxo ce cnaaaaHMO. Fpyöocx n hhcxocx y nocxynuHMa no^aijä Me^yxnM h Hac.
Hobhh3 mh majbHxe y öyayfie hcxoah-xo Cpojesa BHine, aa hx noanjeaiiM cy-MHmjbeHHUHMa, xojnx 6poj ce oa BpeMena ao BpeMeHa noBeftaßa. Ca ahciom ce Moixe aoexa nocxnfiH, hv aao je paaanxa jeanxa h nncMa, xojoj ce myan xemxo npiiBHXHBa-jy. Ra xhx paaanxa HCMa, nam noxpex 6n oBAe aoöpo exao. Osaxo xo nae xemxo h noaaraHO. Aah unax nae. |
FIoaapaBJba Bac M. P.
Novomesto.
V nedeljo, 21. avgusta, je bil sklican pri nas članski sestanek, a ko je prišel referent iz Ljubljane, so tudi že prišli orožniki z dekretom g. srezkega poglavarja, da je sestanek zabranjen in da se morajo vsi prostovoljno raziti, drugače se jih bo s silo razgnalo.
Odlok se upira na dejstvo, da pravila »Ujedinjenega saveza« niso bila odobrena. G. srezkemu poglavarju pa povemo na uho, da je sestanek sklical »Savez železničarjev Jugoslavije«, ki ima že 6 let potrjena pravila od notranjega ministrstva.
Nas ne bodo preplašile ne grožnje, ne prepovedi sestankov, ker se dobro zavedamo, da je edini naš branitelj »Savez«. Pra-
Delavec zavedaj se, da z glasom, ki ga oddaš za meščanske kapitalistične stranke, pleteš bič, s katerim se te neprenehoma tepe!
Disciplinska obsodba ss. Pušnik, Korošec
in Miklošič.
Izbori za Radničku Komoru u Zagrebu.
Dopisi.
vila novomeške podružnice so vložena in bo začetkom oktobra redni občni zbor. Do tedaj pa bomo šli na delo, da pridobimo kot člane prav vse one železničarje, ki se zavedajo, da so izkoriščani in tepeni ter se hočejo boriti za svoje pravice.
Videm-Krško.
Tukajšnja podružnica je imela v nedeljo, dne 7. avgusta, sestanek in obenem tudi občni zbor, kjer se je volil nov odbor. Precej sodrugov je manjkalo, ki bi se bili lahko tega udeležili. Sodrugi! Le malo več zavednosti in požrtvovalnosti, ker le v slogi in v združenju je moč.
Damo na znanje, da je dne 29. julija tl. nemila smrt iztrgala iz naših vrst enega naših sodrugov v najlepši dobi; takorekoč pri izvrševanju svoje službe. Bil je to Jarh Alojz, kretnik v Savskem Brestovcu. Imel je nočno službo, kjer mu je nenadoma prišlo slabo. Zbral je še vse svoje moči, da je obvestil o tem postajo. Prišli so in ga odnesli na njegov dom, kjer je kmalu izdihnil. Zapušča ženo in pet nepreskrbljenih otrok. Njegov pogreb je bil nad vse lep. Udeležili so se ga vsi službe prosti železničarji in železniški uradniki iz Savskega Brestovca in Vidma in vseh bližnjih krajev. Godba požarne brambe iz Rajhen-burga mu je igrala žalostinke na njegovi zadnji poti. Tukajšnja podružnica izreka vsem udeležencem najlepšo zahvalo za obilno udeležbo pri pogrebu našega nepozabnega sodruga. Tako je legel zopet eden trpin vsled naporov v službi v prezgodnji grob.
Varaždin.
Vrlo smo obradovani skupštinom željezničara u Čakovcu, koja je Savezu donijela tako Ijepi uspjeh. Uspjeh ove skupštine dolazi do izražaja i medju željezničarima u Varaždinu, kod kojih se isto ispoljuje želja, da se i ovdje sazove takova skupština i osnuje podružnica Saveza, preko koje bi se branilo raju od napada i tlačenja.
Čim uspijemo pripremiti sve nužno za saziv skupštine, obavjestit ćemo Vas u Zagrebu i molimo, da nam se izašalje dobar govornik, koji bi temeljito znao pojasniti smisao i potrebu klasne strukovne organizacije. Uspjeh je osiguran.
Pozdrav od G. V.
Skupštine i sastanci.
