^;AsILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SOZD ISKRA	Številka 18 - Leto XXIII - 12. maj 1984
^•ZAS!
'EDANJE DELAVSKEGA SVETA SOZD ISKRA
»Moč Iskre je tudi v tem, da spoštuje dogovore«
nih
Poslovanje Iskre v minulem letu, načrti za naprej, problematika Elek-trozvez, delo Iskrine INO mreže ter Iskrina menjava s tujino so bili v središču pozornosti torkovega zasedanja Iskrinega delavskega sveta. Ob izteku mandata je bila to tudi zadnja seja delegatov dosedanjega delavskega sveta, ki ga je uspešno vodil Jože Čebela.
ga sveta izdelali Elaborat o dolgoročni projekciji ekonomskega položaja Elek-trozvez, nekoliko pozneje pa še dopolnitev tega elaborata. Dokument je bil narejen na osnovi stališč, ki so jih v začetku, letošnjega februarja strnili predstavniki Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, Slovenskega izvršnega sveta, Šišenske skupščine in Iskre. Elaborat je izdelal strokovni tim iz Elektrozvez pod vodstvom Momčila Staniča. Podoben sestanek kot v fe-. bmarju je bil tudi v začetku maja, na njem pa so že sprejeli konkretne dogo-
' ’ ^---------;-------aje, re-
fobno. do katerega je treba izdelati rokovnik za spremembe samoupravne organiziranosti DO Elektrozveze. Taje 12. maj.
Prav ob problematiki te delovne
moramo tudi v sedargih, vse ‘iejsih gospodarskih pogojih, ohra-2 1 naš nadaljnji uspešni razvoj — je L_0v° osrednja misel XI. zasedanja Lovskega sveta SOZD Iskra, ki je Sat' V ^ore^> 8. maja v Ljubljani. Dele-vpra«S0 ■na njem obravnavali številna Ijali • •ia’ med prvimi pa so razprav-v a.m sklepali o Iskrinem poslovanju lti, Unulem letu. Ugotovili so, da smo
v letu 1983 sicer dosegli dokaj
den porast v primeijavi s predhodnih -0171! vendar pa smo zaradi z Ha. številnih problemov zaostah za pjj rtovanim programom - predvsem
smo zaradi zna-
Pmizvodnji, izvozu in investicijah. iDg^edtem pa bo že do konca tega člal vIl kot je na zasedanju povedal izdei KP0 SOZD Iskra Zoran Polič, nto*3. nnnttza Iskrinih razvojnih gnesti v okvim dolgoročnega plana
turij ?estavljene organizacije. Stekle so liai „„	w
štej-?6 Priprave za izdelavo Iskrinega organizacije je bilo izrečenih več pi-do iQol?dnega programa od leta 1986 krm pripomb glede odhoda nekaterih leto 0 ln letnega plana za prihodnje delavcev iz tega kolektiva v druge
Iskrine tovarne. V Elektrozvezah se zato zavzemajo, da bi drugim Iskrinim delovnim organizacijam prepovedali zaposlovati delavce Elektrozveze brez soglasja te delovne organizacije.
Na XI. zasedanju so delegati sklepali tudi o izredno pomembnem vprašanju, to je sovlaganju Iskre v moder-
nj|; nadaljevanju so se delegati sezna-' 2 razreševanjem ] L’ organizacije Ele
wau,: strokovne skupine za rešitev yprašanja Stane Preskar je na za-
l0y‘ 6 razreševanjem problematike de-sej”? organizacije Elektrozveze. Pred-
i	Stmlfrvvnp sViminp 2.3. rp5itpv
^ anjii med drugim poudaril, da so v “ u med prejšnjo in to sejo delavske-
‘ tedanja DS SOZD Iskra.
0B 40-LETNICI OZNA
Varnost — dolžnost vsBh
Ko se te dni spominjamo 40-letnice ustanovitve OZNA, je potrebno 2apisati predvsem to, da varnostno obveščevalna služba našega narodno osvobodilnega gibanja ni bila ustanovljena pred 40 leti, temveč že mnogo v Sloveniji konkretno že avgusta 1941 kot pomemben del in dejav-V* osvobodilne fronte slovenskega naroda. Varnostno obveščevalna služ-a in narodna zaščita, ki sta bili ustanovljeni v Sloveniji že leta 1941, sta m ves čas narodnoosvobodilnega boja in tudi potem, ko sta se maja “44 vključili v OZNA, pomemben dejavnik tako pri zaščiti naše revolu-kot pri razkrivanju in kaznovanju vojnih zločincev, okupatorjevih bar^lavcev in nasprotnikov narodnoosvobodilnega gibanja vseh vrst in
Že leta 1941 je Boris Kidrič zapisal pomembne in tehtne besede o riogi in nujnosti varnostno obveščevalne službe: „Narodi, ki niso znah 0dkriti pete kolone in jo zatreti, so izgubili svojo svobodo. Zasužnjeni narodi, ki ne bodo znali pri koreninah izpodrezati početja svojih notra-nJm sovražnikov, se ne bodo mogli do kraja osvoboditi.
Razen tega bodo njihove žrtve neprimerno strahotnejše, kakor jih sam °^sebi zahteva boj s fašističnimi zatiralci; muke in kri izdanih — samo je lahko sad lahkovernosti in nezadostne čuječnosti v boju proti peti Koloni — proti narodni zaroti." Tako je pisal in govoril Kidrič 1941. leta.
res lahko za leta našega NOB zapišemo, da je takrat v varnostno obveščevalni službi sodelovalo celotno slovensko ljudstvo in da sta današ-v]1 SLO m D SZ kot množična organiziranost samo nadaljevanje že preiz-Kušenih, svetlih in učinkovitih tradicij naše OF in VOS.
Ko se spominjamo 40-letnice ustanovitve OZNA, moramo ponovno 0Pozoriti, da naš današnji čas ni nič manj težaven in nevaren kot leta naiodnoosvobodilnega boja. Pestijo nas hude gospodarske težave, pa tudi riinanjepolitični položaj v svetu ni niti malo rožnat. Zunanji in notranji o vraž ruki skušajo na vse načine izkoristiti sedanji čas in destabilizirati ks samoupravni socializem in njegov razvoj. In v tem smislu moramo še j J strniti svoje vrste v SLO in DSZ, ker bomo le tako najlepše proslavili a pomemben jubilej in nadaljevali s tradicijami naše NOV, ko smo se nali vsi učinkovito, uspešno in množično boriti proti številnim skupnim Ovražnikom. In takšni moramo biti tudi danes.
D.Ž.
nizacijo proizvodnje primarnega aluminija in aluminijastin polizdelkov v TGA Kidričevo in slovenjebistriškem Impolu ter tehničnih laminatov v Donitu. Z vlaganji v pridobitev proizvodnje v teh treh kolektivih si bo Iskra zagotovila prepotrebne surovine in repromateriale, obenem pa ta naložba ne bo, kot so poudarili na seji, vplivala na investiranje v sami Iskri. Iz združenih sredstev bo Iskra namensko vlagala tudi v črno metalurgijo, pri barvni metalurgiji pa poleg aluminija še v proizvodnjo bakra in bakrenih izdelkov. •
Nič manj pomembna ni bila tudi naslednja- tema zasedanja delavskega sveta: delegati so sklepali o dveh področjih — gospodarskem načrtu Iskrine INO mreže za letos in o določenih statusnih spremembah v tej mreži. Načrt dela Iskrinih poslovnih enot v tujini je tudi za letos izredno pogumen, zlasti če vemo, da ob vsakoletnem povečevanju Iskrine proizvodnje izvozimo prek te mreže skoraj 80 % vsega blaga. Statusne spremembe se nanašajo predvsem na odpiranje novih Iskrinih predstavništev, ukinitev tistih točk, ki niso dale zadovoljivih rezultatov, in na združitev nekaterih enot. Tako so med drugim delegati sklenili, da se ukineta firmi Sematerl v Parizu in Perles v Barceloni, da ustanovimo enoti v Dubaju, v Santa Clari in Alži-ru, da ustanovimo mešano podjetje Iskra Delta Computers v Avstriji itd.
Direktor zunanj e - trgovinske temeljne organizacije v Iskri Commerce Miloš Resnik je v nadaljevanju seznanil delegate z letošnjo Iskrino zunanjetrgovinsko menjavo, poročal o stanju izvoznega skladišča in predlogih za urejanje skladišča v Iskri Commerce, kot tudi o pomenu Iskrinih konferenc mednarodnega trženja. Prav v zvezi z izvozom je podčrtal, da so letošnji rezultati zelo zaskrbljujoči, zlasti zaradi izvoza v dežele SEV.
V okviru izredno obsežnega dnevnega reda je delavski svet med drugim sklepal tudi o dobitnikih letošnjih Iskrmih nagrad za inovacije. Na razpis je prispelo 15 predlogov, komisija za podelitev pa je med njimi izbrala naslednje:
— za razvoj multimikroračunalniš-
Vinko Kosmač iz TOZD Razvojni inštitut DO Avtomatika.
—	za razvoj tehnologije in osvojitev proizvodnje večplastnih keramičnih kondenzatorjev bodo nagrado prejeli Dušan Lavrič, Jože Klobčar in Peter Bavdek iz TOZD KEKO DO Elementi.
—	za razvoj motoija z zunanjim rotorjem za izvedbo profesionalnih ventilacij bodo nagrado prejeli Marjan Zlatolas, Ludvik Strle, Jože Troj ar in Erika Maver iz TOZD Razvojni inštitut DO Široka potrošnja.
—	za metodologijo implementacije funkcionalne programske opreme SI 2000 na osnovi specifikacij do nagrado prejel Branislav Popovič iz TOZD Raziskave in razvoj DO Telematika.
—	za osvajanje zaganjalnika AZF 3508 in alternatorja AAG 1111 bodo nagrado prejeli Fortunat Jeklin, Alojz Furlan, Danilo Hrobat, Jože Derman, Dušan Bažato, Anton Anzelin, Dušan Bašin, Drago Štefanič, Franc Bizjak, Anton Sirk, Peter Černič in Stanislav Birsa iz DO Avtoelektrika.
Delegatom Iskrinega delavskega sveta, kr se jim zdaj izteka mandat, se je na koncu zasedanja za njihovo izredno marljivo delo zahvalil "tudi predsednik KPO SOZD Iskra Boris Lasič. Med drugim je poudaril, da je Iskra v minulem obdobju dosegala tako ugod-
segala tako ugod-valjujoč uspešne-
ne rezultate tudi zahvaljujoč uspeš mu delu samoupravnih organov. Ob tem je podčrtal besede, kr smo jih zapisali že v naslovu tega sestavka — moč Iskre je tudi v tem, da spoštuje medsebojne dogovore in da stremi k enotnosti in ne razdvajanju. Boris Lasič se je delegatom zahvalil za njihovo delo tudi v imenu KPO in v imenu bivšega predsednika Antona Stipa-niča. Za uspešno delo se je delegatom zahvalil predsednik KOS Iskre Avguštin Ciuha.
Lado Drobež
V petek, 4. maja, so ob 15.05 uri sirene v Jugoslaviji oznanile, da je pred štirimi leti ob tej uri v Ljubljani prenehalo biti srce Josipa Broza Tita. Hkrati smo se z enominutnim molkom spomnili našega velikega voditelja in ustvarjalca nove Jugoslavije, ki je bil s svojim delom in zgledom za vse nas vzornik in človek, ki je mislil in gledal daleč v prihodnost. Ob tem smo se spomnili tudi njegovega humanizma, ki je socializmu tako pri nas kot v svetu povrnil zaupanje in mu vtisnil človeški pečat. Ko se v teh hudih gospodarskih in političnih težavah spominjamo Titove smrti, se moramo zavedati in se zgledovati pri njem, ki je vedno, tudi v najtežjih trenutkih tako NOV kot graditve socializma pri nas znal najti pravo pot in izhod iz sleherne stiske. In ta zgled naj nam bo v spodbudo prav v sedanjih trenutkih.
PROBLEMSKA KONFERENCA KOMUNISTOV SOZD ISKRA
Z znanjem še ne znamo gospodariti
Kot smo že poročali, je bila 25. aprila v SOZD Iskra problemska konferenca zveze komunistov na temo ..Uveljavljanje inovacijske dejavnosti kot množičnega gibanja". Kot je znano, pripravlja CK ZKS problemsko konferenco Zveze komunistov Slovenije na omenjeno temo, ki je še posebej aktualna zlasti v tem času naših gospodarskih težav in prestrukturiranja gospodarstva.
Za konferenco komunistov v SOZD Iskra lahko zapišemo, da je bila uspešna in da je razkrila celo vrsto problemov in dilem, ki jih moramo v Iskri razrešiti ne samo kot komunisti, temveč tudi kot proizvajalci in ustvarjalci novih vrednot, in to na področju tako elektromehanike kot elektronike, ki doživlja v svobodnem svetu ne sluten razvoj in pomeni nedvomno zelo perspektivno industrijsko proizvodno panogo v bližnji in daljnji prihodnosti.
V Iskri se že dolgo zavedamo pomembnosti znanstveno-raziskovalnega dela in uveljavljanja lastne pameti v proizvodnji, saj je inovacijska dejavnost že dolgo tudi sestavni del Iskrine poslovne politike. Že doslej je bilo v Iskri šest posvetovanj na to temo, in glavne ugotovitve s teh posvetovanj bi lahko strnili v nekaj spoznanj.
Izredno zaostrene in restriktivne gospodarske razmere zagotovo neposredno vplivajo tudi na vlaganja v razvojno-raziskovalno dejavnost v SOZD Iskra. Kljub temu lahko ugotovimo, da so v Iskri zavladali pozitivni trendi vlaganj, kar je izrednega pomena za njen nadaljnji razvoj. Že pregled sredstev, ki smo jih v Iskri vlagali v RR dejavnost kažejo nenehen vzpon teh sredstev in tako smo od leta 1980, ko smo vložili 12,4 %-od celotnega dohodka v RR dejavnost, lani v te namene vložili že 14,4 % ali dobrih 3,5
pa je'zelo kritična struktura teh sredstev. Tu izstopa predvsem vprašanje
opreme, kajti realna vrednost opreme m njena
opreme, še posebej uvozne
(Nadaljevanje na 2. strani)
S problemske konference komunistov SOZD Iskra.
Z znanjem še ne znamo gospodariti
(Nadaljevanje s 1. strani)
tehnična zastarelost v Iskri je tako rekoč katastrofalna. Zato je povsem nerazumljiva generalna omejitev možnosti uvoza opreme, kar je eden temeljnih pogojev za delo v tako propulzifni panogi, kot j e prav elektronika. Če pri tem navedemo, da smo lani uvozili samo za skromnih 4,3
Za izvajanje inovacijske dejavnosti kot sestavnega dela poslovne politike je pomembno tudi vprašanje kadrov. Trenutno imamo v Iskri v RR dejavnost vključenih skoraj 2000 delavcev, ki pa se razen s problemi
ustvarjalnem kadru povzročajo precejšnjo fluktuacijo. Pri tem omenimo pomemben premik, ki smo ga na tem pddročju uredili z Iskrino razvojno-raziskovalno šolo.
Že več let ugotavljamo, da z znanjem kot čedalje pomembnejšim produkcijskim faktorjem, ne znamo gospodariti. Za znanje tudi se vedno nimamo ustreznega instrumentarija, s katerim bi vrednost znanja sploh evidetirali, kaj šele, da bi opredelili obveznost amortizacije znanja. Vse to so seveda problemi, ki jih je treba rešiti v okviru gospodarske politike in jih tudi politično ekonomsko ovrednotiti, kajti to nam že onemogoča ustrezno obnavljanje znanja in povzroča vse večje zaostajanje za svetom.
Pri tem je treba seveda začeti tudi z večjo selekcijo RR nalog. Še pred kratkim smo imeli v SOZD Iskra 2.300 razvojnih nalog, ki jih je izvajalo
vacijskih posegov ob tako razdrobljenih nalogah.
V SOZD Iskra imamo definiranih 12 strateških projektov in smo za njihovo izvajanje v letu 1982 npr. združili 94 milijonov dinarjev. Za to je
nekaj nad novim milijonom dinaijev, ne moremo označiti kot posebej strateške naloge. Zato bo potrebno več strokovnih naporov, pa tudi politične volje, da bomo znatno zreducirali število strateških projektov m iz njih ustvarili nekaj resnično udarnih projektov, kjer bomo skoncentrirali večje število RR delavcev za dosego skupnega cilja.
Na posvetovanju o RR dejavnosti je bil večkrat v središču pozornosti projektni način vodenja. Čeprav je bilo doseženo soglasje o nujnosti projektnega vodenja, so pri uresničevanju dogovorov nastajali veliki problemi.
Te bi lahko strnili v 3 skupine:
1.	.Psihološki razlogi, ki so predvsem v novosti pristopa k izvajanju nalog, ki je podvržena veliki kontroli in tudi možnosti, da cilja ne dosežejo, kar pomeni za nosilca projekta določeno razvrednotenje. Zato se projekti zelo splošno definirajo m ni popolnoma jasna odgovornost nosilca,
2.	institucionalno organizacijske ovire nastaja o pri vprašanjih pooblastil vodij projektov in v položaju ljudi, ki iz naših različnih TuZD in DO delajo na enotnem projektu. Tu gre predvsem za vprašanja osebnega dohodka, družbenega standarda in možnosti vrnitev k staremu delu. Za odpravljanje teh težav bi bilo potrebno urediti tudi samoupravno zakono-dajoin
3.	so tu kadrovske ovire, ki se odražajo na eni strani pri možnosti
določeni meri tudi za Iskro novost, to pa je podvajanje programov, kar povzroča še večje drobljenje inovacijskih znanj. Podvajanje programov je rezultat zahtev trga, ki želi vedno kompleksnejše izdelke, kar žene proizvajalca k osvajanju novih znanj, ne glede na to, da imamo podobna znanja že v drugih delih Iskre. Zato se bomo morali zavedati, da segajo današnji kompleksni proizvodi tehnološko vedno bolj prek meja posameznih TOZD-in DO, pri čemer pa dohodek pridobivamo in ugotavljamo praviloma v celoti le v teh formaliziranih organizacijskih oblikah.
