ISSN 0351-6407 9 770351 640019 Večje vredno eno poletje ko sto zim. Murska Sobota, 15. junija 2000, leto Lil, št. 24, (odgovorni urednik Janez Votek) cena 210 sit j GOSPODARSTVO, str. 6 LOKALNA SCENA, str. 5 REPORTAŽA, str. 16 Slatina v novi stekleni embalaži MAJDA HORVAT Vi tam bogu za hrbtom Vsa prijazna ji je izkazala globoko razumevanje, rekoč: Saj vem, da ste vi tam bogu za hrbtom in ne morete prihajati v Ljubljano na naša srečanja. Spoštovana gospa v belem plašču in iz velikega mesta! V svoji ponižnosti in preproščini bi vam morda celo pritrdili, toda v nas nekaterih je že dovolj vroče krvi, da vam razkrijemo drugačno resnico. V to zahrbtje nas potiskate prav vi, najprej s tem, da izberete tak dan in uro srečanja, ki ustreza samo vam, in potem z »razumevajočim« ugotavljanjem, da ne moremo priti, ker smo bogu za hrbtom. Sami sebe torej postavljate v središčnost, od katere potem merite večjo ali manjšo odmaknjenost, perifernost. Pa takšno razmišljanje ni samo v vas ■ ste ga vsaj, ne zavedajoč se teh dimenzij, odkrito priznali. Bolj kot vaša beseda pa je žgoče prefinjeno in zavestno bohotenje centralizma in iskanje zavetja zanj pri nosilcih politične moči. Ostanimo pri ljudeh v belem in pri zdravstveni politiki. Ta čas se v zdravstvu pripravlja nova razdelitev kolača med slovenskimi bolnišnicami in ni naključje, da se je v zadnjih nekaj tednih klinični center s svojo resnico kar nekajkrat pojavil v osrednjih slovenskih medijih. In kaj razglašajo? Razlagajo, da so pri delitvi sredstev močno prikrajšani, to »krivično« delitev denarja med slovenskimi bolnišnicami pa potem na svoji koži občutijo bolniki iz ljubljanske regije. Pravijo, da bolniki s periferije s tem, ko zasedajo postelje na kliničnem centru, »domače« bolnike potiskajo na sezname čakajočih tudi za preproste zdravstvene posege. Ljudje z obrobja smo torej predstavljeni kot ogrožajoči dejavnik za zdravje Ljubljančanov. Drzno je to podpihovanje čustev na najobčutljivejšem polju, pri zdravju ljudi, in perfidno speljevanje vode (denarja) na svoj mlin. Klinični center namreč predlaga, da bi mu za to, da bo mogel zdraviti tako bolnike s periferije kot s centra, morali odrezati debelejši kos od skupnega kolača. Ozadje je jasno - centralizacija storitev in denarja, ustvarjanje in poudarjanje središčnosti in obrobnosti. V teh krogih smo seveda mi tisti bogu za hrbtom. VESTNIK ZA ZVESTOBO Vsak teden bomo objavili ime naročnika, ki nam je zvest najmanj 10 let Nagrada: VESTNIKOV ZLATNIK! DOBITNIK VESTNIKOVEGA ZLATNIKA ZVESTOBE JE TA TEDEN JOŽE HERŽENJAK IVANCI 78 9222 BOGOJINA Konec leta 2002 nova knjižnica za Pomurje S štopom in ne kokakolo v puščavo Nora nogometna drama\ Nogometna evforija evropskega prvenstva je končno izbruhnila tudi v naših krajih. Še posebno je bilo to očitno v torek, 13. junija, ko se je slovenska reprezentanca na srečanju z Jugoslovani prvič predstavila na tako velikem uradnem tekmovanju. Kakšna drama! Po našem vodstvu s 3 : 0 in končnem izidu 3 : 3 človek ni vedel, ali naj se smeje ali joče, na televizijskem kanalu Eurosport pa so to tekmo označili za najboljšo doslej na Euru. Izkazala pa seje tudi prekmurska prestolnica. V Murski Soboti so bili veliki zasloni oz. tako imenovani »big screeni« postavljeni na več mestih: pri Spaček baru, Mercedes baru, Art Caffeju, Diani, posnetki našega fotografa pa so nastali pri Zvezdi, kjer je bilo premalo prostora za vse navijače, razpoloženje pa je bilo izjemno, kot da bi bili na tekmi. Tako seje naše mesto dokončno vpisalo tudi na mednarodni športnonavijaški zemljevid. V nedeljo pa se vse skupaj nadaljuje - proti Španiji! Slo-ve-ni-ja, Slo-ve-ni-ja, Slo-ve-ni-ja ... TK, Foto: JZ Plačevati konkurenco? Obrtniki in LTO Ljutomer - Popuščanje ali načrtno delovanje? Z godba o ljutomerskem LTO-ju je za ljutomerske obrtnike že nekaj časa precej aktualna. Le-ti so doslej brezuspešno iskali še kako potrebno komunikacijo z občino, ki je LTO (Lokalno tu- ristično organizacijo) tudi ustanovila. Po številnih dopisih, tudi skup- nih sestankih, pa je bilo tokrat na zadnjem sestanku vendarle zaznati nekaj premikov. Predstavniki LTO-ja so pokazali nekoliko več posluha za pomisleke obrtnikov, za kar je morda »kriva« tudi grožnja obrtnikov o protestnem zborovanju pred občinsko stavbo. Tokrat so se sestali štirje predstavniki obrtnikov (Marija Lovrec, Anica Rudolf, Milan Belec in Franc Makoter) in v. d. direktorja LTO-ja Valentin Odar. Glavni namen sestanka je bilo obravnavanje odloka o (obvezni) članarini, ki naj bi jo plačevali vsi obrtniki, čeprav so možne tudi oprostitve plačevanja oz. olajšave. Prvi kriterij, po katerem se določa višina članarine za vsakega posameznika, je dejavnost, s katero se obrtnik ukvarja (bolj ali manj poveza- na s turizmom), drugi kriterij pa je prihodek. Obrtniki (v njihovem imenu Marija Lovrec) so najbolj nasprotovali izredno visoki članarini (zakon dopušča tudi nižjo) in določanju višine glede na prihodek, moti pa jih tudi, da bo LTO opravljal enake dejavnosti kot obrtniki. Nesmiseln se jim zdi tudi izredno visok pribitek k članarini, če nekdo ne plača v roku, kajti obrtniki ugotavljajo, da je vedno več tistih, ki si ne morejo plačevati niti vseh osnovnih prispevkov. In še več - obrtnike navsezadnje tudi zanima, kakšne bodo od vsega tega njihove koristi. V. d. direktorja LTO-ja Odarje po vsem tem poudaril, da ga pripombe presenečajo, ker je bil prepričan, da so stvari že dovolj jasne, zato je najprej postavil v ospredje namen LTO-ja, ki naj bi se kazal predvsem v oblikovanju skupne turistične ponudbe Prlekije. Po njegovih besedah je promocija celotnega območja precej smiselna in tudi cenejša, pojasnil pa je tudi vse domnevne nejasnosti. Čeprav seje nekaj stvari »izkristaliziralo«, so bili obrtniki pri določenih zadevah nepopustljivi. Končni dogovor je tako bil, da se v štirinajstih dneh pripravijo (še dopustni in smiselni) predlogi obeh strani, nakar se bodo spet sestali in (morda) končno uskla- dili svoje poglede. Obrtniki so najbolj zagovarjali stališča, da se vsaj za polovico zniža višina članarine in se potem čez čas (če bo delovanje LTO-ja pozitivno) po potrebi zviša, kajti, kot je ugotavljal Makoter, v LTO-ju je preveč dela »po sili« in premalo dogovarjanja. Vsekakor pa je bilo tokrat vendarle čutiti napredek v komuniciranju, čeprav zadeva še zdaleč ni dorečena. DARJA TIBAOTB NAROČNIK----------------- IZBERITE SI DARILO, DA NA KONCU DOBITE ... FIAT PUNTO! ŠE 13 DNI DO ŽREBANJA. Vse o tem na strani 12. JOKER 2 AKTUALNO OKOLI NAS 15. junij 2000, VESTNIK S vet madžarske narodne samoupravne skupnosti občine Moravske Toplice izstopi iz Pomurske madžarske narodne samoupravne skupnosti (PMNSS) in prekliče pravico do predstavljanja Madžarske narodne samoupravne skupnosti (MNSS) s strani preostalega dela sveta in njegovega predsednika,« je samo eden od sklepov, ki sta ga na zadnji seji v Prosenjakovcih sprejela vodstvo Madžarov v občini Moravske Toplice in njihov predsednik Tibor Voroš ter pomeni izstop Madžarov občine Moravske Toplice iz krovne organizacije s sedežem v Lendavi. Dogovorili so se tudi, da MNSS občine Moravske Toplice prevzame vse pristojnosti in s tem povezano financiranje za območje njihove občine. Za skupno dobro Madžarov Izstop MNSS Moravske Toplice iz krovne organizacije je sicer povzročil, da so postali moravskotopliški Madžari manjšina v manjšini, toda dejstvo je Tibor Voroš utemeljil s tem, da imajo lendavski Madžari s svo jimi enajstimi člani v svetu PMNSS monopol, preostalih deset članov iz občin Dobrovnik, Moravske Toplice, Šalovci in Hodoš pa je v interesih skupnosti podrejenih in preglasovanih. Na enem od prejšnjih skupnih sestankov sveta PMNSS v Lendavi je bilo sicer predlagano, da se razmerje glasov spremeni, toda Tibor Prvi teden nove vlade Najprej kadrovske spremembe Madžari občine Moravske Toplice izstopili iz krovne organizacije Zaradi osebnih interesov posameznikov Voroš se takrat s predlogom ni strinjal. Odločitev o izstopu iz PMNSS je pojasnil tudi s tem, da ne želijo podpirati osebnih interesov posameznikov, kar je nezakonito in po njegovem ne koristi Madžarom, ki živijo v Sloveniji, še posebno ne na Goričkem. Usodo v svoje roke Madžari v občini Moravske Toplice so zaostrili tudi ton do Urada za narodnosti Republike Slovenije. Siti so namreč že vseh obljub in pogovorov, ki so jih imeli zaradi nestrinjanja z lendavskimi Madžari in iskanjem skupnih možnih rešitev z nekdanjim direktorjem urada Petrom Winklerjem. Poleg tega je naslovil svet MNSS Moravske Toplice na Urad za narodnosti in slovensko vlado prošnjo, da rešita, kar je zapisano v 64. členu ustave. »V svoje roke želimo dobiti usodo narodnostne kulture, tako kot jo ima italijanska narodnost,« je bilo slišati v Prosenjakovcih. Sprememba 12. člena Vodstvo MNSS Moravske Toplice je'na sestanku sprejelo še odločitev, da bodo na vlado in Urad za narodnosti, parlament, njegovega predsednika Janeza Podobnika ter narodnostno komisijo, predsednika države Milana Kučana in velepo- slaništvo Madžarske naslovili VESTNIK IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jer-še, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novi-narj), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Somen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika). Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 2.700,00 SIT. za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 210,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. i 1998, št. 89. | oredlog za spremembo 12. člana zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti pri vzgoji in izobraževanju. Tretji odstavek naj bi se po njihovem glasil: »Če se vrtec oziroma šola ustanovi za več lokalnih skupnosti, je soustanoviteljica samoupravna narodna skupnost iz lokalne skupnosti, v kateri je sedež vrtca oziroma šole v dogovoru z drugimi samoupravnimi narodnimi skupnostmi.« Pri tem so povabili člane komisije državnega zbora za narodni skupnosti, da obiščejo Madžare v občini Moravske Toplice, se seznanijo z njihovim življenjem, obiščejo dvojezični vrtec in šolo v Prosenjakovcih ter poskusijo domače dobrote in kapljico iz goričkih vinogradov. DEJAN FUJS I VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt eden dni po podpori, ki so jo dali državnozborski poslanci s 46 glasovi za in 44 proti vladi Andreja Bajuka, so že opazne prve spremembe na političnem področju. V prvi vrsti gre za zamenjave državnih sekretarjev v posameznih ministrstvih, ki so ob nastopu novih ministrov morali ponuditi svoje odstope. O odstopih vlada razpravlja na današnji seji. Kdo so novi ministri? Novo vlado sestavlja poleg predsednika Bajuka sedemnajst ministrov. Finančni minister Zvonko Ivanušič je diplomirani ekonomist, ministrstvo za zunanje zadeve je prevzel Lojze Peterle, kije diplomiral iz geografije in zgodovine na Filozofski fakulteti ter iz ekonomije (L stopnja) na Ekonomski fakulteti. Na ministrstvu za znanost in tehnologijo je ostal minister Lojze Marinček,. kije opravil doktorat znanosti na Univerzi v Beogradu, ministrstvo za promet in zveze pa bo še naprej vodil Anton Bergauer, ki je magister organizacijskih ved. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ostaja pod taktirko Cirila Smrkolja, ki je končal kmetijsko in srednjo strojno tehniško šolo v Ljubljani, dodatno pa se je izpopolnjeval za vodenje podjetij ter v zunanjetrgovinskem poslovanju. Na mestu ministra za malo gospodarstvo in turizem je Janko Razgoršek, ki je končal srednjo komercialno šolo in srednjo SLS + SKD Slovenska ljudska stranka Lokalno združevanje z nekoliko zamude Mestni odbor Murska Sobota in občinski odbor Ljutomer ovonastala stranka SLS + SKD Slovenska ljudska stranka je na najvišji ravni združena že dva meseca, zdaj so se začele združitve še na lokalni ravni. Za počasno združevanje nekateri krivijo nedavno precej nestabilno stanje v vladi, drugi pa govorijo o notranjih nesoglasjih. Pred kratkim so se občinski odbori vendarle začeli združevati - npr. v Murski Soboti so imeli združitveno sejo drugega junija, v Ljutomeru pa ta torek. V Prekmurju tudi že razmišljajo o regionalnem odboru, ki ga bodo ustanovili potem, ko bodo vsi občinski odbori končali z združevanjem. Mestni odbor Murska Sobota Upravni odbor nove stranke v Murski Soboti šteje dvaindvajset članov, stranki pa predseduje Ivan Obal, doslej predsednik murskosoboškega odbora SKD, podpredsednik pa je Jože Meolic iz Vrst nekdanjega SLS-a. Izvolili so tudi komisijo za pripravo rednega zbora članstva, ki bo jeseni. Komisija bo pripravila program dela stranke, novooblikovani odbor za volitve pa mora do jesenskih volitev pripraviti izbor kandidatov v mestni občini. Predsednik Obal meni, da poteka združevanje v drugih občinah z nekaj težavami, saj so bile ponekod precejšnje razlike med SLS in SKD, vendar je Obal prepričan, da bodo občinski odbori v dobrem mesecu izvoljeni. Meni pa tudi, daje »•orrlz-orr rvnAncnnnn V n 1 nt^na vrini- tekstilno šolo v Mariboru. Minister za okolje in prostorje postal Andrej Umek, ki je kot Fulbri-ghtov štipendist doktoriral na Illinois Institute of Technology v Chicagu. Na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj ostaja Marjan Senjur, kije doktoriral iz ekonomskih znanosti na ljubljanski Ekonomski fakulteti. Minister za šolstvo in šport je postal Lovro Šturm, ki je doktoriral na ljubljanski Pravni fakulteti. Minister brez listnice, odgovoren za področje zakonodaje, je Tone Jerov-šek, doktor pravnih znanosti. Ministrstvo za obrambo bo vodil diplomirani obramboslovec Janez vlada izvoljena, je konstituiranje občinskih odborov zelo pomembno, saj je vsak predsednik občinskega odbora tudi član glavnega odbora stranke na najvišjem nivoju, ki pa ne more začeti delovati, dokler niso izvoljeni vsi predsedniki. Ko bodo oblikovani vsi Janša, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pa doktor organizacijskih znanosti Miha Brejc. