GLAS GORENJSKE LETO VIII. ŠT. 27 KRANJ. 2. JULIJA 1955 Predsednik indijske vlade Nehru t Jugoslaviji Dokodošei! Za spoštovanje načel Zagotoviti je treba stabilizacijo gospodarstva Ce hočemo doseči in povečati cene posameznega proizvoda, prav za nakup kakega prevoz- stev«, medtem ko ostala podjet-naš življenski standard, moramo Iz tega torej izhaja, da pomeni nega sredstva, ki bi v prvi vr- ja na to pismeno prošnjo sploh ustrezno urediti naše gospodar- tudi vsako večanje materialnih sti koristil prav samim delav- niso odgovorila, stvo in spoštovati načela in stroškov neposredno višanje cen cem? (Avtobus znamke »Tam« Se in še hi lahko naštevali predpise, ki imajo to za cilj. izdelkom in torej ob nespreme- stane 5 milijonov dinarjev.) primere, ki osvetljujejo največ-Prav letos se z vsemi silami njenih prejemkih znižanje živ- Dobička je bilo razdeljenega to- krat nepravilen in nezaintere-borimo za spoštovanje načel, na ljenjske ravni. Iiko, da bi lahko kupili pre- siran odnos delovnih kolektivov katerih sloni naš novi gospo- Jasno je torej, da pomeni ta cejšnje število avtobusov. Tako do najrazličnejših družbeno ko-draski sistem, ki dobiva iz me- dogovor zato tudi kršenje na- bi delavci sami sebi v veliki ristnih akcij, kakor tudi do ■-seca v mesec stabilnejši zna- čel, na katerih sloni stabilizaci- meri pomagali. Ce bi namreč čaj. Mirno lahko rečemo, da ja našega gospodarstva, za ka- katera izmed tovarn kupila av-pomeni letošnje leto v tem ozi- tero se prav letos najsrditeje tobus, bi bil omogočen marsi-ru prelomnico, kajti tako ostro borimo. Če smo še tako senti- kateremu delavcu odhod domov še nismo doslej zahtevali uve- mentalni in če kažemo še tako takoj po delu in mnogim ne bi zave in nevšečnosti, s katerimi ljavljanje teh načel v praksi, razumevanje za potrebe tega bilo treba čakati na avtobusne se dnevno srečujemo, povsod Toda še vedno se srečujemo po- prevoznega podjetja iz Kranja, zveze tudi do štirih popoldan, drugje, temveč začnimo pomene smemo in ne moremo dopu- Toda to ni edini primer. Po- tati pred svojim pragom. Uve-ščati takih postopkov. ročali smo že o nezainteresira- ljavljajmo družbeno politično Toda zakaj iskati možnosti za nosti podjetij, da bi finančno vlogo delovnega kolektiva ne le finančno pomoč v nezakonitih podprla izvedbo higiensko - tam kjer bi imel od tega ko-in neupravičenih postopkih, ko tehnične razstave, ki je bila v rist vsak posameznik, temveč lahko pomagamo marsikdaj sa- Kranju, čeprav je bila name- tudi in predvsem tam, kjer bo mi sebi z lastno delavsko za- njena prav delavcem iz podje- od tega imela korist vsa naša vestjo? ti j; tudi p roti tuberkuloz na se k- skupnost. Ta čut za koristi Dejali smo že, da so podjetja cija v Kranju je naslovila proš- skupnosti pa bo še toliko bolj pred kratkim delila dobičke za njo za finančno podporo na 31 pomemben oziroma bo še tolik« leto 1954. Nikjer se niso spom- podjetij. Prejela je odgovor le bolj potreben sedaj, ko ustanav- krepov, ki bi neposredno koristili delovnim kolektivom samim. Zato ne iščimo krivice za te- V času, ko stopa predsednik indijske vlade Džavaharlal Ne-hru na jugoslovanska tla, je vse človeštvo priča naglega uveljavljanja tistih temeljnih načel, ki sta jih izrazila on in predsednik Fcderattivne ljudske republike Jugoslavije Josip Broz - Tito v delhijski deklaraciji. Princip mirnega sožitja med narodi in utrjevanja svetovnega miru s pogajanji je danes prevladal nad temnimi silami vojne, ki je grozila, da uniči človeštvo in civilizacijo. Vedno jasneje postaja, da je samo v miru možno zagotoviti neodvisnost in napredek posameznih narodov. V praksi »e uveljavlja prepričanje, da je trajno in plodno sodelovanje med državami mogoče samo na načelih medsebojnega priznavanja suverenosti, neodvisnosti in nedotakljivosti, nenapadalnosti, enakopravnosti, medsebojnega spoštovanja in nevmešavanja v notranje zadeve. Ideja vojnih blokov bledi in pristaši blokovske politike doživljajo poraz za porazom. »Tretji blok«, kot so nekateri imenovali prizadevanja indijskih in jugoslovanskih državnikov za vzpostavitev mirnega sodelovanja med narodi ne glede ■a družbeno ureditev, je pre- r 7ft vse&itot Tuberkuloza — družbeni problem • /a 30 milijonov so povečali plan • KULTURNI-: NOVICE V gozdu primanjkuje delavcev Od petka do petka • nas <;ost — »javahaklal nuiki • Pogovor u tujcem * M. Klinar: BEG V___I rasel v močno moralno silo, ki razkraja ideološke bloke in ponovno uvaja v odnose med državami princip medsebojnega zaupanja. »Ce bi bila načela v tem smislu sprejeta«, ugotavlja deklaracija, »bi mogla v precejšnji meri prispevati k zmanjšanju napetosti v svetu in k ureditvi nerešenih sporov.« Kako dalekovidne ugotovitve se nam danes zdijo te besede! To, kar sta izpričala v delhijski deklaraciji Nchru in Tito se odlikujte na .eni strani z globokim poznavanjem najosnovnejših in najbistvenejših vidikov svetovnih problemov, na drugi strani pa z jasno perspektivo, ki naj pripelji- svet k splošnemu miru. Po tej poti, kot nam kažejo zadnji dogodki, svet tudi stopa. V šestih mesecih, odkar je bila podpisana delhijska deklaracija, se je v svetu marsikaj spremenilo. Azijsko-afriška konferenca v Bandungu je jasen odraz težnje vseh narodov v svitu, da na miren način urede medsebojne odnose. Rešitev avstrijskega vprašanja, beograjska deklaracija ob zaključku jugoslovansko-sovjetskih državniških razgovorov, jubilejno zasedanje Organizacijo združenih narodov, moskovska deklaracija oh obisku predsednika indijske vlade Nehruja v Sovjetski zvezi, vse to so ohrabrujoči znaki pomiritve v svetu, vse to kaže, da tekmovanje v oboroževanju vse bolj izpodriva treznejša in realnejša politika miru in spotil -Murvan ja. K (emu bo nedvomno prispeval svoj delež tudi sedanji obisk indijskega premiera Nehruja v naši domovini. To ni samo vljudnostni obisk. Ta obisk bo pripomog«] k nadaljnji krepitvi medsebojnih stikov in prijateljstva med nami in indijskim ljudstvom. To prijateljstvo je vznl-klo iz podobnosti zgodovinskega razvoja ter gospodarskih in socialnih razmer obeh dežel. /ato sprejemamo predsednika indi'ske vlade s prisrčno dobrodošlo o Sprejemamo ga kot znanilca miru in |M>bnrnika novih odnosov v svetu. Preko njega pozdravljamo prijateljsko Indijsko ljudstvo in se mu zahvaljujemo /i iMi toplino, s katero Je pred pol leta sprejelo našega predsednika Tita. 8. It. nekod z nepravilnostmi, ki nedvomno oteškočajo v določenem smislu uravnovešenost naših blagovnih in denarnih skladov. Podjetje »Avto - promet« iz Kranja ima že zelo izrabljene avtomobile, tako da so že mar->.ii«i>ki |iii-vo/,a urcmciie m»ie- *---t~~ ■ -----j - ---■--•—---rr—.......