To pomeni resno oviro za skupna vlaganja, skupne projekte, skupen razvoj s skupnimi cilji in tveganji. Zato bomo morali storiti na področju dohodkovnih odnosov resne premike, če nočemo še bolj drobiti že tako premajhnih zmogljivosti inovacijskih znanj.
To je le nekaj problemov, vprašanj in tem, obravnavanih na uspešni problemski konferenci ZK, ki je ob koncu sprejela tudi ustrezne zaključke, ki jih bomo naknadno objavili.	p 2
SOZD Iskra
Komisija za nagrajevanje uspešnih diplomskih in magistrskih nalog
v skladu s Pravilnikom o nagradah in priznanjih ISKRE
objavlja razpis
NAGRAD ZA USPEŠNE DIPLOMSKE IN MAGISTRSKE NALOGE
NAMEN NAGRAJEVANJA
je spodbujanje povezovanja študentov z organizacijami združenega dela in seznanjanje z njihovim bodočim delom, študentom omogočiti stik z raziskovalnim delom in konkretnimi nalogami pod strokovnim vodstvom profesorja — mentorja na šoli in strokovnjaka —mentorja v organizaciji združenega dela ter vzpodbujati zanimanje za reševanje problemov, ki se pojavljajo pri delu in poslovanju v organizacijah združenega dela Iskre.
POGOJI:
V poštev pridejo diplomske in magistrske naloge, ki so bile opravljene v letu 1983 in niso kandidirale v lanskem letu in naloge, opravljene v letu 1984 do zaključka razpisa. Za nagrado lahko kandidirajo samo naloge, ocenjene z oceno prav dobro in odlično.
NALOGE SE OCENJUJEJO Z VIDIKA:
—	koristnosti naloge za Iskro
—	možnosti praktične uporabe
—	naslonitve na domače materiale
Skupaj s prijavnico, ki jo dobijo kandidati v vseh kadrovskih službah Iskre, dostavijo kandidati izvod naloge najkasneje do 15. julija 1984 na naslov: Skupne službe SOZD Iskra, Trg revolucije 3, Ljubljana (nagrade za uspešne diplomske naloge).
NAGRADE
Podelili bomo do 10 denarnih nagrad v višini po 20.000 din.
Podelitev nagrad bo novembra 1984.
KOMISIJA ZA NAGRADE
S seje sekretarjev
DO SOZD Iskra
Pretekli torek je bila v poslovni stolpnici v Ljubljani seja kolegija sekretarjev DO SOZD
Iskra. Najprej je Jože Golob seznanil navzoče s poročilom o uresničevanju sklepov strokovnih konferenc s področja varstva pri delu ter o izvajanju akcijskega programa za področje varstva pri delu.
Povedano je bilo, da se naloge na področju varstva pri delu izvajajo redno in na pobudo strokovnih služb tega področja. Vendar je bilo ugotovljeno tudi, da se problematika na tem po-
dročju še vedno ne obravnava dovolj 1	1	•	. v	-- y
plansko in tudi nesistematično. -delu strokovnih služb te vrste namreč še vedno prevladuje klasičen način reševanja problemov predvsem z vidika tako imenovanega tehnološko—tehničnega varstva, za kar je značilno predvsem to, da se posamezna vprašanja rešujejo predvsem le sproti, torej šele tedaj, ko ni več mogoče iti mimo njih.
Ob tem je bilo poudarjeno, daje še vse premalo pozornosti posvečeno
preventivi, to je predhodnemu varstvu m zagotavljanju humanizacije dela.
je. Ugotovljeno pa je bilo tudi, da status služb varstva pri delu še vedno ni usklajen z zakonskimi določili in da tudi sicer vgrajenost aktivnosti teh služb v delo TOZD in DO še vedno ni ustrezna.
Druga tema tega sestankuje bila informacija Jožeta Goloba o delovnem osnutku pravilnika o ureditvi skupne-ga razpoznavnega znaka sistema Iskre. Ob tem sta prišli iz vrst sekretaijev predvsem dve pripombi. Iz Telematike in Kibernetike je bilo sporočeno mne-
nje, da naj se s tem pravilnikom uredi tudi vizualna
na ponazoritev predlaganih rešitev, to je, doda in priloži naj se tudi grafična ponazoritev oziroma upodobljeni izgled skupnega razpoznavnega znaka.
Drugo mnenje pa je prišlo iz DO IKM, kjer so bili ugotovili, da bi kazalo v primeru DO KM v stolpnem razpoznavnem znaku, opustiti besedo ,,Iskra“, saj navajanje te besede pri izdajanju atestov Iskrinim organizacijam ni umestna.
Pavle Gantarje sekretarje seznanil s pripravo osnutka II. samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD iz naslova minulega dela v SOZD Iskra in opozoril, da so se o tej temi konsultirali tudi v okviru predstavnikov Republiškega sveta za vprašanja družbene ureditve. Vsekakor je vsebinski poudarek tega akta dan gospodarjenju z družbenim kapitalom in ne le kazalcem, osnovam in merilom za delitev le-tega.
V nadaljevanju seje je Janko Šavli spregovoril o pripravi plana Iskra 2000 z vidika razvoja samoupravnih odnosov in samoupravne organiziranosti; kolegij pa je imenoval team za pripravo tez s stališča samoupravne organiziranosti SOZD Iskra, upoštevajoč seveda zlasti vse potrebne preučitve in spremembe sedanje organiziranosti. Pri tem pa so sekretarji posebej poudarili neodtujljivo pravico delavcev v združenem delu, da z neposrednim odločanjem oz. prek delegatskega sistema odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela.
Ob koncu seje so na kolegiju spregovorili še o usklajevanju samoupravnih splošnih aktov s spremembami zakonodaje in poudarili, da v Iskri na tem področju ni večjih težav. Nace
Pavlin pa je posebej opozoril na pripravljajoče se spremembe v zakonoda-
v zvezi z izplačevanjem OD v OZD, i nimajo poravnanih vseh obveznosti do upnikov ter na spremembo zakona
o zajamčenem OD, ki utegneta povzročiti veliko problemov pri izplačevanju OD. V zvezi s tem so sekretarji menili, da bo treba o teh spremembah zakonodaje pisati še posebej tudi v našem glasilu.
mak
DOPISUJTE V NAŠE GLASILO
Potrebe po sodelavcih
Objave prostih del in nalog v Iskri zbira in ureja Judita Bagon, SOZD Iskra DsSS’ Trg revolucije 3, Ljubljana, tel.: 213-213, int.: 25-25.	oZ.
Prijave pošiljajte na naslov, ki je naveden v okviru objavza posamezno delovn°’. temeljno organizacijo. Na tem naslovu prejmete tudi natančnejše informacije o pr°s delih in nalogah.
ISKRA COMMERCE TOZD ZUNANJI TRG
K Referent za obračun špediterskih storitev	^
Pogoji: ekonomski tehnik, 2-mesečno poskusno delo, 6 mesecev ustreznih delov izkušenj
bo
D
ir
2. Vodja izvoznega sektorja	. :e
Pogoji: dipl. ekonomist, izpolnjeni pogoji za ZT registracijo pri GZS za opravljan^
ZT poslov, aktivno znanje češkega ali nemškega jezika, 3-mesečno poskusno
dekV
leta ustreznih delovnih izkušenj, oz. z delom pridobljene delovne zmožnosti 3. Uvozni referent	..
Pogoji: ekonomist, pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika, 2-mesečnoP skusno delo, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj	, .. v
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili pošli1 8 dneh na naslov Iskra Commerce, Kadrovski sektor. Topniška 58, Ljubljana-
ISKRA INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, TOZD Tovarni orodij Ljubljana,
Ljubljana, Stegne 15
1. samostojnega projektanta — razvijalca orodij
Pogoji: visoka ali višja izobrazba strojne smeri, 4 leta delovnih izkušenj pri k struiranju orodij, poskusno delo 90 dni,
2. konstrukterja programerja	/	0
Pogoji: višja ali srednja izobrazba strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, posku
delo 90 dni,
3.	tehnologa I	n0
Pogoji: višja ali srednja izobrazba strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, posku delo 90 dni,
4.	rezkalca
, 60 d«’
Pogoji: poklicna kovinarska šola, 4 leta delovnih izkušenj, poskusno delo Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom.	., tj
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela naj kandi
pošljejo v 8 dneh po objavi v kadrovsko službo na gornji naslov.
Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 30 dneh po končanem zbiranju P
nudb.
ISKRA Široka potrošnja, TOZD Tovarna televizijskih sprejemnikov, TV Pržan«i Andreja Bitenca 68, p.p. 5
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge s polnim delovni® časom za nedoločen čas za strokovnjake, ki bi želeli delati na področju izdelovanja deonaprav oz. na uvozno izvoznem področju.
Vodja inženiringa TV zaprtega kroga
—	visoka izobrazba ekonomske smeri oz. visoka izobrazba elektro smeri in komet cialna usposobljenost
—	aktivno znanje enega od svetovnih jezikov
—	3 leta delovnih izkušenj na področju komercialnih dejavnosti
Vodja uvoza
Pogoji:
—	visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri
—	aktivno znanje enega od svetovnih jezikov
—	3 leta delovnih izkušenj na področju komercialnih dejavnosti.
Vodja izdelka v izvozu
Pogoji:
—	višja ali srednja izobrazba elektro smeri
—	-aktivno znanje enega od svetovnih jezikov .
—	1 leto delovnih izkušenj na področju komercialnih dejavnosti Dodatne informacije o navedenih delih in nalogah dobite v kadrovskem
, oddeli®
ISKRA TOZD »TV Pržan, c. Andreja Bitenca 68 telefon 50-968. Do tovarne v°z
mestni avtobus št. 7.	v.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev kadr ski službi v TOZD v 10 dneh po objavi. Obvestilo o izbiri kandidatov bodo vsi PrlU Ijeni prejeli v 8 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja o izbiri kandida
ISKRA Široka potrošnja, TOZD Tovarna televizijskih sprejemnikov »TV Pržan«. Andreja Bitenca 68, p.p. 5
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge s polnim delovn1^ časom za nedoločen čas za strokovnjake, ki bi želeli delati na področju projektiranj videotehnike intačunalniško digitalne tehnike.
Projektant
Pogoji:
—	visoka izobrazba elektro ali strojne smeri
—	strokovni izpit iz projektiranja
—	2 leti delovnih izkušenj na področju projektiranja
Sistemski inženir
Pogoji:
—	visoka ali višja izobrazba elektrosmeri — šibki tok
—	1 leto delovnih izkušenj na enakih, ali podobnih delih in nalogah
Tehnolog v tehnologiji
Pogoji:
—	višja ali srednja izobrazba strojne ali elektro smeri
—	zaželene delovne izkušnje na enakih, ali podobnih delih in nalogah , v. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev Kadr1
ski službi ISKRA TOZD »TV PRŽAN« c. Andreja Bitenca 68, tel.: 50-968 v 8 dne PO objavi.	^
Obvestilo o izbiri kandidatov bodo vsi prijavljeni kandidati prejeli v 15 dneu i sklepu komisije za delovna razmerja o izbiri kandidatov.
N
'iiiij
to
‘illE
s
S K
Železniki - Krajevno proslavo ob 27. aprilu, dnevu OF slov^nskeg^ naroda in ob delavskem prazniku 1. maju so letos organizirali Iskre Železniki. Pripravili so bogat kulturni program, na katerem šopu ljubiteljskih umetnikov Tovarne elektromotorjev in gospodinjskih ap tov sodelovali tudi učenci tamkajšnje osnovne šole, pihalni orkester, p ski zbor Alplesa, vabilu za nastop pa se je odzval tudi znani operni Tone Kozlevčar. Tudi slavnostni govornik na prireditvi je bil Iskras mir Polajnar, ki je bil letos izvoljen za podpredsednika škofjeloške« črnskega sveta Zveze sindikatov. Proslava je bila pripravljena zelo in je pritegnila precejšnje število krajanov; kako tudi ne, saj so njihovi otroci in delovni tovariši, ki jim med letom ni žal žrtvovati prv ^ katero prosto uro za vaje v pevskem zboru ali drugi ljubiteljski umri skupini!
Jj‘AVTOELEKTRIKA
Dobri rezultati v prvih treh Mesecih
8nJ,05ena nova ugotovitev ni, da je položaj, v katerem se je znašlo naše PPodarstvo, znatno težji, kot pred letom dni, predvsem z vidika stroš-
Pri^str t	do katere so ms privedle številne nepravilnosti
Sajatj86 je bilo treba povsod prila-
-ektti$rNotSVin? pogojem’tv ^°"
t nekatiNova Gonca Pa ugotavljajo,
io, daiehiu0Se.fni.reZaltxti Potrju" :obv^j .DUo prilagajanje učinkovito.
Ja j®’ kljub še vedno vsako-Problemom zaradi nepravo-'o tiiHjT., av materialov, ki so pogos-v^ja .palltetno neustrezni, le precej ^OiZvnH°-ai za 17 odstotkov napram bckLvl1 P^ega tromesečja lani in ‘4,8 rv , skoraj eno četrtino
I.^Planirane proizvodnje za le-
m rezultati so bili doseženi tudi etošnilr($u prodaje. Plan prodaje za :ov ,nle let° so dosegli 26,6 odstotka m«08,! Prodne v letošnjih prvih '0 % esecih pa je večja za skoraj iflsk’v„ Pnmeiiavi z istim obdobjem % v°5. leta. Prodajne možnosti so ?alo9 6 m°žnosti prodaje, zato ^ S6 gotovih izdelkov minimalne.
'gij 86žena prodaja na domačem le Podstavlja približno 70 % celot-Prodaje, približno 30%
na°St* pr°daje pa odpade na proda-blsta r trge‘ ^ domači prodaji 6% avlJa prodaja za prvo vgradnjo Izdaja za drugo vgradnjo 47 %,
b^re ^ i^Udno doseženim vrednost-t(lič zlatom pa ugotavljajo, da so 'edg^ke dobave njihovim kupcem koraina njihove potrebe premajhne, epra|Pn vseh kupcih je prišlo zaradi iv asne dobave njihovih izdel-Žavp gojenj v proizvodnji. Največje Mije n° rnreli v „Crveni zastavi11, v izlrv.«am.08u in mariborskem TAM. l?edvfe°V nl težko najti. Ti se odražajo heriaP1 v Pomanjkanju raznih repro-%ii °v’- dajanju prednosti proiz-M nA Za 12voz in tudi v odstopanju F na osvajanja novih izdelkov.
Poglejmo še njihove izvozne rezultate. Izvoz, dosežen v prvem kvartalu je znašal nekaj več kot 4 milijone dolarjev, to pa je kar za 53 odstotkov več, kot je znašala vrednost izvoza v prvem kvartalu lanskega leta. Ta dosežek pa je skoraj ena četrtina planiranega izvoza za letošnje leto. *
Pri izvozu na konvertibilno področje, ki je — ne le za Avtoelektriko — najpomembnejši, so letni plan dosegli skoraj 27-odstotno. Nekoliko slabše rezultate pa so dosegli na področju maloobmejnega prometa, kjer nastopajo s široko paleto izdelkov injevpliv pomanjkanja le-teh prišel najbolj "do izraza. Pri klirinškem izvozu paje prišlo do večjega izpada zaradi loma orodij za pokrov zaganjalnika in nedo-bav altematorja AAK, ta izpad pa bo po predvidevanjih realiziran v tem kvartalu.
Mesečni povprečni neto osebni dohodki zaposlenih so znašali v prvih treh mesecih letos 22.772 din in so bili za 58,9 % vi^ji od povprečnih mesečnih dohodkov v prvem kvartalu lanskega leta.
Solidni doseženi proizvodni in prodajni rezultati se do neke mere odražajo tudi v doseženih finančnih rezultatih. Avtoelektrika kot celota je ustvarila 76 % več celotnega prihodka kot v istem obdobju lam, vendar so tudi porabljena sredstva večja za 77 % napram lanskemu letu. Podoben odstotek je ugotoviti tudi pri dohodku — 75 %, žal pa je večji odstotek porasta opaziti tudi pri obrestih.
In za konec še en podatek. Vse proizvodne TOZD so trimesečno poslovanje zaključile s pozitivnim rezultatom kar je dobra osnova in spodbuda vsem zaposlenim za doseganje še boljših rezultatov.
Marko Rakušček
oložili so temeljni kamen ** novo tovarno Keramike
V četrtek, 26. aprila so v Stegnah, ob sedanjih Feri tih, Položili temeljni kamen za novo keramiko in tako tudi uradno Načeli graditi prepotrebno l°vamo, gotovo najslabše opre-MjeneTOZDvIEZE.
Prisotnosti delavcev Keramike Li • ^ini kamen položila Franjo IJMallMajda Tnfegdič kot delavca z
v tej tovarni, pred-S Terezija Peršin in sindikata Milavec kolektiv;
jOaloga, sta priči vseh težav,
Ijg Milavec. Posebej za najstarejša ^ kolektiva je bila to nadvse pri-
^kate v, ki
re se je prebijal ta kolektiv, ften k! 86 jim zdaj približuje neizo-
P,
11 konec.
&snk0Vesnosti so se zbrani preselili itekt v menzo Feritov, kjer je 1 Uo0r Otmar Zorn poudaril velike iL°e vodstva DO, delavcev skupnih ie b’ 08talih TOZD v IEZE, Ljubljan-kje a 6 ‘o drugih, ki so pripomogli, te investicije prišlo. Delavcem
Zorn je o tem povedal naslednje: Obdelujemo vsa povpraševanja z domačega in tujega trga tako, da sklepamo pogodbe za leto 1985. Naročila obdelujemo tako, kot da imamo že vse kapacitete. Tako za Siemens — korundno keramiko z vrednostjo 10 mio din, 90 mio kosov v vrednosti 70 mio din za Iran itd. Prizadevamo si skleniti take posle in s tem zagotoviti realizacijo izvoza po programu.
Kje smo z izdelki? Ohišja za Mikroelektroniko smo uspešno vzorčili in čakamo le na nove kapacitete, uspešno smo vzorčili stiskan upor, uspešno smo izdelali srednji spekter varistorskega programa. Za že uspešno dosežen rezultat nalivanja korundne folije je HIPOT izdelal laboratorijsko napravo za manjši obseg proizvodnje substratov, obetavni so tudi rezultati vlečenja korundne folije. Proti koncu leta pričakujemo laboratorijsko proizvodnjo specialnih piezo keramičnih elementov.