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je prevzel Jože Zagožen, ki je doktoriral iz ekonomskih znanosti, minister za kulturo Rudi Šeligo pa je opravil magisterij iz estetike. Ministrstvo za zdravstvo je pripadlo Andreju Bručanu, ki je v Ljubljani opravil specializacijo iz interne medicine, podiplomski študij iz kardiologije pa v Varšavi in Ljubljani. Ministrica za pravosodje je Barbara Brezigar, kije diplomirala na Pravni fakuteti v Ljubljani, minister za notranje zadeve pa je Peter občinski odbori, se bo ustanovil tudi regijski odbor, ki bo kot pomemben organ koordiniral priprave na volitve. Predsednik Obal vidi v združitvi priložnost, da se združijo glasovi tistih, ki približno enako razmišljajo, to pa prinaša tudi večjo težo na volitvah. Vsekakor pa, kot zatrjuje Obal, si bodo prizadevali za učinkovitejši razvoj regije, saj ugotavljajo, da je za to premalo delovanja in povezovanja med strankami oz. našimi poslanci. Občinski odbor Ljutomer Upravni odbor SLS + SKD Slovenske ljudske stranke v Ljutomeru šteje osemnajst članov, ki so na združitvenem zboru z manjkajočim članom iz vrst prejšnjega SKD s tesnim izidom (9:8) izvolili za predsednika Alojza Štiha, predsednika ljutomerske podružnice prejšnje SLS. Za predsednico odbora je kandidirala tudi Mira Rebernik - Žižek, predsednica ljutomerskega občinskega odbora prejšnje SKD, ki je zdaj podpredsednica, dodelili pa so ji tudi nalogo tajnice. Naslednje volitve bodo v prvem trimesečju nas1p.rlnie.rta leta, ko bo izvolie- Jambrek, kije doktoriral iz socioloških znanosti. Na prvi seji Na konstitutivni seji je sprejela nova vlada več sklepov, ki se nanašajo na oblikovanje delovnih teles vlade, in se opredelila do nekaterih vsebinskih zadev, ki so vezane na časovne roke. Člani vlade so imenovali za generalno sekretarko vlade Verico Trstenjak, dosedanjo državno sekretarko v ministrstvu za znanost in tehnologijo, za njenega namestnika pa Dimitrija Kovačiča. Vodenje službe za evropske zadeve so predali predsedniku vlade Andreju Bajuku. Trenutno zasedenih 54 mest Dokončnih predlogov v zvezi z imenovanji državnih sekretarjev še ni. Trenutno je zasedenih 54 sekretarskih mest, dve državni sekretarki sta že razrešeni, in sicer Vojka Ravbar in prej omenjena Verica Trstenjak, ki je bila imenovana za generalno sekretarko vlade. Ministrica za pravosodje Barbara Brezigar ni sprejela ponujenega odstopa edine državne sekretarke na tem ministrstvu Nives Marinšek. Državna sekretarja DeSUS-a Branko Omerzu na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve ter Zdravko Praznik na ministrstvu za finance sta se odločila, da nepreklicno odstopata s funkcije državnih sekretarjev. DEJAN FUJS FOTO: REUTERS I Predsednik mestnega odbora Murska Sobota Ivan Obal vijo dveh nadzornih odborov oblikovali nov nadzorni odbor, katerega predsednik je svetnik Franc Stajnko. Sestavili so tudi šestčlanski volilni štab, odločili pa so se, da bo sedež nove stranke na sedežu prejšnje ljutomerske SKD. V razpravi so navzoči izrazili zaupanje v združitev, ki po njihovem mnenju prinaša celovitejše in močnejše delovanje, hkrati pa so tudi izrazili željo, da bi ob tem pozabili na morebitna nesoglasja med nekdanjima strankama, kajti skupen nastop bo lahko le tako prinesel pozitivne spremembe. Strinjali so se, da je poslanstvo nove stranke, privabiti ljudi, ki so že izgubili zaupanje v politiko, stranka pa se bo predvsem zavzemala za izboljšanje kakovosti življenja ljudi. Predsednik Štih je poudaril, da si bodo prizadevali za gospodarski razvoj v občini in v ta namen bodo tudi oblikovali poseben programski svet, ki bo skušal konkretneje reševati pro- VESTNIK, 15. junij 2000 AKTUALNO DOMA Vestnikova akcija o prodaji sadja in zelenjave Komentar J. VOTEK ■ Trgovci očitno tekmujejo kdo bo koga Poleg cen smo ocenjevali kakovost izdelkov in urejenost prostorov - »Glasovanje z denarnico« - Veliko bolje shajajo trgovci z novci ““I udi naši potrošniki so iz dneva v dan manj pasivni in za svoj de-I nar pričakujejo večjo izbiro in nižje cene. Potrošniki seveda I lahko zadovoljstvo ali nezadovoljstvo izrazijo preprosto tako, da »glasujejo s svojo denarnico«. Povprečnemu kupcu tega ni treba posebej dopovedovati, saj je svoj »glas« že oddal. Vsaj v Murski Soboti, kjer lahko nakupuje v avstrijskem Šparu s širokimi prehodi, z očem vabljivo razstavljenim blagom, ali pa v Mercatorju s široko ponudbo domačih izdelkov. Glavni razlog za velik odziv potrošnikov pa so gotovo določeni artikli, ki so veliko cenejši kot enako blago v drugih domačih trgovinah. Zato so se znašli soboška veletrgovina Potrošnik, ljutomerska Vesna in drugi trgovci v nezavidljivem položaju. Poznavalci menijo, da bodo družbe, kot sta prej omenjena Spar in Mercator, še bolj zaostrile boj za kupca. Tako nameravajo s hitrejšo in neposredno potjo do kupca poceniti končni izdelek. To pa pomeni, da potrošnikom potlej verjetno ne bo več treba po nakupih čez mejo. Tokrat smo se odločili, da primerjamo cene sadja in ze- Primerjava cen (SIT) na tržnicah in v trgovinah Sadje in zelenjava M. Sobota G. Radgona Ljutomer Maribor Spar Mercator Potrošnik Vesna Jabolka 200 200 200 230 199 195 202 177 Hruške 450 320 400 450 t 349 395 834 547 Pomaranče 250 200 200 230 169 145 216 214 Limone 280 250 300 280 239 275 324 322 Banane 100-200 200 200 200 169 139 125 192 Breskve 250-350 300 300 300 - 329 258 - Češnje 400 400 400 400 - 523 - Klementine 250 - 250 300 199 - - Marelice 200-400 350 400 400 299 431 673 416 Lubenice 200 180 160 180 129 109 224 223 Mandarine 250 - 250 300 - 367 - 282 Grenivke 300 250 300 300 239 379 - 410 Jagode 600 400 400 400 521 - - Solata 300 150 200 200 149 174 196 137 Zeleno zelje 120 120 100 150 109 87 106. 82 Kumare 250-300 200 150 250 199 200 237 236 Korenček 250 200 250 250 199 247 267 232 Peteršilj 600 400 400 600 399 524 477 478 Paradižnik 260 230-300 300 220 199 200 324 273 Paprika 500-750 400 300 400 239 449 600 597 Čebula 100 100 100 120 89 87 106 - Stari krompir 100 100 100 - 99 90 102 117 Mladi krompir 150 150 100 100 119 99 102 107 Stročji fižol 650 650 500 600 - - - - Cvetača 300 300 250 300 459 275 321 - Česen 400 400 400 400 335 302 380 378 lenjave, njihovo kakovost in urejenost prostorov. Poleg tržnic v Murski Soboti, Gornji Radgoni, Ljutomeru in Mariboru smo naše kritično oko usmerili še v trgovine Mercatorja, Potrošnika in Špara v Murski Soboti ter samopostrežnici ljutomerske Vesne in radgonskega Mercatorja Sloge. Že takoj na začetku so nam padli v oči veliko cenejši izdelki v Šparu in Mercatorju. Ravno pri njiju je namreč zniževanje cen strategija, ki jo zagotavljajo in tudi uresničujejo. Ker se trgovska marža stalno zmanjšuje, lahko temu primerno pocenijo svoje izdelke. Le nekatere primerjave dovolj velikega vzorca cen izdelkov na prvi pogled kažejo, zakaj so lahko zelo konkurenčni. Oboji vodijo tudi po urejenosti svojih prodajnih prostorov, ker hočejo za vsako ceno ohraniti kupce. K dobri prodaji je gotovo veliko prispevala tudi širitev prodajnih zmogljivosti. Čeprav je v samopostrežnici ljutomerske Vesne primemo urejen prostor za prodajo sadja in zelenjave, z njuno kakovostjo stranke ne morejo biti povsem zadovoljne. To velja zlasti za jabolka in hruške, saj so bile slednje ob našem obisku že dokaj nagnite. Tudi v prodajalni Mercatorja Sloge v Gornji Radgoni se ne morejo pohvaliti s ponudbo in kakovostjo ponujenega sadja in zelenjave, in če k temu dodamo zelo utesnjen prostor, kupci ne morejo biti zadovoljni. Na več zadovoljstva med kupci pa smo naleteli v soboškem Šo-pingu. Cene in kakovost sadja in zelenjave se namreč lahko primerjajo s ponudbo na tržnici. MILAN JERŠE1 Kalkulacije so se izšle. Novo vlado smo dobili. Sindrom prebegov se nadaljuje. Ali to pomeni končno razdelitev slovenskega političnega prostora, je sedaj drugo vprašanje. Ne glede na razloge, ki se pripisujejo obema gospema, ki sta se odločili, kakor sta se, navsezadnje ju je procedura prisilila, da sta to storili javno, sije poslanska gospoda zagotovila vsaj dobre tri milijone po glavi do konca mandata. In zato je mogoče Feri Horvat, ki ni ne kriv ne dolžen za nastali položaj, morda lahko upravičeno žalosten, da opravlja najmanj ugledno službo v svoji dolgoletni karieri. Ta žalost ga bo morda obremenjevala še nekaj časa, če poslanci, še posebno pa strankarski liderji ne bodo premogli toliko modrosti in tudi odgovornosti, da vsaj dorečejo eno od temeljnih sistemskih in političnih vprašanj - volilni sistem. Neokusno in tudi neodgovorno bi bilo namreč, če jim to ne bo uspelo do jeseni. Res je sicer, da s postavitvijo nove vladne Zajtrk in muzika postave zaklinjanja na voljo ljudstva ne bo več toliko, kot ga je bilo. Pa še nekaj je, ustoličenje vlade bo vsaj preprečilo kravje kupčevanje, ki smo mu bili priče pred politično krizo. S sedanjo spremembo pa se je pokazalo vsaj tisto, kar sem na tem mestu napovedoval pred dobrim mesecem. K tem času bo zanimiva tudi politična terapija znotraj strank, ki jo bo vredno opazovati. Na eni strani je Tone Anderlič s svojo ravnijo razmišljanja pokazal, da ga je po osemletni vladavini obsedel enopartijski sindrom, ni pa jasno, ali je to tudi stališče liberalnih zajtrkovalcev in muzikantov. Na drugi strani bodo zanimive poteze političnega pragmatika Zagožna, ki bo moral nevtralizirati sedanji diktat koalicijskega partnerja in nekaterih priključenih jastrebov. Zgodba bo zanimiva že zaradi tega, ker mu je na neki način uspelo nevtralizirati gorenjsko navezo nekdanjih SLS-ovcev, ki sta jih poosebljala Podobnika, če ne v stranki, pa v vseh tistih segmentih, ki jih stranka posredno obvladuje. No, Telekom ali Zavarovalnica sta še odprti zgodbi. Seveda pa dobiva zrcalna slika državnih dogajanj na lokalni ravni druge dimenzije. Očitno je vnesla v liberalno linijo, ki pa ima v prostoru širše povezave, ne samo politične, veliko nervoze Tako ne preseneča, ko nekateri vidni lokalni liberalci ob odpiranju žgočih lokalnih problemov ne vedo ali nočejo povedati več kot to, da so jezni. Pa ta Anderličev sindrom ni samo značilnost liberalcev, ampak tudi drugega bloka, ki s sedanjem na prestol oblasti pokrajino že odrešuje z denarjem za proizvodnjo elektrike. Po drugi strani pa eden od vele-gospodov kljub konkretno zastavljenim vprašanjem nanje ne odgovarja. Vprašanja nimajo imen in priimkov. Ne glede na zapisano je že tako, da v pomurskem prostoru ni mogoče napovedati povratnih učinkov iz slovenskega političnega prostora. Nogometni klub Mura Tugo Frajman novi predsednik Občani sprašujejo, župan Prša ne more odgovoriti ....'1 minulih desetih letih samostojne Slovenije je dosegel I Nogometni klub Mura iz Murske Sobote ne glede na I slabo uvrstitev članskega moštva v minuli tekmovalni sezoni vidne rezultate in je eden vodilnih slovenskih klubov. naše uredništvo smo dobili pismo, v katerem, kot je navedeno, »občani Velike Polane« postavljajo nekaj vprašanj svojemu županu Štefanu Prši. Prvo vprašanje sega še v čas Krajevne skupnosti Polana, ko je ta še bila v občini Črenšo-vci. Takrat so se občani vasi Brezovica in Velika Polana na referendumu odločili za samoprispevek, katerega sredstva bodo namenjena za gradnjo kanalizacije. V sklepu, ki je bil objavljen v Uradnem listu, je določeno, da je treba o zbranih sredstvih enkrat letno o tem poročati na zboru občanov. Doslej še ni bilo poročano niti enkrat, čeprav se sredstva zbirajo že od jeseni leta 1997. Druga vprašanja pa sledijo po vrsti takole: 2. »Nadalje nas zanima, kako daleč je z gradnjo kanalizacije na območju občine?« 3. »S strani svetnikov občine smo slišali, da g. župan za leto 2000 še ni predložil proračuna, prav tako pa ni predložil zaključnega računa za leto 1999.« 4. »Prav tako nismo obveščeni, da bi bil s strani občinskega sveta sprejet prostorski razvoj občine, kar je nadalje tudi pogoj za razvoj vseh gospodarskih subjektov, da ne bi nadalje naštevali nalog, ki so lepo naštete v Statutu Občine Velika Polana. Pri tem se nam še enkrat poraja veliki ŽAKAJ?« Osvojitev naslova pokalnega članskega prvaka Slovenije, štirikratno sodelovanje Mure na tekmovanju za evropski pokal, trikratna osvojitev naslova državnega in pokalnega prvaka mladincev, zgraditev novih klubskih prostorov in tribun s 5.000 pokritimi sedeži in 1.500 stojišči to samo potrjuje. To so povedali na občnem zboru kluba ob odločitvi, da dosedanji predsednik Milan Moreč po desetih letih uspešnega vodenja ni več kandidiral za pred- SKUPAJ PROTI | KRI | Ml fNALU j nam je odgovoril pisno in po faksu, vendar njegovi odgovori niso bili ravno takšni, kot smo jih pričakovali. Piše namreč takole: »Spoštovani! Na vaš vprašalnik ne morem odgovoriti, ker ima vseh 1594 občanov naše cenjene občine Velika Polana ime, priimek in tudi naslov. Bodite še naprej dober informativni tednik!« Razumemo, da župan noče odgovarjati na domnevno anonimno pismo, čeprav smo pred kratkim uvedli rubriko, v kateri dajemo možnost ravno občanom, ki želijo ostati anonimni, da povprašajo svoje župane o nroblemih. ki iih mučijo. Prav nas, da svoje vire informacij, ki imajo naslov v uredništvu, ne moremo izdajati, če je taka njihova prošnja. Konec koncev pa gre za vitalna vprašanja občine, ki zanimajo vsakega občana, ne samo pošiljatelje omenjenega pisma. Zato, g. župan, tudi če nam nočete ali ne morete odgovoriti, prej ali slej boste morali odgovoriti svojim občanom, ker so to zadeve,' ki so za njih in njihov razvoj življenjsko pomembne. 5^. ©080-1200 POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI VESTNIK INTERN sednika kluba. V znak priznanja za njegovo uspešno delo mu je župan mestne občine M. Sobota Anton Slavič podelil spominsko darilo. Za novega predsednika kluba je bil izvoljen dolgoletni priznani nogometni delavec Tugo Frajman, sicer eden od podpredsednikov Nogometne zveze Slovenije. Tugo Frajman je že bil predsednik NK Mura v letih 1989-1991. Poleg predsednika Tuga Frajmana so bili v upravni odbor kluba izvoljeni: Jaro Karba, Janez Horvat, Tibor Ci-gut, Geza Farkaš (načelnik UE MS), Geza Farka'š (humorist), Borut Premzl, Mirko Šabjan, Anton Šarotar, Peter Brezič in Štefan Martinec. Na občnem zboru so tudi sprejeli programske zasnove kluba, v katerih je poudarjeno, da bo NK Mura organiziran tako, da bo tudi v prihodnje med vodilnimi slovenskimi klubi. To želijo doseči tudi z nekaterimi novimi usmeritvami. Pri tem velja posebej poudariti ustanovitev kluba sponzorjev, ki bo skrbel za normalnejši dotok sredstev ter nadziral njihovo namensko nora- /H4V Radio Murski val 94,6 Mhz ČETRTEK, 15. JUNIJA VODA ZA VSE akcija slovenske športne zveze na soboškem kopališču od zjutraj do popoldne na Murskem valu,s plavalci sta Vida Toš in Boštjan Rous Ob 10.30 Kako so Verženci doživljali tekmo Slovenija: Jugoslavija in kako se je obnesel njihov Milan Osterc, reportaža Boiana Pečka 4 LOKALNA SCENA 15. junij 2000, huk VBolehnečicih so praznovali Varstveno-delovni center Murska Sobota Slavje po več pridobitvah Nov utrip v novi hiši Vas, kjer držijo skupaj Š. S. ■ isati o tem, da potrebujemo nove prostore, sedaj res ne bo več potrebno. Končno lahko povemo, da smo dosegli veliki cilj, nove prostore za naše varovance. Sedaj jim bomo lahko ponudili tisto, kar potrebujejo, in sicer ustvarjalno življenje, družbo pa tudi varstvo v času, ko so njihovi starši zaposleni, je povedala v. d, direktorice Varstveno-delovnega centra Murska Sobota Angela Benko Lang. Varovanci pri delu v mizarski delavnici Najzaslužnejšim podelili pohvale aše gasilsko društvo in vaščani vasi Bolehnečici smo v zadnjem letu temeljito obnovili naš gasilski dom: preuredili smo notranjost, uredili oder, zamenjali dotrajalo ostrešje, na novo prekrili celotno streho, zamenjali dotrajala okna in naredili fasado. Čeprav nas še čaka veliko dela, smo ponosni na opravljeno delo in z veseljem vas vabimo na otvoritev, so zapisali v vabilu na slovesnost, kije bila v nedeljo, 11. junija. Bolehnečici so vasica s 140 prebivalci, ki so se odločili pred šestimi leti za življenje v svetojurijski občini, na katero so sicer tudi drugače »navezani«, saj spadajo v tamkajšnjo župnijo in šolski okoliš. Dotlej so spadali v ljutomersko občino. V krajšem razdobju so se v Bolehnečicih priključili na ljutomerski vodovod, ki so ga potem napeljali še v Žihlavo in Slaptin-ce, letos pa bodo potegnili cevi še v Selišče. V Bolehnečicih so uredili ulično razsvetljavo in so tako edini kraj v svetojurijski občini (razen središča Sv. Jurija), ki ima javno razsvetljavo. Napeljah so tudi omrežje kabelske televizije in - kot je zapisano v uvodu - posodobili gasilski dom. Kaka tretjina vasi ima tudi že kanalizacijo, ki pa še nima čistilne naprave. Velika pridobitev za 20 kmetovalcev je vrnitev okrog 100 hektarjev zemljišč, ki so bila nacionalizirana v prvih povojnih letih. Še bi lahko nizal vzroke za nedeljsko slavje, ki seje začelo z gasilskim mimohodom domačih in sosednjih gasilcev ter domačih mažoretk, nadaljevalo s pozdravnimi nagovori, kulturnim programom... in veselico, na kateri ni manjkalo tudi gibanic in kvasenic, igrali pa so Kurbusovi fantje. »Le napišite, da smo tu zadovoljni in da v stare prostore ne gremo več,« je dejala varovanka Majda, prav ona, ki je pred dobrimi petimi leti novinarki zaupala, da je dedku Mrazu pisala pismo in ga prosila za nove prostore. Milan, ki pa selitve na žalost ni učakal, pa je že tudi koval načrt, kako bodo sodelovali v igri tri krat tri in potem glavni nost za razvijanje novih dejavnosti. Sedaj imajo šiviljski in mizarski program, opravljajo pa tudi preprostejša dela v kooperaciji, varovance pa pri delu vodi pet strokovnih delavcev in delovnih inštruktorjev. Nova hiša pa ima še drugo veliko prednost. Je prav v centru mesta in blizu šole ter igrišča, kjer se varovanci lahko razgibajo pa tudi srečajo in po- Angela Benko Lang merijo v