■——»•« • — _ • • _„»■■_■ , , rialne stroške podjetja. Na oko zaposlenih, tako delavcev kot ko je razmerje med številom razširjanje ceiat po nor- delavcev in uslužbencev ostalo mah ne *>o zadalo posebnih pre- nič posebnega, nič protizako- uslužbencev, razen v gradbe-nitega, nič nepravilnega. Toda ništvu in podjetju za vzdrževanje proge. Največji porast števila zapo- le na oko... Dogovor je uspel. Denar se že steka na tekoči račun podjetja »Avto - promet«, čeprav so se nekartera podjetja že slenih je pri kvalificirani delovni sili, kjer se je število gle- še nadalje v bistvu nespremenjeno. Seveda trdimo to le za abso- glavic, ker mnogi delavci že dokaj dolgo delajo po normah in so tudi plačani po delovnem u-činku. Zato bo treba nuditi več lutno število zaposlenih delav- vsestranske pomoči manjšim In cev oziroma uslužbencev, ker v -~---- ----, j_----— <=- >_Elan« iz Begunj. Organizirali sta taborjenje v Hrvatskem Primorju v bližini Vsako leto večja proizvodnja Papirnica — Količevo j« do- Sna proizvodnja za njih skoraj segla v mesecu maju največjo nedosegljiva, zlasti še, ker že proizvodnjo kar obstoja — 1003 tone. Nikdar prej delovnemu kolektivu ni uspelo doseči niti 1000 ton svojih izdelkov v enem meseni in so menili, da je tolik- rajajo v gostinstvu, predvsem na področju Gorenjske. Pohva- Blegoš, najvišji vrh Skofjelo-liti pa je treba ugotovitev, da škega predgorja, razvodje med si mladinska organizacija želi Primorsko, Selško in Poljansko in da bo v bodoče stremela za dolino je znan ne le po Tavčar-tesnejšim stikom s sindikatom jevih povestih, ampak tudi kot se snidemo 10. julija gostinskih delavcev in uprava- sloveča pašna planina, še bolj mi posameznih gostinskih pod- pa kot izredna razgledna toč-jetij ter da bo v prihodnje sku- ka. šala skupno z njimi reševati Ko je okupator hotel julija meseca leta 1942 uničiti Poljan-sko četo, ki je taborila na Blegošu, je naletel na hud odpor. Okupator je svoj podvig drago plačal, toda tudi Poljanska četa, ki je štela takrat 42 borcev, je izgubila 27 mož. ko se je prebijala skozi šest obročev, s katerimi je obdal sovražnik Blegoš z vseh Istrani. svoje probleme. več let nimajo novih strojev. Zato moramo iskati vzroke te- 3. julija, na Petrovo nedeljo, ga uspeha samo v organizaciji bomo proslavili na Blegošu spo- I. P. Partizanski praznik Škofje Loke Mestni odbor ZB NOV v Skof-ji Loki s svojo komisijo za zaščito partizanskih tradicij pripravlja za 2. in 3. julij svoj partizanski praznik s precej obširnim programom. V sob^*^ 2. julija, bo akademija na Trati, nato pa veliko partizansko rajanje v gostilni »pri Otetu«. Naslednji dan bo prav tako aka- dela, ki je pretekli mesec do- min na te junaške dneve in se demija v Domu Partizana s Praznik gasil, društva iz Bistrice V nedeljo 12. t. m. Je nilsko Novega. Podjetji sta skupno pri- društvo iz Bistrice pri Tržiču spevali toliko sredstev, da posa- proslavljalo 25-letnico ustapovit- segla svoj višek. Prav v organizaciji dela pa je proizvodnja v zadnjih letih iz leta v leto večja. Medtem ko je še pred nekaj leti znašala 7—8000 ton, je v meznik plača dnevno le 120 dinarjev. Kljub temu pa se vsakdo razvedri, po svoji želji, saj imajo celo svoje čolne, vse potrebne športne rekvizite, šah, tuše itd. Prva skupina je odšla že 19. junija in jo bo čez 14 dni zamenjala že druga. Vsekakor je to taborjenje ve- ve PGD in 10-letnico osvoboditve. Čeprav je bilo vreme slabo je bilo praznovanje nadvse svečano, Saj so se ga razen domačega društva udeležila tudi vsa sosednja gasilska društva. Posebno razumevanje do proslave in društva je pokazala tovarna Peko«, ki je ob tej priliki po- poklonili Ispominu junakov, ki predvajanjem filma. V ponede- so takrat in v poznejših blego- ljek pa bodo borci skušali or- ških borbah žrtvovali mlada ganizirati izlete v razne parti- življenja za našo svobodo. Ta zanske kraje, dan bo ob 9. uri dopoldne pri- Prireditve bodo nov prispe- zadnjih letih porasla preko 9000 četek partizanskega tabora na vek k vrsti proslav, svečanosti ton celotne proizvodnje raznega Blegošu. Udeležili se ga bodo in akademij v okviru desete papirja in kartona. Po dosedaj ne le borci, aktivisti in sode- obletnice osvoboditve. Upamo, doseženi proizvodnji sklepajo, lavci NOB. temveč tudi veliko da Ibo morda ta dan ostal tudi da bo letošnja proizvodnja Pa- ljudi iz obeh dolin, Škofje Lo- v bodoče kot dan borcev Loke pirnice - Količevo dosegla 10 ke in Cerkljanske okolice. Na in okolice. tisoč ton. zborovanju bo govoril ljudski —jn S seje DS tovarne „Iskra" Za 30 milijonov so povečali plan imel upravni odbor od zadnje- bilo pri drugi točki dnevnega ga zasedanja delavskega sveta reda, ko so člani DS obravna- Delavski svet tovarne elektrotehničnih in finomehaničnih iz- likega pomena in z veseljem darila društvu praoor ter LOMO" delkov »Iskra« iz Kranja je za- že 4 seje. Dejal je, da se je v vali statut podjetja. Statut je lahko pozdravimo ta korak obeh Tržič. Slavnosti se je -"^ležilo podjetij, ki se po svoji lastni iniciativi zanimata za delavca tud izven delovnega časa. mnogo ljudi, med njimi tudi predsednik LOMO Tržič tovariš Oerar. I POSVET ZDRAVSTVENI! DELAVCEV IN ZASTOPNIKOV PODJETIJ V petek 24. junija je Svet za zdravstvo in socialno politiko življenjski standard pa je naj-OLO Kranj sklical širše posvetovanje predsednikov