Nekaj navedenih dosežkov kaže, da je veliko doslej vloženega znanja začelo dobivati konkretne odraze v proizvodnji, izdelkih ali vzorcih. Poleg teh izdelkov za profesionalno elektroniko smo uspešno vzorčili tudi specialno keramiko — na primer keramične ležaje.
Kar zadeva novo tovarno, je zanjo značilno, da je vsa oprema domača. Zlasti je to pomembno zaradi stiskalnic, razpršilnih sušilnikov in peči za žganje izdelkov. >
Kaj ovira hitrejšo realizacijo? Največkrat nezmožnost hitre realizacije orodij in priprav. Danes že delamo določene naprave sami, nujno pa je, da se usmerimo v lastno izdelovanje manj zahtevnih proizvodnih pripomočkov, sicer proizvodnja, ki je naročniška, ne bo mogla slediti zahtevam trga.
Predstavitev je org£
ska firma Sorema, prek_______ _______
deseto leto uspešno prodaja električne števce na belgijskem trgu. Iskra ob močni konkurenci tujih firm pokriva
zahtevajo prevzemne preizS števcev v pooblaščenem laboratoriju. Firma Sorema je v sodelovanju z Iskro Kibernetiko v kratkem času opremila merilni laboratorij v Bruslju. Potrebno opremo sta izdelali Tovarna števcev in Tovarna merilnih naprav v Kranju.
Lani so se začele tudi aktivnosti za obstanek Iskre na belgijskem trgu, uspešen je lahko le tak izvoznik, ki se zna hitro prilagajati razmeram na trgih. Slovesno otvoritev laboratorija v Bruslju sta Sorema in Iskra izkoristili za predstavitev Iskrinih programov predstavnikom gospodarsko-politične-ga življenja in strokovnjakom belgijskega in holandskega elektrogospodarstva. Holandski kupci so že tedaj izrazili željo po podobni predstavitvi v Utrechtu pri Amsterdamu.
Na letošnjo predstavitev, kije bila v sredo, 9. maja 1984, so povabili 300 predstavnikov kupcev električnih števcev, predstavnike kontrolnih ustanov
v Holandiji (KEMA), poslovne partnerje in predstanike konkurenčnih firm, ki proizvajajo števce in umeije-valno opremo. Povabljena sta bila tudi holandski minister za gospodarstvo in minister za energetiko, prišli pa so tudi predstavniki komunalnih uprav in regionalnih elektrodistribucijskih podjetij.
V Utrechtu je bila predstavljena celotna Iskra, predvsem pa programi klasičnih števcev, elektronskih števcev, sistema za nadzor energetskih procesov (ISKRAMATIC SEP) ter kompletna merilna oprema za preizkušanje števcev (ISKRAMATIC SMN, trifazna umerjevalna naprava s pripadajočo merilno opremo).
Že lanska predstavitev Iskrinih programov v Belgiji je vplivala na občutno povečanje izvoza števcev v Holandijo, lani smo tja prodali 4.000 enofaznih števcev, letos naj bi se število podvojilo. Belgijska firma Sorema, ki ob sodelovanju Iskre Commerce in Iskre Kibernetike uspešno prodaja Iskrine števce v državah Beneluksa, je z organizacijo predstavitve Iskre v Holandiji zagotovila še boljši stik s kupci. Pomembne pa so tudi povratne informacije s tržišč. Dobro poslovno
sodelovanje Iskre z belgijsko fmno Sorema obeta nove izvozne posle.
Alojz Boc
111111188
Kmalu še ena nova Iskrina tovarna v Stegnah.
DO - AVTOMATIKA
Otvoritev centra vodenja
Polaganje temeljnega kamna.
DO KIBERNETIKA
Predstavitev
Iskrinih
programov
na
Nizozemskem
Dne 9. maja 1984 je bila v konferenčni dvorani hotela Holiday Inn v Utrechtu pri Amsterdamu predstavitev programa Tovarne števcev in Tovarne merilnih naprav.
anizirala belgij-katere Iskra ze
V torek, 24. aprila je bila ob otvoritvi centra vodenja v prostorih delovne organizacije Ekk-tro Ljubljana manjša slovesnost, ki so ji prisostvovali predstavniki Skupščine mesta Ljubljane, občine Ljubljana—Center, Iskre—Avtomatike kot proizvajalec in Elektronabave kot dobavitelja objekta.
»Center vodenja, ki ga danes otvar-jamo, predstavlja kvaliteten korak naprej tako za odjemalce električne energije na območju mesta, kot tudi za delavce TOZD Elektro Ljubljana--mesto“, je ob otvoritvi poudaril Peter Kozina, direktor DO. »Z obratovanjem centra bomo odjemalcem zagotavljati predvsem večjo zanesljivost dobave električne energije ter hitrejšo odpravo napak na distribucijskem omrežju. Za nas, dobavitelje pa pomeni center izboljšanje delovnih pogojev.11 * * * *
Začetek razmišljanja o možnosti postavitve koncepta daljinskega vodenja in nadzora distribucijskega elektroenergetskega omrežja na območju delovne organizacije Elektro Ljubljana sega v 1967. leto. V ta namen je bila izdelana in sprejeta študija Zasnova
sistema vodenja končana v 1985. letu druga pa v 1987. letu. Izgradnjo štirih od petih centrov je Elektro Ljubljana poverila delovni organizaciji Avtomatika — TOZD Sistemi.
Center vodenja in vzdrževanja Elektro Ljubljana — mesto smo pričeti graditi v začetku 1980. leta, tako da je sama izgradnja trajala štiri leta, s pripravljalnimi deti in investicijsko--tehnično dokumentacijo pa sedem let. Pot do realizacije objekta kot celote ni bila lahka tako za investitorja kot za proizvajalca in dobavitelja.
Med gradnjo je nastopila vrsta objektivnih težav od uvoznih, finančnih in podobno. Tudi skupina strokovnjakov, ki je gradila objekt od zamisli, projektiranja, financiranja, organizacije dela, izvedbe in montaže opreme ni imela posebnih izkušenj pri izgradnji tovrstnih objektov in vključevanja računalniške opreme v sistem vodenja ter nadzora distribucijskega omrežja. Z dosti volje smo uspeli preskočiti prvo stopnico, tako da danes lahko prisostvujemo otvoritvi prvega centra na območju Elektro Ljubljana. Omenjeni center vrši nadzor nad distribucijskim omrežjem in porabniki, ki so vanj vključeni, neposredno pa
Ob otvoritvi centra vodenja.
vodenja distribucijskega elektroenergetskega sistema na PO Elektro Ljubljana do leta 1985. Na podlagi tega pa izdelana investicijska dokumentacija za izgradnjo distribucijskega centra vodenja na sedežu Elektro Ljubljana ter centrov za vodenje in vzdrževanje na petih energetskih območjih: Ljub-Ijana-mesto,	Ljubljana—okolica,
Novo mesto, Trbovlje in Kočevje, ki skrbijo za obratovanje in vzdrževanje postrpjev na svojih območjih.
Vsi navedeni centri se gradijo in bodo postopno začeli obratovati v tem in naslednjem letu. Vzporedno z izgradnjo centrov teče tudi opremljanje razdelilnih transformatorskih postaj, razklopišč in malih HE s tele-mehanskimi napravami za prenos informacij iz objektov v center ter izgradnja prenosnih poti. Po sedanjih predvidevanjih bo prva faza izgradnje
daljinsko vodi in nadzira šest razde-,tilnikov transformatorskih postaj.
»Programerji Iskre — Avtomatike so z dosti truda in požrtvovalnosti izdelali aplikativno programsko opremo in vnesli vse potrebne podatke naprav in omrežja v ustrezne programske pakete. Moramo povedati, da je največji strokovni delež pri izgradnji centra vodenja v pameti Iskre, to je pri izdelavi ustrezne programske opreme, ker brez te center ne bi zaživel in ne bi mogel predstavljati tiste funkcije, ki smo mu jo namenili11, je v svojem govoru navedel Gustav Erklavec, direktor TOZD Elektro—Ljubljana mesto. Avtomatika je izdelala tudi vso projektno dokumentacijo, izvršila montažna dela in spuščanje naprav v obratovanje.
ŠD.
Z 2. RR šole. (K članku na 4. strani)
DRUGA RAZISKOVALNO-RAZVOJNA ŠOLA V ISKRI ZAČELA Z DELOM
RR šola naj sloni na dialogih
Oddej bodo RR šole vsako leto aprila meseca, letos je ta šola izjemoma maja - namenjena vodjem RR enot in projektnih teamov
2. Raziskovalno-razvojna šola v Iskri, se je začela v ponedeljek, 7. maja, v Škofji Loki. To pot jo obiskuje 17 udeležencev. Ob otvoritvi sta udeležence s krajšima nagovoroma pozdravila član poslovodnega kolegija SOZD Iskra Boris Mužič in vodja programa šole dr. Jože Vugrinec. Vsakdo izmed njiju je udeležence opozoril na nekaj aktualnih problemov.
Boris Mužič je uvodoma poudaril, da v Iskri vodimo izobraževanje na več področjih in da v tem okvim njena RR šola kot oblika izobraževanja iz dela predstavlja pomemben člen. Vendar je pa ob tem opozoril tudi na dejstvo, daje pri vodstvih nekaterih Iskrinih OZD še vedno premalo zanimanja in razumevanja za to obliko izobraževanja, oz. za izobraževanje za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe: Dodal je, da tudi kadrovske službe v posameznih OZD ne posvečajo dovolj pozornosti tako tej šoli, kot strokovnemu izpopolnjevanju na sploh.
Ne gre pozabiti na dejstvo, da je v današnjem času le znanje tisto, ki nas lahko pripelje na višjo tehnološko raven. Problem premajhne pozornosti strokovnemu izpopolnjevanju pa se v določenem številu OZD Iskre kaže nasploh kot širše vrste nerešeno vprašanje. Tako je tovariš Mužič ob tem poudaril, da v mnogih primerih ni urejeno namestništvo pomembnejših (vodilnih in strokovnih) delavcev, da ni urejeno mentorstvo za mlade, uvajajoče se strokovrgake in da tudi za štipendiste ni poskrbljeno tako, kot bi moralo biti, da bi se čim hitreje in čim bolj tvorno vključili v delo.
Vendar ob navajanju teh odprtih vprašanj tovariš Mužič ni hotel biti enostranski v tem, da bi krivdo valil le na vodilne delavce, temveč je hkrati opozoril na to, da je krivdo neredko-kdaj iskati tudi na strani razvojnih in raziskovalnih delavcev samih. Menil je, da le-ti premalo sodelujejo med seboj in da tudi zaradi tega često med njimi ni prave iniciative, ki pa je nihče drug poleg njih ne more nadomestiti.
tovariš Mužič izpeljal še naslednji sklep:
Ce torej RR šola prispeva k večji uveljavitvi in poživitvi skupinskega dela tako, da se med seboj neposredno in brez organizacijskih barijer tesneje povezujejo strokovnjaki iz področij različnih funkcij, oziroma organizacijskih enot, pomeni, da ta šola med drugim vzpostavlja pomemben člen v procesu integracijskih povezav znotraj Iskre. Gledano tako pa torej RR šola še bolj pridobi na pomenu, kot pa se to morda zdi le na prvi pogled. In ob tem se je tovariš Mužič znova zamislil nad očitno premajhnim zanimanjem za obisk te šole, saj za potrebe in možnosti celotne Iskre število udeležencev iz 1. in 2. šole prav gotovo ne zadošča.
Poudaril je tudi, da zato pogosto prihaja celo do podvajanj ter tudi do tega, da se informacij, ki so že na razpolago, nihče ne posluži, gre namreč za informacije, ki izhajajo iz proizvodne ali tržne funkcije in so ali često utegnejo postati pomembna osnova za razvojno funkcijo. In, prav to preprečevati, je ena izmed pomembnih nalog in utemeljitev te šole. Iz tega pa je
Po drugi strani pa ne smemo prezreti tudi intencij sedaj veljavnega zakona o usmerjenem izobraževanju, ki temelji na zamisli in potrebi permanentnega izobraževanja, v kar sodi tudi izpopolnjevanje ob delu. Glede na to, pa je spet treba opozoriti na dejstvo, da se v Iskri še vedno na vrsti vodilnih in vodstvenih mest nahajajo ljudje, ki premalo poudarjajo pomen znanja ali pa se ob njih celo ustvarja vtis, kot da se v takšnih sredinah še ne zavedajo dovolj tega, kaj znanje sploh
je-
In dalje. Za naše osveščanje potreb in nadaljnjih možnosti je smiselno opozoriti tudi na to, da strokovnjake za posamezna vprašanja in področja znanja v resnici imamo in da nam je dostop do njih vselej odprt tako v Iskri, kot tudi izven nje, bodisi na raznih fakultetah ali pa tudi zunaj države. Treba jih nam je le poklicati in njihovo znanje angažirati v naših potrebah in ciljih. Pri tem se namreč moramo zavedati dejstva, da moramo razpoložljivo znanje pritegniti in ga še naprej nenehno izpopolnjevati. Če tega ne bomo počeli, bomo pač ostali brez njega. In kaj je v krizni situaciji pomembnejšega od tega, da si z bogatenjem znanja odpiramo izhod iz nje?
Prav tako ne smemo pozabiti na to, da imamo tudi veljaven sporazum o kadrovski politiki, ki zaobsega tudi oblike permanentnega izobraževanja. In kljub temu se nam dogaja, da nekatere propulzivne veje celo po petnajst let ne organizirajo nobenega izobraževanja, četudi vsi vemo, da znanja ne gre zanemaijati, ampak ga moramo stalno izpopolnjevati in oplemenje-vati. Takšno svoje uvodno nagovorno razmišljanje je tovariš Mužič zaključil z mislijo, ki tudi svojstveno opredeljuje način dela v tej RR šoli.
Delo v njej naj bi bilo zasnovano na dialogu med predavatelji in slušatelji. RR delavci so namreč vsak na svojem področju dela zadolženi za vso razvojno problematiko in je zato prav, da jim priznamo tudi sposobnost in možnost njihovega polnega usmerjanja dela šole, v katero zdaj hodijo, seveda vsakdo iz svojega zornega kota. To je tudi v skladu z v Iskri uveljavljeno zamislijo, da je treba RR skupine ekipirati tako, da se bodo njihove sposobnosti in znanje čim bolj kompleti rano angažirale. Tudi v razvijanju in plemenitenju te zamisli, sposobnosti in izkušenj naj bi ta šola dala svoj prispevek.
Drugi uvodni govornik je bil vodja programa dr. Jože Vugrinec. Ta seje, razumljivo, zadržal predvsem pri kratki uvodni predstavitvi tematskega programa šole, pri čemer je komentiral posebej nekatere vidike.
Celotni program sedanje RR šole je zaokrožen v štiri tematske skupine. Prva tematska skupina ima naslov „Vodenje inovacijskih procesov", za katero je namenjenih 33 ur, vodil pa jo bo Franc Mlakar, diplomirani elek-troinženir. Druga tematska skupina se nanaša na „Informatiko v RR procesu" z 41 + 7 urami, potekla pa bo pod neposrednim vodstvom Milana Slokana, magistra kemije. Zanjo je določenih 41+4 ure.
V četrto tematsko skupino pa so programsko zaokržene teme iz „Upo-rabe sodobnih računalniških metod kot pomoč pri RR delu". Potekala bo 31 + 7 ur in sicer'pod,vodstvom Miha Unka, magistra elektrotehništva. Vsako tematsko skupino sestavljajo številne teme, izmed katerih vsako pa bo predstavil oziroma izvedel drug predavatelj. Za celoten program te RR šole je, kot smo videli, rezerviranih skupno 134 + 18 ur.
Dr. Vugrinec je pojasnil, daje glavni in osnovni vsebinski skelet te RR šole v bistvu isti, kot je bil uveljavljen za to šolo poprej, vendar pa, kot je razumljivo, so v zdajšnjem programu upoštevani rezultati ankete, izvedene med slušatelji. Glede na to so zdaj nekatere programske teme modificirane, bodisi da so skrčene ali pa razšir-
jene, nekatere pa so tudi dodane nanovo. Vsekakor pa so v kar največji meri upoštevana mnenja anketirancev, torej tistih, ki imajo z Iskrino RR šolo še najbolj neposredne izkušnje.
Dr. Vugrinec je posebej poudaril, da ta šola ni in nima statusa podiplomskega študija, temveč gre le za strokovno izobraževanje, ki pa bo po obliki že dokaj blizu specializaciji, ki naj izpopolni strokovno znanje RR delavcev v Iskri. Ta dopolnilna znanja pa so po mnenju oziroma pojasnilu dr. Vugrinca dve vrsti. Na eni strani gre za splošna in interdisciplinarna znanja, ki jih potrebuje vsak delavec te vrste in ravni, po drugi strani pa gre za dopolnitev tudi takoimenovanih tehnoloških znanj.
Program šole je zastavljen dokaj poglobljeno, tako da so se njegovi sestavljale! morali soočiti tudi s težavo, kako obsežno tematiko z nagibom k poglobljenosti obdelati v omejenem fondu ur. Kljub temu pa je dr. Vugrinec izrazil prepričanje, da so v sestavi programa uspeli, saj so vključena nekatera področja znanj, ki se vpletajo v vsako poro naše tehnologije. Takšno področje predstavlja uporaba sodobnih računalniških metod, ki so danes pri RR delu že nepogrešljive.
Posebej gre omeniti tudi drugi dve skupini, ki imata splošne karakteristike, to sta vodenje organizacijskih procesov in informatike RR procesov.
Dr. Vugrinec je posebej P°u dejstvo, da je pretežni del predaj zaupan predavateljem oz. strokovnl delavcem Iskre - v predavanjih sodelujejo še profesorji Fakultet elektrotehniko^ Ljubljani, Filozd5
fakultete in VŠOD Kranj - ter to, so organizatorji - pripravljalci te s0 storili vse, da bi uresničili v izve1
idbi
bdi
programa dialog, ki naj bi čim izpodrinil klasične monologe Prea vateljev.