športnih igrah z mladimi iz šole in si tako popestrijo svoj delavnik. Hkrati s selitvijo murskosoboškega varstveno-delovnega centra v nove prostore pa se je na organizacijskem področju zgodila tudi reorganizacijo oziroma povezovanje delovnih centrov v področne centre. Tako je dobila v novih prostorih svoje mesto tudi uprava Varstveno-delovnega centra Murska Sobota kot javnega socialnega zavoda z enotami v Gornji Radgoni, Lendavi in Ljutomeru. »Prednosti povezanosti so že vidne, saj se pogosteje srečujemo, izmenjujemo posle in si pri tem pomagamo, se dopolnjujemo. Tako združeni se bomo tudi lažje predstavljali in dokazovali v javnosti. Izdelke, ki jih ustvarjamo v programskih delavnicah, bomo uspešneje predstavljali na trgu, lažje pa bomo organizirali tudi razne prireditve in druge aktivnosti,« je povedala v. d. direktorice javnega zavoda Angela Benko Lang. Varovanci znajo narediti čudovite izdelke, toda ko jih pošljejo na trg, so ti obdavčeni tako kot vsi drugi, zato upajo, da bodo z oznako, da gre za izdelke varovancev varstveno-delovnega centra, vzbudili zanimanje in naklonjenost kupcev. Za varovance je namreč zelo pomembno, da si s svojim delom sami prislužijo nagrado in tako občutijo, da so ustvarjalni in koristni. M H, foto: NJI Vaško-gasilski dom v Bolehnečicih so zgradili na temeljih načrtovanega zadružnega doma. Pred kratkim so ga temeljito obnovili, za kar gre zahvala vsem občanom. Ti so imeli razlog za nedeljsko veselje, ki se ga je udeležilo tudi veliko domačih in okoliških gasilcev. - Foto: Š. S. Benedikt v Slovenskih goricah V Občini Benedikt so stekle priprave na gradnjo kanalizacijskega omrežja. Občina je že objavila razpis za dela v strnjenem delu Benedikta, katerih predračunska vrednost je 140.000.000 tolarjev. Opravljena naj bi bila v dveh fazah. Začeli bodo ta mesec, končali pa julija prihodnje leto. (J. Ž.) dobitek zamenjali za novo hišo. Dolgo so sanjali in upali, da bodo uslišani, zato je njihova sreča toliko bolj cvetoča. Prvi marec, dan selitve, je bil za varovance, njihove svojce pa tudi zaposlene veliki dan, sedaj pa so se v novi hiši že udomačili in tudi oprema je skorajda vsa že postavljena na svoje mesto. Srečo pa so pomnožili še s tem, da so za varovance uredili prevoz s kombijem. »Varstvo smo tako lahko ponudili vsem osebam z zmerno in težjo motnjo v razvoju, sedaj tudi težjim invalidom, ki so doslej bili doma,« je povedala sobesednica. Murskosoboški varstveno-delovni center obiskuje osemindvajset varovancev, novi in večji prostori pa jim dajejo tudi mož- Tridnevne prireditve na OŠ I M. Sobota Učenci se predstavljamo tarši učencev, ki obiskujejo prvo osemletko v Murski Soboti, so lahko prejšnji teden videli in spoznali marsikaj zanimivega, kar so ustvarili, se naučili... njihovi otroci skupaj z mentorji med šolskim letom. Z gradnjo do novih pridobitev Pripravili so tri zanimive popoldanske prireditve s skupnim naslovom Učenci se predstavljamo. Tako sta se v torek predstavili šolska gledališka skupina Jutro z igrico Vse, razen hotela in lutkovna skupina s predstavo Gea. V sredo so nastopili pevci in pevke otroških pevskih zborov in mladinskega zbora, člani ka ter plesalke in telovadke ritmičnih skupin. V četrtek pa je bila telovadna akademija razredne in predmetne stopnje. Tedaj so pripravili tudi razstavo izdelkov učencev interesnih dejavnosti, prodajo izdelkov, šolskega glasila in šolske publikacije. Obiskovalci pa so se lahko tudi posladkali z izdelki učencev go- Na sredini prireditvi v soboški kino dvorani so podelili tudi pohvale učencem, ki so dosegli vidne uspehe oz. rezultate na regijskem in državnem nivoju pa tudi za aktivno sodelovanje v dejavnostih na šoli in zunaj nje ter za lep odnos do dela, sošolcev, učiteljev in okolja. Pohvale so prejeli: Barbara Hiill, Tina Kuplen, Anja Trajber, Tjaša Šnepf, Kristjan Hari, Daša Konje, Miloš Borovšak, Leon Kd-veš, Timotej Šooš, Nina Softič, Tjaša Zorko, Ines Panker, Miha Pintarič, Ines Gomboši, Katja Logar, Nataša Grof, Petra Turk, Saša Barbir in Samo Kočila. Jeseni se m vselilo štirideset družin Do novembra zgrajen dom starejših občanov v Ljutomeru -V Lendavi so se lotili temeljite obnove pročelij oleg gradnje novega 40-stanovanjskega bloka med Staro in Mojstrsko ulico v Murski Soboti, ki bo nared še to jesen, velja omeniti še dve pomembni naložbi na tem področju. Tako v Ljutomeru že nekaj časa gradijo dom starejših občanov, ki naj bi bil zgrajen do novembra. Kljub začetnim težavam zaradi garaž in shramb stanovalcev bližnje stavbe v Prešernovi ulici kaže, da bodo investicijo, ki so jo zaupali ptujskim gradbenikom, končali v predvidenem roku, saj zelo hitijo z deli. Ker bo v novem domu približno 50 na novo zaposlenih, v Ljutomeru pripravljajo vse potrebno za ustanovitev javnega za- voda in izbiro vršilca dolžnosti direktorja. Medtem pa želijo v lendavski občini spodbuditi obnovo pročelij, ki jih je zelo načel gost tranzitni promet, zato so v občinskem središču že zelo poškodovane stavbe, pročelja pa so večinoma popokana in uničena. V ta namen se je lendavska občina odločila, da bo s pomočjo hranilnice in posojilnice LLT ter Pomurske banke razpisala posojila za obnovo pročelij v središču mesta. V razvojnem skladu Lendava, ki zbira vloge posojilojemalcev, je na voljo okrog tri milijone tolarjev. Prednost pri dodelitvi posojila imajo prosilci iz najožjega mestnega središča, zlasti iz najbolj prizadete Partizanske ulice, in sicer na odseku od Krone do dvojezične srednje šole. Naleteli so na velik odziv ljudi, ki se zanimajo za obnovo zelo načetih pročelij v Lendavi. M. JERŠE recitacijskega in literarnega krož- spodinjskega pouka. J. GRAJ ■ S telovadno akademijo na prostem so sklenili tridnevno prireditev Učenci se predstavljamo. (Foto: JG) wsni, 15. junij 2000 LOKALNA SCENA Pokrajinska in študijska knjižnica v Murski Soboti Konec leta 2002 nova knjižnica za Pomurje Nekatere pomurske občine se še niso odločile za financiranje redviden začetek gradnje Pokrajinske in študijske knjižnice (PISK) v Murski Soboti je v mesecu juliju, z deli pa naj bi končali oktobra leta 2002. Celotna predračunska vrednost za gradnjo objekta znaša 1.064.000.000 SIT, ureditev ustrezne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja pa 190 milijonov SIT, kar je v celoti plačala Mestna občina M. Financerke država in pomurske občine Po podatkih, ki nam jih je posredovala Brigita Perhavec, strokovna sodelavka za kulturo Mestne občine Murska Sobota, naj bi znašala samo gradbena dela 880 milijonov SIT, preostali del sredstev pa je namenjen notranji opremi. Polovico celotnega zneska bo po zakonu o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe RS v kulturi (»kulturni tolar«) poravnalo ministrstvo za kulturo, s tem je torej zagotovljenih 532 milijona SIT, neodvisno od morebitne podražitve. Preostala polovica odpade na pomurske občine, od tega bo polovico poravnala Mestna občina MS, preostalo pa posamezne občine po kriteriju števila prebivalstva. Gre za 847 SIT na prebivalca v enem letu, s tem da je financiranje predvideno za tri leta S. Oddaja gradbenih del bo na podlagi predhodnega javnega razpisa junija, julija pa naj bi se gradnja začela. Za dela v letošnjem letu država zagotavlja 150 milijonov SIT, še enkrat toliko pa morajo zagotoviti lokalne skupnosti. Brigita Perhavec pri tem poudarja: »Zelo pomembno se mi zdi, da je knjižnica projektirana za celotno Pomurje, saj je knjižni fond PIŠK-a zelo bogat. Samo osem knjižnic v SČO namreč dobi obvezni izvod in PISK je med njimi, tako da dobijo naši študentje največ gradiva prav v Murski Soboti, ne pa v Ljubljani in Mariboru.« Notranja organizacija knjižnice V novem objektu knjižnično-informacijskega centra, ki bo stal med Kocljevo in Zvezdno ulico ob objektu Galerije, bo mogoča izposoja knjižnega gradiva obiskovalcem vseh starosti iz celotnega Pomurja, velik poudarek pa bo tudi na študijski in čitalniški dejavnosti knjižnice, raziskovalnem delu, ohranjanju kulturne dediščine, druženju in prirejanju kulturnih prireditev. Objekt bo imel klet s podzemnimi garažami, pritličje in dve nadstropji, vendar v prvi fazi podzemnih garaž ne bodo gradili. Pritličje bo namenjeno informacijskemu centru in izposoji na otroškem in mladinskem oddelku, v nadaljevanju vhodne avle bo tudi dvorana s šestdesetimi sedeži, ki jo bo mogoče združiti z avlo. Prvo nadstropje bo tako kot pritličje oblikovano kot enoten odprt prostor s posameznimi oddelki, tukaj bosta tudi oddelek za izposojo odraslim ter polzapr-ti oddelki za domoznanstvo in avdio-vizualnega centra. Prostori drugega nadstropja bodo za interno rabo, kjer bo tudi centralni arhiv knjižnice. Čitalniški prostori v pritličju in prvem nadstropju so obrnjeni proti parkovnemu zelenju, ki ustvarja prijetno okolje in potreben mir za študij. Iztok Zrinski ob tem dodaja: »Naše vodilo pri arhitektonskem snovanju objekta je bilo, oblikovati moderno knjižnico, ki je fleksibilna. S tem mislim na prilagajanje časovnim in vsebinskim spremembam, prvi namen pa je vsekakor zgraditi regijsko knjižnico.« Podjetje Statikon iz Murske Sobote je izdelovalec projektne dokumentacije za izvedbo, arhitekt Zrinski pa je njihov zunanji sodelavec, saj sicer deluje v Miinchnu. Objekt so zasnovali v sodelovanju s strokovnjaki iz knjižničarstva, s predstavniki PIŠK-a in ob svetovanju dr. Novljanove iz ljubljanske Narodne in univerzitetne knjižnice ter dr. Schubertove, direktorice mun-chenske mestne knjižnice, svoje ideje in poglede pa so. prispevali tudi miinchenski arhitekti. Projekti so v tem času v sklepni fazi pridobivanja dovoljenj, končujejo se tudi izvedbeni projekti. »Kakšna bo pot do končnega cilja, tj. nove knjižnice, pa je navsezadnje odvisno tudi od složnosti in podpore Pomurcev,« je prepričan Zrinski. DARJATIBAOTi Na seminarju in tehnični delavnici s področja digitalnih komunikacij, ki so ju konec prejšnjega tedna pripravili soboški radioamaterji, je bilo največ zanimanja za najnovejše gradnike slovenskega digitalnega omrežja, ki jih je razvil dr. Matjaž Vidmar (desni na fotografiji). S sredstvi iz programa PHARE do novih projektov Na južni strani novega objekta bo glavni vhod v knjižnico. Celoten objekt se bo vključeval v okolico predvsem z zakrivljeno gradbeno linijo, stebriščem pri vhodnem pročelju in zastekljeno fasadno površino. (leta 2000, 2001, 2002). Vsaka občina ima določen fiksni znesek, za katerega najprej podpišejo sporazume ali vsaj dajo soglasje, kar je doslej storilo že nekaj občin (npr. Odranci, Moravske Toplice, Cankova, Šalo-vci, Črenšovci, Dobrovnik, Veržej, Rogašovci, Beltinci, Kuzma). Občine imajo tudi možnost podrobne predstavitve projekta, vendar so se zaenkrat za to odločili le v Veržeju in Gornji Radgoni, kjer sta z novo podobo PIŠK-a občinske svetnike seznanila Brigita Perhavec in arhitekt Iztok Zrinski, avtor projekta. Nekaj občin naj bi izrazilo zahtevo po drugi izbiri kriterijev, vendar je površina novega objekta (3660 m2) določena glede na število prebivalcev v Pomurju (pribl. 126.000) in število knjižnih enot, kijih ima knjižnica. Krajevne skupnosti občine Ljutomer | Slovensko radioamatersko digitalno omrežje je trenutno najhitrejše na svetu Radio in TV-klub Murska Sobota, ki je lani praznoval 50-letni-I co uspešnega delovanja na področju tehnične kulture, se že vsa leta uvršča med najuspešnejše tovrstne klube v državi. Posebno skrb posvečajo predvsem izobraževanju in rezultati zato ne izostajajo. Ob skrbi za nove člane, ki jih usposabljajo na tečajih in seminarjih, v klubu skrbijo tudi za druge člane, ki si želijo pridobiti več znanja. Že ob ustanovitvi se niso posvečali le eni aktivnosti in danes potekajo v klubu številne aktivnosti. Priprava in izvedba tečajev za radioamaterje - operaterje je postala tradicionalna, S prav tako izvedba vsakoletnega državnega tekmovanja VHF/ UHF/SHV v maju in udeležba na drugih tekmovanjih, soboški radioamaterji pa sodelujejo tudi v akcijah Zveze radioamaterjev Slovenije. Zaupano jim je vzdrževanje radijskih svetilnikov S55ZMS, vzdržujejo pa tudi digitalno vozlišče, ki omogoča povezavo med Slovenijo, Madžarsko in Hrvaško. Pol stoletja delovanja so tani v klubu praznovali delovno, saj so v okviru čezmejnega sodelovanja treh dežel (Slovenija, Avstrija, Madžarska) s pomočjo sredstev iz programa PHARE in z lastnimi sredstvi uspešno izvedli projekt Beacon 99, ki je združil delo radioamaterjev vseh treh dežel. Rezultati slovenskega dela pri zgraditvi radijskih sklopov so bili nad pričakovanimi, ugodni odmevi v širšem prostoru pa so jih opogumili, da so se tudi letos prijavili na razpis za pridobitev sredstev iz programa PHARE. Ker so lani postavili temelje za delo v obmejnem območju, so letos želeli narediti korak naprej. Projektu so dali simboličen naslov »Digitalni mostovi - hitri packet radio«, ob izvajanju tega projekta pa so pripravili konec minulega tedna enodnevni seminar s področja digitalnih komunikacij in tehnično delavnico. Udeležba na njem je bila nad pričakovanji, kar potrjuje, da je zanimanje za digitalno komunikacijo vedno večje. Radioamaterji uporabljajo lastno digitalno omrežje za prenašanje sporočil že več kot dvajset let, slovensko digitalno omrežje pa je trenutno najhitrejše na svetu. Slovenski koncept tega omrežja so že začeli uporabljati Hrvati, severni del Italije, del Češke, Poljaki in Izraelci, zanj pa se zanimajo tudi v skandinavskih državah. LUDVIK KOVAČI Zakaj v Ljutomeru ne morejo sklepati dogovorov? Nejasnosti pri kabelskem sistemu in težave z mrliško vežico okrat so se sestali predstavniki krajevnih skupnosti občine Ljutomer in ljutomerski župan z namenom, da se seznanijo z delovanjem kabelskega sistema v občini, hkrati pa je župan tudi izrabil priložnost za iskanje konkretnih rešitev ža mrliško vežico, ki občini ni ravno v ponos. Župan namreč ugotavlja, da so že majhne vasice uredile svoje vežice, samo v Ljutomeru se ne morejo dogovoriti o rešitvi problema. Idejni projekt za ureditev nove mrliške vežice je bil pripravljen že pred petimi leti, a je bila postavljena zelo visoka cena, poleg tega pa takrat ni uspelo glasovanje za samoprispevek. Predsednik KS Ljutomer Anton Stajnko je ugotavljal, da je bil kriv tudi slab pristop k predstavitvi projekta občanom. Zdaj so se dogovorili, da sestavijo nekajčlanski odbor, ki bi začel intenzivno voditi aktivnosti za čimprejšnjo ureditev mrliške vežice. Odločili so se tudi, da bodo opravili revizijo starih (štirih) projektov, s čimer bodo prihranili denar za javni razpis. Pri kabelskem sistemu so se že od vsega začetka (1. 