svetov za cešče kriv tudi alkoholizem, ki zdravstvo in socialno politiko občinskih ljudskih odborov in LOMO, predstavnikov družbenih organizacij, zastopnikov podjetij in delavskih svetov ter drugih zdravstvenih in političnih delavcev. Dnevni red posveta, ki mu je predsedoval predsednik Sveta za zdravstvo in socialno politiko OLO Kranj ing. Anton Lasič, je obsegal razpravo dr. Fortiča o problemih tuberkuloze, poročilo o stanju tuberkuloze v kranjskem okraju, poročilo o delu protituberkulznih dispanzerjev in razpravo o po- Posveta sta se udeležila tudi predsednik komunskega odbo- 7a"»di ogromne ekonom, škode, ra SZDL za komuno Kranj Martin Košir in zastopnik glavne- ki J« povzroča ta zavratna belega odbora RK Slovenije. je pri nas v industrijskih krajih še vedno izredno razširjen in se menda celo razširja. NEKAJ ŠTEVILK Proti tuberkulozi se ne smemo boriti zgolj iz humanosti, človekoljublja, ampak predvsem sedal 24. t. m. To je bila že juniju montažni plan povečal za bil predložen delavskemu svetu njegova 12. redna seja. 30 milijonov in to od 340 na v potrditev, razprava pa 'je po- Predsednik upravnega odbora 370 milijonov. Kljub težavam kazala, da je še v nekaterih tov. Seljak je poročal, da je pri nabavi materiala, ki ga je točkah pomanjkljiv in ga je treba (Uvoziti upajo, da bo ce- kljub obširnosti treba še popra-lotni plan dosežen. viti. Delavski svet je iz svoje Daljše poročilo je obravnava- srede izvolil posebno komisijo, lo nerednosti trgovine na Reki, ki bo proučila vse pripombe, ki ki jo je »Iskra« predčasno or- so jih podali posamezniki, zla-ganizirala. O tem bomo ob pri- sti pa sindikalna podružnica, liki, ko bo zadeva razčiščena poročali. Delavski svet je soglasno potrdil sklep upravnega odbora, da bi pričeli izdajati lastno revijo, ki naj bi obravnavala tehnična in organizacijska vprašanja podjetja. Revijo bodo prejemali člani kolektiva brezplačno. Težišče razprave pa je se pravzaprav niti ne zavedamo kolikšno škodo povzroča. BOJ TUBERKULOZI TUBERKULOZA — SOCIALNO IN EKONOMSKO ZLO Mnogi menijo, da tuberkuloza ne predstavlja več družbenega problema, ker je umrljivost zaradi te bolezni — v primerjavi s predvojnimi leti — močno padla. Toda to dejstvo nas zavaja v zmoto, kajti statistika kaže, da sicer umrljivost pada, Število obolenj pa ostaja enako, enako pa ostaja tudi število zaradi tuberkuloze izgubljenih lovnih dni. Na Gorenjskem sicer tuberkuloza ni tako razširjena kot v nekaterih drugih področjih (n. pr. Trbovljah), vendar predstavlja še vedno velik problem za zdravstvene, pa tudi gospodarske forume. Centri razširjenosti svoje plače za prehrano, je jas-tuberkuloze v okraju so: Kranj, no, da skuša »varčevati« na ta Tržič, 2iri, Skofja Loka itd. Iz način, da sri pritrguje od ust. tega vidimo, da so središča tu- Mnogi jedo samo dvakrat, neka berkuloze industrijski kraji. Tu- teri pa le po enkrat na dan. di statistika kaže, da obolevajo Anketa v šestih večjih podjet-za tuberkulozo predvsem delav- jih v Kranju, kjer je zaposle-ci, mnogo manj pa kmetje in nih 7147 delavcev je pokazala, obrtniki 1. februarja 1955 je bi- da se hrani 1218 delavcev pri-lo v kranjskem okraju skupaj ložnostno in neredno. 408 bolnikov z aktivno tuberku lozo, od teh 255 delavcev. zen. Ker tuberkuloza najpogosteje sploh ni popolnoma o- Zdravstvena služba je ugotovi- zdravljiva in mora bolnik v la, da je osnova obolenja za tu- svojem življenju tudi po šest berkulozo, ki je sicer nalezlji- krat za dalj časa oditi v bolniš va bolezen, predvsem izčrpanost nico in pa zato, ker je 80% in neodpornost telesa. bolnikov starih 20 do 30 let (to Da se današnji delavec fizič- se pravi v dobi ko je človek naj- no bolj izčrpava je posledica bolj produktiven in ustvarjalen) tega ker ne opravlja samo svo- Je učinek te bolezni na naše go- jega obveznega 8 urnega dela, spodarstvo še toliko večji, ampak po delu v tovarni šu- Celotna škoda, ki jo povzroči šmari še doma, pomaga pri grad- tuberkuloza v L RS /naša 1,2 mi- nji hiš sosedom in znancem. iijardj (tu so upoštevani stroški dela na polju (kajti Smogi naši za zdravljenje, oskrbovalnina in delavci imajo, če že ne polja, izgUDa delovnega časa). V kranj- pa vsaj vrtičke) itd. Izčrpanost skt>m okraju znaša ta škoda pri- pri delavcu pa povzroča tudi Dližno 100 milijonov. Samo Za- slaba prehrana. Ugotovljeno je, vod za sociaino zavarovanje v da jep rehrana našega delavca Kranju je lani izplačal za tu- absolutno pomanjkljiva. Ker berkulozne bolnike 31 milijo-mora delavec dati več kot 50% nov, zaradi te bolezni pa je bilo izgubi jenih 41.550 delovnih dni, kar je povzročilo skoraj 42 milijonov dinarjev škode. Proračun proti tuberkuloznih dispanzerjev v kranjskem okraju pa je znašal le 2,5 milijonov dinarjev. Iz primerjave teh dveh številk lahko jasno vidimo, da da-Za fizično izčrpanost delavca jemo za boj proti tuberkulozi za njegov razmeroma nizek mnogo premalo sredstev in da Ker ne predstavlja tuberkuloza le socialni, ampak tudi ekonomski problem, je potrebno, da se ne omejujemo zgolj na zdravljenje obolelih, ampak da predvsem preprečujemo, da bi zdravi oboleli. V ta namen je nujno, da povečamo skrb prehrani našega delavstva. Tu pa ni važno samo to, da hrano pocenimo, ampak tudi da jo kvalitetno izboljšamo. Treba je povečati skrb za zdravstveno prosvetljenost ljudstva, zato, da bo vsakdo poznal simptome te bolezni, zato, da bo vsakdo čuval svoje telo in se ne bo z delom izven podjetja pretirano izčrpaval. Večjo skrb bodo morala p >d jetja pokazati tudi v higiensko-zdravstveni ureditvi delovišć. Obenem pa bodo morala bolje reševati tudi problem zaposlevanja že obolelih. Ne samo, da bodo dala tuberkuloznim lažje delo, ampak tudi, da jim bodo dala primerno plačo. Posvet Isl ni imel tolikšnega učinka kot bi Ka sicer lahko Imel. To pn predvsem zato. ker so bili zastopniki podjetij in ilciivskb svetov zelo maliišlevil nI in še ti, kar jih je bilo, (razen ene izjeme) niso posegli v razpravo niti dali kakršnekoli pripombe ali