Velika skupština u Sisku.
Za 20. VIII. u prostorije hotela »Šibenik« sazvana skupština uspjela je iznad svakog očekivanja vanredno dobro. Na njoj je bilo preko 200 učesnika, što u sa-danjim prilikama: apatija radi progona, reduciranih plata i šikanacija sviju vrsta, pa tome još izborni teror, jedan vanredno zadovoljavajući broj. Na ovaj svoj veliki zbor mogu sisački željezničari sa ponosom da gledaju.
Zbor je trajao od 20 do 22 sata i kroz svo to vrijeme bila je riječ o teškom i mukotrpnom životu željezničkih namještenika i radnika. Govorio je drug Pongračić iz Zagreba. U uvodu je spomenuo riječi g. Ljube Davidovića, predsjednika jedne vla-dajuće stranke; »U našoj zemlji upravljalo se je hrdjavo i ružno i te uprave koje su pre današnje bile na vladi, te u-prave imaju dvojako obilježje: jedno je obeležje nasilje a drugo je obeležje korupcija.« Ako bi sa za takav sud o dosa-danjim upravama u ovoj državi nama socijalistima moglo predbaciti da to činimo iz mržnje prema režimu uopće, g. Ljubi Davidoviću se to nikako nemože predbaciti i zato se njegove tvrdnje imaju smatrati više no istinite. Nasilje i korupcija izjedali su državni organizam i upropastili miljardska materijalna dobra, a to nam se ljuto osvećuje. Posljedica ovakve uprave j'e opće osiromašenje, besposlica i bijeda. Osiromašila je i država i njezine tinansije. Kad nema blagostanja u narodnim slojevima, nemože ga biti ni u državnim poslovima. Prihodi od poreza, posrednih i neposrednih, prihodi od željezničkih tafifa i svih redom sve su manji. Za preko 10°/o manji od onih, koje se je na početku predvidjelo. Suša, paleži, tuča itd. daju naslućivati, da će ti prihodi za buduće biti još manji. Ako bi se ostalo kod izdataka, za koje nema pokrića, država bi za par godina morala da navijesti svoj bankrot. Ona bi skrahirala.
Kao u općoj državnoj upravi tako i u saobraćajnoj išlo se samo unatrag. Dok nas sve Direkcije iz godine u godinu izvješćuju o svojim aktivnim bilancama: povećanom saobraćaju, povećanom broju vlakova, proputovalih putnika i t. d., ipak je činjenica, da su prihodi željeznički sve i manji i manji i da samo do 1925. god. rashodi nadmašuju prihode za 563 milijona dinara. Kasnije bilance su još gore. A sve to kod povećanih tarifa. Ovakvo stanje prihoda i rashoda vodi i željeznice laganom ali sigurnom krahu. Razlozi će i ovdje biti -- nasilje i korupcija i nesposobna uprava. Inaće bi bilo nemoguće ovo idenje natrak mesto napred.
Stvorivši na sve strane pustoš i bijedu, ta ista nasilna i koruptivna uprava konačno se riješila i na to, da posljedice svoje nevaljalosti ispravi:	da rashode
državne dovede u sklad sa prihodima. Započela je tzv. politika »štednje«. O njoj su na veliko pričale sve partije, bile u opoziciji ili u vladi. U čemu se sastoji ta »štednja«? Samo i u glavnom u reduciranju plata svim nižim državnim namještenicima i radnicima. Njihove plate su svedene na mizernu visinu i u pravilu ne dostižu ni 50%> predratnih. 0 kakovom minimumu za egzistenciju nema ni govora. Minimum za egzistenciju osiguran je samo gg. ministrima, njihovim sekretarima, načelnicima, direktorima, generalima i još raznim njima sličnim elementima, dočim sva ina raja u državnim službama formal-
no gladuje. Koliko je život bijedan, najbolje nam dokazuju brojni slučajevi sa-moubijstava, ubojstava, oboljenja, tuberkuloze itd. Uslijed suše izazvana posku-pica života, stanova i ostalih potreba to će nesnosno stanje još više pogoršati. Državne namještenike redom baca se na prosjački štap.