1989) pojavljale določene nejasnosti, predvsem glede organiziranosti sistema. Glavno postajo in omrežje so zgradili naročniki, torej so tudi lastniki sistema. Do leta 1995 je vsaka KS na svojem območju upravljala sistem, vendar to ni bilo najbolje, zato so KS podpisale pogodbo o skupnem sistemu.in imenovale odbor iz predstavnikov KS. Pri tem je Franc Makoter, podpredsednik KSL, vendarle ugotavljal, da se stvari velikokrat delajo prikrito, in poudaril, daje bil na sejah sveta KSL vedno nezaželen, ko je spraševal o kabelskem sistemu. Pravzaprav je bilo tudi tokrat čutiti kar precej nestrpnosti, ko sta se oglašala Jože Kramar, predsednik KS Stara cesta, in Franc Makoter, ki ju je zgolj nekoliko podrobneje zani- malo delovanje sistema. Tajnik Anton Hvalec je podal kar nekaj razlag, vendar Makoter ni bil preveč zadovoljen z odgovori. Na koncu so na županovo pobudo vendarle ugotovili, da je bolje, če delajo v slogi, in da so tovrstni sestanki v prihodnosti zaželeni, kajti precej slaba informiranost je bila v preteklosti ena od ključnih problemov. Mogoče je to tudi razlog za vsa nesoglasja ali pa ljutomerski kabelski sistem v resnici skriva kakšne nepravilnosti? DARJA TIBAOTi * GOSPODARSTVO 15. junij 2000, VESTMIK Minicom Obeta se svetovna novost Klone je odneslo Nekoč se je živelo od prodaje računalnikov, danes od znanja odjetje informacijskih tehnologij Minicom praznuje letos prvo desetletje svojega delovanja. Podjetje, ki je nastalo 12. januarja 1990, v svojem razvoju najbolj nazorno odslikava tempo razvoja, ki se je zgodil na ravni informacijskih tehnologij, posebej računalništva. In ekstenzive v intenzivo Časi konec osemdesetih in v začetku devetdesetih so bili časi ekspanzije osebnih računalnikov, ki so postali cenovno dostopni širšemu krogu potrošnikov. Ta čas je bil ugoden za nastanek in razvoj računalniških podjetij, ki so pretežno kupovala komponente od uvoznikov z Daljnega vzhoda in sestavljala računalnike za prodajo. Že ta čas pa je opravil svojevrstno diferenciacijo na trgu, ki je podjetja kova Minicom postavil v prostorski okvir njihovega delovanja, na eni strani so bila preveč oddaljena od centra, po drugi pa tudi okolje ni preneslo take razvojne dinamike. da bi si upalo tvegati in jih podpreti, da bi presegla okvire lokalnih trgovcev in se z razpoložljivim znanjem dvignila na višjo raven. Kljub vsemu pa je bil start ob pravem času (ker začetek devetdesetih je to bil) zadosten razlog za preživetje in razvoj, ob eni predpostavki - znanju. Direktor podjetja Marjan Gujt priznava, da so bili v tistih časih zaslužki pri sestavljanju in prodaji računalnikov solidni in so ob kakovosti in jasni razvojni viziji omogočali stabilno rast podjetja. Tudi na primeru Minico-ma se je potrdila zakonitost, da ima novonastalo podjetje podlago za preživetje, če preživi prvih pet let. Leta 1995 je imelo podjetje osem zaposlenih, danes jih ima trinajst. To leto je tudi prelomno v razvojnem smislu, saj sta postala sestavljanje in prodaja računalnikov ekstenzivna s čedalje nižjo dodano vrednostjo. Podjetje se je že prej usmerjalo v prodajo storitev in znanja. Že v začetku se je podjetje usmerjalo v strokovno zahtevnejša področja sistemskih informacijskih rešitev, ki jih je nadgrajevalo z novimi znanji in kadri. V letu 1996 je prišlo do ločitve prodaje izdelkov za splošno porabo, ki so jo prenesli v podjetje Virus, v Mi-nicomu pa je ostala prodaja sistemskih rešitev podprta s strojno opremo priznanega proizvajalca Fijutso Siemens in poslovnih aplikacij Probita. Najpomembnejše reference so delovanje njihovih sistemov v Moravskih Afriški somi v Turnišču Toplicah, Kerni, Podjetju za informiranje in soboški Komunali. V tem času je vložil Minicom v osnovna sredstva približno 63 milijonov tolarjev, sedaj pa se pripravlja na novo naložbo, vredno okrog 40 milijonov tolarjev. Sicer pa je imelo podjetje letos 260 milijonov prihodka. Odvisni od okolja Po obsegu posla in številu zaposlenih je podjetje na prelomu, ali nadaljevati z razvojno ekspanzijo ali ostati na sedanji ravni. Nedvomno je rast oziroma prehod v veliko podjetje glede na gospodarski potencial okolja tveganje. Tveganje zaradi tega, ker mu rast omogoča v prvi vrsti le človeški kapital - znanje, ki pa potrebuje strokovne izzive in temu ustrezen obseg poslov. Hkrati Marjan Gujt ugotavlja, da v našem prostoru pri pridobivanju poslov še ne igrajo pomembne vloge strokovne rešitve, ampak predvsem osebne zveze. Njegova pričakovanja v razvoju so, kot pravi, brez modnega prizvoka vezana na slovensko vključevanje v EU. Trdi namreč, da po znanju čisto nič ne zaostajamo za tujci, in tako bi se jim odprl tržni prostor, po njegovi oceni vsaj do Gradca. Nesporno pa to potegne za saho jazmislek o strateških povezavah. To je morda izziv za naslednji razvojni cikel petih let. JVI Nova steklenica in nosilka Radenske ekološka Sodobnejša, lažja in a Združenju proizvajalcev mineralnih vod Slovenije g. i. z., v katerem sta združena Radenska - Tri srca in Kolinska Rogaški vrelci so se odločili, da bodo poiskali najprimernejšo obliko steklenice za polnjenje mineralnih vod, sodobnejšo in primerljivo z embalažo evropskih proizvajalcev. Oblikovali so steklenico, ki je sodobnih dimenzij, lažja od prejšnje in s plastičnim zamaškom za ponovno zapiranje. Tej steklenici so pripravili tudi novo šestgnezdno nosilko. »Za novo steklenico je s svojimi tehničnimi službami poskrbela Radenska,« je povedal direktor polnilnice mineralnih vod in pijač Radenska - Tri srca mag. Viljem Kozic. Steklenico je po zamisli Radenske naredilo švicarsko podjetje Vetropak iz Straže na Hrvaškem, zanjo pa je prejela Radenska na letošnjem sejmu embalaže INPAK v Gornji Radgoni slovensko priznanje za embalažo. Strokovno priznanje pa je požela tudi nosilka, ki so jo prvič predstavili na sejmu embalaže pred dvema letoma in zanjo prejeli oskarja. Nosilko za oba slovenska proizvajalca mineralnih vod izdelujejo v Radenski. »Nosilka je registrirana pri Združenju proizvajalcev mineralnih vod, saj nosi emblem Združenja, je pa model last Radenske,« je povedal sogovornik. Za zamenjavo steklene embalaže so se odločili v času, ko ima prodaja mineralnih vod v stekleni embalaži le tridesetodstotni delež, sedemdeset odstotkov pa je prodajo v nepovratni PET-embalaži. V Radenski tudi pričakujejo, da se bo zaradi sodobnejše steklenice, v kateri ostane pijača zaradi navojnega zamaška dlje časa sveža, in pri-ročnejše nosilke prodaja mineralne vode v stekleni embalaži začela povečevati. Na to naj bi vplivali tudi ekološki problemi, saj bo vsa nepovratna, torej plastična embalaža po pravilniku in odredbi ministrstva za okolje v določenem času obdavčena. »Pričakujemo, da bo steklena embalaža ponovno dobila veljavo tudi zato, ker se od petnajst-do dvajsetkrat obrne na tržišču in bo v primerjavi s plastično embalažo cenejša,« je povedal sobesednik. Radenska in Kolinska Rogaški vrelci bosta v tem letu dali na trg skupaj 8 milijo- Okrog 4,6 milijona tolarjev bo finančni delež programa Phare za čezmejno sodelovanje Slovenija - Avstrija - Madžarska S i lahko predstavljate, da je mogoče gojiti ribe v vroči vodi, ki priteče iz vrtine ali celo termoelektrarne? To se zdi skoraj neverjetno, vendar je res. In tudi v Turnišču se obeta ta svetovna novost. Na Madžarskem so ponekod uredili betonske bazene (na posnetku), ki »štrlijo« iz zemlje. Nekaj podobnega naj bi nastalo tudi v Turnišču. Lokacija še ni izbrana, v neposredni okolici vrtine pa sicer ne bo mogoča, ker tam ni nobenega jarka, v katerega bi lahko speljali iztok vode. Potrebno je namreč stalno kroženje vode. (Foto: JG) ■ Zaenkrat gre le še za projekt (izvajalec Popaj, d. o. o., Beltinci), s katerim je sodelovala tur-niška občina na razpisu programa Phare za čezmejno sodelovanje ’96 - sklad za male projekte, naročnik pa je bila Prleška razvojna agencija Giz. Turniška občina si je morala pridobiti podporo še vsaj ene občine v Avstriji in na Madžarskem. V prvem primeru jo je našla pri avstrijski Radgoni, v drugem pa v Csesztregu. Odgovor iz Bruslja je bil pozitiven, in sicer so zagotovili okrog 4,6 milijona tolarjev za izdelavo projekta in druge stroške nov novih steklenic, vsaka v svojem tržnem deležu. Na Radensko tako odpade okoli 5 milijonov steklenic in okrog milijon štiristo nosilk. Strošek zamenjave steklenic in nosilk bo znašal za Radensko okoli 5 milijonov mark. Zamenjavo embalaže naj bi opravili do srede marca prihodnjega leta, zamenjujejo pa jo tako, da nosilko zamenjajo za nosilko in steklenico za steklenico, nova nosilka pa stane 403 tolarje. In kam bo šla stara embalaža? »Staro embalažo bomo prodali kot odpadno proizvajalcu steklenic. Pri tem nam pomaga podjetje Saubermacher Komunala. Stare nosilke meljemo v obratu do določene velikosti granulata in ga prodajamo večino v tujino različnim proizvajalcem plastičnih izdelkov, ki niso več namenjeni živilski industriji. Upam, da bomo naslednje leto staro embalažo spravili s svojega dvorišča,« je izjavil direktor Radenske - Tri srca Viljem Kozic. Stare embalaže naj bi bilo za okoli deset milijonov steklenic. MH ■ TMK v Lipovcih med najsodobnejšimi v Sloveniji Kakovost izdelkov se potrjuje v praksi Ob žetvi bodo odkupili vse ponujene tržne presežke pšenice, jeseni pa tudi koruze ovarna močnih krmil v Lipovcih sodi med večje izdelovalce krmil v Sloveniji. Deluje kot eden od treh profitnih centrov v okviru delniške družbe Kmetijsko gospodarstvo Rakičan, njena osnovna dejavnost pa je izdelava krmil ter sušenje in skladiščenje žit. S proizvodnimi zmogljivostmi 25 ton krmil na uro oziroma 40 tisoč ton letno v eni izmeni pokriva vse potrebe farmske reje prašičev v Kmetijskem gospodarstvu Rakičan, približno petino proizvodnje krmil pa proda zasebnim in drugim rejcem v Pomurju. V tovarni posvečajo posebno skrb kakovosti svojih izdelkov, zato kupujejo le kakovostne surovine, ki jih vzorčijo ob vhodu v tovarno, izdelke pa dajejo v analizo pooblaščenim laboratorijem tudi pred uporabo, pravi direktor Ernest Kerčmar. Kakovost njihovih izdelkov se potrjuje v praksi, saj na največji slovenski farmi prašičev v Nemš-čaku s krmili, ki jih izdela tovarna v Lipovcih, že vrsto let dosegajo najboljše pitovne in klavne lastnosti prašičev v Sloveniji, sadove dolgoletnih izkušenj pri intenzivni tehnologiji reje domačih živali pa posredujejo tudi individualnim živinorejcem. Tovarna močnih krmil v Lipovcih spada med novejše, sodobnejše in računalniško vodene mešalni-ce v Sloveniji, zato je tako po ceni kot tudi kakovosti izdelkov konkurenčna preostalim, ki se pojavljajo na tem tržišču. V tovarni izdelujejo več kot 40 vrst različnih izdelkov, kijih vsako leto dopolnjujejo z novimi, kar 80 odstotkov vseh krmil pa je namenjenih prašičereji. Le z nenehnim posodabljanjem proizvodnje lahko ostajajo konkurenčni na tržišču, zato veliko vlagajo V tehnologijo. Zadnja naložba je bila oprema za linijo peletiranja, za kar so porabili 120 milijonov tolarjev la- pri izvedbi, k temu znesku pa mora občina primakniti 20-od-stotni delež, kar je že storila ob Ernest Kerčmar: »Od kmetov bomo odkupili vse tržne presežke pšenice in koruze, pogodbe za odkup pa še vedno sklepamo.« stnih sredstev. Na tej liniji izdelajo 20 ton peletov na uro, s peletirani-mi krmili dosegajo boljši izkoristek v prehrani, krmila se ne prašijo, raztros je manjši, ker so toplotno obdelana, pa je zagotovljena tudi večja neoporečnost krmil. Večino krmil prodajo v razsutem stanju, večjim naročnikom jih dostavljajo na dom, sicer pa jih prodajajo v trgovinah v vrečah po 10 in 50 kilogramov. Izdelke jyo-dajajo tudi v tovarniški trgovini Zrno-vit na dvorišču, kjer je mogoče dobiti še izdelke tovarne Lek, ki je prav tako solastnik trgovine. V sprejemanju letošnjega proračuna. In kaj ta projekt nakazuje? Med Turniščem in Renkovci so lani »odkrili« vrtino z vodo, toplo od 55 do 60 stopinj Celzija. Glede na izkušnje na Madžarskem je takšno vodo mogoče uspešno izkoriščati za gojenje nekaterih vrst rib, zlasti afriškega soma (Clarias gariepinus), ki ima izredno okusno in čvrsto meso (brez »špic«) z malo maščobe. Te ribe zelo hitro rastejo, za prehrano pa so najbolj uporabne, ko dosežejo težo med 0,5 in 1 kilogramom. ' Vse to so si predstavniki tur-niške občine ogledali na Madžarskem, zdaj pa urejajo v sodelovanju s podjetjem ViB iz Lendave vse potrebno za uvoz okrog 150 kilogramov tamkaj vzgojenih rib, da se bodo lahko na naši strani prepričali, ali so zares okusne in primerne za pripravo jedi na različne načine. To naj bi bil tudi začetek promocijskih aktivnosti, s katerimi bi pridobili vlagatelje za ribogojnico afriških somov v Turnišču. JOŽE GRAJ I tovarni izdelujejo popolne in dopolnilne krmne mešanice, s slednjimi pa želijo, da bi kupci svojo domačo krmo kar najgospodarneje dopolnili v popolne krmne obroke za živali. Ker v svojih silosih sušijo in skladiščijo tudi žita zasebnih pridelovalcev, jim ta po želji tudi zmešajo v krmne mešanice, stroške skladiščenja žit pa jim v tem primeru ne zaračunavajo. S svojimi izdelki želijo prodreti tudi na tuje trge in skupaj z Lekom že delajo supe-rkoncentrate za veliko farmo v Rusiji. Čeprav je ta proizvodnja še poskusna, upajo, da bodo z njo prodrli na to tržišče. Ob proizvodnji krmil je pomembna dejavnost še sušenje in skladiščenje žit. Skladišča so v lasti kmetijskega gospodarstva, v njih pa je mogoče uskladiščiti 32 tisoč ton žit. Ob žetvi, ki se je tako rekoč že začela, saj nekateri pridelovalci že žanjejo ječmen, jih bo žitom na voljo za 26 tisoč ton. V 24 urah lahko prevzamejo in posušijo 1.400 ton žit in letos bodo prevzeli vse ponujene količine. Za odkup pšenice še vedno sklepajo pogodbe s pridelovalci, prav tako pa sklepajo tudi pogodbe za odkup koruze. Pogodb za pšenico je trenutno za okoli 2.500 ton, uskladiščili bodo lastni pridelek pšenice s 1.800 hektarjev, ker se interventni odkup pšenice začenja šele septembra, pa se pogovarjajo tudi z zadrugami za storitveno skladiščenje. V Tovarni močnih krmil pravijo, da bodo jeseni odkupili tudi vse tržne presežke koruze, tistim pridelovalcem, ki se ne bodo odločili za prodajo, pa jo lahko uskladiščijo in pozneje iz nje izdelajo krmila, s tem da jim za čas enega leta stroškov skladiščenja ne bodo zaračunavali. LUDVIK KOVAČ ■ MK, 15. junij 2000 GOSPODARSTVO 7 Vrtnarstvo in cvetličarstvo na Meleh Radgona Država pobira razvojni tolar Družinsko podjetje ačeli so s pridelavo vrtnic in potem v petindvajsetih letih prerasli v uspešno in uveljavljeno družinsko podjetje Vrtnarstvo, cvetličarstvo Miroslav Kurbus, s. p. Ob Slavku je v podjetju zaposlena še žena Marija, za delo v njem pa se tudi že šolata hčerka in sin. Proizvodni in prodajni prostori podjetja se razprostirajo na 4.400 kvadratnih metrih, glavnina proizvodnje in prodaja je na Meleh, del je je še na prejšnji lokaciji v Gornji Radgoni, rastline in vrtnarsko-cvetličarske storitve pa prodajajo še v cvetličarni v Radencih. Podjetje je vredno okrog milijon mark, v njem pa je zaposlenih dvanajst delavcev, med njimi tudi s strokovnim znanjem cvetličarja ■ vrtnarja in inženirja agronomije. »Tu, kjer smo, imamo prostor in možnost za širitev, vendar želimo v naslednjih dveh, treh letih posodobiti prodajo in proizvodnjo, da bodo naši izdelki še dostopnejši kupcem, saj tu prodamo okoli devetdeset odstotkov naše proizvodnje,« je povedal Slavko Kurbus. »Vsako leto vložimo v posodabljanje in razvoj vso amortizacijo in čisti dobiček.