predloga. Sklep posveta je bil, da bo S\et za zdravstvo izdelal po drohiicjši program o boju proti tuberkulozi v kranjskem okra ju. Komisija za potrjevanje bilanc pri LOMO Kranj je podala ob potrditvi bilance obširno poročilo. Po vsestranski razpravi je bilo poročilo osvojimo s tem, da finančni sektor v prihodnje odstrani sedanje napake in pomanjkljivosti. —Tč. Glas naših bralcev Odgovor bralkam „Kaj je s posuetoualnico v Stra2išCu?" Delovni ljudje Kranja so prav valnieo v prepričanju, da bo gotovo zadovoljni, da se je v svoje delo neovirano opravljal, letu 1954/55 zdravstvena služba Pa ni vedno tako! Kot pri vseh znatno izboljšala. Prebivalci se zdravnikih Zdravstvenega doma lahko vsak čas poslužujejo de žurne, splošne ali specifične ambulante, katere omogočajo s so-dobnimi -medicinskimi sredstvi državljanom čimprejšnjo vrni lev propotrebncga zdravja! S Kranj, tako je tudi dr. Hriber-nika med delom v posvetovalnici poklical ta ;ili oni pacient nemudoma na dom. Z odhodom dr. 111-ibernika na orožne vaje je delo v posveto- številno mrežo posvetovalnic pa valnici prevzela dr. Sonja Me se preprečujejo kali najrazličnejših bolezni. Kaj je pravzaprav s posvetovalnico v Stražišču? Do odhoda dr. Štefke Kavčič, pediatra iz Ljubljane, na spe cializacljo v Zagreb, je — kakor bralko same ugotavljajo — delo v posvetovalnici v redu po jak, specialist /a otroške tx> lezni, ki ;ie v Zdravstvenem domu Kranj honorarno zaposle na in bo poslovalnico vodila tu di v bodoče! Upamo, da se ne bodo ponovili primeri, da bi matere v nenehni skrbi za najmlajše zaman prihajale v pol svetovalnico. Upravni odbor tekalo. /. odhodom dr. Kavči- Zdravstvenega doma bo vseka- čeve je bilo vodstvo posvetoval- kor skušal / namestitvijo dveh niče začasno zaupano dr. Iva- ali treh novih zdravnikov od- nu Hriberniku i/. Kalvarije 19, praviti težkoče, ki se čestokrat ki je trenutno na orožnih va pojavljajo zaradi pomanjkanja jah. Res je, da dr. Hribernik višjega medicinskega kadra. NI zaradi nujne zadržanosti ni bilo dvoma, da je želja vseh. da bi dvakrat v posvetovalnico, da pa zdravstvena služba potekala v" je bila v 'času njegove odsotno splošno zadovoljstvo delovnih sti navzoča medicinska sestra z večletno prakso v otroškem dis pan/erju. Res je tudi, da I«
  • zavodu, obveščal jih o napredku sinov in jim dajal potrebne nasvete. Pri izpraševanju je študentom zastavil vprašanje n. pr.: slon. Dijak je začel na vse grlo: »Poznamo afriškega in azijskega slona." Dalje je pa polglasno dr-dral, kar je hotel. Ko se je Ilubadu zdelo dovolj, ga je odpravil z dobrim redom v klop. Izredno je spoštoval pregovor: rana ura. /lata ura. Navsezgodaj je hodil po stanovanjih dijaških gos|>odinj in budil dijake. Zgodilo se je, da je študent odšel v soboto domov, gospodinji pa naročil, da se bo vrnil v ponede ljek zvečer. V nedeljo je prišla domov hčer ka, ki je službovala v LJubljani in to noč prenočila v studentovi postelji. In ravnatelj Hubad pride v ponedeljek zarana kar v dijakovo W)bo. Budi, zmerja in naposled prime — kite. V tistih časih so poučevali na kranjski gim- n.i/i]. .samo profesorji, profesoric še ni bilo Pustni torek je bil tudi študcntovski dan. O-hinošolec Peter se ga je naluckal na Bekselj-nu in zavil Se v Geigerjevo kavarno. Obesil je klobuk na klin in sedel. Takrat je opazil pri sosednji mizi profesorju Peterlina, slovi tejja matematika, ki Je bil strah in tn-pet kram skegii dijaštva Skočil Je, pograbil klobuk, pa ne svojega, ampak Peterlinovega in odiel. Posledic ravno ni imel najhujših. Med prvo svetovno vojno so preuredili gimnazijsko poslopje v vojaško bolnico. Ravnateljstvo je moralo poiskati v mestu zasebne Mb« za učilnice. V 4. razredu je bilo takrat preko 60 učencev, ki so imeli učilnico v današnji dvorani Prešernovega gledališča. Stanko je imel smolo tisti dan. Dvakrat je bil zapisan v razrednico, kar bi imelo tedaj za posledico hudo kazen, vezano na denarno globo. Drugi dan so prihajali profesorji v razred, odpirali kateder in iskali toda — razrednice nikjer. Dijaki so bili preplašeni, posebno ker so že prej profesorji sumili, da imajo nekateri med njim ključe od katedra, kjer je bila spravljena razrednica. Kdo je vzel razredno knjigo, takrat nihče ni vedel — razen Stanka. Na koncu šolskega leta in iS našel sluga za odrom, med puškami in bVjoneti, ki so jih rabili igralci za uprizarjanje napoleonskih in turških iger. Naslednje leto je bil 5. razred na Pungra-tu, tam, kjer je danes Glasbena šola. V odmoru so hodili dijaki na prostor ob punger-škem zidu. V petem razredu so se učili krista-lografijo, dve tretjini dijakov je imelo v tem predmetu nezadostne ocene. Kristale je nosi1 v razred Cene, profesorjev ljubljenec. Tone, ki je dobil v eni uri iz tega predmeta dva cveka, je našel reiltev. Vzel je Cenetu iz zaboja najtežje primerke in jih v odmoru zmetal če/ pungerški zid. Pred nedavnim sem previdno povpraševal profesorico Malči s kranjske gimnazije, če ima popolno zbirko kristalov. Odgo vorila mi je, da nekaj »najzanimivejših« primerkov manjka Takih in podobnih zgodb bi lahko še mno uo zapisala zgodovina kranjske gimnazije. Vsak dijaški rod živi svoje, posebno življenje, vsi pa žive »po študentovsko«. Po maturi odha jajo v svet, profesorji pa v pokoj in grob. Vsi, ki so kdujknli bili na kranjski gimnaziji, se pri-> spominjajo .lepih dRjaskilh let, strogih in uvidevnih profesorjev ter ljubih tovarišev. Minulo soboto in nedeljo je gostoval mariborski Toti teater na Gorenjskem, V soboto zvečer je imel predstavo v Radovljici, v nedeljo popoldne pa naj bi jo imel na Zabreznici in zvečer na Jesenicah. Številni rumeni plakati, časopisna, kino in radio propaganda so seznanjli skoraj slehernega Jeseničana in okoličana s prihodom priznanih komikov članov Totega teatra iz Maribora. Prva jeseniška predstava naj bi bila ob 18.30 uri v Delavskem domu. druga pa ob 20.30 uri v Mestnem gledališču. V redni predprodaji je bilo razprodanih za prvo predstavo nekaj nad 100, za drugo pa okoli 