Pripravljalci te šole so si tudi r,
sebej prizadevali za to, da bi ^ okvim in teku te šole navezal0
spletlo čim več osebnih povezav dj udeleženci, saj naj bi se s tern
bolj
ustvarile potrebne osnove za čim aktivno in živo sodelovanje med nj po končani šoli. To je namreč za ° Ijavitev in uspeh projektnega vod )
izrednega pomena. Iz vseh teh
gov, kot je poudaril dr. Vugrinec je ^
v pripravi te šole dan izjemno
in delu'
poudarek na komuniciranju ljUDelo te RR šole ni bilo le zam°'
vano in načrtovano intenzivno,
tem'
več je intenzivno tudi potekalo-
Po
• -tl ič
prvih uvodnih dveh govornikih y
sledil le kratek odmor, nato pa s0'
slišali začetek predavanja na
temo po načrtu, ki jo je podal po0fl!
nik predsednika KPO SOZD
Iskri
Miloš Kobe; govoril pa je o in°v
'arij-
skem procesu.
M*
Prvo trimesečje ugodno
Semiška delovna organizacija je v prvih treh mesecih letošnjega leta kljub težavnim gospodarskim razmeram poslovala sorazmerno uspešno. Večje možnosti uvoza surovin in reprodukcijskega materiala v drugi polovici lanskega leta so ugodno vplivale na doseganje proizvodnje v DO Kondenzatorji- -
čili v višini 553.868.960 dinarjev,
kai
pomeni izpolnitev letnega plana v v
ni 24%. Slabši pa so rezultati P'
nam6
doseganju plana proizvodnje, njene izvozu. Izvoz so v Semiču ul ničili v višini 260.439.295 dinar]6 ’ kar pomeni izpolnitev letnega plana višini 21%.	v
V prvem trimesečju letos s° j Semiču izvozili blaga v vredno^
1,415.274 dolarjev, kar pomeni izp'
Tako je proizvodnja v Semiču dosegla v zadnjih treh mesecih lanskega leta vrednost dobrih 193 milijonov dinarjev po cenah iz leta 1980, vendar se je v začetku letošnjega leta pričela zniževati v vseh TOZD in je bila v prvih treh mesecih letošnjega leta v primerjavi z lanskim zadnjim tromesečjem nižja za 13%. Nekoliko vzpod-budnejši so rezultati, če primerjamo letošnjo proizvodnjo v prvih treh mesecih z lanskim istim obdobjem, saj podatki kažejo, da je delovna organizacija proizvedla za 13,4% proizvodov več kot v istem obdobju lani.
nitev letnega plana izvoza v
viširi
17 %. Rezultati pri doseganju kon'^
tibilnega izvoza so ugodnejši, saj^
konvertibilno območje izvozili 1,274.803 dolarjev blaga in je ta izv za 20 % višji od konvertibilnega izv° v istem obdobju lani.	0
Kljub višjemu konvertibiluej? izvozu pa se v Semiču še vedno sre
jejo z neizpolnjevanjem izvoznih uar°j čil. Pri tem opozarjajo, da so najve!
problem proizvodne zmogljivosti,v krat pa tudi oskrba z osnovnim repja
dukcijskim materialom. Pri tem
ob koncu zapisati, da so napovedi^
Plan proizvodnje za letošnje leto so v Semiču v prvih treh mesecih uresni-
pridobitev izvoznih naročil za nas. nje mesece dokaj ugodne.	^ ^
E
Strah pred rastjo cen v proizvodnji in v potrošnji
cenah. Zato so bili vsi napori, zadnja dva meseca, na tem področju usmerjeni v to, da se cene čimprej »odmrznejo«, ob tem pa vendarle obdržimo njihovo nekontrolirano rast na planirano-železni ravni; resolucija predvideva 40% letno rast cen december 1983/december 1984.
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
V	prejšnji razpravi smo si, spoštovani bralci ogledali razvoj in nekatere vzroke naših sedanjih gospodarskih težav, ki nas potrošnike z ene strani in gospodarstvenike — delavce v združenem delu — navdajajo s strahom pred prekomerno in neupravičeno rastjo cen. Nič manj pa — od tega »nujnega zla« naše čezmerne porabe in nesamouprav-nih razvojnih odločitev v preteklosti, ki niso temeljile na obojestransko izraženih in enakopravnih interesih — ne »boli glava« naše vlade.
V	tej agoniji neučinkovitih ukrepov ekonomske politike in ob tem potrebnih vsakoletnih »zamrznitvah« in zopetnih »odmrznitvah« cen, praktično nismo uspeli, izvzemši leta 1982, bistveno zmanjšati inflacije. Le-ta je tako postala naš stalni spremljevalec v družbenem in zasebnem življenju. Nevarno bi bilo, če nas zajame malodušje nad prihodnostjo in nadalnje nezaupanje v uspehe borbe proti temu »zlu«, ter čakanje križem rok na ukrepe, ki jih bo, v tej smeri sprejela zvezna vlada. V tej fazi razvoja »nesamou-pravnih« namesto samoupravnih odnosov v reprodukciji, ko se dnevno soočamo s krajšimi ali daljšimi prekinitvami dela zaradi pomanjkanja reprodukcijskih materialov in surovin, pač mora vsak delavec v združenem delu prispevati svoj delež z vestnim in zavzetim delom.
Ob tem pa moramo pospeševati razvoj resničnih samoupravnih odnosov predvsem znotraj reprodukcijsko povezanih in tako soodvisnih subjektov. Ni časa, niti sme biti prostora, za malodušje v tej borbi delavskega razreda, ki lahko le z vestnim in boljšim delom in seveda s konkretnimi rezultati svojega dela, prebrodi jezove administrativ-no-tehnokratskih in birokratskih ukrepov tistih struktur, ki se niso nikoli srečale z resničnim delom v neposredni reprodukciji. Tako torej niti ne morejo vedeti kako se bodo administrativni ukrepi odražali v praksi in kako bo združeno delo nanje reagiralo, čeprav jih sprejemajo v imenu in za račun delavskega
razreda (združenega dela). Vse te negativne posledice imajo svoje korenine v prepočasnem razvoju ustavnih načel, ki govorijo o samoupravni delitvi dela ter združevanja dela in sredstev na enakovrednih interesih, po poti samoupravnega sporazumevanja. Ker tega dela delavci v združenem delu nismo opravili smo soočeni z administrativnimi ukrepi, ki naj nas usmerjajo in spodbujajo v tej smeri. Ob tem pa se ne zavedamo, da ti ukrepi zmanjšujejo in vedno bolj ožijo materialno in moralno podlago za resnično samoupravljanje in obvladovanje delavcev s celotnim sistemom družbene reprodukcije. 5. UKREPI ZA ODMRZNITEV CEN
Verjetno ste že vsi, spoštovani bralci, seznanjeni z »zlonamerno« informacijo, da nas je v predčasno »odmrznitev« cen »jtrisilil« IMF (Mednarodni monetarni sklad.) To ne more biti res. Notranji pritiski v združenem delu ob pomoči splošnih združenj in gospodarskih zbornic so bili primarni nosilec teh aktivnosti. Tako je tudi v zveznih vladnih krogih prevladalo spoznanje, da moramo še vedno odpravljati s cenami nakopičena nesorazmerja in primarno prerazporeditev dohodka v korist nekaterih, domačemu razvoju in nadaljnjemu obstoju sploh, prepotrebnih panog (metalurgija, bazna kemija, prehrana).
Z decembrsko »zamrznitvijo« in kasnejšimi akcijami vračanja nekaterih, na trgu že uporabljenih cen, pa je ob istočasnem povečanju cen nekaterim surovinam, energiji in repromaterialu, prišlo do nadaljnih odpiranj cenovnih Škarij. Ustvarila so se nova neskladja med cenami vhodnih gradiv in cenami končnih izdelkov. Mnoge OZD iz predelovalnih panog — pa tudi iz elektroindustrije — so s tem tako prizadete, da teh nesorazmerij ne morejo odpraviti z nikakršnimi notranjimi ukrepi in rezervami. Tako so vsekakor neizogibna nekatera povečanja cen v naših proizvodnjah. Tega pa seveda ni mogoče opraviti »nesamoupravno« niti samoupravno ob še vedno »zamrznjenih«
Tako je bilo nujno pripraviti nove predpise, ki naj bi, svojemu administrativnemu značaju, dopuščali večje delovanje normalnih tržnih zakonitosti ter spodbujali kvalitetno in še posebej izvozno usmerjeno blagovno proizvodnjo in storitve. Moramo reči, da so te usmeritve v sedanjih dokumentih le deloma uresničene, zato je še vedno bolj prisotno administriranje in vnaprejšnje odrejanje možne rasti cen po panogah in znotraj njih, da bi tako sproti kontrolirali inflatorna gibanja.
Kot boste razbrali iz nadaljnje razlage predpisov pa je za dokaj zajeten segment industrijske proizvodnje predvideno samoupravno urejanje cen. Gre predvsem Za osnovne energetske in druge surovine ter pomembne reprodukcijske materiale. Drugi pomemben segment zajema »pogojno« prosto oblikovanje cen. Le manjši del je pridržan izvršnim svetom,* ki neposredno določajo cene, brez aktivne vloge združenega dela.
V okvirih vnaprej zastavljene možne rasti cen pa je dan »prostor« samoupravnemu in razumnemu urejanju cen. Ta mora temeljiti na spoznanjih in upoštevanju medsebojnih soodvisnosti, tako neposredno v združenem delu, kot posredno v razmerju združeno delo — delavec blagovni proizvajalec — porabniki — delavec potrošnik vseh proizvedenih dobrin. O tem smo govorili v prejšnih ra-spravah (gelj Iskra št. 15 in 16/17), zato se tukaj nebi več vračali na te probleme.
Oglejmo si vsebino predpisov in načine ter postopke, ki so s tem predpisani za oblikovanje cen.
se opravlja mednarodna menjava. Izjema so cene črne in barvne metalurgije kjer se upoštevajo, že dosedaj v skladu s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori uveljavljene inodomicilne oziroma borzne cene za barvne kovine in njih predelavo. Korektivna merila so: podatki o učinkovitosti gospodarjenja; merjeni z akumulacijo v primerjavi s poprečno uporabljenimi sredstvi in namen--ske delitve dohodka; merjeno z bruto osebnimi dohodki na zaposlenega delavca.
Sam način uporabe teh meril še ni dokončno predpisan. Za to je zadolžen Zvezni izvršni svet (ZIS). V skladu z dosedanjimi postopki oblikovanja cen lahko predvidevamo naj bi se ta merila medsebojno primerjala z doseženimi kazalniki v panogi kamor je OZD, ki cene oblikuje vključena. Torej s panogo elektroindustrije Jugoslavije.
Z dopolnitvijo »zakona o cenah« je tudi predpisano, da je odločujoča za tekoča cenovna gibanja »Projekcija gibanja cen v letu 1984«, ki je usmerjevalna norma za selektivno in diferencirano možne rasti cen po panogah. Kot taka naj bi služila za vodenje kontrolirane borbe z naraščajočo inflacijo.
Tako je bila sprejeta zakonska podlaga za načine in postopke oblikovanja cen v letošnjem letu. Istočasno so sprejete tudi ostrejše kazenske sankcije za gospodarske postopke in prekrške. Vse to si podrobneje lahko preberete (tisti, ki vas ta zadeva bolj zanima) v Ur. listu SFRJ št. 21 z dne 27. .04. 1984.
ed'
izdelke in storitve za katere je drugače prl pisano.
Določeni so trije osnovni načini oblikova nja cen in sicer:
— neposredno določanje cen s strani P stojnih izvršnih svetov, ki zajema najpomembnejše proizvode in storitve,,a za reprodukcijsko potrošnjo kot za življ6® ski standard delovnih ljudi in občan (energija, gnojila, olje, moka, cigare^ voda, kruh, mleko, cestni promet, tisk, 8 naročnina);	^
- način samoupravnega sporazumev o cenah z 2/3 s vej ih kupcev. Ta na®
je predpisan za pomembne reprodukcij5*16
materiale, surovine, energetiko (če ce”
zanjo ne določa ZIS) in nekatere investicij ske dobrine;	m
— prosto oblikovanje cen, z upo1 $ predpisanih meril in v rasti cen omeje11 ^ »Projekcijo gibanja cen v letu 1984«' segment zajema čez 50% vse industrij proizvodnje. Glede na postopek pa se deu življenjsko pomembnejši del proizvodom storitev, ki so posebej našteti v skl P ZSZPC, za katere morajo oblikovalci ^ pristojnim skupnostim za cene, 30 dni P^
njihovo uporabo dostaviti vso potret-kumentacijo kot obvestilo o cenah. ..
deluje po številu izdelkov najštevilnti.
" : in stot
a) Zakonska podlaga
Zaradi ukinitve dosedanje »zamrznitve« in določitve načinov in postopkov za oblikovanje cen v nadaljnem obdobju letošnjega leta je morala skupščina SFRJ po hitrem postopku najprej sprejeti dopolnitve 105. člena obstoječega »zakona o cenah«. S to dopolnitvijo se določajo tudi nova merila za oblikovanje cen, ki naj bi veljala le do konca letošnjega dela. Ta merila so svetovne (izvozno-uvozne cene) za izdelke s katerimi
b) Predpisi, ki določajo načine in postopke oblikovanja cen v letu 1984.
Na prej navedeni zakonski podlagi je ZIS, za vse pristojnosti družbene kontrole cen, z »Odlokom o pogojih in načinih oblikovanja cen in družbeni kontroli cen v letu 1984« sprejel vse obvezne načine in postopke za oblikovanje cen. Istočasno pa je pooblastil Zvezno skupnost za cene (ZSZPC), da nadalje razdela te predpise v svojem Sklepu, ki je bil sprejet na Svetu ZSZPC 27. 04. 1984. Navedeni dokumenti so prav tako že objavljeni v Ur. listu SFRJ št. 23 z dne 28. 04. 1984, zato bomo iz njih povzeli le bistvena določila.
V Odloku ZIS je uvodoma poudarjeno, da samoupravne organizacije in skupnosti samostojno oblikujejo cene svojih proizvodov in storitev po tržnih pogojih, razen za tiste
skupina, ki zajema vse tiste izdelke tve, ki niso nikjer našteti, pomeni pa 'r,^ gojno« prosto oblikovanje cen. Oblikov . cen morajo po uporabi novih cen o tem n kasneje v osmih dneh obvestiti P11510* skupnosti za cene, s predpisano dokume cijo. Zato je tudi ta del le »pogojno« Pr0 oblikovanje cen.
Postopki za oblikovanje cen pa so vseb® vani tako v Odloku ZIS, kot v sklepu ZSZ'
v nadaljm
in jih bomo obravnavali sproti zlagi. V tem odloku ZIS je še enkrat pouCW7 jeno, da se cene za vse tiste izdelke s kateri
se opravlja mednarodna
menjav.3
(izvoz —uvoz), ne glede v kateri način oD kovanja cen so uvrščeni, obvezno oblikuJeL z uporabo merila svetovnih cen. Torej lahko vsi subjekti, v letošnjem letu, za tlS izdelke, ki jih izvažajo oblikovali doma^ cene le do ravni doseženih poprečnih izv nih cen za te izdelke.	j.
Ta Odlqk prav tako našteva panoge 0 ^ roma skupine izdelkov in storitev — prv stveno iz energetike, surovinskih in bazni panog ter pomembnih reprodukcijskih ® terialov — za katere se cene lahko oblik
dali1, iva11) \/0 i Pa
leza ,fskč
o,f
šol«
redbj
bdi
red3'
i pose v o ij
tuf.
bol
UV«'
jen)3
velik
eiu2
isno-
tem'
P« h i6
;o Ž« prv° noč' [skr3 /adj' M*
■ k31 rv$:
Avtoelektrika na sejmu v Barceloni
m ime-
Prejšnji mesec je bil v španskem mestu Barcelona tradicionalni seje: avtoelektričnih delov in drugega pribora za avtomobilske industrijo, un novan Expomovil. Na njem seje zelo uspešno predstavila tudi naša delov-na organizacija Avtoelektrika iz Nove Gorice z zaganjalniki za osebna in gospodarska vozila, z altematorji, vžigalnimi tuljavami, magnetnimi vžigali; imi vžigalniki in svečkami.
bila tudi ocena firme More 11. kamor prodajamo naše izdelke, da je kvaliteta naših svečk in ostalih avtoelektričnih izdelkov na višjem nivoju, kot pri drugih proizvajalcih, konkretno pri španskem proizvajalcu ogrevalnih svečk Florenciu Ferreru.
Glede na to in v zvezi z akcijo firme Femsa, ki je pred nekaj meseci objavila lažno vestičko v španskem časopisju, češ da Iskra prodaja pod ceno, je več kot razvidno, da jim naša prisotnost ni všeč in se je seveda tudi bojijo.
Čeprav ima firma Moteli Recam-bios delno že izdelano shemo pokrivanja španskega trga preko distributor-
|Q % letošnjem sejmu se je predstavi-Ms 20u razstavljalcev, ki so bili »vet1* P1*0 nacionalnih zastopstev. avtn|Vv° .znana imena proizvajalcev p^ektnčnih delov in opreme so • azah vse novosti, to pa pomeni, da [J^or na španski trg zelo trd in 0 usPe le tisti, ki trg izredno do-,j ^ Pozna, za seboj pa mora imeti ge,eF Izdelek s konkurenčno ceno ter sjbilnim proizvajalcem, ttiu$ . ~ Avtoelektrika seje na sejta« Povila tretjič preko španskega 0Pnika MoreU Recambios iz Bar-Prerf11?' ?animivo je, da smo se prvič k0v . avili s celotnim spektrom izdel-^ ,m prospektnim materialom, na - CQno domiselno zasnovanim raz-
jev in poddistributorjev, pa ocenjujejo predstavniki te firme obisk potencialnih novih sodelavcev zelo pozitivno. Razveseljivo je tudi, da je prišlo poleg širokega zanimanja prav na sejmu že tudi do konkretnih sklenitev poslov, najpomembnejši pa je vsekakor naročilo približno 20 tisoč žarilnih svečk v višini 35 tisoč dolarjev.