Mi nismo protivnici smanjivanja drž. rashoda, isto tako i prihoda. Pogotovo ne, kad svet sve više osiromašuje i nema mogućnosti, da teške terete snosi. Ali smo odlučni protivnici ovakvog načina štednje, kojom se pogadja samo namješte-ništvo i radništvo. Mi tvrdimo, da ovakav način štednje može stanje samo još više pogoršati. Državni namještenici i radnici su produktivan elemenat i njihovu egzistenciju treba obezbijediti, a ne je zagorčavati. Po našem shvatanju, štednju i time smanjenje rashoda nesmije se postizavati otežavanjem položaja onima koji pri-vredju i rade, več štednju treba primijeniti tamo, gdje rad i privreda neće biti pogodjeni. To je reduciranje broja vojske; odstranjenje svakog naoružanja i troškova za to; reduciranje brojnih ministara, direktora, načelnika, odstranjenje tajnih i špijonskih fondova i postavljanjem uprava u državnim privrednim poduzećima na bolju i odgovorniju bazu. Tu se mogu učiniti uštede ne od jedne miljarde, kao što ministar finansija želi, več od nekoliko milj arđr i time bi se zasigurno postiglo ono za čime se teži i što treba da bude ideal svake državne uprave, da opterećenje narodnih slojeva nebude preveliko i da život u zemlji bude za sve snošljiv.
Za takvu reorganizaciju i ovakav metod štednje ima ali vrlo malo nade. To u toliko manje, jer ovakav način štednje nebi odgovarao momentanim interesima onih koji vladaju i koji su več započeli onim drugim, za nas štetnim metodom, a pored toga mi u Parlamentu i u Vladi nemamo nikoga, tko bi se za ovakve naše zahtjeve svojski zauzeo. Da bi naši zahtjevi pro-krčili sebi put do uspjeha nužno je: da se čvrsto i složno organiziramo u našu strukovnu organizaciju, u naš Savez Željezničara Jugoslavije, a kod predstojećih izbora da isto kao jedan glasujemo za naše radnike socijalističke prestavnike, od kojih jedino možemo očekivati, da će u Parlamentu i u Vladi braniti nas i naše interese. Ovakva situacija našeg položaja nalaže nam, da budemo na polju ekonomske i političke borbe aktivni, jer su sva pitanja u vezi sa našim položajem koliko ekonomska toliko i politička. Samo svestranom i živom borbom možemo naprijed: da mjesto pogoršanja izvojujemo poboljšanje.
Ovaj’ referat druga Pongračića bio je od sviju prisutnih iskreno pozdravljen i na sve je ostavio najbolji utisak. Posle ove velike i uspjele skupštine oživit će organizacije ne samo u Sisku več i u bližoj i dalnjoj okolici.
Žuti i njihov kongres.
Prigodom zadnjih njihovih dvaju kongresa mi smo ih oba puta objavili pod naslovom: »Tresla se brda — rodio se miš«. I ovoga puta bi takav naslov notiranju njihovog kongresa najbolje odgovarao. Ta pored sve njihove pompe sa kongresom: »hiljade prisutnih, dolazi ministar saobraćaja Milosavljevič i njegov pomočnik Bora Popovič i slično«, ipak u svemu tom ništa ozbiljnog i stvarnog nema. Najmanje pak je to kakav željezničarski kongres, gdje se govori o stanju željeznica, bijedi željezničara i slično, več je to obično skup site i zadovoljne direkcijske i ine birokra-tije, koji se je tu našao ne radi željezničara već čisto radi sebe, da se malo poigra i porazveseli i, što je najvažnije, duboko pokloni onima gofe, koji sjede na još višim i najvišim stolicama. Koliko Se tu i govori o željezničarima i njihovom položaju, to je tek toliko da se vlasi ne dosjete. Željezničari, naročito oni niži i najbijedniji, učestvuju u tim kongresima samo u toliko, što od njih nasilno uštegnutim prinosima plaćaju ceh. Ništa više.
Uloga žutih nacionalnih željezničara je za opće interese željezničara mračna i vrlo kobna. Tq željezničari sami iz godine u godinu najbolje osjećaju. Žuti paradiraju sa svojih 25.000 članova i ispred njih se pokornički klanjaju svima prema gore, a željezničari pako iz dana u dan zapadaju u sve veću bijedu i nevolju. Za uklanjanje te bijede žuti ne poduzimaju potpuno ništa. Na sreću nastaje i to, da željezničari ovu mračnu ulogu žutih počinju sve više uvidjavati i toga ormznutog udruženja se otresati. To doduše ide teško, jer se članstvo silom vlasti i pretpostavljenih priječi od istupa, nu ono ipak istupa. U koliko će više i prije istupiti, u toliko bit će bolje po njih i po sve ostale. Ali nakon istupa iz udruženja nesmije se ruke turiti u džep i biti besposlen, več treba pristupiti u borbene redove Saveza i nastojati, da u te redove pristupe i svi ostali.