200 vstopnic. Nič slabega sluteč so ljudje napolnili dvorano Delavskega doma; številnim, ki so hoteli kupiti karte pred pričetkom predstave, pa le ni šlo v račun zakaj nastopajočih še ni. Nad 100 ljudi je čakalo pri blagajni v nadi, da se bodo razvedrili ob eno in polurnem veselem programu mariborskih komikov. Po polurnem čakanju so dognali, da so člani Totega teatra prišli že popoldan na Jesenice, se pozanimali pri hišniku Delavskega doma in Mestnem gledališču, če so karte razprodane. In ker predprodaja vstopnic na Jesenicah ni običaj, tudi za gostovanje Totega teatra karte niso bile razprodane. Zato so se nastopajoči enostavno ne da bi čakali dogovorjene ure, vrnili v Ljubljano. Nič manj razburjenja kot v Delavskem domu ni bilo v Mestnem gledališču. Občinstvo je prihajalo trumoma; deloma je imelo karte rezervirane, večina pa jih je želela kupiti pred predstavo. Toliko občinstva in toliko razburjenja na račun Totega teatra v jeseniškem gledališču še ni bilo. Dvorana ne bi bila le zasedena temveč celo premajhna. Razburjenje na račun komikov iz Maribora, ki to bili na Jesenicah — lorej potrošili bencin za vožnjo, povzročili režijske stroške v dvoranah m za propagando — ni bilo r.iajhno. Res je. da je prejelo občinstvo denar za vstopnice n.az?j, vendar te potegavščine ne bo pozabilo. Za tako drago vstopnino, kakršne na Jesenicah še ni bilo, bodo drugič raje povabili drugo skupino, ki jim bo nudila za manjši denar nekaj istega, če ne še boljšega. Jeseničani se upravičeno sprašujemo, če ima pravico mariborsk' Toti teater zahtevati razprodajo vstopnic v naprej? Ali ima pravico odpovedati predstavo četu di dvorana ne bi bila povsem zasedena? Ali ni dolžno nuditi predvsem delavskim krajem, kakršne so Jesenice, cenejše pred- stave kot pa je bila zamišljena nedeljska predstava? S takim načinom gostovanja mariborski Toli teater vsaj na Gorenjskem svoje kariere ne bo mogel nadaljevati. Ce misli, da so delavci železarskih Jesenic občinstvo, ki mirno prejema podobne potegavščine, naj ve, da se moti. Okrog 600 Jeseničanov m okoličanov obsoja zaradi omenjene potegavščine mariborski Toti teater toliko bolj, ker ga sestavljajo poklicni kulturni delavci, ki bi bili že po svoji vesti dolžni postopati drugače kot so to storili na Jesenicah. Vsaka kulturna skupina, tako doma kakor na gostovanjih, predstav ne odpoveduje, če vstopnice v predprodaji niso razprodane, ali če dvorana ni polno zasedena. Zakaj si torej lasti mariborski Toti teater to pravico? P. Ulaga Proslava 10-let niče kamniške Zaključek šolskega leta z razdelitvijo spričeval je bil letos na kamniških šolah prav slovesen. Na osnovni šoli so učenci uprizorili mladinsko igro »Pogumni Tonček«, ki jo je .režiral učitelj Oto Fink. Posebno prisrčna pa je bila proslava na gimnaziji, kjer so praznovali letos 10-letnico ustanovitve. Prireditev je bila v veliki dvorani kulturnega doma, katera je bila nabito polna. Gimnazijski pevski zbor je vzbudil pri navzočih slovesno razpoloženje. Za tem pa je pionirska dramska družina v režiji prof. Gerzini-čeve uprizorila ljubko igrico »Naša deca«. Ravnatelj gimnazije tov. Lah je 12. vzornim dijakom izročil lepa knjižna darila in razdelil športne diplome in prehodne pokale, ki jih je letos med pionirji osvojil IV. b razred, med mladinci pa VIII. gimazije Letošnji uspehi na jeseniški gimnaziji Jeseniško gimnazijo je obiskovalo v letošnjem šolskem letu 751 dijakov, profesorski zbor pa šteje 32 rednih in 2 honorarna profesorja. V letošnjem šolskem letu je razred dokončalo 53,1f/t, popravne izpite i-ma 29,7^, padlo pa je 16.2% dijakov. Uspehi bi bili prav gotovo boljši, če razredi ne bi bili tako natrpani, če ne bi bil pouk v dveh izmenah in se nad 200 dijakov ne bi vozilo v šolo \\ /i doki gost«, kakor navadno stoji v uradnih poročilih in obvestilih. Ne, Javvaharlal Nehru je vsekakor mnogo več, je to, kar se ne more opisati z nobenimi uradnimi naslovi, niti z dolgo vrsto javnih funkcij (Nehru jih res ima cel tucat), je skratka — velik človek. Velik je po vsem, kar je zanj značilno: široka kultura, ki v sebi združuje najlepše tradicije i^'iima. hinduizma in Zahoda s sodobnimi. tokovi; zakoreninjenost v lastnem ljudstvu in polna pripravljenost, služiti brez pridržkov in do konca njegovim koristim; sposobnost vplivati na soljudi, jih prepričati, zbrati okoli sebe in povesti v konstruktiven napor; da, celo ro- po svoji preteklosti in ogromnih zaslugah za pridobitev neodvisnosti Indije. V boju za to svobodo je bil Nehru vselej med prvimi, ki so sledili Gandhiju, bodisi v ječo, bodisi v zmagovito agitacijo na deželo, kar je bilo pravzaprav oboje enako zmagovito dejanje. Osvoboditev ga je našla ob krmilu usode njegove večsto-milijonske domovine. In spet je Nehru pokazal svojo veličino, ko je v skorajda obupnih razmerah povojnega gospodarskega razsula, razkosanosti prejšnje celote, ki je nastopila z nastankom Pakistana, desetih milijonov beguncev, srednjeveške desne in tujinine »leve« opozicije utrdil novo enotno državo namesto prejšnjega mozaika fevdalnih kneževin, uresničil novo ustavo, dobil večino na doslej največjih svobodnih volitvah na svetu in s prvim indijskim petletnim planom postavil pred (ljudstvo konkreten program graditve prvih temeljev prihodnje gospodarske rasti. In Dolinska zapora Anikut, najstarejši jez v Indiji bata razdraženost, ki včasih izbruhne v navalu »svete jeze« na zasedanjih tako imenovanega Delovnega odbora kongresnega gibanja ali pa na sejah vlade ali nemara parlamenta, in ki ji tako. rekli bi, nelogično nasprotuje nezadržen in močno iskren naval nežne ginjenosti ob pogledu na vsako skupino otrok ali — ob pravem času — na bogat šopek vrtnic. Velik je prav to, to poslednje, njegova vizija nadaljnjega razvoja Indije, — je spet nov dokaz veličine človeka, ki ga v teh dneh sprejemamo v svoji sredi. Ustavimo se malce pri tem! Pred leti so mnogi Indijci po navadi rekli za svojega premijera, da je intimno socialist, kongresovec pa samo iz trenutnih političnih