Toliko o letošnjem sejmu Expomo-vil v Barceloni. Iskra - Avtoelektrika se je prvič predstavila v celoti, zadovoljni so bili obiskovalci, zadovoljni so bili predstavniki firme Morell, zadovoljstvo pa prežema tudi kolektiv Avtoelektrike, saj ima kljub veliki in ostri konkurenci velike možnosti za še večji prodor na zelo velik trg s pestrim in raznolikim avtomobilskim parkom. Najbolj pomembno pa je, da bo Iskra sledila in prisluhnila zahtevam in potrebam tega trga. MarkoRakušček
prostorom, na dobro izbrani fog^U1 štanta. To pomeni, da sta bila tičn P m Iskrina zvezda vidna prak-taz« 12 Vseh nivojev velike palače, naš V^tavni prostor pa je obsegal 32 m2. doiiM sejma Je bua Iskra prisotna ličn S Povs°d — na zadnji strani tir®6a kataloga sejma, v več speciah-
te5TArnIijah-’
^čkah td65 "*e ^ ^ane*c 0 luk1111 ^
Obisk
na našem razstavnem prosto-~redno velik. Tu mislimo na
i P1’
aiu«'
ure$'
ujev’
iav
)V ,
posj1 zpo1: n0 nver-y D3 i 33
vol*
leiu3
:eču-
laio;
vešj1
več'
velj3 ji z3
M
D.ž-
M
ova-
ipd
itef«
tak0
jenj"
ano'1
rete.
tfV
anja
lači"
ijsk«
cen
ticij-
rab°
:flOs
Ta ijske .pa )V in lepn cen preti ,do;
>rug'
lejš,3
ton'
»p°:
valcl
naj'
ojn«
:nta-
:ost°
eb°;
zpC
tira'
daf'
•riiiii
Java
obli'
ijej°
)od°
tiste
nače
VOZ'
ozi'
ven-
:nib'
ma-
iku-
bd izi ______________________
število obiskovalcev in na „veli-L yudi konkurenčnih firm kot so |jjer.’Magneti Marelli, Femsa, Duce-Dr Ud. Zanimivo je bilo opazovati ko v predstavnike ten velikih firm, ka-pr So ),tipali“' na našem razstavnem Koliv0ru ter se zanimali, kako in po iti t° Znamo prodajati itd. Ni se ču-pre temu zanimanju, saj se je Iskra sei^tavila na tem specializiranem bosf 2 več aduti: kvaliteto, prisot-vai i0 v Prvi vgradnji pri drugih proiz-KQ.|.^di avtomobilov v Evropi, prila-knt •1Vostj° ter seveda z nižjo ceno, ducin- držij° Bosch, Magneti Marelli, ■ t-etlier in drugi svetovno znani pro-aalci tovrstnih izdelkov. ^J^zpodbudno priznanje za Iskro je
Obvestilo
, Ob praznovanju dneva Iskre in eva borca bomo organizirali likov-jj, razstavo. Vabimo člane SOZD jo, m njihove svojce, ki se ukvarja-L z likovno dejavnostjo, da do kon-
0	maja 1984 prinesejo svoja dela, premljena za razstavo, v Iskro
1	zadnjo šolo v Kranju, Savska loka Oožetu Volariču).
li, Razstava bo v PPC Iskra v Ljub-.!■ Otvoritev bo v petek, 29. lUnUa ob 13.
Nasvidenje ob otvoritvi! redsednik društva likovnikov Iskre Jože Volarič
Avtoelektrika" je našla prostor na ovitku kataloga.
Samo na podlagi samoupravnih spora-baviM-0 cenaR j'h sklepa posamezni do-n I s svoj° dvotretjinsko večino kupcev ^Posamezni izdelek ali skupino izdelkov. laL. Ustrezne podlage za take sporazume Sp ° s*u^'j° tudi obstoječi samoupravni l(at a.?Urni o združevanju dela in sredstev s rimi se trajno urejajo medsebojna ra-.rJa med
reprodukcijsko povezanimi
• Imam ozu ali izpolaf iača - -g3 PO - 2a urejanje cen.
sUh' v ■	icpiuuuKuijsKo povezanimi
neJ'Itnamo pa tudi sporazume o skup-tju 'lzvozu ah uvozu in skupnem ustvarja-
t3nt ;	-iv vivtivzvuju vviiv mvu ivvvpv-
prnl0n>.in njegovih 2/3 kupcev — finalnih totalVa*alCeV — P° količini ali vrednosti in
So t .razP0laganju z devizami in druge, ki Iggjajuoga pomena ter kot taki tudi pod
—-»uuinuusinji so v ro SKupino ozi-Pvr;? lak način oblikovanja cen neposredno cjn,5en' kabli, akumulatorji in elektromedi-tačik’ aParat' in naprave. Posredno pa se v ta sest oblikovanja cen uvrščajo tudi še vsi Ha Vni ^e*'’ pribor in oprema, ki se uporab-str0Pri Proizvodnji izdelkov iz panog 0114 Ho R^ra^tja, 115 prometna sredstva in Sp araluo 117 električni aparati in naprave. Razumno še določajo cene med koope-
gizv^j
s k , v 1. vgradnji kot tudi za rezervne dele 1(0 er'mi oskrbujeta trg oba, proizvajalec V t P°nct in proizvajalec končnih izdelkov. HS i ??Cm Je'torej uvrščena vsa proizvodnja 'ato 1 ■	21 sestavnih delov električnih apa-
din v ln naprav, sestavnih delov za gospo-ItiČrfh aParate v BS 117—40 in tudi elek-dl j "^sestavnih delov za prometna sredstva
bpfatnoupravni sporazum o cenah naj vse-udeležence, namen sklenitve, spora-čle I10 oblikovanje cen, podrobnejša raz-v ^nitev zakonskih meril za oblikovanje cen va .osnjem letu; rok uporabe novo obliko-pj cen, razmerja cen med 1. in 11. vgrad-filpa °bveznosti udeležencev sporazuma pjj, e vtste in količine (vrednosti) ter dina-vah.e	'n morebitne prednosti v doba-
pa ’ določila c veljavnosti cen oblikovanih in P^lagi tega samoupravnega sporazuma “Cin sklepanja sporazuma, j. l3 predpisana dokumentacija (glej po-dn« nei? v 8- točki Sklepa ZSZPC) se mora na av'ti le ZSZPC, najmanj 30 dni pred nih eravano uporabo novih cen, oblikova-Ceriah PO<**a8' samoupravnega sporazuma o
p Pr' oblikovanju cen za nove proizvode in "le? Voc*e’ ki se prvič proizvajajo v posa-
1 TOZD je tokrat narejena kakovostna
razlika. Še naprej se zadržujejo na enaki ravni cen, cene za izdelke, ki niso novi za jugoslovanski trg. Medtem se z novim načinom oblikovanja cen za izdelke, ki so plod domačega znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela, z nekoliko višjimi cenami omogoča nadaljni tehnično-tehnološki razvoj, ki temelji na domačem znanju. Cene za take izdelke se uravnavajo po podobnih ali sorodnih izdelkih za katere cene že obstajajo iz domače proizvodnje ali uvoza. Na tako raven pase vkalkulirajoproporcionalni stroški dela in sredstev, vloženi v razvoj in produkcijska sredstva (orodja) za proizvodnjo teh izdelkov. Za take izdelke je potrebno upoštevati določila iz odloka kaj se šteje za novi proizvod in pridobiti pozitivno mnenje pristojnega organa splošnega združenja kamor se uvršča OZD.
Za posodobitve (»modifikacije«) lastnega proizvodnega programa, licenčno proizvodnjo in proizvodnjo iz mednarodnih kooperacij pa še naprej velja raven cen le do ravni cen že obstoječih enakih, podobnih ali sorodnih izdelkov svojih lastnih ali iz proizvodnje drugih proizvajalcev.
Oproščeni pa so. adminstrativnih nalog oblikovanja cen vsi tisti proizvodi in storitve, ki se proizvajajo oziroma opravljajo na podlagi:
—	specifičnih naročil in zahtev kupcev,
—	individualnih naročil kupcev in
—	javnih natečajev
saj se z a te cene dogovorijo in jih s pogodbo utrdijo neposredno zainteresirani udeleženci — proizvajalec in kupec. Seveda se to nanaša na izdelke uvrščene v seznam po 4. točki odloka ZIS, medtem ko je v sklepu ZSZPC ta del oproščen pod pogojem, da se proizvodnja ne opravlja serijsko temveč resnično individualno.
Poleg tega so OZD za panoge naštete v 2. in 3. točki sklepa ZSZPC, oproščene administriranja pri oblikovanju cen za tiste izdelke in storitve, katerih prodaja se opravlja med TOZD znotraj delovne ali sestavljene organizacije združenega dela. Seveda pa morajo biti te dobave urejene v skladu z določbo 13. člena »Zakona o cenah«.
S sklepom ZSZPC je predpisana tudi vsa potrebna dokumentacija — postopek za oblikovanje cen in obveščanje pristojne skupnosti za cene o novih cenah. Ta sklep določa enake postopke za zvezno kot tudi republiško in občinsko pristojnost. To naj bi omogočilo enotni vpogled v gibanje rasti cen
in izključilo regionalna nesorazmerja med cenami enakih ali podobnih izdelkov, ki se proizvajajo v različnih republikah.
Za večino osnovnih podatkov s katerimi se obvešča pristojne skupnosti za cene o novih višjih cenah, je kot sestavni del sklepa ZSZPC objavljen tudi obrazec v katerega oblikovalci cen vpišejo vse potrebne podatke o cenah. To bo tako OZD kot skupnostim za cene olajšalo delo in omogočilo hiter vpogled v dostavljeno obvestilo o cenah.
Obvestilo o cenah pa niso samo podatki vsebovani na posebnem obrazcu, ki so posebej navedeni v 4. točki sklepa ZSZPC, temveč tudi obrazložitev uporabe meril iz zakona oziroma odloka ZIS, ki se pošiljajo, skupaj z obvestilom v dveh izvodih. Poleg tega je potrebno o cenah razpravljati na pristojnih samoupravnih organih in o oblikovanih cenah sprejeti ustrezen sklep, ki se dostavi skupaj z obvestilom o cenah.
Kadar dokumentacija obveščanju pristojne skupnosti ni popolna, ima pristojna skupnost pravico zahtevati dopolnitev, ki jo pa mora opraviti OZD v 8 dneh. Sicer, če tega ne opravi, se šteje, da obvestilo ni bilo predloženo in torej tako oblikovanih cen ni mogoče uporabiti.
Razvrstitev elektroindustrije Jugoslavije v osnovne tri načine oblikovanja cen je naslednja:
—	na podlagi samoupravnih sporazumov o cenah se bo oblikovalo približno 28 % vrednosti proizvodnje; vse v zvezni pristojnosti,
—	oblikovanje cen, katerih uporaba je možna šele 30 dni po odposlanem obvestilu o en ah pristojnim skupnostim za cene iz zvezne pristojnosti cca 6% vrednosti elektroindustrije in 5 % iz republiških pristojno-sti,
—	oblikovanje cen, katerih uporaba je možna takoj nato pa sledi obveščanje pristojnih skupnosti za cene najkasneje v osmih dneh; iz zvezne pristojnosti cca 50% in iz republiških pristojnosti cca 12%.
Tako vidimo je elektroindustrija po vrednosti dokaj ugodno razvrščena. Seveda so vsi pomembni reprodukcijski materiali uvrščeni ali na sporazumevanje ali na 30 dnevno obveščanje pred uporabo novih cen. Glavnino 8 dnevnega naknadnega obveščanja pa predstavljajo tiste skupine, ki so že sicer oproščene tudi tega obveščanja, saj.se proizvajajo in dobavljajo na podlagi, individualnih naročil ali javnih natečajev.
(Dalje prihodnjič)
,JSoseda‘‘na sejmu v Barceloni: Bosch in Iskra.
Ogled proizvodnje
V dneh pred prvomajskimi prazniki so obiskali TOZD Avtomatske in varilne naprave delovne organizacije Avtomatika učenci šestega razreda osnovne šole Riharda Jakopiča iz Ljubljane.
Obiski delovnih, oz. temeljnih organizacij sodijo v program seznanjanja učencev osnovnih šol z razUčnimi profili poklicnega usmerjanja.
Avtomatika je bila že tretja delovna organizacija, ki sojo obiskali. Pod vodstvom Draga Gmdna in Marka Klemenška so si ogledali strojno delavnico, montažo in merilnico ter z zanimanjem prisluhnili razlagi. V eni uri se niso uspeli pomeniti o vsem, kar je osnovnošolce zanimalo. Razredničarka, Irena Rejc je ob končanem ogledu izrazila željo, da za prihodnje leto pripravijo v kadrovskem področju delovne skupnosti program, na osnovi katerega se bodo učenci lahko podrobneje seznanili s posameznimi poklici in proizvodnim procesom.
SOZD ISKRA IZOBRAŽEVALNI CENTER, LJUBLJANA
razpisuje STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE na temi:
Vedenje udeležencev v industrijskem mednarodnem trženju
Temelji vodenja in upravljanja v organizacijah
Temi sodita v prvi sklop specialističnega in periodičnega strokovnega izpopolnjevanja, ki je namenjeno vsem direktorjem tržnih področij in vodjem sektorjev v izvozni dejavnosti Iskre, poslovodnim delavcem, svetovalcem, kakor tudi direktorjem poslovnih enot Iskre v tujini ter vodjem komercialnih OZD v delovnih organizacijah Iskre, ki hočejo postati uspešnejši v mednarodnem trženju s poznavanjem različnih organizacijskih sistemov in psihoilogije trženja.
VSEBINA:
1.	Temelji upravljanja in vodenja v organizacijah
2.	Vedenje udeležencev v industrijskem mednarodnem trženju
3.	Poslovni primer
4.	Skupinska razprava o problemih upravljanja.
5.	Pogledi na upravljanje tujih podjetij.
VODJI PROGRAMA: dr. Mitja Kamušič dr. Stane Možina
ČAS IN KRAJ:
S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli dne 22. 5. 1984 ob 8. v hotelu Transturist Škofja Loka. Zaključek seminarja predvidevamo 26. 5. 1984 ob 14.
CENA: V ceno 9600 din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci v svojih TOZD, oz. DSSS.
PRIJAVE:
Prijavnice pošljite najkasneje do 19. 5. 1984 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3/Xl.
Podrobnejše informacije lahko dobite pri Jerneju Velkavrhu, koordinatorju programa, tel. št.: 061/213-213, int.: 13-82.
SOZD Iskra Izobraževalni center Ljubljana	,
V skladu s programom zagotavljanja kakovosti elektronskih elementov po sistemu IS 9000 v Iskri, sklepom KPO SOZD Iskra in področnega kolegija za kakovost o uvajanju tega sistema,
razpisujemo STROKOVNO USPOSABLJANJE po programu:
Izvajanje sistema IS 9000
v času od 23. — 25. 5. 1984
Strokovno usposabljanje je namenjeno glavnim kontrolorjem in vodjem preizkusnih laboratorijev ter njihovim namestnikom v sistemu IS 9000.
Sistem za zagotavljanje kakovosti elektronskih elementov IS 9000, (skrajšano sistem IS 9000) je sistem elektronskih elementov ocenjene kakovosti, temelji na osnovah, ki so v celoti prevzete iz ustreznih mednarodnih sistemov in pospešuje Iskrin Izvoz elementov višjega kakovostnega razreda. Glavni kontrolor s svojimi pooblaščenimi sodelavci je organizator in nosilec sistema IS 9000 v organizaciji združenega dela, ki proizvaja elektronske elemente ter mora zato temeljito obvladati vse podrobnosti sistema IS 9000. To znanje pridobi na tem seminarju.
VSEBINA:
L Osnove sistema IS 9000 Razvoj in vspostavitev sistema
Zagotavljanje kakovosti elektronskih elementov po IS 9000
Zgradba zagotovitvenih standardov
Organizacija in funkcioniranje sistema
2. Postopki ocenjevanja kakovosti
Naloge proizvajalcev elementov
Kvalifikacijska odobritev elementov
Splošne zahteve za kontrolo
Kontrola kakovostne ustreznosti
Sistem spuščanja v prodajo
Overjeni zapisi o preizkusih
VODJA PROGRAMA:
Zoltan ZEMLJIČ, ing. Iskra IEZE, DSSS, Ljubljana ČAS IN KRAJ:
S programom strokovnega usposabljanja bomo pričeli 23. 5. 1984 ob 9. v hotelu Transturist, Škofja Loka. Zaključek seminarja predvidevamo 25. 5. 1984 ob 16.
CENA strokovnega usposabljanja:
V ceno 7.400 din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci v svojih TOZD oz. DSSS.
PRIJAVE:
Prijavnice pošljite najkasneje do 19. 5. 1984 na naslov : SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3-XI.
Podrobnejše informacije lahko dobite pri vodji programa Zoltanu Zemljiču, tel. št.: 061/576-231, ali pri vodji področja kakovosti v vaši DO.
DO - AVTOMATIKA
Seminar za argentinske strokovnjake
V času od 9. do 13, aprila je skupina strokovnjakov iz delovne organizacije Avtomatika, ki jo je vodil Drago Podlogar, svetovalec poslovodnega odbora za izvoz sistemov, na povabilo Ferrocarriles Argentinos organizirala 5-dnevni seminar za strokovnjake argentinskih železnic. Cilj semi-naija, na katerem so sodelovali oz. so mu pristostvovali tudi predstavniki Minela, Rudnapa, Rade Končarja in Jugoslovanskih železnic, je bil, da podamo tehnične informacije o dosežkih jugoslovanske industrije na področju sistemov in tehničnih sredstev integralnega železniškega transporta.
RAZGOVOR Z RUDIJEM JANČARJEM, ISKRE
ENIM IZMED PIONIRJEV
»Rudi, na delo!«
Rudi Jančar je letos dopolnil 70 let. Tudi v Iskri smo se spomnili .njegovega visokega življenjskega jubileja in ga povabili na prijateljski klepet, saj ima Rudi Jančar nemalo zaslug za razvoj Iskre, kajti bil je eden izmed ustanoviteljev 1EV - Instituta za elektrozveze, ki se je leta 1961 priključil podjetju Iskra in pomenil zanjo trden razvojni potencial.
Zato smo ob tej priložnosti, med njegovim obiskom v Iskri, zaprosili Rudija Jančaija za kratek razgovor, na katerega se je jubilant ljubeznivo odzval.
Celotni program je bil razdeljen na tri tematske in tehnološko zaokrožene pakete:
—	kontaktna mreža in napajanje elektrificiranih železniških prog,
-	signalno-varnostna tehnika, daljinsko vodenje prometa in električne vleke ter telekomunikacijski sistem.