Iz intervencij.
Vložene intervencije.
L Radi preobremenitve premogarjev v strojni postaji Celje, katerim se je upeljal turnus 16/24.
2.	Radi .povišanja urnih plač onim tur-nus-premogarjem in strojnim delavcem, ki so v staležu postaj, v isti izmeri kot so se zvišale v kurilnicah.'
3.	Radi preureditve uradnih ur zdravnika v Celju, da bo v bodoče ordiniral od 8—9 ure dopoldne.
4.	Radi dodelitve prvih praznih stanovanj v koloniji Maribor onim, ki še sedaj
stanujejo v vozovih.
5.	Radi izvršene regulacije urnih plač v signalni delavnici, s katero se osobje ne
strinja.
6.	Ponovna intervencija pri Zagrebški direkciji radi povrnitve taks za zdravniške preglede v Sisku in radi rednega podeljevanja dopustov.
7.	Ponovna intervencija pri generalni direkciji radi izstavitve legitimacij za osobje delavnic ter za prizadete v Nišu.
Odgovor direkcije na našo intervencijo radi vodenja statistike in mesečnih odmorov kretniškega in premikalnega osobja.
Dne 15. VIL 1927 smo predložili osebno direktorju spomenico glede:
1.	vodenja statistike,
2.	prostih dni kretniškega in premikalnega osobja, ker je bil izdan odlok, da naj vsakdo porabi redni dopust, oziroma da more dobiti ali samo redni dopust, ali pa samo proste dneve,
3.	suspenzije sodrugov Pušnik, Miklošič in Korošec.
Na to vlogo smo dobili sledeči odgovor: Savez železničarjev Jugoslavije Ljubljana, Marksov trg 2/II.
Na vlogo brez številke z dne 13. julija t. L, ki je bila izročena na direkciji osebno po deputaciji dne 15. julija t. L, se naslovu sporoča:
1.	Zadeve navedene pod točko 1. in 3. vloge so se obravnavale ustmeno ob priliki sprejema deputacije in je ta bila točno obveščena o stališču, ki ga direkcija v predmetu zavzema.
2.	Zadevi pod točko 2. vloge se je z ozirom na prejšnje prošnje osobja ugodilo v toliko, da so bila udeleženim postajam z odlokom štev. 34.371/27 z dne 27. julija t. 1. dana navodila, uslužbencem dovoljevati mesečne in letne odmore po lastni uvidevnosti z ozirom na razpoložljivi stalež osobja in na določbe zakona in pravilnika.
Za direktorja: Schneller.
Uspeh je bil torej dosežen glede prostih dni.
Proste vožnje pa sploh niso odobrili. Ko pa je šla sedaj »Zveza« v Subotico, je dobila brezplačno vožnjo in 5—6 dni dopusta in g. direktor v Ljubljani ni zahteval za ta dopust pismenih prošenj na direkcijo.
Kdo nam more razložiti, čemu dvojni različen postopek?
Iz centrale.
Vsem blagajnikom!
V zadnjem času so začele krajevne skupine pri odpošiljanju denarja na čekovni račun opuščati, na zadnji strani položnice označiti, zakaj se denar odpošlje. S tem se glavnemu blagajniku delo zelo otežkoča, ker mora iskati, zakaj je denar poslan.
Naročamo vsem blagajnikom, da v bodoče na zadnjo stran položnice vedno nalepijo znamko za 50 para in točno izpišejo, zakaj je znesek odposlan. N. pr.:
50 članov po	11 Din	550	Din
5 vpisnin	25	Din
2 koledarja	28	Din
593 Din
Slike kongresa.
V zalogi imamo še 20 velikih slik letošnjega kongresa. Opozarjamo na nje so-druge delegate in one podružnice, ki jih še niso naročile, da jih naroče.
Iz okrožnic.
Naročitev brezplačnih letnih dijaških kart za šolsko leto 1927-28.
Vsem službenim edinicam!