ozirov. Precej je bilo ljudi, ki so to ugibanje sprejemali zlasti zato, ker je znano, da je bil Nehru v času svojih študij v Angliji pristaš britanskega socializma, kakor se je takrat razvijal v okrilju tako imenovane Fabijevske družbe, ki še danes slovi kot središče angleškega socialističnega razumništva. V tem gibanju pa je bilo pač napačno to, da so Nehruja nekako zoper-stavljali njegovemu lastnemu indijskemu političnemu gibanju — Kongresu. Ta stranka je sicer sestavljena iz zelo raznolikih družbenih prvin — od nazadnjaških • veleposestnikov do naprednih ljudskih politikov — kot celota pa v Indiji nikdar ni predstavljala nazadnjaške ali konservativne sile, temveč je bila vedno nosilec naprednega družbenega gibanja, v začetku osvobodilnega, potem pa stremečega k ohranitvi in razvijanju neodvisnosti. Nehru ni storil te napake. V kongresni stranki, v vladi in družbenem življenju sodobne Indije vobče ni popuščal trenutnim razpoloženjem okolice, marveč se je vedno prizadeval doseči toliko, kolikor Nlo v danih okoliščinah mogoče, ne da bi se razbilo kongresno gibanje samo. Ta povezanost z osnovno giba1-- " -olitične-ga življenja domovine ravno njegova velika zasluga. To je najlepše potrdil januarski kongres kongresne stranke v Ava-diju, na katerem so enoglasno sprejeli Nehrujevo stališče, da je prihodnost Indije iskati samo v socializmu. To je bil tretji uspeh, zaradi katerega Nehruja imenujemo velikega človeka. Po pridobitvi indijske neodvisnosti ni bilo povsem jasno, kam bo krenila ta dežela. Indijci so si bili edini samo v tem, da morajo pomagati deželi naprej in da morajo uvesti gospodarsko načrtovanje. Vse o-stalo je bilo predmet sporov.ki so izzvali izstop večih skupin iz Kongresa, med drugimi tudi socialistov. Nehru se je lotil tistega, kar je bilo najbolj potrebno: gradnja najvažnejših in najnujnejših ključnih objektov, ki naj bi v perspektivi pokre-nili industrializacijo, napredek poljedelske proizvodnje, od- prava kastnih odnosov, ki onemogočajo vsakršno gosoodarsko modernizacijo dežele, pričetek agrarne '-efrme, nacionalizacija dela industrije Pričela je bitka. Odpor proti nujnim državno - kapitalističnim posegom je bil zelo močan. Na čelu mu je stal celo minister za trgovino. Težko je bilo niso zahtevali takojšnjo nacionalizacijo ali uvedbo totalnega planiranja. Pot, ki jo je izbral Nehru je docela realistična. Privatnemu kapitalu in o-sebni podjetnosti, ki sta v nerazviti deželi še zelo potrebni za mobilizacijo vseh razpoložljivih rezerv, so določili takšen položaj, da bosta lahko čimbolj neizprosno trmasta. Pred kratkim smo lahko prebrali pomembno mednarodno deklaracijo, v kateri stoji, da obstoje različne poti socialističnega razvoja in da ima vsak narod vso pravico lastnega odločanja o tem, kako si bo oblikoval svoj socializem. Komaj teden dni potem nas je doseglo poročilo o Delavsko naselje v novem mestu S i miri s tovarno umetnih giojil DRUŽINSKI POMENKI Poletne novosti V skladu z veliko izbiro blaga letos z zadovoljstvom lahko ugotovimo prav tako ali pa še večjo izbiro modelov za vroče julijske in avgustovske dneve. Pri poletnih oblekah gospoduje moderna A linija, zato si bo zanje treba nabaviti nekaj več blaga kot po navadi. Krila so namreč zelo široka in to Širino še poudarjajo široka spodnja krila z našitimi volani. Napravljena so iz batista in biti morajo dobro naškrobljena. Vsako poletje moderne bele šantun« proti nagradi na naslov: Avsoe, Tržič, Virje 4. PrckH' ••• '•m»i notrdilo o del-ftem placi'" 'H,n 25.000) za no-hištvo. izdano od Zupan Fran- S, dne fi. julija: od 8. do 14. ure za oblačilno stroko (dežni-karji, izd. gumbov, krojači, šivilje, modistinje, pletilje, šival-ci vreč, vrvarjj). 4. dne 7. julija: od 8. do 14. uro za lesno stroko (kolar ji, miaarji, parketarji, sodarji, tesarji, losostrugarji, izdelovalci svinčnikov, pletarji). 5. dne 8. julija: od 8«. do 13. ure za usnjarsko stroko (čevljar Putnik Kranj organizira letos precej izletov na velesojme v Avstriji in sicer: v Celovec, na Dunaj, v Dornbirn. v Graz, insbruck itd. Obrnite se na poslovalnieo Putnika, kjer boste dobili vse podrobne informacije in prospekte. Poslužujte se letalskih voženj / popustom! Vozne karte za letalo dobite pri poslovalnici Putnika v Kranju. Prav tako tu d i vozovnice za železnice in ladje. Patnik Ki m zervnih oficirjev z raznimi strokovnimi predavanji in praktičnimi ogledi vaj garnizona iz Bohinjske Bele. Za uspešno delo se mora organizacija zahvaliti kranjski predvsem temu garnizonu, s ka- Prirodoslovci so razstavljali Ze pred desetimi i' gimnaziji so na ustanovili prirodoslovni krožek. Z nimi člani - dijaki, si je krožek kmalu pridobil ugled * je med prvimi v državi in najboljši v Sloveniji. Pretekli teden so dijaki s sodelovanjem profesorjev pripravili lepo razstavo. Ker so se mladi prirodoslovci že v začetku letošnjega leta razdelili na več sekcij: prirodoslovno, kemijsko, fizikalno, fotografsko, filmsko in jamarsko, je bila tudi razstava toliko bolj pestra, saj so na njej pokazali člani vseh sekcij plod svojega dela. Prirodoslovna sekcija je več-2. in 3. julija ameriški film krat prirejala razne znanstve- OGLED GOSPODARSTVA . V CRNELEM Selekcijsko posestvo Crnelo -Češenik organizira v nedeljo. 