Predstavniki argentinskih železnic so se s tehniko in tehnologijo jugoslovanske industrije na omenjenem področju že delno seznanili ob priliki delovnega obiska Avtomatike v preteklem letu. Skupina, ki jo je vodil Eugenio Giles, direktor področja za koordinacijo elektrifikacije, si je ogledala del proizvodnje v Stegnah, ljubljanski dispečerski center za progo Ljubljana—Jesenice ter ranžirno postajo v Zalogu.
Znano je, da so jugoslovanske železnice v zadnjih dveh desetletjih vložile ogromna sredstva v modernizacijo svojega železniškega omrežja in voznega parka. Kompleksna modernizacija je bila izvršena na magistralnem delu obstoječega železniškega omrežja v skupni dolžini cca. 2500 km, na novo pa je bilo zgrajenih in najsodobneje opremljenih cca. 1000 km železniških prog. Poleg generalne rekonstrukcije je domača industrija na moderniziranem in novo zgrajenem železniškem omrežju zgradila moderne sisteme za elektrifikacijo, za varnost in vodenje prometa ter dobavila železnici sodoben vozni park (preko 200 električnih lokomotiv in cca. 60.000 vagonov).
Velike uspehe je zabeležila tudi v izvozu, saj je samo v obdobju zadnjih let izvozila preko 5.000 vagonov (Brazilija, Poljska, Iran), 180 električnih lokomotiv (Romunija) in opremila s signalnimi in telekomunikacijskimi sistemi ter sistemi za elektrifikacijo prek 1.000 km prog (Turčija, Grčija, Bolgarija). Omenjene izvozne posle si je pridobila v ostri mednarodni konkurenci z najbolj znanimi svetovnimi proizvajalci teh naprav in sistemov. Pri tem si je pridobila ogromno znanja in izkušenj tako v proizvodnji kot projektiranju, montaži in vzdirževanju.
S svojim znanjem ter proizvodnimi in kadrovskimi potenciali je sposobna sprejeti in izvesti najzahtevnejše projekte kompleksne modernizacije železniškega omrežja po principu „ključ v roke“ ter usposobiti posluževdno in vzdržeVdno osebje železnice, da lahko z novimi tehničnimi sredstvi uspešno opravlja svoje naloge. Vse to je jugoslovanska	industrija	pripravljena
prenesti na argentinske železnice in pri tem	maksimalno vključevati
njihovo industrijo, ki bi bila na ta način sposobna postopoma prevzemati vse več proizvodnih in storitvenih aktivnosti pri izvajanju modernizacije argentinskih železnic, k čemur nameravajo pristopiti.
Iz omenjenih razlogov so bili v podanih referatih zajeti vsi tehnični
DO AVTOELEKTRIKA
Proslava 1. maja
Zadnji delovni dan v letošnjem aprilu so zaposleni iz »dvoriščnih16 TOZD m DSSS novogoriške Iskre — Avteelek-trike zaključili z delom nekoliko prej kot običajno. Iztekajoče minute delovnega dne so doživeli skupaj ob dvoriščni zelenici, pred slavnostno okrašeno tribuno, pripravljeno' za izvedbo proslave v čast bližajočih se praznikov, 27. aprila, ustanovitve osvobodilne fronte in 1. maja, praznika dela.
To je bila res veličastna proslava, ki so jo pripravili mladi iz te delovne organizacije. Pričela jo je mlada delavka Bogdana Prinčič z besedami Lenina: »Najdražje kar ima človek je življenje. 11 Nato je pred mikrofon povabila mlade kulturne umetnike iz šempeter-
sistemi, ki so potrebni za realizacijo programa elektrifikacije argentinskih prog. Obširno materijo je bUo potrebno podati v zelo skrčeni obliki. Med 120 slušatelji, kolikor se jih je udeležilo seminaija, je vladalo izredno zanimanje. Na številna, zelo vsebinska vprašanja so predavatelji odgovarjali zadnji dan, ko so ob svečanem zaključku vsem udeležencem, strokovnjakom argentinskih železnic, študentom tehnične fakultete in predstavnikom argentinske industrije za proizvodnjo železniških naprav in sistemov tudi predali diplome. V znak zahvale so diplome prejeli tudi vsi jugoslovanski predavatelji. Hkrati je Drago Podlogar v imenu jugoslovanskega konzorcija povabil argentinske strokovnjake na specializacijo v Jugoslavijo, kar naj bi še poglobilo njihovo poznavanje tehničnih dosežkov jugoslovanske industrije in prispevalo h kontinuiteti akcij.
O poteku in zaključnem delu seminarja so poročali tudi vodilni argentin-
ski časopisi.
ŠD.
Kako M na kratko orisali razvojno pot tega instituta in s tem tudi razvojne zametke Iskre?
Gotovo so bili časi tedaj povsem drugačni. Ljudje so bili delovno zagnani, polni zdravega entuzijazma in žeje po napredku. Ob tem pa smo imeli ob zametkih tega instituta še srečo, da nas je lahko bi rekel vodil in usmerjal sam Kidrič. Zanj je bilo značilno, da je znal zahtevati od ljudi, da je znal postavljati zelo konkretne naloge, da pa je znal nuditi tudi trdno oporo. Seveda pa je tako zaupanje pomenilo tudi trdno obvezo nalogo izpolniti. Če si zgrešil in zaupanje zapravil, si to storil za vedno. Sicer pa taka načela v svetu veljajo še danes.
Sicer pa smo bili vsi zeleni novinci, in večina je mislila, da je znanje moč kar kupiti. Tako smo za nakup znanja oz. tehnologije dobili tudi sredstva. Vendar smo kmalu ugotovili, da tehnologijo za naše razmere moramo razviti kar sami, saj nam razviti svet ni ponudil tistega, kar smo od njega pričakovali. Zato smo se te naloge lotili sami. In šele kasneje smo ugotovili, da je bila to edino prava pot, saj tudi tujih licenc ne bi mogli kupovati, če
Poslovanje Feritov v prvem trimesečju označujeta dva ekstrema
Prvo trimesečje v poslovanju naše temeljne organizacije označujeta dva ekstrema: povečanje proizvodnje, produktivnosti in izvoza na eni strani, na drugi pa finančni rezultat, ki je slabši od lanskega prvega kvartala, je povedal direktor TOZD Feriti Dušan Dolničar.
Fizični obseg proizvodnje je dosežen s 26 % letnega plana, kar je v primerjavi z lanskim rezultatom v prvem trimesečju za 37 % več. Produktivnost je kljub 17 % povečanju števila zaposlenih narasla za 21 %. Celotni prihodek je za 60 % večji od lanskega v tem obdobju in je že dosegel četrtino letnega plana.
Izvoz v dolarjih je večji skoraj za polovico, v dinarjih pa za 227 %. Porabljena sredstva beležimo z indeksom 189, material in energijo pa z indeksom 215 glede na lanski prvi kvartal.
Temu primeren je dohodek, ki raste komaj s 27 % in je letni plan dosežen s 23 %. Vzrok temu so visoka porablje- \ na sredstva, cene na domačem trgu ne pokrivajo stroškov. Ugodna rast dolarja preprečuje slabši rezultat.
Poslovnega sklada je le 63 % lanskega. Pri tem smo z večjim indeksom kot izvoz povečali uvoz, ker uvažamo, tudi surovine, ki smo jih lani še dobivali doma.
Odlično smo dosegli povečanje proizvodnje, ob tem pa se postavlja vprašanje, ali je to smiselno pri takih relacijah stroškov in prodajnih cen na domačem trgu.
Delež izvoza v celotnem prihodku za prvi kvartal je porasel na 40 %,plan konvertibilnega izvoza je dosežen že z 28 % letnega plana — polovico večji izvoz, kot lani. Kljub vsem uspešnim prizadevanjem in ugodnim kazalcem v proizvodnji, izvozu, produktivnosti ostaja finančni rezultat tega slabši od lanskega prvega kvartala.
ske osnovne šole, učenke in učence 8 B razreda, ki so izvedli čudovit recital, vezan na Praznik dela. Delavke in delavci so jih nagradili z burnim aplavzom.
V imenu družbenopolitičnih organizacij je kolektiv pozdravil in čestital k bližajočim se praznikom predsednik konference OO sindikata Miloš Vodopivec, glavni direktor Peter Mivšek pa je spregovoril o letošnjih dobrih rezul-
Ijševanju nekaterih Še neurejenih odnosov med temeljnimi orgamzaci-jami. Govor je zaključil z iskrenimi čestitkami za praznik dela, 1. maj.
Na vseh dosedanjih proslavah ob večjih praznikih so nastopili tudi recitatorji iz vrst mladinske organizacije Avtoelektrike. Tradicija je tudi tokrat obveljala, zbranim sta se z recitalom predstavila Anita in Branko iz tovarne malih zaganjalnikov, veličastno prosla-
Predsednik sindikata in glavni direktor pozdravljata kolektiv.
Alenke Saksida s tremi lepo ubranimi pesmimi, nad tem zborom, v katerem je domala polovica Iskrašev, pa fina Avtoelektrika pokroviteljstvo, ^
ne bi pred tem v lastnih laboratorijih ugotovili, kaj v resnici potrebujemo.
Ko smo odločitev o tem, da bomo raziskovali sami, povedali tov. Kidriču, mi je dejal: »Rudi, na delo!11 To je bil moto zame še dolga leta poslej.
Seveda smo moderno tehnologijo lahko začeli razvijati le zato, ker smo imeli v Sloveniji pravzaprav že zelo razvito tehnično inteligenco, ki se je že v pogojih NOB, organizirana v čvrsto celoto prekalila v najtežjih nalogah. Že v letih 1941/42 smo namreč na okupiranem ozemlju začeli s prvo radiodifuzno postajo Kričač ter razvili vzdrževalne in izdelovalne kapacitete za radijsko opremo, vrsto sprejemnih in oddajnih postaj ter še vrsto drugih dejavnosti. Prav ti raziskovalci so bili, lahko bi dejali, kvas, ki se je vse vojno razdobje razraščal in dosegel dimenzije, za katere bi v mirnem času potrebovali desetletja.
Prav na teh kadrih smo v povojnem obdobju s svojim delom in zanosom nadaljevali v dneh povojne obnove. In prav na teh ljudeh je zrastla tudi Iskra, na njih so slonele vse javne civilne in vojaške službe zvez in seveda tudi IEV, ki mu je tov. Kidrič zaupal odgovorno nalogo zgraditi domačo telekomunikacijsko industrijo na pretežno lastni surovinski bazi — kar pomeni na domačem razvoju in proizvodnji elektronskih sestavnih delov.
Rudi Jančar.
S tem sva že pri prispevku IEV v konkretni izgradnji slovenske in jugo; slovanske elektroindustrije. Kaj o' povedali o tem?
Po tolikih letih intenzivnega dela, pa tudi pozabe, je zelo težko v neka] besedah prikazati objektivni dele/ tega kolektiva. Vsekakor bi se ob t6J priložnosti že v uvodu spomnil Kidričevih besed, da ima vsaka doba svoje junake. Tudi ti ljudje, ki so začenjali z oranjem tako nove ledine so bili.
Seveda pa se je vse razvilo in raslo iz potreb. Ustanovitev IEV je bila direktno povezana s potrebami osrednjega političnega vodstva, gospodarske operative in planske službe. Tov-Kidrič je kot predsednik zveznega gospodarskega sveta in zvezne planske komisije svoje zahteve postavljal določno in konkretno, vključujoč s posebno ostrostjo komponento časa-
Totalna gospodarska blokada države v letih 1948-50, kar zadeva možnost nabave telekomunikacijska opreme in materiala, je vse nas posta-
(Nadaljevanje na 7. strani)
Pevski zbor „Ciril Silič" je pel na proslavi.
Razpis
Srednja šola tehniških strok Litostroj, Ljubljana, Djakovičeva 53 bo v šolskem letu 1983/84 vpisovala odrasle v:
1.	SKRAJŠANI PROGRAM OBDELAVA KOVIN IN UPRAVLJANJE STROJEV, SMER OBDELOVALEC KOVIN
To je program, po katerem se izobražujejo udeleženci za raznovrstna dela v kovinarski industriji, ki so značilna za poklice II. zahtevnostne stopnje: ročna obdelava kovin, manj zahtevna in serijska obdelava kovin na stružnicah, frezalnih, pehalnih, vrtalnih, brusilnih strojih, na stiskalnicah in drugih obdelovalnih strojih, priprava materiala, lansiranje polizdelkov ali izdelkov, manj zahtevna montaža kovinskih elementov, montaža inštalacij, strežba polavtomatskih in avtomatskih strojev.
Izobraževanje obsega predvsem teoretični del v dveh semestrih, to je eno šolsko leto. Pri praktičnih znanjih ugotavljamo doseženo stopnjo usposobljenosti vsakega udeleženca in organiziramopraktični pouk po potrebi, kar lahko za toliko podaljša čas izobraževanja. Zaključnega izpita ni. Predmetnik obsega naslednje predmete: slovenski jezik in književnost, umetnostno vzgojo, matematiko, naravoslovje, družboslovje, zdravstveno vzgojo, osnove tehnike in proizvodnje, tehniško risanje s strojnimi elementi m strojeslovjem, organizacijo in ekonomiko dela in tehnologijo.
Pouk bo potekal prilagojeno življenjskim in delovnim izkušnjam udeležencev izobraževanja, predmeti ne bodo razporejeni vsi hkrati.
V	program se lahko vpišejo kandidati, ki imajo najmanj 6 razredov osnovne šole.
Po uspešno zaključenem izobraževanju prejme udeleženec javno veljavno diplomo
(spričevalo) z nazivom programa obdelava kovin in upravljanje strojev ter smeri obdelovalec kovin: Udeležencu je omogočena kasnejša vključitev v zahtevnejši program srednjega izobraževanja.
2.	SREDNJI PROGRAM KOVINARSTVO IN STROJNIŠTVO, SMER OBLIKOVALEC KOVIN
Po tem programu se izobražujejo udeleženci za značilne poklice strugar, orodjar, rezkalec, brusilec, vrtalec, strojni mehanik in tehniški strojni risar, to je za dela IV. stopnje zahtevnosti.
Izobraževanje obsega predvsem teoretični pouk v štirih semestrih, to je dve šolski leti in na koncu ni zaključnega izpita. Pri praktičnih znanjih ugotavljamo doseženo stopnjo usposobljenosti vskega udeleženca in organiziramo praktični pouk po potrebi, kar lahko seveda za toliko podaljša čas izobraževanja. Predmetnik obsega naslednje predmete: slovenski jezik in književnost, umetnostno vzgojo, tuj jezik, matematiko, fiziko, biologijo, kemijo, samoupravljanje s temelji marksizma, zgodovino, geografijo, zdravstveno vzgojo, osnove tehnike in proizvodnje, tehniško risanje s strojnimi elementi, energetiko z energetskimi napravami, mehaniko, gradiva, organizacijo in ekonomiko dela, tehnologijo.
Pouk bo potekal prilagojeno življenjskim in delovnim izkušnjam udeležencev izobraževanja, predmeti ne bodo razporejeni vsi hkrati.
V	program se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno končali vseh 8 razredov osnovne šole.
Po uspešno zaključenem izobraževanju prejme udeleženec javno veljavno diplomo (spričevalo) z nazivom programa kovinastvo in strojništvo ter smeri oblikovalec kovin. Udeležencu je omogočena kasnejša vključitev v nadaljnje izobraževanje.
Splošna pojasnila:
Oba programa veljata enako za mladino in odrasle, vendar se izvajata za odrasle prilagojeno njihovim izkušnjam. Udeleženec se bo učil tisti tuj jezik, ki se ga je učil že v osnovni šoli (po programu pa je namenjen tujemu jeziku le en semester).
Pouk bo potekal v popoldanskem času v šoli, oz. izobraževalnemu centru, delno pa bodo uvedene seminarske oblike dela in samoizobraževanje. Zato tudi ne bodo v šoli na urniku prav vsi predmeti v enaki teži, temveč najbolj poudarjeno predvsem tisti, ki zahtevajo največ razlage in delo v šoli, in pri katerih to zahteva slabše predznanje udeležencev.
NADALJEVALNI PROGRAM OBRATNI STROJNI TEHNIK
V	tem programu bomo izobraževali udeležence v smeri tehnolog za dela V. stopnje zahtevnosti. Izobraževanje traja 2 leti.
V	program se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno končali poklicno kovinarsko šolo ali bodoči že novi progatn usmerjenega izobraževanja kovinarstvo in strojništvo — eno od smeri: oblikovalec kovin, vzdrževalec vozil in strojev, preoblikovalec in spa-jalec kovin, finomehanik). Poleg tega je pogoj najmanj eno leto delovnih izkušenj na enem od kovinarskih poklicnih področij, ki jih obsegajo navedene smeri.
Predmetnik obsega predmete: slovenski jezik in književnost, tuji jezik, matemari-ko, računalništvo, fiziko, samoupravljanje s temelji marksizma, strojne elemente, energetiko z energetskimi napravami, tehnologijo. Pouk bo potekal v popoldanskem času v šoli oz. izobraževalnem centru, prilagojeno predznanju ter delovnim in življenjskim izkušnjam udeležencev.
Po uspešno zaključenem izobraževanju prejme udeleženec javno veljavno diplomo (spričevalo) z nazivom programa obratni strojni tehnik in smeri tehnolog: Udeležencu je možna vključitev v nadaljnje izobraževanje.
Prijave sprejema tajništvo šole. Kandidati morajo predložiti dokazila o prejšnji izobrazbi. Pouk se bo pričel 1. septembra 1984. Za informacije se obrnite na predstojnika izobraževalnega centra, Alberta Mažgona (teiefon 556 021 — interno 474).
»Rudi, na delo!«
(Nadaljevanje s 6. strani)
v^a v podoben položaj, kot smo ga Poznali iz vojnih dni. Prisiljeni smo blli improvizacije v sami konstrukciji lzdelka, Kakor tudi v sredstvih za pro-•zvodnjo. Le-tem so praviloma kos le ^jemno požrtvovalni in iznajdljivi Judje. Ljudski element se je v pravem P°menu besede zagrizel in dosegel Uspehe, ki še danes odmevajo.