« Osvojeni kupci so največje bogastvo Zaupanje kupcev je tisto največje bogastvo, ki je in bo dru- žinskemu podjetju zagotavljalo razvoj. Pridobili so si ga s sodobno in avstrijskim vrtnarjem enakovredno ponudbo raznovrstnega cvetja in potem kupce zadržali, saj jih razvajajo s ponudbo, ki je v koraku s sodobnimi in svetovnimi trendi. »Naše vodilo je bilo, biti boljši ali ponuditi vsaj toliko, kot ponujajo čez mejo. In tako je firma tudi rasla,« je povedal sogovornik. Na razcvet cvetličarjev in vrtnarjev pa je v zadnjih letih vplivala tudi spreminjajoča se kultura urejanja življenjskega prostora. Pošesterena proizvodnja in prodaja Zaradi zanimive lokacije ob tranzitni cesti obiskujejo Vrtnarstvo in cvetličarstvo Kurbus kupci iz vse Slovenije, ob prodaji na drobno pa ponujajo še zasaje-vanje vrtov, urejanje balkonov in delovnih prostorov v podjetjih. Za promocijo podjetja in razvijanje hortikulture že peto leto organizirajo dan odprtih vrat, s predavanji pa skrbijo tudi za izobraževanje kupcev. »Naš namen ni samo tržiti, ampak tudi svetovati, kajti tudi naša želja je, da kupljena rastlina dobro uspeva,« je povedal Slavko Kurbus. Vse okrasne rastline za urejanje balkonov, grobov in oken pridelajo doma, reprodukcijski material pa dobijo iz raznih držav, v glavnem iz Nemčije, Holandije in Avstrije, v zadnjem času tudi iz nekaterih afriških držav. Obseg proizvodnje se iz leta v leto povečuje, v zadnjih desetih letih pa se je ob povečanem povpraševanju povečal za šestkrat. Letno prodajo tako okoli dvesto tisoč rastlin. Nelojalna konkurenca cveti »V zadnjem času pa je rast vendar nekoliko manjša, saj se je povečala ponudba vrtnarjev, veliko pa je tudi uvoženega rastlinja, ki ga ponujajo v vrtnih centrih,« je izjavil Slavko Kurbus. Nelojalna konkurenca je zelo velika. Od številnih zasebnih vrtnarjev v severovzhodnem delu Slovenije ima uporabno dovoljenje za objekte le Vrtnarstvo, cvetličarstvo Kurbus, veliko pa je tudi prikritega dela in zaposlovanja na črno. Porodnišnica bo evizijska komisija za investicije v zdravstvu pri ministrstvu za zdravstvo je na torkovem pogovoru z vodstvom murskosoboške bolnišnice potrdila predlagane roke za pripravo dokumentacije za gradnjo murskosoboške porodnišnice. Po teh razgovorih sodeč torej projekt gradnje, kljub menjavi na vrhu, ostaja. Dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja naj bi bila pripravljena do srede avgusta, konec avgusta pa bo objavljen javni razpis za izbiro izvajalca del. Na ministrstvu tudi opozarjajo, da gradnja prostorov za celotni ginekolo-ško-poro'dni oddelek s finančnega ministrstva najverjetneje ne bo potrjena, saj ima murskosoboška bolnišnica zaradi zmanjševanja obsega storitev presežek prostorov v kirurškem bloku. MHI Gidgrad Lendava Vodstvo napoveduje obstoj in razvoj družbe redsednik uprave Gidgrada Tibor Čarni in predsednik nadzornega sveta Jože Horvat sta podpisala sporočilo, poslano sredstvom javnega obveščanja, v katerem med drugim piše, da je po uvedbi postopka prisilne poravnave družba začela z izdelavo finančne reorganizacije s ponudbo znižanega poplačila upnikom in racionalizacijo proizvodnje z ugotavljanjem presežnih delavcev. Po objavi sklepa o prisilni poravnavi podjetje tudi tekoče poravnava obveznosti. Z Gidgrada še sporočajo, da nadzorni svet in uprava menita, da bodo z uresničitvijo vseh ukrepov dane možnosti za obstoj in razvoj družbe. To napoved podkrepljujejo z ugodnimi odmevi pri posameznih investitorjih in poslovnih partnerjih, katerim so predstavili program sanacije. Farmarji na kolenih oboškemu Agromerkurju je končno uspelo, da se je znebil zanke, ki gaje dušila. Sodišče najprej ni ugodilo vlogi Agromerkurja za stečaj večinskega lastnika Perutnin- ske zadruge, šele ko se je vključila SKB-banka, ki je bila največji upnik zadruge in kateri je zadruga jamčila za najete kredite z Agromerkurjevim premoženjem, so zadrugo le spravili v stečaj. Stečaj zadruge daje veliko upanje, da Agromerkur uspešno konča prisilno poravnavo, še toliko bolj, ker je tekoče poslovanje Agromerkurja pozitivno. jy g S »Dokler država ne bo uredila, da bodo zakoni enaki za vse, tako dolgo ne vidimo možnosti, da bi splošno vrtnarstvo moglo hitreje napredovati. Zaenkrat zakoni veljajo le za nas, ki imamo vsa potrebna dovoljenja in redno zaposlene delavce,« je povedal sogovornik. Država si jemlje tam, kjer je vse po zakonu Med vzroki za manjše povpraševanje pa je tudi uvedba de-vetnajstodstotnega davka na dodano vrednot. V podjetju Kurbus sicer tega pribitka niso v celoti vračunali v ceno, toda po dražitev se vendar pozna. Poudarjajo pa tudi, da so tistih štirinajst odstotkov, ki jih sedaj pobere država, doslej lahko namenjali za razvoj, zato so seod-ločili, da bodo pri vlaganju in posodabljanju ubrali postopni korak, rezerve pa bodo iskali tudi pri organiziranosti dela. Letos so že preuredili cvetličarno v Radencih in postavili nov rastlinjak ter zunanji prodajni prostor, ki je narejen ekološko. Stoji na neprepustni foliji s padcem, tako da se vsa odvečna voda od zalivanja, kiji dodajajo gnojila, zbira v cisterni in se vrača v proizvodnjo. Za obiskovalce in kupce pa so uredili tudi parkirne prostore in okolico vrtov. MH, foto: JZ ■ Najboljše iz Perutnine Ptuj Poli - okusite kakovost Visok odstotek beljakovin, nizka vsebnost maščob, nizka količina kuhinjske soli, stalna kakovost in nizka energijska vrednost so glavne značilnosti perutninskih klobas in izdelkov Perutnine Ptuj. Posebna piščančja klobasa Poli je zaradi izvrstnih sestavin naravna in zdrava hrana, ki jo strokovnjaki za prehrano priporočajo vsem generacijam, tudi otrokom in starejšim. Poli je kuhana klobasa iz fino mletega piščančjega mesa, polnjena v nepropusten ovitek. Stalni in strogi veterinarsko-.sanitarni pregledi vse od naravnih surovin za krmila, na primer koruze in soje, proizvodnje krmil, vzreje in postopka predelave mesa so skladni z zahtevnimi standardi ISO SIST 9001 in HACCP programa. Ti standardi pa zagotavljajo, da so končni izdelki pridelani naravno, zdravo, varno in po vseh zahtevnih zahodnoevropskih standardih. Perutnina Ptuj je tudi edino slovensko podjetje z licenco za proizvodnjo in predelavo mesa za trge Evropske unije.- Petindvajset let je, odkar sta dr. Ciril Varga in Tilčka Lovrenčič izdelala recept za prvo, najbolj priljubljeno in najboljšo posebno piščančjo klobaso v Evropi, ki so jo poimenovali Poli. Z leti so ji le še dodali sestre, obogatene z zelenjavo. Kdor je poskusil Poli, si jo zaželi tudi drugič, tretjič... Okus ptujske posebne piščančje je blag, optimističen, igriv, prijazen. Obogatene z vrtninami ali brez njih so je vedno veseli predvsem otroci. Ker so otroci tudi najboljši kritiki, smo med njimi poiskali nekaj mnenj o Poli. Kot pripoveduje desetletna Ana iz Murske Sobote, njena mama pripravi odlično pico, ki je boljša od vseh drugih, saj ji doda Poli. Pravi tudi, da poleti, ko je na vrtu dovolj zelenjave, mama najraje pripravi solato iz najrazličnejše zelenjave, ki ji doda koščke Poli, in že imajo najbolj priljubljeno poletno večerjo. Tako dobi veliko zdravih vitaminov 0 Komunala počistila del proračuna Likvidacija domačega komunalnega podjetja bo prinesla Občini Gornja Radgona precejšnjo finančno obremenitev, so ugotovili tamkajšnji svetniki na zadnji seji. bčina namreč pred uvedbo likvidacije ni plačala nekaj opravljenih del, zato je občinski svet moral potrditi pogodbo o • odkupu terjatev v višini 41 milijonov tolarjev, ki jih je stano- vanjskemu delu komunalnega podjetja prisodilo okrožno sodišče v Murski Soboti. Znesek, toda le 35 milijonov tolarjev, kolikor znaša vrednost terjatve na dan podpisa pogodbe, bodo poravnali z odstopom inkasa stanarin in najemnin do konca novembra. Umrli stanovalci S stanarinami in najemninami je povezan tudi sklep občinskega sveta, kije odpisal 2,8 milijona tolarjev terjatev neplačanih stanarin in najemnin za poslovne prostore. Zapadli zneski segajo celo v letu 1993, štirje zavezanci plačila stanarine so medtem umrli, preostali od desetih pa so brez premoženja in zaposlitve. . Pri tem velja poudariti, da je bilo komunalno podjetje tisto, ki v minulih letih občine kot lastnice stanovanj ni obveščalo o uspešnosti izterjatev. Končno obnova šole Jeseni naj bi začeli, avgusta 2002 pa končali obnovo in dozidavo osnovne šole Apače, saj bo ministrstvo za šolstvo in šport prispevalo del denarja, so izvede- in beljakovin tudi njen mlajši brat. Dvanajstletna Andreja iz Lendave pa pravi: "Moja mama je zelo zaposlena, kljub temu pa me najbolj razveseli, ko pripravi ocvrto Poli. Sama pripravim sendvič s Poli za zajtrk, če imam veliko časa, pa spečem jajce, ki mu dodam nekaj rezin Poli. Ker je s Poli enostavno pripraviti zajtrk, ga včasih pripravim kar za vso družino. Potem me mama pohvali. Tako dan začnemo dobre volje in se vsi odlično počutimo." Poli je torej odlična na kruhih ali v solatah kot hladni prigrizek. Še boljša je topla, z jajcem ali zavita v sir, ocvrta na pariški ali dunajski način. Odlična je sama in v kombinacijah z najrazličnejšo zelenjavo, s kruhom, na picah ali testeninah. Izdelki Perutnine Ptuj so postali simbol kakovosti in prehrane za sodoben življenjski stil. Poli je zagotovo zvezda med njimi, kar priznavajo tudi ocenjevalci na številnih sejmih doma in v tujini. V prodajalnah po vsej Sloveniji je Poli v hladilnikih z nekoliko spremenjeno podobo ovitka, ki so jo pripravili v agenciji Futura DDB. Poli ločujejo od ostalih posebnih piščančjih klobas ob priljubljenosti in slastnem okusu tudi osvojene nagrade za kakovost. Najodličnejši med njimi, zlati medalji z zadnjih mednarodnih prehrambenih sejmov v Zagrebu in Gornji Radgoni, sta odslej zabeleženi tudi na ovitku. Ker si najbolj posebna klobasa zasluži najbolj posebne oglase, so v agenciji Futura DDB pripravili spot pod sloganom Nori na Poli. Kot pravi kreativni direktor Marko Vičič, je v oglasu jasno videti, da kadar ljudje jejo, ne mislijo na kriminal. Predvsem če jejo odlično in priljubljeno posebno piščančjo Poli. M. P. Domišljijo potrebujemo tudi pri pripravi hrane. Morda bo naslednji recept iskrica, ki bo razmahnila množico idej tudi v vročih poletnih dneh. Poskusite. li gornejradgonski svetniki na zadnji seji. Poleg odobrenih nekoliko več kot 256 milijonov tolarjev bo država iz proračuna prispevala še dodatnih 35 milijonov tolarjev za načrtovano gradnjo športne dvorane pri isti šoli. Ker gre za nadstandardno telovadnico, bo morala občina primakniti še dodatnih 100 milijonov tolarjev. DEJAN FUJS ■ /WW Radio Murski val 94,6 Mhz PETEK, 16. JUNIJA 18.00 MV DUR Na sceni in za kulisami letošnje Slovenske popevke, avtorica Simona Špindler Solata z ješprenjem In Poli Sestavine: 15 dag neglaziranega ješprenja 1 liter vode približno 80 dag Poli šopek jušne zelenjave 10 dag suhih češpelj brez koščic por 2 žlički koncentrata za zelenjavno juho 2 žlici sončničnega olja 2 žlici rdečega vinskega kisa 2 žlici goste kisle smetane 2 noževi konici sveže zmletega črnega popra 1/2 žličke soli Priprava: Ješprenj 12 ur namakamo v pokriti posodi, potem ga v isti vodi kuhamo na majhnem ognju. Jušno zelenjavo očistimo, operemo, drobno zrežemo in zadnjih 15 minut kuhamo z ješprenjem. Če je potrebno, dolijemo malo vode. Ješprenj odcedimo. Poli narežemo na kocke in jo potresemo s preostalim poprom. Suhe češplje operemo, osušimo in zrežemo na četrtinke. Por operemo, osušimo In narežemo na zelo tanke obročke. Skodelico vode zavremo in v njej razpustimo zelenjavni koncentrat. Ješprehj zmešamo s češpljami, porom, Poli, zelenjavno juho, oljem, kisom in smetano. Solato po želji okisamo in solimo. 8 (IZ)BRANO 15. junij 2000, VSNiK Petanjci a Petanjcih je bilo drugo občinsko gasilsko tekmovanje. V suhem tridelnem napadu in štafetnem teku s preno- som ročnika so se pomerile ekipe tišinske občine, pionirji pa so tekmovali z vedrovko. Med pionirji so zmagali mladi Gederovčani, pri mladincih Krajnčani, pri mladinkah Pe-tanjčanke, pri odraslih članih Ti-šinčani, pri članicah pa Krajn-čanke. Tekmovalci so prejeli pokale in priznanja, ki jim jih je izročil predsednik GZ Tišina Bogo Mlinarič. (F. Ku.) « ______________________________ 150milijonov tolarjev presežkov V prihodnje več sredstev za naložbe Neporabljena sredstva so namensko prenesli v letošnji proračun roračun Občine Križevci pri Ljutomeru je bil v lanskem letu težak skoraj 336 milijonov tolarjev, skupni prihodki pa so za dobro četrtino presegli načrtovane. Z izjemo prihodkov od premoženja, ki so bili realizirani le do polovične višine, so dosegli plan- ska predvidevanja, prihodki od davkov na blaga in storitve pa so celo za več kot 1 Lkrat presegli plan. Slednji so se povečali na račun odškodnine ob spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč, ki je bila nakazana ob rekonstrukciji regionalne ceste Radenci-Ormož in za gradnjo avtocestnega odseka Vučja vas-Beltinci. Na račun obeh se je steklo v občinski proračun okoli 94 milijonov tolarjev. V lanskem letu pa niso bili realizirani načrtovani odhodki občinskega proračuna, saj so od načrtovanih 262 milijonov tolarjev porabili le dobrih 185 milijonov tolarjev. Zaradi tega je imel občinski proračun po zaključnem računu dobrih 150 milijonov tolarjev presežkov, ki so jih prenesli v letošnje proračunsko leto. Sredstva, ki niso bila porabljena v lanskem letu, so namensko prenesli v proračun za leto 2000 in jih realizirajo v tem letu. V občini pravijo, da so bili proračunski odhodki realizirani manj od načrtovanih predvsem zaradi desetmesečnega poslovanja na skupnem prehodnem računu nekdanje ljutomerske občine. Nadzorni odbor je ob pregledu občinskega proračuna za leto 1999 ugotovil, daje izpad predvsem pri investicijskih odhodkih, ki so predstavljali le dobro četrtino vseh načrtovanih odhodkov, realizirani pa so bili le 47-odstotno. Po oceni nadzornega sveta so bile tako planirane kot realizirane investicije v lanskem letu premajhne, zato predlaga, da v prihodnje več sredstev namenijo za investicije, saj proračunska poraba ne sme biti preveč usmerjena v stroškovno in premalo v investicijsko porabo. L. KOVAČI Srečanje upokojencev Pokojnina ni dar države ali socialna podpora Gradnja doma starejših v Ljutomeru lepo napreduje adnjo soboto se je zbralo v Ljutomeru na svojem dvanajstem dnevu okoli šeststo članov Društva upokojencev Občine Ljutomer. Navzoči pa so bili tudi upokojenci iz občin Križevci, Veržej in Razkrižje, številne društvene delegacije iz Prekmurja, Prlekije ter Medžimurja in lokalni ter republiški predstavniki. Zbrane je najprej nagovoril predsednik Združenja upokojencev Slovenije Vinko Gobec. Poudaril je, da pokojnina ni dar države ali socialna podpora. Izkušnje zadnjih desetih let v Sloveniji pa kažejo, da se morajo upokojenci sami boriti za svoje pravice. Sledil je izjemno obsežen kulturni program, ki so ga pripravili sekcije domačega upokojenskega društva in gostje od drugod. Zbrani so bili tudi seznanjeni, da v Ljutomeru pospešeno gradijo dom za starejše. Predvidoma bo predan namenu do konca leta. V njem bo prostora za 148 oseb. Največ, 70 odstotkov denarja za gradnjo bo prispevalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Preostali denar pa bodo prispevale občine Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje, saj je dom namenjen potrebam njihovega območja. FRANČEK ŠTEFANECi /H4 Radio Murski val 94,6 Mhz Val ogorčenja prebivalcev Lendavske »To je prava katastrofa!« Gradnja dovozne ceste mimo spalnic blokov do zavarovalnice Triglav sprožila številne proteste - Občina naj najde ustreznejšo traso - Inšpekcija ustavila nadaljnjo gradnjo SREDA, 21. JUNIJA Murski val začenja POLETNI KONCEPT NOVOSTI: začetek programa ob 5.00! VIC ob 5.30 Nagrajujemo pozorne poslušalce ob 17.30 Večerne oddaje ob 20.00 Ob sobotah ob 18.00: nasveti bioenergetika Štefana Titana o so se prebivalci stanovanjskih blokov ob severni strani Lendavske ulice v Murski Soboti pred mnogimi leti vselili, so jim obljubili, da se bo bližnja industrija kmalu izselila, vendar se vse do danes stanje ni spremenilo. Še več! V njihovi bližini so nastale nove zgradbe, med drugim tudi stavba zavarovalnice Triglav. Ta se je odločila, da v neposredni bližini blokov in starih Pomurkinih predelovalnih obratov zgradi še poslovno-garažno hišo. Kot zatrjuje načelnik soboške upravne enote Geza Farkaš, je investitor poslovno-garažne hiše zagotovil dovoz in izvoz prek svojega zemljišča in po dovozni poti Pomurke, kar je bilo dovolj za izdajo gradbenega in uporabnega dovoljenja. K Delavci Cestnega podjetja Murska Sobota so začeli z izkopom trase dovozne ceste. Očitno pa to za nekatere ni bilo dovolj, saj naj bi po novem dovozno cesto do zavarovalnice Triglav speljali tik ob spalnicah blokov. Na ta račun bi stanovalci izgubili že tako skromne zelene površine, povečala pa bi se tudi neznosna prometna gneča v tem delu mesta. Stanovalce najbolj moti, da je občina začela razmišljati o prostorski ureditvi severnega območja Lendavske ulice šele takrat, ko je iskala rešitev za gradnjo dovozne ceste za poslovno-garažno hišo zavarovalnice Triglav, v kateri so tudi RRA Mura, PAC, in druge objekte na tem območju. Seveda so se prebivalci blokov že takrat pritožili na izdajo odločbe za novo traso dovozne ceste prek zelenice, ki jo je ministrstvo za okolje in prostor sicer zavrnilo, zato so stanovalci, ki menijo, da se vendarle ne dela vse po zakonu, vložili še tožbo na upravno sodišče. Prebivalci stanovanjskih blokov ob Lendavski ulici številka 13, 15 ter 17 a, b in c, v katerih živi okrog 300 družin, od Mestne občine Murska Sobota zahtevajo, da najde ustreznejšo traso. Občina je namreč že predlani hotela graditi dovozno cesto od nove upravne zgradbe podjetja Elektro mimo blokov s hišno številko 25, a je morala namero zaradi protesta tamkajšnjih stanovalcev opustiti, ker naj bi bila cesta speljana le nekaj metrov od blokov, kar je bilo tudi v nasprotju z zazidalnim načrtom. »Dovozna cesta bo začasna!