Službene edinice naj vpošljejo sezname za izstavitev brezplačnih letnih dijaških kart, katere dobe dijaki, otroci uslužbencev, v smislu čl. 26 uputstev v Sl. Nov. S. U. br. 8/1927. Seznami, sestavljeni v abecednem redu, naj obsegajo sledeče rubrike: 1. Priimek in ime uslužbenca, 2. službeni značaj, 3. ime otroka, 4. starost otroka (samo do 23. leta), 5. navedba šole, katero obiskuje, 6. navedba proge, 7. prazna rubrika za vpis številke nove karte in 8. o-pombe. K točki 4. pripominjamo, da je treba navesti točen datum (dan, mesec in leto) rojstva. Za otroke vpokojencev se ne izdaja teh kart.
Seznamom je predložiti potrdila o obiskovanju šole in stare, za preteklo šolsko leto izdane karte ter znesek po 1 Din za karto. — Brezplačne letne karte dobijo samo oni otroci, ki se vozijo dnevno redno iz kraja bivališča v kraj šole in nazaj, ne pa tudi oni, ki se vozijo domov le za nedelje in praznike, sicer pa imajo dijaško stanovanje v kraju šole. Vsak seznam oziroma prošnja mora vsebovati radi tega klavzulo: »Potrjujem, da se vozijo navedeni otroci dnevno redno od tukaj v šolo (n. pr. Ljubljano).« Podpis predstojnika edinice.
Otroci, učenci obrtnih nadaljevalnih šol, dobijo karte pod vsemi tukaj navedenimi pogoji, ako obiskujejo šolo redno. Karte za te učence se pa izstavijo le za dobo od 1. oktobra do 30. aprila, to je za njihovo šolsko leto.
Za direktorja: Ing. Schneller.
Tatvine v vlakih. — Soodgovornost osobja.
Vsem postajam!
V vezi z našo okrožnico št. 4-VII-27, ki obravnava tatvine v brzih in potniških vlakih in predvideva dolžnosti revizijskega osobja, da se obvaruje suma sokrivde pri tatvinah, objavljamo sledeče objašnjenje Generalne direkcije:
»U poslednje vreme dešavale su se Vrlo česte kradje po putničkim i brzim vozovima nad putnicima, poglavito noću za vreme sna. Izvršioci tih kradja nisu pohvatani i zato su ostali nepoznati.
Tiskar Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Predstavnik: Josip Ošlak v Mariboru. — Odgovorni urednik: Adolf Jelen, Maribor. —
dinjeni Železničar«. Predstavnik: Martin Pušnik v Ljubljani.
Pored ostalih uzroka za ovo je u nekoliko krivo i vozno osobije-kondukteri,. vlakovodje i revizori, jer ono ne vrši dužnosti marljivije, skrupuloznije i kranjem predanošću; već se mora priznati, izvesno osoblje istu vrši sa krajnom nehatnošću; prenevregavanjem dužnosti i neizvršenjem naredaba, izdatih radi sigurnosti putnika itd
Nepotrebno je nabrajanje pojedinih primera i slučajeva nevršenja dužnosti od strane voznog osoblja, jer su isti poznati i osoblju i Direkcijama, pa i ovoj Direkciji.
Pomenuto vozno osoblje je u putujućem v^Iaku za vreme putovanja pored svoje redovne dužnosti i policijska vlast.
Prema tome, ono je dužno, da od svoje strane upotrebi sve potrebne mere, kojima bi sprečili i pohvalili lopove, kbji vrše kradje putnika.
Vršenje ovih mera i svojih dužnosti osoblje bi postiglo Siguran uspeh u sprečavanju kradja i hvatanju krivaca. S toga je i izdato bilo naredjenje G. D. O. S. br. 7241-26, koje je usled oštrije stilizacije pogrešno shvaćeno. Nevršenjem svojih dužnosti voz-no^ osoblje stvara sebi krivice predvidjene tač. 4, 7 i 15 čl. 149 Zakonom o državnom saobraćajnom osoblju. Ono treba da shvati, koliku moralnu štetu time nanosi i svome i ugledu same ustanove i da svesrdno prione na ispunjavanje i vršenje svojih dužnosti.