Naj navedem le nekaj konkretnih ^zultatov, doseženih v dobrem deset-letju obstoja instituta:
1.	Kot prava proizvodna enota IEV s° nastale telekomunikacije na Prža-nu> kjer je stekla proizvodnja radijskih 111 TV sprejemnikov, večkanalnih naPrav, za žični prenos, membran in kočnikov.
2.	Sledili so obrati za proizvodnjo ^stavnih delov:
—	uporov in potenciometrov v Šentjerneju,
~ papirnih in sijudnih kondenzatorjev v Semiču,
—	permanentnih magnetov v Šiški,
—	feritov v Šiški,
—	žarnic v Kotnikovi ulici in
—	keramičnih kondenzatorjev v
Omarjih.
3.	Odprli smo obrate za elektron-aparature in sicer:
~ tovarna elektronskih instrumentov v Horjulu
—	tovarna radijskih sprejemnikov v Rezani (kot podružnica telekomu-oikacij);
7- tovarna elektrolitnih kondenzatorjev v Mokronogu (podružnica telekomunikacij)
~ obrat keramičnih kondenza-'otjev v Žužemberku ter
tovarna polprevodnikov v Trbov-
4.	Na samem institutu:
—	se je nadaljeval razvoj za vse dislocirane obrate, v katerih so že bili zastavljeni prvi zametki lastnega razvoja,
—	je več let tekla maloserijska proizvodnja galvanskih elementov za meteorološke balone,
—	so se izoblikovale zelo uspešne razvojne grupacije za razvoj in maloserijsko proizvodnjo elektronskih naprav, brezžičnih naprav za kratke valove, ultrakratke valove ter mikrovalove, usmerjene zveze — z razUčnimi modulacij sidrni metodami.
Zelo uspešno še je uveljavil oddelek za televizijo, razvil je celotno študijsko snemalno garnituro, razvil izredno soliden prototip TV sprejemnika, , .Panorama", razvil industrijski TV sistem ter sistem za podvodno TV snemanje.
Dosegli smo nesporni primat pri uveljavljanju TV v Jugoslaviji. Izdelana je bila prva resna študija o nujnosti izvajanja in razvoja TV v državi;
—	navezali smo nadvse uspešne stike z inozemskimi instituti ter podjetji;
—	bili smo pionirji sodelovanja z jugoslovansko elektronsko industrijo ter iniciatorji sodobnega prognozira-nja razvoja tehnike pri nas;
— Bili smo glavni iniciatorji za organizacijo prvega specializiranega sejma ..sodobna elektronika" v Ljubljani na Tabom;
—	bili smo prvi v Jugoslaviji, ki smo načrtno otvarjali proizvodne obrate v gospodarsko nerazvitih področjih; imeli smo v letih 1952-56 največjo koncentracijo inženirskega kadra v državi;
—	bili smo najmočnejši pri uvajanju znanosti v proizvodnjo
Križanka za razvedrilo
VODORAVNO: 1. starešina, 9. RtrokovnjBk za oblikovanje prostora, starorimski založnik in mecen i^jiževnosti, 11. prvi in drugi samo-vSsnik, 12. ime indijskega politika ^strija, 13. ameriški fizik, kije 1879 odkril po njem imenovan efekt v elek-ttičnih tokovodnikih, nahajajočih se v ^guetnem polju (Edvvin Herbert, -1938), 15. kemijski znak za “oij , 16. pevec v grški mitologiji, ki je “svojim petjem očaral celo živali, drevja in kamne, 17. ime pesnika Prešer-nai 18. Časopisni oglas, 20. zlat kova-yc, zlatnik, 21. avtomobilska oznaka Makarske, 23. zemljiška posest, ki jo J6 podelil fevdni gospod vazalu vuži-tek, 27. politično gibanje v Italiji oko-
li 1870, 30. poslopje v katerem žive menihi, nune.
NAVPIČNO: 1. levi pritok Labe, ki izvira v Smrečinali, nedaleč od češ-ko-nemške meje, 2. trtni hrošč, 3.
samo v
grški junak pred Trojo, ranljiv peto, 4. bikovo oglašanje, 5. Oliver Twist, 6. kemijski znak za selen, 7. delavec v tkalnici, 8. delavnica umetnikov, zlasti slikarjev in kiparjev, 13. gozdno drevo, 14. ljudski naziv za žensko z izumetničeno zunanjostjo ali vedenjem, 16. slovesna oprava cerkvenih dostojanstvenikov, 17. tjulenj (množina), 18. lep mladenič v grški mitologiji, ljubljenec Afrodite, 19. število, številka, 21. dolenjska jed iz kuhane in pretlačene mešanice krompir-
sultanski Turčiji, 28. Edo Mohorko, 29. avtomobilska oznaka Doboja.
Zavestno smo stremeli, da so bili enako upoštevani vsi člani inovacijske verige. In res je postal institut tovarna tovarn, morda prav zato. In kaj danes, po tolikih letih mislite o razvoju Iskre in njenih delavcih
Naši ljudje so sposobni, to so nam neštetokrat potrdili tudi že razviti. In prav v naši stroki je potrebno izredno široko znanje, predvsem strokovno. Seveda pa so danes povsem drugačne narave, kot smo jih imeli tedaj. Vsem objektivnim pa se pridružuje še ta, da beseda danes ne velja več. Vsekakor pa je treba za večjo možnost prodaje več proizvesti, torej tudi več vložiti. Toda, za to, lahko bi rekli kmečko enostavno. logiko se danes morajo v Iskri boriti. Ob tem se spominjam na prispodobo prof. Pavla Saviča: „Beethoven je igral gluh, jaz pa igram gluhim!" Vedno pa so bili problemi Iskre v malem problemi Slovenije. Tako je danes borba za sodobne ideje in normalne ekonomske pogoje v Iskri prav tako borba za oboje v Sloveniji.
Vendar je Iskra kljub vsemu le korak pred drugimi. Tu mislim predvsem na njeno zavest o potrebi po vzgoji kadrov, pa naj gre za tiste v zunanji trgovini ali pa za RR delavce. In prav na tem sloni njen bodoči razvoj. K temu pa bo treba dodati: več vlagati — saj na principu organskega razvoja sloni Iskrin jutri. In tak organski razvoj je na dobrem programu seveda mogoč!	Mak
Letni
koncert
pevskega
zbora
Iskra
V	soboto, 19. maja 1984, bo v dvorani Iskre na Laborah v Kranju letni koncert mešanega pevskega zbora Iskra. Koncert se bo pričel ob 20. uri, pod vodstvom dirigenta Marka Stude-na. Pevci bodo predstavili program, ki vsebuje borbene, delavske, narodne in umetne pesmi naših in drugih narodov.
V	letošnji sezoni je imel zbor že 6 nastopov, sodeloval bo tudi na letošnji proslavi ob dnevu Iskre in dnevu borca, ki bo 30. junija v Ljubljani. Zbor se v zadnjem času uvršča med boljše
ZAHVALI
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
	2	3	4	5	6	1	8
r—							
ir~					a	11	
5f				ir™	U		
	.		16			-	
		It					
18	19						
20					a	21	22
23		-		uflH	2i		
25				26			
2f		28	29				
r~							
MARKA JERKIČA
se iskreno zahvaljujemo sodelavcem in sodelavkam TOZD Števci in DO Električna orodja za darovano cvetje, izraženo sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti
žena Ivanka in hči Majda.
Ob nenadni izgubi dragega očeta
FRANCA GORJANCA
se v svojem imenu in v imenu družine-Gorjanc zahvaljujem sodelavcem DO Iskra Avtomatika, TOZD Sistemi za izrečena sožalja, darovano cvetje in denarno pomoč
Cvetka Kranjc.
ISKRA — glasilo daiovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elek-tromehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana
— Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar: Mara Ovsenik.
— Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Kibernetika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Milan Krapež (IEZE), Kazimir Mohar (Telemati-ka), Marko Rakušček (Avtoeloktri-ka) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo.
— Naslov: Ljubljana Trg revolucije 3, tel.: 213-213, int.: 34-95 do 34-98 — Tisk: Časopisno-tiskars/o podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za infor-'macije IS SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
ŠIROKA POTROŠNJA
Prisrčno sodelovanje z zamejskimi Slovenci
Tudi letos so se ene od tradicionalnih prvomajskih prireditev, kijih organizirajo člani zamejskega slovenskega kulturnega društva „Briški grič" iz Števerjana udeležili predstavniki sindikalne organizacije Široke potrošnje. Tudi letos — kot že nekaj let zapored — je bil to spominski pohod na poti dveh spomenikov NOB; e 'en stoji v
zbore, kar dokazujejo nastcj narevi-jah pevskih zborov in poma ibnejših Kulturnih in političnih prire vah.
Pol ure pred koncertom >o v avl' na Laborah otvoritev razstave risb in kipov Petra Jovanoviča iz Ddenje Ze-tine.
Ne zamudite teh kulturnih dogodkov!
A. 3
vasici Steveijan na italijanskem ozemlju, drugi pa v vasi Gonjače na slovenski strani.
Letos je s strani Široke potrošnje na pohodu sodelovalo nekaj manj kot petdeset delavcev iz vseh delov te delovne organizacije. Z udeležbo so simbolično podprh nesebična prizadevanja peščice zavednih Slovencev, ki jih od matičnega naroda ločuje državna meja.
Udeležba na eni od prireditev, ki jih KD „Briški grič" vsako leto organizira v počastitev delavskega praznika (tokrat je bilo to 6. maja) sodi v okvi-ru vse tesnejšega sodelovanja sindikata Široka potrošnje in zamejskega kultur-•nega društva, ki se bo na kulturnem, špoitnem in drugih področjih nadaljevalo tudi v bodočem obdobju.
SF
/z tujega strokovnega tiska Japonci na Kitajskem
Tovarna Sanyo je odprla m Kitajskem v provinci Guang-dong šest tovarn, v katerih izdelujejo magnetofone, elektronske ure, svetlobne diode in druge elektronske izdelke. Družba Sanyo je prevzela po pogodbi s kitajsko vlado vso odgovornost za normalno poslovanje na Kitajskem. Obdržala bo dobiček, sama trpela morebitne izgube in plačevala davščine.
Kaoru lue, predsednik Sanyo Co. Ltd.,je povedal da bodo omenjene tovarne m Kitajskem za vzgled naslednjim kooperacijskim pogodbam.
Žabe imajo prednost
Hannov&ska mestna uprava ima, kot kaže, veliko razumevanja za žabe in krastače. Za njihovo zaščito je od sredine aprila letos ponoči zaprta neka cesta, kjer so prejšnja leta tisoče teh živali povozili. Cestna zapora bo sedaj zadostovala, da se bodo žabe in krastače,, zlasti ob deževnem vremenu, brez skrbi potikale na tem močvirnatem terenu.
Edinstveni zvočnik
Nek zahodnonemški radiotehnik, ljubitelj glasbe, je izdelal zvočnik v obliki krogle iz 6 cm debelega železobetona. 150 kg težak zvočnik posreduje nepopačene tridimenzionalne glasove in je po mnenju strokovnjakov presegel vsa pričakovanja. Betonska krogla posreduje frekvence od 40 Hz do 30 kHz. Na vrhu ima krogla odprtino, kjer je akustična leča s frekvenčnim področjem od 2.000 Hz do 10.000 Hz. Ima pa tudi reflektor za frekvence nad 15 kHz.
Elektronski pedal za plin
Razvoj mikroelekttonike vedno bolj posega tudi na avtoelektrično področje. Novost pri avtomobilih je elektronski pedal za plin, ki ima celo vrsto prednosti od sedanjega mehanskega. Funkcije so različne. Od konstantne hitrosti vozila do blokade pred prehitro vožnjo, predvsem pa ponuja E plin udobje in varno vožnjo. Poseben funkcijski blok skrbi tudi za prazen tek z najmanjšo porabo goriva, ki je hkrati povezana tudi z izpušnim katalizatorjem z najmanjšo, že zanemarljivo mero izpušnih plinov.
Poraba energije v svetu
Razporeditev porabe energetskih virov kaže v Zahodni Nemčiji za prvo polletje minulega leta takole sliko: mineralna olja 42,7 %, črni premog 21,7 %, zemeljski plin 16,4 % rjavipretnog 10,4 %, jedrska energija 5,3 %>, vodna energija 2, 6 %, les in drugo 0,9 %. V primerjavi z letom 1982 je najbolj napredovala vodna energija z 11 %, najbolj pa so nazadovala mineralna olja z minus 3,8 % in še bolj jedrska energija z minus 7,1 %.
Biološko uho
V ZDA so razvili biološko uho, imenovano Ineraid. To naj bi omogočilo slabo slišnim 70 % zboljšanje sluha. Umetno uho namreč več kot podvoji funkcijo slušnega živca. Majhen mikrofon za uhlji je povezan z mikroprocesorjem Le-ta preoblikuje glasove v električne impulze in jih prenaša^ na več elektrod v polža v notranjem ušesu, ki je v bližini slušnega živca. Sest žic je pritrjenih na vseh šest delov polža, ki oddajajo normalne frekvence. Dve drugi žici - elektrodi pa sta pritrjeni na mišično tkivo in s teni je zaključen električni krog.
Poskusi so bili uspešni v medicinskem centru univerze v Utah. Osem elektrod so vstavili operativno. Gluhi pa na tak način slišijo le posamezne glasove ali posamezne instrumente Time, New York.
Računalnik v restavraciji
Nedaleč od Tokia si je domislil podjetni restavrater zanimivo novost. Goste, ki pridejo na kosilo ali večerjo, čaka prijetno presenečenje. Na mizi je namreč računalniški terminal, na katerem gostje odtipkajo zaželene jedi in pijače na temelju na zaslonu zapisanega seznamit. Naročeno prinese na mizo natakar. Ob koncu prikaže računalnik tudi nezmotljiv račun.
Računalnik pa ni samo za goste, bolj je namenjen restavrater ju, ki ga sproti opozarja, katerih jedi bo v kuhinji primanjkovalo. Tudi večerni obračun prometa je preprost. Restavracija je vedno polna gostov.
Svetlovodna vlakna
Približno 6.000 km dolg telefonski kabel bodo položili prek Atlantika med krajem Tuckerton v ameriški zvezni državi New Jersev in Penmar-chom na francoski obali S tem se bo izredno povečal telefonski promet in pa podatkovna izmenjava med obema kontinentoma.
Podoben kabel bodo položili tudi med nemškima mestoma Hamburg in Hannover, dolžine 150 km, kjer bo možen istočasen pogovor 57 tisoč telefonskih naročnikov.
Zanimivo je, da bodo svetlobna vlakna izdelali Američani in sicer koncern AT & T za linijo prek oceana, nemškega pa tudi ameriška firma Corning Glass, holandski Philips in podjetje Sumitomo iz Japonske.
Američani, Japonci, Angleži in Francozi potegnejo na leto že pol milijona km svetlovodnih vlaken, medtem ko Nemci sploh še nimajo niti ene tovarne za tovrstno proizvodnjo. Sami Nemci trdijo, da so pri razvoju svetlovodnih kablov zaostali za najmanj tri leta in da bo šefe naslednje leto pričela s proizvodnjo skupna tovarna za steklena vlakna v Berlinu.
Zbral, prevedel in priredil Marjan Kralj
Počitnice V letu 1 984 Delavci Iskre POPUST 7%
Prijave: GENERALTURIST LJUBLJANA,Gosposvetska 7, od 7. do 18. ure in POTOVALNI SERVIS ISKRACOMERCE, Trg revolucše 3.
_______________________7 1>N£VNI AKAH?MAJI_____________
ODHODI
9.6..	16.6..25.6.
1.9..	8.9..15.9.
UMAG
see@Mte »ebe/penzion eaaebni apartmanji/najea ap.za 4 osebe sp,za 6 oseb Poljnaaia ap/najea ap.za 5 oaebo ap.sa 6 oaeb
PORE ^
saaobne aobe/penzloa saeebcl apartaadl/zmjaa
ap.za 4 osebe
* / MKBULIM ' bne aobe/penzlon zasebni apartmaji/najec Nova Veruda,PJeščana uvala ap.za 4 osebe ap.za 6 oseb ap.za 8 oseb PUNTA V1-.F.UDELA hotelski ap/naje*
TIP A/ 2 osebi TIP A/ 5 osebe TIP B/ 4 osebe TIP B/ 5 oseb
DKV/A
zasebni apartma/naje« ap. za 4 osebe
P IT L
zasebn
7.11e.-
11.4ee.-
15»5ee.-
12.55#—
17.54e.-
7.2oe«w
15.23S—
7.2oe.»
15. ■- v.— 19. boe.• 24,?5e.-
9.«ž
10eCj»&»-
12.4». » 15.95 -
8 • 16o•■
19.51e.-
23.75e—
12.53e.-
17.54o.-
V"»2oe.—
J.23e.-
8.15#—
^4.75e.-
9.12o,-
lo.ooo,-
12.4eo,-
15.950.-
17.100.-
8.16e,-
19.31e.-
25.75e.-
22.39e.-
28.84e»-
8.490,-
26.95o—
8.15e,-
21.oee.-
26.65o.-
35.28e.-
16.55o,-
18.330,-
22.eee.-
24.430.-
17.100.-
P U N A	T /otok Krk/	b.32o.»	B.99o—	
zaaebne	aobe/penzion			3.99«.-
MALI	N G K A/ otok Krk/	6.32o,-		
zasebne	sobe/penzion		8.i#9o.-	8.99».-
is k ' \	A/ otol^ Krk /			
zasebne	sobe/penzion	6.32o.-	a.99o.-	8.99..-
C H f K	VEN [CA	7.64o.-		
zasebne	sobe/penzion		s.37o.-	8.37o,-
zasebni	apartma,ji/ne.lea			
ap.za 4-3 oseb ap.za 6-7 oseb				
C H k S				
sssebne	aobe/penzion	u.u3o.-	7.5oo.-	7.5oo.-
zasebni	apartm&Ji/n&jem	lo.ooo.- I2.I00.-		
aptza 4	oaSbe ~		14.130,- 18,55o.-	14.13o.- 13.55o.-
ap.za 5	08 .b	14.540.-	21.2oo«-	21.2oo,-
B I 0 G	RAD N/M			
zasebne	aobe/penzion	7.33e.-	7.57o.-	7.57o.-
zasebni	apartmaji/najea			
ap.za 4	osebe	15.48o,- 19.880.-	17.5*o.-	17.54o.-
ap.za 6			22.520,-	22.520,-
ap.za 2	osebi	ll,5oo.-	13.ooo.-	li.eoo.-
N O V A L J A
sasebne sobe/penzion
zasebni apartmaJi/naJem
ap.sa 4 osebe
ap.za 5 oseb
ap.za 6 oaeb
ap.sa 8 oseb
PAG
sasebne aobe/penzion
ZADAR -predel Borik zasebne aobe/penzion zasebni apartmaji/najem ap.za 4 osebe ap.za 6 oseb
H U R T E R zasebne sobe/penzion
MAKARSKA. zasebne sobe/penzion
T U Č E P I zasebne sobe/penzion
P O D G O R A zasebne sobe/penzion
P P I 3 ? A /otolc jjrač/ ' /p#n '
zasebne sobe/p^nzion ap.za 4 osebe ap.sa 6 oseb
VELA LUKA zasebne sobe/penzipn
KMEČKI TURIZEM
DOLE PRI LITIJI domačija 6blak
MOZIRJE zasebne sobepri kmetu/penzion
BOVEC
zasebne sobe/hrana ▼ hotelu Alp
polni penzion	7.2oo.-
polpenzion	5,8do.-
zasebni apartmaji/neJem ap.za 3 osebe ap.sa 4 osebo ap.za 5 oseb
7.7oo,-
13.200,	-16.53o,-
18.200.	-
21.000.-
7.720.-
7.G6o.