« Po besedah načelnice občinskega oddelka za urbanizem in urejanje okolja Nade Cvetko T6-rbk je bila gradnja dovozne ceste predvidena s spremembo zazidalnega načrta za Lendavsko sever že leta 1997. Odziv na takratno javno razpravo je bil pi- Jože Kovač, Terezija Trajbar in Aleksandra Mauko čel, zdaj, ko je treba konkretno izpeljati sprejeti načrt, ki naj bi celovito obravnaval tudi prometni režim, pa so se stanovalci največjega blokovskega naselja v Pomurju postavili po robu. Ljudje se upravičeno sprašujejo, kako je lahko investitor dobil gradbeno in uporabno dovoljenje za poslovno-garažno hišo, ki nima dovozne poti. Po zagotovilih Torokove gre za fazno gradnjo, saj bo dovozna cesta začasna. Predvidena je namreč še gradnja vzporedne ceste z Lendavsko od Elektra do Pomurskega tiska. V drugi fazi je predvidena gradnja garažne hiše, igrišč in otroških igrišč, za kar so izrazili željo tamkajšnji prebivalci. Zatrdila je še, da je bojazen, češ da bodo po dovozni cesti poslej vozili tudi tovornjaki Pomurke, odveč, ker bo le začasno omogočen promet osebnih vozil. Na ta način naj stanovalci ne bi bili oškodovani. Opredeliti funkcionalna zemljišča Ljudje pravijo, da jih moti, ker se stvari rešujejo začasno in delno, nikoli pa celovito in dokončno, kot predvideva zazidalni načrt. »Ne nam ponujati nekaj parkirišč, da bi zavarovalnici Triglav omogočili izvoz! Leta in leta smo plačevali za urejanje in vzdrževanje zelenic, ki so v javni rabi, ne pa v lasti stanovalcev blokov. Z občinskim odlokom bi morali opredeliti njihovo lastništvo, kar velja tudi za funkcionalna zemljišča (parkirišča), o čemer ni ne duha ne sluha!« je slišati iz ust ogorčenih prebivalcev Lendavske ulice. »Že sedaj pa je nedvoumno jasno, da te površine tudi v prihodnje ne bodo v javni rabi, temveč bodo še naprej (ne glede na lastništvo) namenjene izključno za uporabo posameznega bloka in bodo tako v posebni uporabi, to pomeni, da bodo vse stroške v zvezi z vzdrževanjem teh površin plačevali uporabniki. Sam odlok o določitvi funkcionalnih zemljišč, ki je sicer v pripravi, uporabnike teh površin torej ne bo odvezal stroškov za njihovo vzdrževanje, zato so uporabniki stanovanjskih blokov te stroške dolžni plačevati kot doslej,« je zapisano v dopisu mestne občine upravljalcem in stanovalcem, a po zelenici vseeno hočejo speljati cesto. »Odvzeli nam bodo še košček zelenice!« Jože Kovač z Lendavske 17a pravi: Mislim, da ni pravilno, kar delajo tu, predvsem zaradi nas samih in otrok. Če so se že lotili dela, naj bi raje uredili parkirišča. Na tem zemljišču se bo marsikaj dogajalo in ne vemo, kaj bo v prihodnosti. Mimo bloka neprestano drvijo avtomobili s hitrostjo od 50 do 70 kilome trov na uro, zato se mi ureditev dovozne ceste ne zdi primerna. Ob zelenici smo nekdaj postavili nekaj klopi, ki so jih kasneje odstranili. Otroci pa se ne morejo nikjer igrati. Želeli bi si vsaj kako majhno igrišče. In zdaj so nam odvzeli še ta majhen košček zelenice. Terezija Trajbar, Lendavska 17c: Slišala sem, da bodo v naši bližini uredili dovozno cesto. Za to vsekakor nisem, toda mi smo podrejeni višji sili, ki ima povsem svoje načrte. Že ko so prej začeli z manjšimi deli, sem rekla, da mali človek ne more storiti ničesar proti oblasti. Aleksandra Mauko, Lendavska 17a: Mislim, daje za to katastrofo odgovoren župan, ki je »tupil«, da naj mislimo na naše otroke. Saj vendar mislimo na naše otroke in se zavedamo, da ne bo več zelenice, ki jo bo prekrila cesta. Ta bo od stanovanjskega bloka oddaljena le deset metrov. To je preprosto rečeno katastrofa! Glede tako imenovane Severjeve hiše, iz katere so že pred časom izselili prebivalce, saj je predvidena za rušenje, je zanimivo, da so jo celo obnovili, zato stanovalci blokov dvomijo, da bo zazidalni načrt kmalu uresničen. Predstavnica občine je zatrdila, da objekta ne obnavljajo, temveč le delno urejajo, ker je bil poškodovan zaradi požara. Inšpekcija ustavila gradnjo! Ker so se prizadeti občani pritožili na gradbeno inšpekcijo, se je le-ta v petek ob 13. uri odločila za ustavitev gradnje do nadaljnjega, dokler ne bo izdana pravnomočna odločba. Ne glede na rešitev je jasno, da je bilo blokovsko naselje zgrajeno na premajhnem prostoru, zlasti pa na napačnem koncu. V bližini blokov so Pomurkini mesnopredelovalni obrati, katerih usoda zaradi denacionalizacijskih postopkov še ni znana, veterinarska postaja in še odkupoval-ni prostori za živalske odpadke. Tako v neposredni bližini blokov ni prostora za prometno varno dovozno cesto, otroška igrišča, dve načrtovani garažni hiši za potrebe stanovalcev, kolesarske steze, pločnike in zelenice. Najslabše pa bi bilo, če bi težave prelagali z enih na druga ramena znotraj blokovskega naselja, zato je nujna celostna rešitev, ki bo zadovoljila obe strani. MILAN JERŠE f Billi, 15. junij 2000 (IZ)BRANO 9 Vesela zmagovalca Slovenske popevke 2000, avtorja in izvajalca skladbe Glas srca, Mojca Brecelj in Marko Petek - The Twins (oba sta namreč po horoskopu dvojčka). Nasmejana Regina, izvajalka najboljše skladbe na letošnji Slovenski popevki Moje ime, ki jo je zanjo napisal njen mož Aleksander Kogoj. Ob prazniku občine Radenci V znamenju številnih jubilejev Podeljenih bo šest občinskih nagrad 0 b 4. prazniku občine Radenci je bila v lovskem domu tiskovna konferenca, na kateri so novinarjem predstavili bogat program prireditev. Te se bodo začele v petek, 16. junija, ob 19. uri v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih, kjer bo slavnostna akademija. Slavnostni govornik bo znani slovenski pesnik in rojak Kajetan Kovič. Ob tej priložnosti bodo podelili občinska priznanja za leto 2000. Slovenska popevka 2000 je za nami in zmagovalci so znani Slišali smo šestnajst novih skladb, osem zmagovalk mesečnih oddaj Orion Televizije Slovenija in osem skladb, ki jih je v finale uvrstila strokovna žirija. o oceni občinstva si je zmago in naslov Slovenska popevka 2000 ter Ljubljanskega zmajčka z 8218 glasovi prislužila skladba Glas srca. Zapela stajo 21-Ietna izredna študentka ekonomije Mojca Brecelj iz Brezovice in 18-letni dijak Srednje lesarske šole Marko Petek iz Kamnika, ki sestavljata duet Twins. Na drugo mesto so se uvrstile lanskoletne okrnjene zmagovalke, skupina Foxy Teens. Čeprav je bilo na prireditvi rečeno, da se je Gaynor Johnson od skupine poslovila zaradi šolskih obveznosti, smo izvedeli, da ni tako. Gaynor je namreč ves čas prireditve sedela poleg mene, zato sva imeli čas tudi za krajši klepet. Povedala mi je, da so vzroki čisto drugje, tudi pri denarju, in daje za njeno odločitev kriV predvsem njihov menedžer Miki Šarac. Čeprav je Gay-nor prišla z dobrimi nameni in s seboj pripeljala družino in prijatelje, ki so držali pesti za preostale članice skupine Foxy Teens, je te niso niti pogledale, kaj šele pozdravile. Sicer pa so se tudi v tem letu strokovne žirije odločile drugače kot občinstvo. Za najboljšo skladbo Slovenske popevke 2000 so izbrale skladbo Moje ime avtorja Aleksandra Kogoja, ki jo je zapela naša Prekmurka Irena Jal-šovec Kogoj - Regina. Nagrado za najboljšega izvajalca je strokovna žirija dodelila kar dvema pevkama: Nuši De-rendi, ki je bila že lani razglašena za najboljšo pevko, in Poloni Furlan iz skupine Nova pot, ki jo je, tako kot Tinkaro Kovač in Laro Baruco, odkril znani primorski glasbenik Danilo Kocjančič. Sicer pa je bila Polona Furlan iz Ajdovščine skupaj z Ano Dežman iz Ljubljane, hčerko nekoč odlične slovenske pevke Elde Viler, izbrana tudi za najboljšo debitantko. Nagrado za najboljše besedilo je strokovna žirija prisodila skladbi To ni dovolj zame, ki ga je napisal prekaljeni primorski besedilopisec Drago Mislej - Mef, s skupino Nova pot pa jo je zapela Polona. Za najboljšo zvočno podobo je nagrado dobila skladba Čez dvajset let, avtorjev Matjaža in Urše Vlašič ter Boštjana Grabnarja. Zapela jo je Nuša Derenda. Popravek V prejšnji številki - v anketi Besedo imajo potniki - je prišlo do zamenjave sicer zelo podobnih fotografij: k izjavi Marjana Fekonje se je žal vrinila fotografija Alojza Nemca, k izjavi Alojza Nemca pa fotografija Marjana Fekonje. Napako priznavamo, zato nam bo najbrž odpuščeno, (šs) Vsi omenjeni nagrajenci se bodo predstavili še enkrat, in sicer v soboto v zadnji oddaji Orion v tej sezoni, v kateri bodo podelili še zadnjo nagrado strokovne žirije Slovenske popevke 2000, nagrado za najboljši videospot. SIMONA ŠPINDLER, foto: FD ■ Najvišja priznanja, to je občinske plakete, bodo prejeli Lovska družina Radenci ob 50. obletnici, Feri Horvat, poslanec državnega zbora RS, in Martin Sreš, predsednik organizacijskega odbora Maratona treh src. Občinska priznanja pa bodo izročili Čebelarski družini Radenci, ki praznuje 25-letnico, Frančiški Sep, predmetni učiteljici športne vzgoje na Osnovni šoli Kapela, in Mariji Marič, predsednici KUD-a Bubla Radenci. V priložnostnem kulturnem programu bodo nastopili pianist Jure Vočanec, kitarist Samo Ismajlovič in pari plesne šole Devžej. Slavje se bo uro kasneje nadaljevalo na poletnem kopališču v Radencih z zabavno-glasbenim programom in America bandom. Živahno pa bo tudi v soboto dopoldne, ko pripravlja radensko turistično društvo družabno prireditev s kuhanjem štajerske kisle juhe v kotlu. Zatem bodo odprli tri zanimive razstave, in sicer kmetijsko, lovsko in čebelarsko. Osrednja proslava ob 50. obletnici Lovske družine Radenci pa bo ob 14. uri. Na prizorišču pri lovskem domu jih bo zabaval ansambel Razdalja iz lovsko pobratenega Tolmina, pestra pa bo tudi kulinarična ponudba. Ves čas bodo obiskovalcem na voljo specialitete Društva kmečkih žena in deklet Kapela. Tam bo ob 20. uri že tradicionalno nočno tekmovanje gasilcev. MILAN JERŠEI Konec prejšnjega tedna sta bili Nova Gorica in vinorodna dežela Primorska gostiteljici 10. viteške slovesnosti, na kateri so opravili tudi inavguracijo novih članov omizij in intronizacijo udov. Iz Pomurja so bili v hospes sprejeti Tomislav Šantak, Franc Cipot in Rudi Cipot, med vinske svetnike pa Ludvik Ki-raly, Jože Puhan in Vinko Plemenitaš, medtem ko je bil Franc Škrobar sprejet med vinske sodnike. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik države Milan Kučan s soprogo. Štefan Rožman CQ Madžari pet, Slovenci enega O CJTFJI malu po osamosvojitvi Slovenije I so začeI' °b slovensko-madžarski UM meji krčiti zaraščene poti, ki so nekoč omogočale nemoten pretok ljudi na tem območju, da bi odprli mejne prehode in znova povezali rojake na obeh straneh ter obenem spodbudili gospodarski in vsestranski razvoj obmejnih krajev. Leta 1992 je bil podpisan tudi meddržavni sporazum z Madžarsko o odpiranju mejnih prehodov. Čez čas so res odprli prehod Martinje - Gornji Senik (istočasno še Pince - Tornyiszent-miklos), s čimer so dejansko omogočili eno od neposrednih zvez porabskih Slovencev s Slovenijo, potem pa so dobili prednost prehodi na območju od Hodoša do Lendave. Madžari jih imajo tako pet, Slovenci pa samo enega. Minulo nedeljo sta zato pripravili Občina Šalovci in Zveza Slovencev na Madžarskem v Čepincih skupno (protestno) srečanje. ALEKSANDER ABRAHAM, župan Občine Šalovci: »Slovenci, ki živijo v Porabju, in mi, ki živimo s te strani meje, smo isti narod, isti ljudje; imamo enake običaje, navade in kulturo. Nekoč smo živeli skupaj. Žal nas je ločila meja in da nes življenje v teh krajih tako rekoč umira, zato je odprtje enega takšnega mejnega prehoda, ki za državo mogoče pomeni le pikico, za te ljudi življenjskega pomena. Mogoče bo kdo užaljen, ampak naj to sprejmejo z razumevanjem pripadniki madžarske narodnosti in vsi, ki živijo ob madžarski meji od Hodoša do Lendave. Tam je prišlo do odprtja petih mejnih prehodov, na našem koncu imamo le enega. Prehod Čepinci - Verica je najbližja pot med Mursko Soboto in Monoštrom, zato smo sestavili tudi peticijo, ki jo bomo poslali slovenski in madžarski vladi, naj uresničita podpisan meddržavni sporazum.« JOŽE HIRNOK, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem: »Skupno srečanje smo organizirali zato, da bi opozorili slovensko in še zlasti madžarsko vlado, da sta leta 1992 podpisali sporazum o odpiranju mejnih prehodov in od takrat čakamo na odprtje mejnega prehoda Verica - Čepinci. Medtem pa so odprli nekatere mejne prehode, ki niso vključeni v ta sporazum. Ta mejni prehod bi vplival na vsa področja našega življenja. Pospešil bi razvoj turizma, trgovine in nasploh gospodarstva. Okrepil bi kulturne, športne in druge stike. Porabski Slovenci bi tako imeli boljše možnosti za ohranjanje in razvijanje našega jezika, naše kulture. Predlagamo, da slovenska vlada ustavi vse aktivnosti na slovensko-mažarski meji, dokler ne odprejo tega mejnega prehoda. To bi bil pritisk. drugače ne gre. Mi, slovenska skupnost, smo premajhni, da bi lahko neposredno vplivali na madžarsko vlado. Mejni prehod je najcenejša varianta gospodarske pomoči.« ŠANDOR MERKLI, po djetnik iz Verice: »Normalno bi bilo, če bi lahko po tej cesti kot nekoč pa vse do leta 1949 hodili ljudje drug k drugemu - na obiske k sorodnikom, prijateljem in znancem ali po kakšnih opravkih. Seveda bi bil prehod koristen tudi za gospodarske stike. Jaz bi si na primer zelo želel, če bi se lahko peljal čez z manjšim praznim tovornjakom, da se mi ne bi bilo treba vedno peljati okrog čez mejni prehod Redics - Dolga vas. Ampak to bi bilo preveč lepo. Dovolj bi že bilo, če bi nam to omogočili na prehodu Gornji Senik - Martinje. Mesečno se peljem v Slovenijo dvakrat, trikrat. Poznam primer firme Dome-tal iz Monoštra, ki sodeluje z Livom v Rogašovcih. Zdaj mora prevoziti do tja okrog 150 kilometrov, čez Gornji Senik je le okrog 40 kilometrov. Zapravljamo čas in denar.« EDITA ČASAR, šivilja iz Čepinec: »Berlinski zid je že zdavnaj padel, nam pa zaprt mejni prehod še vedno omejuje svoboden pretok prebivalstva, stike sorodnikov, prijateljev in znancev. Obe državi sta odprtje mejnega prehoda samo obljubljali, zato smo se zbrali, da opozo- rimo vladi obeh republik, da uresničita sklenjen sporazum in čimprej uredita vse potrebno za odprtje mejnega prehoda Čepinci - Verica. Za pomoč smo na srečanju prosti tudi podpredsednika Državnega zbora R Slovenije Andreja Gerenčerja, ki se je prav tako udeležil našega srečanja. Opozaijamo, da se zaradi odnosa političnih in gospodarskih struktur do mejnih krajev tako in tako čutimo prikrajšani za kakršen koli napredek. Na primer za asfaltiranje ceste moramo občani prispevati veliko denarja iz lastnega žepa. O tem se mestnim prebivalcem, ki naše kraje obiskujejo predvsem jeseni, ko združijo prijetno s koristnim, niti ne sanja.« JOŽEF KALAMAR, nekdanji predsednik KS Čepinci: »Ta prizadevanja trajajo že deveto leto. 28.-29. novembra 1991 smo prvič po 2. svetovni vojni prebili tako imenovano železno zaveso med Slovenijo in Madžarsko ter odprli ta mejni prehod in se srečali tukaj. Takrat sem bil predsednik KS Čepinci. Upali smo, da bo čez leto ali dve prišlo do stalnega odprtja tega prehoda, a je žal ostalo le pri željah. Stvari kažejo celo slabše kot takrat. Zdaj moramo izvajati določene pritiske. Do Monoštra imamo okrog 12, do Murske Sobote pa 38 kilometrov. Jasno je torej, kje je naše najbližje nakupovalno središče. Seveda pa ima prehod tudi širši pomen - za stike med ljudmi, ohranjanje slovenske besede idr.