3. julija ob 9. uri strokovni ogled posestva. Obiskovalce bodo vodili in. razkazovali ter govorili o delovnih uspehih strokovnjaki posestva in kmetijskega instituta Slovenije. Kino Kino »Krvave«, Cerklje: — 88290 30.000 600270 100.000 81 300 991 2.000 1131 5.000 432941 50.000 495381 50.300 953981 50.300 2 100 2612 10.100 97812 20.100 162782 200.100 296802 100.100 569232 50.000 643722 50.100 3 100 03 300 3443 5.100 8783 5/00 32193 30.100 187043 50.100 344693 300.100 427713 100/00 486723 50.100 996573 50.100 647303 100.300 996573 50.100 4554 10.000 88094 30.000 45 500 985 2.000 0405 5.000 8485 5.000 147965 50.000 227995 50.000 642395 100.000 747545 50.000 776185 1.000.000 6 100 16 1.100 58486 20.100 353716 101.100 757296 50.100 789306 50.100 952496 50.100 18247 20.000 664227 50.000 955247 50.000 488 3.000 16608 20.000 44638 20.000 183318 500.000 824198 50.000 012499 50.000 »Pohlepneži«. Predstave ob sobotah ob 20.30 uri in bo nedeljah ob 17. in 20. uri. Kino Naklo: 2. in 3. julija a-meriški film »Wiliamsova kara-binka«. Predstave ob sobotah ob 20. uri in ob nedeljah ob 19. uri. Jeseničani! ne ekskurzije, pripravila nekaj zanimivih predavanj, fiziki so Po*"*"o» naJegn lista na J«-naredili in deloma kupili nekaj »tmimh, Prešernora e. 21, Ja potrebnega orodja, jamarji ra- torek in petek «d ziskovali jame ter izdelali nekaj 8. do 10. ur« dopoldne. — P«-opisov, z vsemi sekcijami pa sta druinioa sprejema nove iar»< bili fotografska in filmska v nik«, oglase, objave, reklame, najožji povezavi. »ahvale in čestitke. Rudnik kaolina v Crni proizvaja S hvat več hot nehdaj V rudniku, ki obstoja že pre- ovire, ki jih imajo pri izkopu ko 100 let, je danes zaposlenih kaolinove rude. RUDNIK KAOLINA v Crni pridobiva edini tovrst. koalin v naši državi (zrnca so bela in velika le 74 mikronov), ki ga po- jo 160—170 ton kaolinove rude iz i,.„w„ia- __Z Z__• • u- trebujejo nase papirnice, bar- 200 delavcev, ki so porazdeljeni pri delih v jami in seperacij-skem oddelku. Dnevno izkoplje- seljem pripravljali. Ob tem rudarskem prazniku pa želijo tudi vsem ostalim rudarjem po katere pridobivajo 42 ton naj finejšega plavlenega kaolina, varne in v manjših količinah tudi steklarska in gumarska indu- kar predstavlja petkrat večjo strija. Kaolin izvažajo v Vevče, proizvodnjo kot pred vojno. Kljub toliko povečani proizvodnji pa RUDNIK KAOLINA v Crni lahko zadosti le polovici vseh potreb, ki jih imajo danes naša podjetja in tovarne. Čeprav je proizvodnja kaoli- na Količevo, v Videm - Krško, Cačak, Beograd, Zagreb, Ilirsko Bistrico, na Reko itd. Ni še dolgo, kar so v RUDNIKU KOALINA v Crni odkrili nova nahajališča kaolina, s čemer so življensko dobo rudniku povečali za nedoločen čas. S na mnogo večja kot je bila, je tem ne obstoja več nevarnosti delovni kolektiv prepričan, da kot so menili še pred kratkim, da bo kaolinove rude samo še za dve leti. Prav tako so črnski rudarji prijeli za krampe in lopate še z mnogo večjim poletom, kar dokazuje letos že 17 odstotkov večja proizvodnja kot v preteklem letu in upajo, da bodo potrebam naših podjetij in tovarn lahko zadostili v večjih količinah kot do sedaj. 3. julija bodo rudarji RUDNIKA KAOLINA o Cmi praznovali rudarski praznik, za katerega so se že dalj časa z velikim ve- naši domovini veliko veselj-i in zabave, kot še mnogo večjih uspehov pri nadaljnjem delu. Frane Tunin je lahko za vzgled vsem belim rudarjem bodo pridobivanje koalina lahko Se povečali. To bodo dosegli z. boljšo organizacijo dela in /. novimi tehničnimi pridobitvami, s čemer bodo vsaj delno premagali tudi precejšnjo geološke Kaolinovo rudo je pripeljal iz jame GLAS GORENJSKE Ljudje, ki nm redo JAFONSKA NAJVEČJI PROIZVAJALEC UMETNE SVILE Japonska je še vedno najmočnejša država na 9vetu v proizvodnji umetne svile. Preteklo leto je Japonska proizvedla 202 milijonov kilogramov umetne svile, kar predstavlja za 32 milijonov kilogramov večjo proizvodnjo kot je bila leta 1938. Druga najmočnejša država na svetu v proizvodnji umetne svile so ZDA, ki so jo v preteklem letu izdel&le 172 miijonov kilogramov, medtem ko je Zapadna Nemčija proizvedla 130 milijonov kilogramov umetne svile. ZABA JE POSTALA ANGLEŠKI MESCAN! V svečani obleki z zlato ogrlico je predsednik angleškega mesta Margate opravil svečan sprejem eni izmed kalifornijski žab, jo krstil in ji dal ime »Čudo Marga-tea« ter ji poklonil častno meščanstvo. Ta žaba je bila poslana z letalom iz Kalifornije v Anglijo nalašč za to ceremonijo in takoj nato nadaljevala potovanje v Južno Afriko. V mestu Durbanu priredijo vsako leto svetovno prvenstvo v skokih za žabe. Meščani Margatea pa so hoteli, di bi na tem prvenstvu sodelovali tudi njihovi »predstavniki«, toda domače žabe niso bile v »formi«. Zato so naročili iz Kalifornije žabo, ki je bila že večkrat zmagovalka na podobnih tekmovanjih, za kar je prejela v Margateu tudi angleško »državljanstvo«. KDAJ oO ATOMSKI ŽARKI NAJBOLJ NEVARNI Pred kratkim je bil v San Franciscu kongres za eksperimentalno biologijo. Strokovnjaki so razpravljali med drugim tudi o tem, v katerem letnem času so radioaktivni žarki najbolj nevarni. Eden izmed zdravnikov je poročal o svojih poskusih s podganairi, ki jih je izpostavil obsevanju z radioaktivnimi žarki. Zaprl jih je v prostor, kjer je bila temperatura 25 stopinj Celzija. Komaj petina podgan je prenesla radioaktivno obsevanje brez posledic. Izkazalo se je, da so podgane, ki so bile zaprte v toplem prostoru, zaradi radioaktivnosti poginile po šestih dneh, medtem ko so živele tiste, ki so z njimi delali poskuse pri nižji ten upe ratu ri, štiri dni dlje. Pogovor s tujcem (Nadaljevanje in konec) Videl sem, da so ga moje besede prizadele. Jezljivo je mežikal in pripomnil: »O, vi mladi komunist! Prav takšni ste, kot so bili vaši tovariši med vojno. — Zaletava-sti, nepremišljeni, drzni in polni sovraštva! Mnogokrat razmišljam, kaj za vraga Vas je privedlo do vaše osvobodilne borbe, do upora — in to že takrat, ko je Hitler zmagoval na vseh bojiščih. Kako ste mogli divjati v boj goli, broz orožja, brez zaledja. Se danes ne razumem vašega početja. Namesto da bi čakali, kako se bodo razmere spremenile, kako se bo zasukal položaj na bojišču in na politični pozornici — kot so storili drugi okupirani narodi (med njimi tudi tisti, ki so mnogo močnej-š kot vaši) — ste neglede na žrtve in represalije odhajali v gozdove in napadali Nemce; Nemce, ki so imeli tedaj v rokah skoraj vso Evropo in pred katerimi je klonila tudi vaša regularna vojska.. Ali ste res mislili, da boste mogli le s svojo krvjo doseči zmago? Ne dragi prijatelj, boj ni za majhne narode in države, vojna je stvar velikih. Cemu 1,700.000 žrtev, čemu to- liko porušenega, požganega — na (svojem potovanju sem videl, da je vaša dežela kar posuta z grobovi, grobnicami in spomeniki — — — ? Prav tako toi bili osvobojeni in pravtako bi bilo konec vojne, četudi bi se vi ne borili, ne umirali.