14.020.
19.6oo.
6.79o.-
6.040,	-
6.040,	-.
6.3bo.-
12l55o!-
?.12o.-
3.o8o,-
6.Poo.—
8.600.-
18.2oo.-
22.970,-
25.48o,-
30.000,-
8.o9o.-
8.32o.-
17.810,-
24.2oo.-
7.12e.-
7.19e.-
7.190,	-
7.190,	-
S.ooo.-
18.2oo.-
22.970,-
25.48o,-
3o.ooo.-
8.o9o,-
8.32o.-
17.810,-
24,2oo,-
7.12o,-
7.19o,-
7.190,	-
7.190.	-
9.54o,-
12.550.-
15.81o,-
apartmaji KANINSKA VAS/naJem ap.za 3 osebe ap.za 4 osebe
PREDDVOR prenočišče in zajtrk pri kmetu
8.23o.-
lo.92o,-
3.43o,-
13.85o,- 16.74o.-	13.85o,- 16.74o,-
7.12o.-	7.82o,-
3.3oo,-	3.3oo,-
6.2oo.-	6.85o.-
7.2oo,- 5.386.-	7.2oo,- 5.880,-
11.74o.- 14.9oo.i» 17.42o.-	11.740,- 14.9oo,- 17.420.-
9.98o.* 12.67o,-	9.9do,- 12.67e.-
3.430,-	3.430,-
Cene aranžmajev v protsramu vključujejo :
-	namestitev v zasebnih sobah ob morju oz. pri kmetu: 7 (možno tudi 14) polnih ali polpenzionov oz. prenočišče z zajtrkom
-	namestitev v počitniških stanovanjih : najemnino, porabo vode, elektrike, piina, posteljnino in zadnje čiščenje,
-	turistično takse (razen v Dolah pri Litiji,Preddvoru),
-	stroške rezervacije in organizacijo letovanja.
POPUSTI za otroke v zasebnih sobah so 2o* do 3o*> , v počitniških stanovanjih veljajo otroci sa odrasle »sebe.
VPLAČILA : Ob prijavi vplačate akontacijo v višini 3o% cene aranžmaja, ostanek po mora biti poravnan najkasneje 21 dni pred odhodom, če prejmemo dokončne vplačilo po tem roku, Generalturist ne Jamči za morebitno nepravilno izvršeno rezervacijo.
ZA ODPOVED ARANŽMAJA IN SICER VELJAJO NAČl SPLOČNI POGOJI !
MODNOST ZAVAROVANJA V PRIMERU ODPOVEDI I
ISKRA ZORIN TOZD CAOP, LJUBLJANA, TRG REVOLUCIJE 3 Delavski svet objavlja dela in naloge:
Projektant računalništva
Pogoji:
—	visoka izobrazba tehnične smeri (tehnična matematika, računalništvo);
-	izkušnje pri delu z računalniki Iskra Delta (VAX), bazo podatkov TOTA L ter programskim jezikom COBOL.
Poleg z zakonom določenih in zgoraj navedenih pogojev bomo pri izbiri upoštevali tudi celovitost strokovnih znanj in osebnostnih vrlin in sposobnosti po družbenem dogovoru o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin.
Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa v kadrovsko službo na gornji naslov.
O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa o imenovanju na delavskem svetu TOZD.
Spet zmaga šahistov iz Stikal
V počastitev dneva osvobodilne fronte in praznika dela je šahovska sekcija Iskre v Kranju organizirala tradicionalno prvenstvo med temeljnimi organizacijami DO Električna orodja, Iskra Kibernetika in Iskra Telematika.
Da bi dosegli množičnost, večjo udeležbo in popularizacijo šahovske igre so temelj ne'or|anizacije letos lahko dopolnjevale svoje ekipe. Vendar je bila udeležba slabša kot lani, nastopilo je le osem ekip iz sedmih TOZD. Najboljši ekipi sta prejeli pokala.
Rezultati: 1. Stikala 20, 2. Terminali 18, 3. Števci 16,5 točke, 4. ERO 1.15,5 točke, 5.-6. Vzdrževanje in Orodjarna 15 točk,-7. RTC 7,5 točke in 8. ERO II. 4,5 točke.
Vinko Zorman
Tekmovanje v badmintonu ob 35-ietnici DO Avtomatika
Po zaslugi delovne organizacije in vodstva Badminton sekcije, ki jo vodi 5-kratni državni prvak in vztrajni propagandist tega zanimivega športa Stane Koprivšek, je bilo tekmovanje izredno zanimivo. Kvalitetna raven tekmovalcev je bila precej izravnana in so bile borbe posameznih parov zato še posebej privlačne.
športna dvorana OŠ Franca Bevka je bila prizorišče ostrih dvobojev med Vrhovcem in Wudleijem, slednji je le stežka popustil pred odločnim in na-. tančnim nasprotnikom. Izjemno razpoloženi Gantarje po živahni igri izločil Vrežeta, take da je le-ta predal naslednjo tekmo in se moral na koncu zadovoljiti s 6. mestom.
V polfinalu sta se pomerila para Papič : Ganter, kjer je Papič v podaljšku moral prepustiti zmago Gantarju, ki si je tako zagotovil bron. Par Ivan-čič:Korenčan p<i se je pomeril za zlato. Po zares zanimivem dvoboju je Korenčan ugnal nasprotnika in si tako zagotovil zlato, naslov prvaka Avtomatike in pokal DO ISKRA AVTOMATIKA. Srebro pa je ostalo Ivančiču.
Tekmo so pošteno in brez navijanja sodili igralci - tekmovalci Badminton kluba Ježica.
Zanimivo in napeto tekmovanje je sad vztrajnega in trdega treniranja tekmovalcev, zato lahko pričakujemo prav tako zanimive dvoboje in dobre rezultate na letnih športnih igrali DO Iskra Avtomatika v Poreču 12. in 13. maja. Višek delovanja BK pa bo vsekakor vsakoletno mednarodno srečanje Badminton kluba v Heiefronu v Zvezni republiki Nemčiji, ki bo prav tako v mesecu maju. Ekipa, ki nas bo zastopala v ZRN pa je naslednja: Gantar, Ivančič, Koprivšek, Korenčan, Vreže in Žagar.
Rezultati tekmovanja v čast 35-obletnice DO Avtomatika do 40. mesta
1. Korenčan, 2. Ivančič; 3. Gantar, 4. Papič, 5. Gruden, 6. Vreže, 7. Wud-ler, 8. Zupan, 9. Vrhovec, 10. Končnik.
Jože Vreže
TOZD ELEKTROMOTORJI, ŽELEZNIKI
Uspešna sezona sankačev ŠD Iskra Železniki
Iz aprilske številke glasila TOZD Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov iz Železnikov v nekoliko skrajšani obliki povzemamo zanimivo poročilo o sankaških dogodkih v Železnikih. Sestavek je še posebej zanimiv, ker gre za športno disciplino, ki v Sloveniji in Jugoslaviji ni množična, ravno prizadevanja navdušenih sankačev iz Železnikov (organiziranih v športnem društvu z Iskrinim imenom) pa bodo — in to so že — obrodila sadove.
Nemalo zaslug za to ima tudi avtor sestavka, ki ga povzemamo, MIRKO POLAJNAR, ki poleg odgovornih dolžnosti v Iskri opravlja tudi dolžnosti predsednika slovenske sankaške zveze.
V okviru ŠD „ISKRA“ Železniki deluje sankašna sekcija, katere predsednik je Vinko BERNIK iz Selc. Sekcija je zelo aktivna, saj vključuje okoli 40 aktivnih tekmovalcev s tekmovalnimi sanmi vseh kategorij. Zato upravičeno trdim, da je sankašna sekcija danes najuspešnejša sankaška organizacija v Sloveniji. Sledijo ji Jesenice, Tržič, Idrija, Bohinj, Kropa in v zadnjem času tudi Žiri; medtem ko je sankanja v nekoč aktivnih klubih: Begunje, Kranj in Medvode, povsem zamrlo, vsaj kar se tiče tekmovanj s tekmovalnimi sanmi.
Letošnja zimska sezona je bila za sankače ŠD „Iskra Železniki11 izredno uspešna, saj so samo na repubhškem in državnem prvenstvu osvojili 12 zlatih, 11 srebrnih in 5 bronastih kolajn. Sankači so sodelovali na memorialu Jožeta Jelovčana, se udeležih tekmovanja za pokal mesta Jesenice, mednarodne Karavanške turneje, VII. Kozorogovega pokala, VIII. republiškega prvenstva v Podljubelju in prvega povojnega državnega prvenstva na progi v Savskih jamah na Jesenicah.
Poleg navedenih tekmovanj so se naši sankači udeležili tekmovanja ,To stezah partizanske Jelovice" v Dolenji vasi. Udeležili so se tudi evropskega in svetovnega prvenstva na naravnih progah in povsod dosegli lepe rezultate.
Časopisne novice
Sarajevski Energoinvest so obiskali predsednik Gospodarske zborni66 Slovenije Marko Bulc, predsednik Gospodarske zbornice Bosne in Herc^ govine in predsednik poslovodnega odbora SOZD Iskra Boris Lasič. v Energoinvestu so si gostje ogledali več tovarn podjetja m inštitut, zate111 pa so se pogovarjali o sedanjem in prihodnjem sodelovanju obeh sestavi)6' nih organizacij — Oslobodjenje, Sarajevo.
Še leta 1982 so imeli v semiški Iskri težave s pomanjkanjem naročil; lani pa se je povpraševanje po njihovih izdelkih tako izboljšalo, da jim j11 uspelo zadovoljiti celo vseh potreb domačih kupcev in to kljub temu,63 so proizvodnjo povečali skoraj za petino. Porast proizvodnje pa je v naj' večji meri posledica urejenega uvoza surovin.
Šibka točka semiške Islae je opremljenost. Za uvoz opreme ni bil° denarja, saj ga ni zadostovalo celo za uvoz reprodukcijskega material3: zato je vrednost opreme, ki so jo nakupili v zadnjih treh letih, znašal3 le dobrih 107 milijonov dinarjev, lani pa je bil načrt investicij uresničen komaj 38 %. Dolenjski list.
Na letošnjem velesejmu -v Hannovru je razstavljalo 30 jugoslovanskih podjetij, med njimi 10 iz Slovenije. Ob primeru Iskre je še najbolj j3sn0 razviden naš položaj v tako neznansko veliki konkurenci. Ker ni omejitev za izvoz Iskrinih izdelkov — razen telefonije in semaforizacije, kjer se Zahodni Nemci vedejo monopolno — se bo letos prav zaradi tega izvoz malih motorjev povečal za 15 do 20% in tudi električnih števcev z3 15 %. Zelo veliko zanimanje je vzbudil na velesejmu nov Iskrin izdelek LCD osciloskop, ki pa je žal še prototip. Zastavlja se vprašanje, ali je pametno prihajati v tako konkurenčno družbo z zanimivim prototipom: ki ga lahko konkurenti brž pograbijo in še hitreje začno izdelovati, Pre' den se bo naš izdelek pojavil na svetovnem tržišču — Delo.
Ni še dolgo, ko je vladalo po Jugoslaviji pravo razburjenje zaradi pomanjkanja električnih števcev v trgovinah. Kranjski Kibernetiki je im1 uspelo izdelati v glavnem dovolj merilnikov za domače tržišče z izjem0 stikalnih ur in specialne merilne opreme.
Med težavami, ki ovirajo normalno delo in poslovanje so prenizke cen6 izdelkov na domačem tržišču. Pravijo, da so skoraj za tretjino nižje kot v Zahodni Evropi, kjer sicer uspevajo pri prodali vzlic močni konkurenci-Kar 70 % svojega izvoza proda Iskra na tržišča Zahodne Evrope. Dnevnik. Ljubljana.
Optična vlakna, oz. kot jih sedaj po domače imenujemo svetlovodn3 viakna, izdelujeta ljubljanska Iskra m Fabrika kablova v Svetozarevu. namerava najin izdelovati tudi novosadski Novkabel. Svetlovodna vlakna, ki jih je Iskra postavila na olimpiadi v Sarajevu, niso v celoti izdelana pr* nas. Iskra je vlakna sicer sama izdelala na domačih strojih, kablirali pa SP jih v tujini. V Svetozarevu so lani poleti izdelali prvi domač svetlovodni kabel, toda iz uvoženih vlaken. Vsak naš proizvajalec sedaj nakupuje
letos, ali pa naslednje leto vzpostavljene prve vodnimi kabli namesto dosedanjih bakrenih. Dnevnik, Novi Sad.
Zbral in uredil Marjan Kr^j
------------------------------------------------------
Deseti Juletovsmuk za Cmirom
Planinsko dmštvo Iskra bo organiziralo 19. in 20. maja 1984 deseti Juletov smuk za Cmirmom. Odhod avtobusa bo ob 6. zjutraj izpred gosti-šča Jelen v Vižmarjih in se bomo odpeljali v Vrata. Do Kredarice, kjer bomo prespali, bo približno 6 ur hoje. Izlet je primeren za vse ljubitelje turne smuke, ki so kondicijsko dobro pripravljeni.
Za varnost bosta poskrbela Zvone Korenčan in ToneSazonov Tonač. Zaradi večjih stroškov izleta (svoj avtobus) bo cena izleta zvišana na 700 din.
Prijavite se do zasedbe avtobusa vodji izleta: Bredi Jančar, tel.: 572-331/614.	\
k____________________________	J
Uspešno je bilo izvedeno tudi občinsko prvenstvo v sankanju z navadnimi in samote žnimi sanmi.
Posebno velja omeniti mednarodno karavanško turnejo, ki ima poleg velikega športnega pomena, pomemben političen in obče družben značaj, saj gre za zbliževanje med narodi dveh držav, kar daje pomembno podporo tudi koroškim Slovencem. Prireditev ima tudi pomembno kulturno obeležje, saj so ob razglasitvi rezultatov nastopale kulturne skupine z obeh strani meje, v slovenskem in nemškem jeziku.
Ob razglasitvi rezultatov ,.Karavanške turneje" spremljane z lepim kulturnim programom, je delegat mednarodne Sankaške organizacije FIL, gospod Heinz SCHEIM-PFLUG, izročil DROL Vikotu bronasto
priznanje FIL-e za vzorno in zaslužno d pri razvoju sankanja. Za to lepo Prizoa‘jj. tudi a tega mesta nagrajenim iskreno ces tamo. Obenem je pa to tudi priznanje o kaški sekciji.	^
Da je Sankaška sekcija dosegla tako rezultate, imqo največ zaslug neUI1l0oS. športni delavci, ki so žrtvovali veliko Pr ^ tega časa in moči, da je bila organizacij3 izvedba tekmovanj ter priprava proge veo vzrona. Priznanje in zahvala velja tudi v* j OZD, ki so finančno pomagate Sank", akciji, posebej velja to za TOZD TEHi^ CA, ki je bila pokrovitelj Karavanške tur . je in za ISKRO Železniki, ki je pokrove™ SD ISKRA Železniki in nudi športni dej nosti vsestransko pomoč.	^ ^nat
gl,
»a
lan1
cen
ind
Poi
tte
Za
Pos
Se,
11 tial tsn Voc Po; Pa:
19|
viši
19!
teaj
ttir,
kil!
letn
obv
od
ton
»les
»lic
»lic
Pod
cele
M
IžVc
‘»ns
»le,
tiln
»ne
»tei
iež Poč de. Val tež] ie s, »a
iež
-v.
Razpis jubilejnih
XX. letnih športnih iger
SOZD Iskra v Novi Gorici
Organizator jubilejnih XX. letnih športnih iger SOZD ISKRA je konti' sija za šport in rekreacijo pri koordinacijskem odboru sindikata SOZD ISKRA.
Komisija razpisuje tekmovanje v naslednjih disciplinah:
Za moške:
1.	nogomet
2.	košarka
3.	odbojka
4.	rokomet
5.	kegljanje
6.	streljanje
7.	namizni tenis
8.	bahnanje
9.	šah
Za ženske:
1.	košarka
2.	odbojka
3.	rokomet
4.	kegljanje
5.	streljanje
6.	namizni tenis
Vsaka delovna organizacija SOZD Iskra lahko prijavi po eno ekipo z3 vsako izmed navedenih športnih disciplin.
Na igrah ima prednost tista TOZD, kije zmagovalka določene discipline športnih iger v delovni organizaciji. V ekipah lahko nastopajo sam0 , člani delovnih organizacij SOZD Iskra.	.
Delovne organizacije morajo svoje ekipe prijaviti pismeno do 15. maj3 1984, na naslov:	.. „
Iskra Invest Servis, Področje za rekreacijo, Ljubljana, Trg revolucije d-Tekmovanje bo 23. in 24. junija 1984 v Novi Gorici.
Predsednik komisi)6 za šport in rekreacijo-PFCHF.R Andrej