« Besedilo in foto: JOŽE GRAJ ■ 1O INTERVJU 15. junij 2000, MII Zemlja je žejna ljubezni - Zemlja je žejna dežja, še bolj pa ljubezni človeka. Na kakšen način vi ljubite zemljo? Ljubezen do zemlje so mi vsadili že v otroških letih moji starši, saj je bila zanje zemlja sveta, pozneje pa smo jo skupaj negovali mož in njegovi starši. Pregovor pravi: Sveta si zemlja in blagor mu, komur rodiš. To ljubezen do zemlje so nam znali podati na samosvoj način in ne kot danes, ko starši govorijo svojim otrokom, da naj se pridno učijo, da jim ne bo potrebno delati na zemlji. Ti otroci nikoli ne bodo doumeli ljubezni do zemlje, saj jim je delo na polju že v otroštvu predstavljeno kot manjvredno, zaničevano. Zemlja jim ni predstavljena kot vir življenja. - Pridelki z zemlje nimajo vrednosti in tudi ne zemlja. Zakaj bi jo potem še častili? Cene pridelkov s kmetij so res nizke in zemlja ta čas res ne daje možnosti za spodobno življenje. Zaradi razvrednotenja sadov zemlje je zemlja izgubila vrednost tudi pri ljudeh, ki se preživljajo le s kmetijstvom. Ljubezen do zemlje pa usiha tudi s pridobitništvom. Iz zemlje /H4V Radio Murski val 94,6 Mhz NEDELJA, 18. JUNIJA 10.30 NEDELJSKA KUHINJA Gost bo najbolj znani slovenski duhovnik v tujini pater Krizolog iz New Yorka, z njim se bo pogovarjal Dejan Fujs MOTOR Pokličite nas in vse o ugodnih nakupnih pogojih ter o financiranju do 7 let, vam bomo z veseljem razložili tudi na domu! DAEMOBIL Ob Dravi 3/a, Ptuj, 02 783 82 81 Pogovor z Majdo Mlinarič Zemlja je sveta Čudijo se ji, ko z motiko odhaja na polje in ga obdeluje tako, kot so to počeli naši predniki. Ne morejo razumeti, zakaj se kot intelektualka z dobro in odgovorno službo v lekarni poti na zemlji in se ne prepusti sodobnemu toku življenja z vsemi ugodnostmi, ki jih prinaša. Za to njeno drugačnost iščejo pojasnila, toda, kot sama razkriva, obstaja le eno: zanjo je zemlja sveta. želijo izvleči čim več, zato jo bremenijo z umetnimi gnojili in zastrupljajo s kemikalijami. Tako postaja čedalje siromašnejša in vedno manj bo mogla dajati tisto, kar bi lahko. S tako intenzivnim kmetijstvom bomo našo zemljo uničili, saj se sama ne more več obnavljati. Hrana lastnih rok je duhovna hrana - Si vaša družina pridela hrano zase? V glavnem in tudi zemljo obdelujemo na prvinski in zdrav način. - Pa vam tega ob drugih prihodkih družine ne bi bilo treba početi. S tega vidika res ne. Toda tirana naših rok nam je tudi duhovna hrana. V tej hrani je del nas, ki se potem ob zaužitju spet povrne v nas. To je življenjski krog, okronan z duhovno razsežnostjo. - Nekdo je rekel, da je okopavanje zemlje njeno ljubkovanje. Kakšno zadovoljstvo vi najdete v tem? To je svojevrstno zadovoljstvo, ki ga nekomu, ki zemlje nikoli ni obdeloval, ne moreš prav opisati. Zaddvoljstvo začutiš ob tem, ko v zemljo položiš seme, s katerega zraste rastlina, ki ti daje hrano za telo in dušo. To zadovoljstvo moremo doživeti mi, ki obdelujemo zemljo v neposrednem stiku, a to nekate- ri, predvsem mladi ljudje, težko dojamejo. Zemlja pomirja - Človek, ki dela na zemlji, jo okopava, ni stroj z določeno funkcijo, čeprav je na videz to monotono početje. Kaj se takrat dogaja v njem, njegovih mislih? Ko opravljaš fizično delo, se psihično obnavljaš. Najprej se pomiriš in napolniš z obilo energije. Na njivi in v stiku z zemljo stresa ne moreš doživeti. Stari ljudje so radi rekli, da tisti, ki obdeluje zemljo, slabo ne misli. Sama premišljujem o marsičem, ampak vedno je tok misli obrnjen v pozitivno in nikoli v negativno smer. Polje mi tudi odstira nove širine in možnosti za naprej, za vsakdanje življenje. Na zemlji vedno dobim pozitivne smernice za življenje. - Kdaj ste nazadnje okopavali? Prejšnji teden smo veliko okopavali buče in osipavali koruzo ter krompir. Imamo staro vrsto koruze, ki je ne škropimo, ampak samo okopavamo in osipa-vamo. To je starinska koruza, ki zrase zelo visoko, in če nima opore, se podira pod težo velikih storžev. To delo meje spomnilo na čase moje mladosti in v mislih sem prehodila vsa ta leta. Ob takšnem delu se tudi spominjam svojih staršev, njihovih besed in tega, kako so ljubili zemljo. Po njivah tudi srečujem veliko starih ljudi, s katerimi se zelo rada pogovarjam, saj imajo preprosto, pa vendar zelo bogato mišljenje. Zemlja za vsakdanji kruh -Z razvrednotenjem zemlje smo pri starih ljudeh razvrednotili tudi sad njihovega življenja. Starim ljudem zemlja ni bila sredstvo za ustvarjanje materialnega bogastva, ampak vir za preživetje. Mladi pogosto pravijo, da se jim delo na zemlji ne izplača. Saj se marsikatera stvar na svetu ne izplača, vendar če bi se zavedali, da so jim to zemljo prepustili in zaupali starši, da bi si mogli sami na njej pridelati vsakdanji kruh, bi jo morda obdelovali in ljubili bolj kot zdaj. Zemlja je zdravilo - Je zemlja zdravilo? Zemlja je zdravilo. - Kaj zmore ozdraviti? Ozdravi telo in dušo. Ljudje, ki so živeli na zemlji, so običajno živeli zelo dolgo. Res so fizično delali več kot mi danes, vendar so imeli obilo časa tudi zase. Dan so si znali razdeliti na čas za delo in počitek. Danes pa vsi pravimo, da zase nimamo časa. Čas, ki so si ga vzeli zase, je bil svet. Spomnim se svojih sorodnikov, ki so si po kosilu vedno vzeli čas zase, pa četudi je bilo seno pokošeno in je zunaj grmelo. Takrat so radi rekli: to je čas za nas. Kdor namoči, ta tudi posuši. V novodobnem pridobit-niškem hitenju pa nimamo več časa zase. Do konca smo razvrednotili fizično in duhovno delo in vse bi radi naredili že danes. Naši predniki pa so delali tako, kot da bi živeli večno in znali zaokrožiti svoj delavnik, kot da bi bil ta dan zadnji v življenju. - Koliko sami uspevate deliti dan med obveznosti in čas zase? Ob vseh obveznostih je to dostikrat težko. Pomembno pa je že to, da se vedno znova opominjam, da nekaj moram storiti tudi zase in za svojo družino. Dostikrat vzamem na njivo vso družino,’ saj je to čas, ki so ga že naši predniki znali dobro izkoristiti za pogovor. Danes nam zmanjkuje časa za pogovor, zato postajamo vedno bolj notranje prazni. Človek je v neravnovesju - Sodobni človek je zaradi porušenega življenjskega ravnovesja v veliki stiski. Potrebuje zdravilo, ki pa ga išče pri zdravnikih in v lekarnah. Toda zdravljenje s kemijo je lahko le časno. Ravnovesje v človeku se začne podirati že s tem, ko hrano sprejema zgolj kot sredstvo za potešitev lakote. Hrana je zdravilo in že naši predniki so vedeli, da jim je potrebna ne le za to, da bodo živeli in preživeli, ampak da bodo ostali zdravi. Prepričana sem, da je vsako živilo tudi zdravilo in to vedenje smo izgubili, ob tem pa tudi pristni stik z naravo. Zato pravim, da je hrana, ki si jo pridelamo s svojimi rokami, tudi zdravilo. Ni samo zdravilo za telo, ampak tudi za dušo, saj kadar si jo pripravljamo, doživimo posebno zadovoljstvo. Hrana, ki nam jo kdo drug postreže na krožniku, nam tega občutka ne more dati. - Kako si vaša družina postreže hrano svojih rok? Imamo posebno molitev, preden začnemo jesti, in na koncu zahvalo zanjo. Molimo: Blagoslovi Gospod nas in te dari, ki jih bomo po tvoji dobroti prejeli. S tem dobi hrana drugačen smisel. - Je vam, ki sprejemate hrano kot dar in zdravilo, težko pri srcu, ko v lekarni izdajate na desetine, stotine zavojčkov kemičnih zdravil? To delam s težkim srcem, ker sem prepričana,da bi polovico težav, za katere izdajamo zdravi la, ljudje lahko rešili sami s pravilno prehrano. V veselje pa mi je, da vedno več ljudi razmišlja drugače in da začno več pozornosti posvečati zdravi prehrani in tudi zdravilnim zeliščem. Vedno bolj se zavedamo, da sta v naravi moč in zdravilo. Tableta za odrešitev Današnji človek odlaga bremena vsakdanjika in nerešene probleme v notranjost. Potlači tudi potrebo, da mora živeti in nekaj storiti še sam zase. Potem pa enkrat vse to izbruhne na dan. Zelo veliko imamo psihičnih bolnikov, ki prihajajo po zdravila. Od nas pričakujejo odrešilno tabletko, ki naj bi jim povrnila vse, kar so skozi leta in življenje zamudili in izgubili. Toda tablete jim ne morejo prinesti odrešitve in ne dati drugačnega življenja, dokler sami niso toliko močni, da spremenijo tok svojega življenja. Vse je v človeku - Je odrešitev lahko le v človeku samem? Vse je v človeku samem. - Kaj pa vpliv družbenega okol- Dostikrat nam je to izgovor in opravičilo za naše ravnanje, saj s tem odgovornost prelagamo na drugega, odrešimo pa se tudi krivde. Lahko, da nam drugi pri tem početju, bodisi da delamo dobro ali slabo, pomagajo, ampak vsak človek je sam odgovoren za svoje početje. - Bi zemlja človeku v stiski, če bi jo spet začutil in vonjal, prinesla ozdravitev? Prepričana sem, da bi mu. Saj ni potrebno, da bi tako kot jaz njivo obdeloval z motiko, ampak da stopi v neposredni stik z zemljo. Lahko tudi na svojem vrtu. Saj vse zrase iz zemlje in se vanjo vrača in človek ne more biti nad tem krogom življenja. Ja njegov del, in če se povrne vanj, se bo prenovil in dobil moč za premagovanje bremen življenja. MAJDA HORVAT, foto: JZ ■ WNIK 15. junij 2000 KULTURA 11 PAVOL BINDER, Slovaška samostojna razstava objektov iz žice Galerija Murska Sobota, 9.-30. junij 2000 S rečanje Galerije Murska Sobota s sodobno likovno umetnostjo na Slovaškem sega v leto 1969, ko so na MEDNARODNI LIKOVNI RAZSTAVI PANNONIA ’69 sodelovali slovaški likovni umetniki. Po daljšem zastoju skupnega sodelovanja so se odnosi ponovno vzpostavili s sodelovanjem slovaških kiparjev Juraja Bartusza, Pavola Binderja in Karola Weisslechne-rja na 11. MEDNARODNEM BIENALU MALE PLASTIKE leta 1993 v Galeriji Murska Sobota, Blažeja Balaža, Lubomira Purdeša in Petra Ronaija na 12. MEDNARODNEM BIENALU MALE PLASTIKE leta 1995 ter Patrika Kovačovskyjega in Milana Tittela na 13. MEDNARODNEM BIENALU MALE PLASTIKE v Galeriji Murska Sobota leta 1997. Srce vztrepetaob pogledu na Budimpešto grajski galeriji v Lendavi so odprli minuli petek razstavo del slikarjev budimpeštanske Mednarodne likovne kolonije, ki bo na ogled do 10. julija. Razstavo sta odprla ob navzočnosti madžarskega veleposlanika dr. Gydrgy Mitnyan, župan XII. okrožja v madžarskem glavnem mestu, in direktor Galerije-Muzeja Lendava Franc Gerič. Idejni vodja omenjene kolonije je gospod Gydrgy Eziist, ki zase pravi, da je že veliko prepotoval in občudoval lepote Mexi-co Cityja, Pariza, Havane, Tokia, Sidneya, Aucklanda, Neaplja, Rima, Prage in Dunaja, vendar mu »vsakič ob povratku srce v ponosu vztrepeta, ko se mi oči utapljajo v občudovanju tega lepega mesta«, namreč Budimpešte. Umetniki, ki razstavljajo v grajski galeriji, so: Nina Pizzi iz Argentine, Madeleine Flaschner iz Francije, Eva Mazzucco, Robert Hammerstiel in Egidius Golob iz Avstrije, Vasil Beca iz Ukrajine, Michael Otto iz Nemčije, Istega leta smo pripravili v soboški galeriji samostojno razstavo akad, slikarja Štefana Balasza iz Rimavske Sobote, medtem ko so bila v mestni galeriji v Rimavski Soboti na Slovaškem na ogled dela sodobnih slovenskih likovnih umetnikov, članov društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije. Razstavo smo nato s pomočjo g. Jožefa Drofenika, slovenskega veleposlanika, prenesli še v galerijo Poljskega kulturnega inštituta v Bratislavi. Galerija Murska Sobota tokrat ponovno gosti sodobnega slovaškega umetnika, kiparja PAVOLA BINDERJA, ki je že sodeloval na 11. bienalu male plastike. Tokrat se v soboški galeriji predstavlja samostojno z geometrizi-ranimi objekti, narejenimi iz žice, ki jih lahko uvrstimo med posebnosti sodobnega slovaškega ki parstva. Binder z mrežo iz žice prihodnjega objekta premošča prostor z namenom, da bi ujel svetlobo in zanjo ustvaril prostor, ne da bi pri tem vzbudil pozornost s svojim popolnim obvladovanjem te neobičajne tehnike* Razstavo posreduje galerija Jana Koniarka iz Trnave, spremlja pa jo zloženka v slovenskem jeziku s črno-belimi reprodukcijami in spremno besedo mag. Zuzane Bartošove, umetnostne kritičarke in nacionalne selektorice slovaških kiparjev na 11., 12, in 13. mednarodnem bienalu male plastike. Strokovno vodstvo po razstavi bo v četrtek, 15. junija, ob 17. uri. Razstava bo na ogled do 30. junija 2000. Otvoritve razstave, ki je bila v petek, so se poleg razstavljalca Pavla Binderja udeležili tudi go- Stefan Buban in Ignac Kolčak iz Slovaške, Ivan Lambrov iz Bolgarije, Milan Huzjan iz Slovenije in Gy6rgy Ezust iz Madžarske. TOMOKOLEŠi stje: Igor Derco, kulturni ataše Republike Slovaške v Ljubljani, Priska Štubriova, vodja galerije Jana Koniarka v Trnavi, in mag. Zuzana Bartoševa, avtorica spremne besede v katalogu. GALERIJA M. SOBOTA FOTO: JURE ZAUNEKERI Torpedo na Expu 2000! esela in pomembna novica prihaja iz vrst Gledališkega društva Torpedo iz M. Sobote. Mladi, v Sloveniji znani in priljubljeni soboški gledališčniki bodo v nedeljo, 18. junija, predstavljali gledališko ustvarjanje naše države na letošnji največji svetovni razstavi EXPO 2000 v Hannovru v Nemčiji, kar je veliko mednarodno priznanje naši domači skupini. Sami pravijo, da je to predvsem mednarodna potrditev njihovega dela, ki ga opravljajo s strastjo in veseljem. Torpedo bo na Expu nastopil kar s svojima dvema avtorskima predstavama, in sicer Morska republika in Kapetane moj. TOMO KOLEŠ ■ Primož Trubar: Katekizem in Abecednik Štiristo petdeset let od izida prve slovenske knjige 0 0« TDinbifcbenn jambr tinet Fiirtjcn žlufjlegung (tigtfang m(ifi. jtem ^ieUtav ’ nat vnb cin prefcuj tom Un&aubfn/ge(ltlt/bnt<^ pbtloprttribum JlUrfcum. JltiuFrcfFu pobuuUxne fiate/ tim vfafi more V9 ttebu pryti. Reminifcentur# ttnuerfetturuj Dotunim uuinerfcfritf ttrrv. b pregledu zgodovine slovenske književnosti, ki smo se jo učili in ki jo poučujemo v šoli, se lahko vedno opremo na razlage, ki so govorile o Slovencih kot stisnjenem narodu (dr. Dušan Pirjevec), ki zaradi te svoje zgodovinske stiske ne zmore roditi drugega kot lirsko pesem - milo tožbo. Potem je bilo govora o narodu zamudniku -vedno kakšnih trideset let za vodilnimi evropskimi tokovi - in opozoril nas je na še eno posebnost, ki je bila menda značilna le za Slovence - da častijo svoje pesnike in pisatelje kot svetnike, nekatere že kar kot mučence, in to iz ene- ga samega razloga - v Slovencih so vzbudili narodno zavest, zastavili vse za ohranitev naroda in kulture in na ta način v bistvu konstituirali slovenski narod. Na čelu te kolone velikih mož, ki so bili sicer velikokrat osovraženi, preganjani, zasmehovani, po smrti pa obdarjeni s spomeniki in proslavami, stoji Primož Trubar - oče književnosti, prvi slovenski pisatelj, tako rekoč oče naroda, za katerega je skrbel vse življenje in mu je, ko je bil pregnan iz svojega »nigdirdoma«, poslal Katekizem in zraven Abecednik, da bi se »ti preprosti mladi ljudje«, ki jih je imenoval lubi Slovenci, naučili brati. V šestnajstem stoletju je protestantizem dodobra pretresel Evropo in pljusknil tudi v Slovenijo - to je bilo konec koncev obdobje renesanse, rojstva novega veka, v katerem je sodeloval tudi Trubar, in to, vsaj za Slovence, na zelo koristen način. Če samo za hip povežemo stvari, dve leti pred izidom Katekizma se je rodil Cervantes, štirinajst let pozneje Shakespeare. Velika obdobja pač rodijo velike ljudi, ki so določeni za velike naloge. Poleg Trubarja smo takrat Slovenci dobili še Dalmatina in prevod Biblije, Bohorič je napisal zimske urice -slovnico, ki je bila uradni dokument o obstoju našega jezika, učeni Krelj je zapisal prve misli o enotnem knjižnem jeziku. A Trubarje bil vendarle prvi. Delaven, trmast, odločen ni niti za hip odstopil od svoje poti. Ljubi Slovenci smo mu hvaležni, še vedno obstajamo. Vsak šolar še vedno ve, daje prva slovenska knjiga Trubarjev Katekizem, čeprav se pozneje malo zalomi in je razglašen bodisi za Vodnikovega ali celo Župančičeva sodobnika. A kaj bi to, v večnosti se stoletja zabrišejo in tako ali tako ostanejo le imena. Časopisna poročila o dogodku in proslavi na Raščici so izzvenela v duhu zaskrbljenosti - ali bo narod še obstajal toliko časa, kot ga je preteklo od izida prve slovenske knjige, zakaj nas v sedanjosti kot Slovence označuje zgolj potni list, ali nas bo z jezikom vred požrla globalizacija - nenasitni'kapital, sO bili