« Tujčev glas je imel čuden prizvok nezadovoljstva. Na čelu so se mu nabrale gube ne iv ozn osti. »Seveda bi bilo enkrat konec vojne in ftudi mi bi bili osvobojeni,« sem odvrnil. »Toda prepričan sem, di bi bilo tretjega Reicha pozneje konec, če bi Hitlerju ne bilo treba držati na Balkanu skoraj milijonske armade. Čeprav smo majhni — in smo torej malo storili — morda samo dvajsetinko ali celo stotinko vsega, kar je svet storil pri uničenju fašizma. Toda dovolj je bilo za nas. Neglede na to, da naš boj ni bil le upor, ampak tudi socialna revolucija smo storili dovolj za našo nacionalno osvoboditev. Naši narodi so dokazali, da hočejo živeti, dokazali, da hočejo vedno bolj živeti. In morda je to važnejše kot boj sam na sebi. Dokaz življenja, moči . . . Nekateri se čudijo veliki povojni politični moči Jugoslavije. Ali ni to najjasnejši odraz vitalne sile, ki se je nabrali in odrazila že med vojno. Občutek imam, da so naši narodi šele sedaj zaživeli polno-krvno življenje. In to jim je dala prav osvobodilna borba — volja po svobodnem življenju. Izrek: »Narod, ki si ne pribori svobode sam — ni vreden, da živi,« je sicer fraza, a je v obrnjenem smislu točen: le narod, ki hoče živeti, se bori za svojo svobodo. Morda boste to teže razumeli, ker čutim, da imate Avstrijci — narod kot celota in posamezniki — nekakšno mentaliteto ležernosti, apatičnosti. Gledal sem vaš Dunaj — velik je in mogočen — toda precej v kontrastu z ljudmi in o-koljem. Zdi se mi, da je skoraj oa, sam spomenik preteklosti, muzej svetinj, simbol veličastne zgodovine — in minulosti . . .« Menili smo se še dolgo v noč in pogovor se je zdaj zaostre-val, zdaj zopet pomirjal. Večerni hlad je lizal razgrete glave, moja soseda je z ohlapnimi kretnjami zadrževala ze-hanje, pogovor ob jezeru pa je počasi tonil v mehke sence noči. Vem, da je med tujci ki prihajajo k nam precej takšnih ljudi kot je Ibil moj sobesednik — toda prepričan sem, da jik je vedno manj. Težko je — morda prav zaradi trdega in discipliniarnega mišljenja tistih, ki neradi gledajo pozitivne spremembe, ki so nastale v svetu po vojni — priti do soglasja in razumevanja (ki si ga pa v dnu srca prav vsi želimo). Toda razmere se boljšajo, spreminjajo. Vedno več je stiskov prijateljskih rok, vedno več odkritih besed. A. Cebulj Ali veste za jezero Ušine? ŽIVALI SO MU NAJPOGOSTEJŠI GOST Nedaleč od albanske meje, med vrhovi ponosnih Prokleti j, prav vsrcu najvišjih vrhov, leži skrito Riclsko jezero. Po svoji lepoti in idili spada med najlepša gorska jezera. V ledeni dobi se je ledenik iz Prokletij zagozdil med dva vrhova in kasneje je tu nasta-salo to lepo, a malo znano Rid-sko jezero. Leži v višini 1980 m, med dvema gorama in zaradi tega so mu domačini verjetno tudi dali tako ime. Skrito je, malokdaj ga obiščejo ljudje, zato tu vlada neka prijetna tiišina. Vendar brez obiskovalcev kljub temu ni. Tu se ustavljajo srne, volkovi, medvedi, jazbeci, krvoločni orLi, se tu odpočijejo in napijejo mrzle vode. Stalni družabniki pa so mu zeleni bori in podrta preperela smrekova debla. Ni dolgo tega, kar se je raiz-•irila vest, da v Severnem Atlantiku plava okoli 30.000 ledenih gora. Zaradi tega so bili nekateri mnenja, da bo letos hladno in deževno vreme. Vendar se znanstveniki s tem ne strinjajo, kajti najprej je treba vedeti, od kod prihajajo te ledene gore in kje nastajajo. Iz Severnega Ledenega morja plava led ob vzhodni grSnland-skii obali proti jugu. Na južnem delu Gronlanda pa se ta vzhod-nogronlandska struja obrne proti severu in s seboj nese tudi led. Samo izjemoma pridejo te ledene gore včasih tudi južneje v Antartik, ker imamo razen te glavne struje tudi manjši golfski tok, kri pa je razmeroma toplejši in ima tudi več soli. New Foundland -grobnica ladij Zaradi ogromnih ledenih gor, ledu, megle in burje je okolica New Foundlanda postala prava grobnica ladij. Ameriški znanstveniki so sicer že davno priporočali, da ladje, ki plujejo z vzhoda na zahod ne ozr«ala, da je do postaje še daleč. V drug vagon moramo! Pograbila je kovček z angleškima unifonnama in odhitelo proti izhodu. Rosita je bila že na mostičku med obema vagonoma in pritisnila za kljuko. Vrata so bila zaklenjena. Malenkost, ki je ni predvidevala v svojem načrtu. In ta malenkost je bila usodna. Rosita je izgubila svojo hladnokrvnost. Naenkrat se je počutila brez moči. Pravkar se bodo Odprla vrata, kjer je straža rila Marica in gestapovskn kontrola bo vstopila. Izgubljeni bodo in zapisani smrti. Rosita se nI mogla ganiti. Roka ji je še vedno pritiskalu kljuko, druga pa Je držala rjavi kovčeg. Tudi Angleža sta odrevenela in se stiskala k steni, kakor da ju bo ta napravila nevidna in ju rešila. V drobcu sekunde so se Rosi ti razodele najgrozotno jše stvari. Videla se Je, kako jo gestapovci vlečejo v Begunje, videla se je pretepeno, z izruvanimi nohti in s polomljenimi prsti. In videla se je ustreljeno pri kolu. Vsega, vsega bo konec. — Rosita. daj kovček! Sele ko ji jo Danica iztrgala kovček iz rok in ga potisnila pod klop pri stranišču, so jo Rosita osvestila. — Za menoj! — je Dank« rešila položaj in atoplla prva na stopnice in prestopila v soesdnji vagon. Za njo so so pognali John, Irvving in Rosita v trenutku, ko so se odprla vrata in sta se dva gestapovca ustavila prod Marico, ki Je ostala tam, da opravi, nalogo, katero ii je zaupala Rosita. Gestapovca sta zahtevala osebno izkaznico. Marica je mirno odprla torbico in začela brskati po njej. Gestapovca sta stala pri njej in čakal:«. Minulo je dvajset sekund, minulo Je pol minute, minula minuta, a izkaznico še vedno ni našla. Gestapovca sta jo sumljivo opazovala. — Kam so peljete? - jo jo vprašal vlsokorasLi gladko obriti gestapovce in |o prodorno gledal s sivimi očmi. — Na Jesenice, — Je odgovorila. — Nach Asaltng? — Je vprašujoče ponovil gestapovec. ■