Prema takovom stanju i pomenuta naredba G. D. S. O. br. 7241-26 ima se razumeti tako, da je ona stroga i poslednja opomena svom voznom osoblju, da se sa krajnjom predanošću posveti marljivijem i skrupuloznijem vršenju svoje dužnosti, pošto je nedovoljna aktivnost u vršenju i kontrolisanju opšte službe voznog osoblja dovelo do mogućnosti, da se s pouzdanošću i verovatnošću da predpostaviti, da su mnoge kradje ostale neprovadjene i lopovi ne pohvatani; a da je vozno osoblje vršilo svoju dužnost, postigao bi se uspeh, koji se od njega s pravom očekuje, a time izbegla odgovornost i uzdigao ugled kako voznog: osoblja tako i same ustanove, što bi mu imalo služiti za pohvalu.
I po čl. 7 Ustava / po čl. 146 i 167 Zakona o državnom saobraćajnom osoblju ni-ko nemože biti kažnjen, dok ne bude saslušan i njegova krivica dokazana. S toga bojazan revizora u pomenutim predstavkama ima otpasti, jer prav ne može biti kažnjen, a krivac se ne može izvući kazne, pošto će se isledjenja vršiti u smislu čl. 162' pom. zak. i postupati dalje po čl. 167 istog zakona i drugim zakonskim naredi enj ima.
Na osnovu svega naknadnog ostaje u važnosti naredjenje ove direkcije od 25. XII. 1926. g. G. D. S. O. br. 7241-26 sa prednjim datumom i objašnjenjem.«
G. D. S. O. 11821-27.
Za direktorja: Ing. Schneller.
U smislu razaslate okružnice i oba-vjesti u zadnjem »U2« pozivaju se ponovno sve podružnice i svi funkcioneri, da čim bolje obave dužnosti agitacionog mjeseca.. Sa malo ljubavi, volje i požrtvovanja I uspjeh agitacije je osiguran. Uputama o-kružnice prvi je slijedio Sisak i postigao jedan veleban uspjeh. Za Siskom treba da se povedu 1 sva ostala mjesta. Zagreb je održao prve agitacione zborove 24. i 25. 8.r o uspjehu kojih ćemo donijeti izvještaj u narednom broju.
U koliko će negdje uslijed prilika koje prouzrokuju izbori za Parlamenat biti za-prijeke za striktno izvršenje dužnosti u agitacionom mjesecu, tamo treba izvršenju tih dužnosti pristupiti odmah iza izbora. Čim zato bude dana mogućnost, treba sazvati sveopći željezničarski zbor i živo raditi na tome, da bude čim bolje posjećen. Govornice će doći iz Zagreba ili Ljubljane, kao što ste okružnicom izvješteni.
Još jednom pozivamo sve funkcionere: podjite na agitacioni posao smjelo i požrtvovno. Od toga je ovisna naša borba i njen uspjeh.
Razno.
Izjava. Z ozirom na obdolžitve »Zveze«, da je bil Blaž Korošec že preje tajno član Saveza, da je pisal članke v »UŽ« iir nam dajal tajne okrožnice Zveze na razpolago, izjavljamo, da so vse gornje obdolžitve prosto izmišljene, da bi škodovale Blažu Korošcu. On sicer sam odgovarja Zvezi; mi zagotavljamo Zvezo, da dobimo prepise njeniih okrožnic ne samo v enem izvodu, ampak iz zelo različnih krajev. — Centralna uprava SZJ.
Strokovna šola v Ljubljani.
Sodruge iz Ljubljane opozarjamo, da se prične letos strokovna šola točno 1. X. 1927 in se deli v dva dela: prvi tečaj za začetnike, drugi tečaj za one, ki so strokovno šolo že lani obiskovali. Opozarjamo na to vse sodruge s prošnjo, da se oni, ki žele šolo obiskovati, javijo centrali do 10. septembra 1927.
Zahvala. Potpisani zahvaljujem naj-uljudnije svim željezničarima, prijateljima i gradjanstvu, koji ste u tako Ijepom broju prišli pogrebu moje supruge i tako mi. Vašim saućešćem, olakšali moju veliku bol. Još jednoć i naročita hvala prestavnicima podružnice Saveza željezničara u Sisku na iskazanoj požrtvovnosti i sućuti. — Josip Flis, strojevodja.
Železničarsko godbeno društvo »Zarja« v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 4. sept., v Ljubljani pred Mestnim domom veliko tombolo. Dobitki: 1. kompletna spalnica, 2. 10 ton premoga, 3. moško ali žensko-kolo, 4. bala platna, 5. vreča moke ter poleg tega še veliko število drugih dobitkov. Tablica stane 2.50 Din. Cisti dobiček je namenjen za nabavo novih inštrumentov naše delavske godbe.
Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Uje-