nekateri poudarki iz govora predsednika Društva slovenskih pisateljev Evalda Flisarja. Na vse to je težko najti odgovor. A vseeno se je tu in tam dobro vrniti h koreninam. Recimo k Trubarju pa k Adamu Bohoriču, ki je v uvodu k svoji slovnici tako ganljivo rotil, naj se maternega jezika učimo z ljubeznijo in naj se ga nikar ne sramujemo. BEA BABOŠ LOGAR ■ V Gornji Radgoni je potekalo 16. državno srečanje gasilskih pevskih zborov in skupin Zapelo je kar osemnajst skupin iz vse države edavno so bili številni Radgončani in vsi drugi ljubitelji kulture, še zlasti ubranega in lepega petja, priče izjemnemu dogodku. Ob 40-letnici radgonskega Gasilskega okteta so namreč pripravili PGD Gornja Radgona, Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti -Območna izpostava Gornja Radgona in Kulturno društvo Gasilski oktet 16. republiško srečanje gasilskih pevskih zborov in skupin. N Nastopili so gasilski zbori in skupine iz vse države, skupaj jih je bilo 18 z več kot 250 pevci in pevkami, vsi pa so zapeli po dve lepi pesmi različnih avtorjev (predvsem domačih) in izvedb, ob koncu pa so Združeni zbori zapeli še skupne pesmi: Gasilska himna. Teče mi vodica ter Zdravica. Tako so obiskovalci poslušali skupaj kar 41 pesmic v enkratni izvedbi. Na srečanju, ki gaje uspešno vodil Dušan Zagorc, so bili tudi številni gostje, tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eori, svetovalka za zborovsko petje in glasbo na ministrstvu za kulturo Mihaela Jagodic ter številni predstavniki političnega, gospodarskega in javnega življenja občin, iz katerih so prihajali nastopajoči zbori in skupine, posebej sta jih pozdravila župan občine Gornja Radgona Miha Vodenik in predsednik 10 Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Milan Nekrep. OSTE BAKALi Irena Grafenauer e Ljubljančanka. Se med študijem pri Borisu Čampi, Karlheinzu Zollerju in Aurelu Nicoletu je zmagala na več mednarodnih tekmovanjih (v Miinchnu 1970, Beogradu 1974, Ženevi 1978). Pri Simfoničnem orkestru bavarskega radia je zasedla leta 1977 mesto prve flavtistke in je stalno sodelovala z dirigenti, kot so Rafael Kubelik, Colin Davis in Leo-nard Bernstein. Nanjo je močno vplival tudi Sšndor Vegh. Irena Grafenauer je začela solistično kariero leta 1987. Vodila jo je na gostovanja po Evropi, Ameriki, Aziji, Avstraliji in Afriki. Ves čas sodeluje tudi v komornih zasedbah z zvenečimi imeni. Kot solistko sojo najeli vrhunski orkestri, med njimi Berlinski filharmoniki, Nemška ko V članku iz prejšnje številke Pevski zbori Pomurja nastopali v Murski Soboti je prišlo do napak v naštevanju sodelujočih zborov na območnem in medobmočnem srečanju. Nastopali so še MPZ Štefana Kovača Murska Sobota, Komorni ženski zbor Puconci, MPZ Radenska, ni pa bilo MPZ KPD Rogašovci. Za neljube napake se iskreno opravičujem. B. B. L. morna filharmonija, Evropski komorni orkester, Akademija St. Martin in the Fields, Simfonični orkester bavarskega radia... Od leta 1987 je Irena Grafenauer redna profesorica na salzburškem Mozarteumu. Že dvanajstkrat je snemala za Philips. Za številne posnetke je prejela mednarodne nagrade. Pri Sonyju so izšli vsi kvarteti za flavto W. A. Mozarta, ki jih je posnela z Gidonom Kreme-rjem ter Veroniko in Clemensom Hagnom in pianistom Vadimom Saharovom. ■ LIONS KLUB MURSKA SOBOTA prireja veliki dobrodelni KONCERT CELJSKEGA GODALNEGA ORKESTRA S SOLISTKO IRENO GRAFENAUER flavta v soboto, 24. junija 2000, ob 20.30 v rimskokatoliški cerkvi v Murski Soboti Vstopnina: 2000 SIT Zbrana sredstva namenjamo za nakup laserja za soboško bolnišnico. Vljudno vabljeni! AKCIJE 15. junij 2000, fiSIBI Zlatnik za zvestobo tokrat Mariji Kovač Mati na proščemu Marija je obiskala sina Jožeta N a naslov Jožeta Kovača iz Genterovec prihaja Vestnik že več kot trideset let, zato je na seznamu naročnikov, izmed katerih izžrebamo vsak teden enega prejemnika zlatnika. preživele svoje može in se učakale visoke starosti. Vestnikov! novinarji smo srečni, ker s svojimi članki bogatimo njihov vsakdan. š. s.a V nedeljo popoldne, ko sem obiskal Kovačevo domačijo, so bila vrata zaklenjena. Soseda je povedala, da je Jože umrl, živi pa njegova žena, vdova Marija, ki pa je zdoma, saj da jo je sin odpeljal v. Dolino pri Lendavi, kjer imajo pro-ščenje. Napotil sem se kar tja in ji izročil zlatnik, za katerega se je prisrčno zahvalila. Vprašal sem jo tudi, ali naj v naslovu zamenjamo ime Jože z Marijo, pa je rekla, naj ostane tako, kot je. Materni jezik 80-letne Marije je madžarski, zato ga seveda bolj obvlada kot slovenščino. No, na Vestnik ostaja še naprej navezana, četudi ga ne prebere v celoti. Bolj zagnan bralec pa je njen 48-letni sin Jože, ki se je poročil pred 24 leti v Dolino, saj je prav tako naročnik Vestnika. On je mater tudi (v nedeljo dopoldne) opozoril, da ji je žreb dodelil zlatnik. Kakšno naključje: še istega dne (popoldne) sem ji ga pripeljal. Zakonca Jože, ki je umrl pred sedmimi leti, in Marija, ki se še kar dobro drži, sta imela dva otroka: že omenjenega sina Jožefa in hčerko Rozalijo, ki si je ustvarila družino v domači vasi, a je žal umrla 1996. leta. 80-letna mati Marija živi zdaj sama na velikem gruntu in posestvu, ki je nekoč obsegalo 15 hektarjev, vendar ga zdaj seveda ne upravlja več, saj sta ga podedovala hčerka in sin. Jože iz Doline in/ali vnuki obiščejo mater oziroma staro mamo skoraj vsak dan. Tja, na gente-rovsko območje, hodijo tudi obdelovat polja. Večkrat pa mater tudi kam zapeljejo. Res pa je, da kam daleč v svojem življenju ni hodila. Preprosta kmečka ženica pač, kot mnoge druge, ki jim je dano, da so Mati Marija Kovač iz Genterovec in sin Jože Kovač z Doline - oba Vestnikova naročnika. - Foto: Š. S. Na kratko Apače Trgovsko podjetje Mercatorje posodobilo svojo trgovino v Apačah, kar je velika pridobitev tako za kupce kot sedem zaposlenih. Poslovodja Gorazd Šedivyi je povedal, da trgovina meri 332 kvadratnih metrov in da imajo tri vrste akcij: trajno nizke cene (označene so z rdečim), akcije meseca (označene so z rumenim) in znižanja do 51 odstotkov (letos poteka 51 let od nastanka Mercatorjevih trgovin). Odpiralni čas je od 7. do 19. ure, ob sobotah ob 7. do 11. in ob nedeljah od 8. do 12. ure. (B. Ma.) Kapela Na OŠ Kapela je bilo tradicionalno srečanje mladih pevcev z OŠ Kapela in DOŠ Lendava. Iz Lendave sta pela nonet in mladinski pevski zbor, ki gaje vodila Tanja Vajda, ki je sicer tudi spremljala pevce na klavirju. S kapelske šole pa sta nastopila otroški in mladinski pevski zbor pod vodstvom Vere Sever, na klavirju pa jih je spremljala Majda Bisckey. Izvajanja mladih pevcev pa so popestrili člani Orffovega instrumentarija. Kapelske mlade pevce so povabili na koncert, ki bo naslednje leto v Lentiju na Madžarskem. (B. Ma.) Stogovci Cvetlična korita, ki so jih postavili na območju KS Stogovci, da bi oglasne table ne bile tako puste, so lani »preživela«, letos pa ne več. Nekdo jih je namreč »izmaknil« v Stogovcih in tudi v Žibercih. Kljub vsemu želim tistemu, ki jih je sunil, da mu rože lepo rastejo in - naj ga vsaj malo peče vest, ko se bo peljal mimo »oropanih« oglasnih desk. (B. Ma.) Kuzma V krajih kuzemske občine so imeli akcijo ločenega zbiranja kosovnih in nevarnih odpadkov. Na Trdkovi so zbrali 353 kilogramov nevarnih odpadkov, v Matjaševcih 32, na Kuzmi 551 in v Gornjih Slavečih 520 kilogramov takih odpadkov. Uspelo je tudi zbiranje kosovnih odpadkov. Na Kuzmi in Doliču so jih zbrali 144 kubičnih metrov, v Matjaševcih in na Trdkovi 110 in v Gornjih Slavečih 32 kubičnih metrov. Zanimivost: zbrali so kar 1.048 izrabljenih (in nevarnih) akumulatorjev! (J. Ž.) IZBERITE SI DARILO, DA NA KONCU DOBITE AVTO FIAT PUNTO!!! Prejšnji teden smo objavili kupon za finalno žrebanje avtomobila FIAT PUNTO. NOVOST TEGA TEDNA Poleg kupona vam ponujamo na naslovnici VESTNIKA tudi nadomestno sličico (joker), ki jo lahko nalepite na kupon in bo enakovredna kateri koli manjkajoči sličici. Kupon za finalno žrebanje 1.6.2000 j 8.6.2000 Ko boste izpolnili cel kupon (dovoljeno je nalepiti tudi 3 jokerje in 1 sličico), ga najpozneje do 27. junija pošljite na naslov Podjetje za informiranje, p. p. 107, 9000 Murska Sobota. V sredo, 28. junija, pa bomo v neposrednem prenosu na Murskem valu ob 11. uri izžrebali avtomobil FIAT PUNTO in ... imena nagrajencev objavili že naslednji dan v Vestniku. Sv. Jurij v Sl. goricah Gasilsko društvo je naredilo prizidek h gasilskemu domu, celoten objekt pa je nanovo prekrilo. Gasilci so opravili več kot 1.300 ur prostovoljnega dela, pomagali pa so tudi drugi krajani, ki so prispevali les za ostrešje. (L. Kr.) ŽREBANJE 28. 6. 2000 Dobrovnik 6/c । AVTOSERVIS 9223 Dobrovnik ■ Tel.: (069) 799 030 ■ BalTlm Faks: (069) 799 032 ■ ■■■J ■ Prodaja in servis Fiat, Lancia, Alfa Romeo WH,15. junij 2000 KMETIJSTVO Začela so se ocenjevanja pred 38. mednarodnim kmetijsko-živilskim sejmom Šampion Pomurskim mlekarnam ednarodno ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov v okviru vsakoletnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni je postalo tradicionalno, z letošnjim ocenjevanjem, ki je potekalo od 5. do 9. julija, pa se je začelo ocenjevalno delo v okviru priprav na 38. mednarodni kmetijsko-živilski sejem, ki bo na razstavišču Pomurskega sejma med 26. avgustom in 3. septembrom. Do sejma se bodo zvrstila še ocenjevanja mesa in mesnih izdelkov v domači in mednarodni konkurenci, mednarodno ocenjevanje kmetijske mehanizacije in opreme ter ocenjevanje slovenskih vin, med sejmom pa še oce- v Sloveniji Za ptujsko mlekarno naj bi se Pomurskim mlekarnam do jeseni pridružila še mlekarna Celeia ktivnosti pri povezovanju slovenskega mlekarstva se nadaljujejo in vse kaže, da bosta v Sloveniji nastala dva stebra mlekarske industrije, nekaj manjših mlekarn pa bo njevanje razstavljene živine. Posebna mednarodna strokovna komisija, ki so jo poleg slovenskih sestavljali še strokovnjaki iz Avstrije in Hrvaške, je dobila letos v ocenitev 164 izdelkov iz 17 mlekarn, poleg slovenskih pa so bile med njimi še štiri mlekarne iz Hrvaške in dve iz Avstrije. Pri izbiri najboljših komisija ni imela lahkega dela, saj je bila kakovost izdelkov, ki so jih mlekarne dale v ocenjevanje, na visoki ravni in po besedah predsednika strokovne komisije doc. dr. Bogdana Perka je slovenska mlekarska industrija s kakovostjo svojih izdelkov pripravljena na izzive skupnega evropskega tržišča. Čeprav se mnoge slovenske mlekarne srečujejo z notranjimi težavami, pojavlja pa se tudi težnja po združevanju mlekarn, so se povabilu za ocenjevanje odzvale vse slovenske mlekarne, kar 63 izdelkov pa so poslale v ocenitev tudi hrvaške mlekarne. Po mnenju komisije je bila letos sestava vzorcev boljša kot prej- I Dobra dva tedna pred žetvijo Bagerji namesto kombajnov Z gradnjo ceste v Zdravilišče Moravske Toplice uničili okoli 38 arov posevkov pšenice V sak gospodar se veseli, če pridelek lepo kaže, saj so s tem poplačani sadovi njegovega dela. Vreme pridelovalcem letos ni naklonjeno, saj suša na nekaterih območjih že pušča posledice na številnih posevkih. Pridelovalci ozimnih žit so se spomladi nadejali dobrih pridelkov, saj so jesensko setev uspešno opravili, posevki so dobro prezimili in spomladi napovedovali rekordne pridelke. Teh letos gotovo ne bo, saj strokovnjaki pravijo, da je na peščenih tleh suša že do zdaj povzročila do 30 odstotkov škode na posevkih in žita že prisilno dozorevajo. Žetev ječmena se je ponekod že začela, prej kot običajno pa bodo začeli tudi žetev pšenice. V Kmetijskem gospodarstvu Rakičan morajo letos pšenico pospraviti s 1.800 hektarjev polj, od tega je 350 hektarjev semenske pšenice, imajo pa tudi 57 hektarjev semenskega ječmena. Na nekaterih najbolj prizadetih območjih bo izpad pridelka tudi do 3 tone na hektar. VKmetijskem gospodarstvu Rakičan pa pravijo, da jim tisto, česar ni uničila suša, zdaj uničuje še člo- Združevanje slovenskih mlekarn se nadaljuje Pomurskim mlekarnam 40-odstotni tržni delež A ostalo zunaj teh povezav. Medtem ko so s povezovanjem mlekarn prvi začeli v osrednjem delu Slovenije, kjer so najprej stekli pogovori med Ljubljanskimi mlekarnami in mlekarno Celeia, so prišli do spoznanja o nujnosti povezovanja tudi v vzhodnem delu države. Nosilec povezovanja na tem koncu so Pomurske mlekarne, ki se jim je pred kratkim že pridružila ptujska mlekarna. šnja leta, saj je bilo veliko vzorcev čvrstega jogurta. Kakovostna surovina in kakovostna tehnologija sta pogoj za visoko kakovost izdelkov, še posebno pa je letos presenetila kakovost sirov. Medalje za kakovost Z zlatimi medaljami 38. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma se letos ponaša 21 izdelkov, 14 jih je prejelo srebrne in 19 bronaste medalje, priznanja pa so prisodili 75 izdelkom. Posebno priznanje za najvišje možno doseženo število točk (20 točk) sta prejela sir ribanec, ki ga izdeluje Sirela iz Bjelovarja na Hrvaškem, in sir ementalec iz ljutomerskega Mlekoprometa. S šampionom za leto 2000 se ponašajo Pomurske mlekarne, saj je dobil njihov izdelek instant polnomastno mleko v prahu že tretjič zapored zlato medaljo. LUDVIK KOVAČ ■ Ptujska mlekarna posluje od 25. aprila pod firmo Pomurskih mlekarn, po besedah direktorja Iva Rotdajča so tam zaenkrat ohranili vso proizvodnjo, postopoma pa bodo proizvodnjo v obeh mlekarnah specializirali. Izdelavo masla bodo v celoti prenesli v Mursko Soboto, na Ptuju pa bodo dali večji poudarek namazom, sirom in skuti. S priključitvijo ptujskih mlekarjev k soboškim so na Ptuju že za 20 odstotkov povečali proizvodnjo sirov, saj so se s prodajno mrežo Pomurskih mlekarn povečale možnosti za izvoz sirov na bosansko tržišče. Začeli so že tudi s tehnološko posodobitvijo v ptujski mlekarni, ki naj bi si pridobila vsa soglasja za prodajo na domačem trgu in za izvoz v nekdanje jugoslovanske republike, vse to pa naj bi bilo nared že do sredine prihodnjega leta. Obrat Pomurskih mlekarn na Ptuju zdaj predela na dan okoli 30 tisoč litrov mleka, približno toliko mleka s ptujskega območja pa dnevno predelajo tudi v soboški mlekarni. S kakovostjo tega mleka nimajo težav, saj je to bakteriološko celo kakovostnejše od prekmurskega, kar ne preseneča, saj je tam zgoščenost reje krav mlekaric mnogo večja kot na odkupnem območju soboškem mlekarne. S pripojitvijo ptujske mlekarne se je likvidnostni položaj Pomurskih mlekarn sicer nekoliko poslabšal, saj imajo ptujski mlekarji skoraj milijon tolarjev terjatev do hrvaških kupcev, vendar pričakujejo, da bodo v nekaj mesecih razmere sanirali. Ptujska mlekarna je tudi precej zamujala s plačili kmetom, v Pomurskih mlekarnah pa zagotavljajo, da bodo v nekaj mesecih tudi tam prišli s plačili na tekoče in tamkajšnji rejci bodo Pomurske mlekarne so se s kakovostjo mleka in mlečnih izdelkov vedno uvrščale prav v slovenski vrh. Takšen položaj jim uspeva ohraniti tudi zdaj, ko so zahteve po kakovosti vedno večje. Ker izdelkov iz mleka, ki presega 100 tisoč mikroorganizmov v mililitru, ni mogoče izvažati v države Evropske unije, je upravni odbor mlekarske zadruge konec lanskega leta sprejel odločitev, da ne gredo v dvojni ločen prevzem mleka, zato od 1. novembra zavračajo mleko, ki presega 100 tisoč mikroorganizmov. S tem je mlekarna ohranila izvozno številko, mesečno pa zaradi tega zavrnejo okoli 56 tisoč litrov mleka. Slovarček veška nespamet. V Moravskih Toplicah so se namreč le nekaj tednov pred žetvijo odločili za gradnjo ceste v zdravilišče in gradbeni stroji neusmiljeno mendrajo njihove posevke. Na 17-hektarski parceli so tako uničili kakšnih 38 arov pšenice in s tem okoli tri tone pridelka, in to brez soglasja lastnika. Iz Občine Moravske Toplice so jih januarja sicer obvestili o gradnji omenjene ceste, tokrat pa so po faksu prejeli le sporočilo, da so z deli začeli. Sicer pa bo Kmetijsko gospodarstvo Rakičan to 17-hektarsko parcelo v celoti izgubilo, saj po novem zakonu o stavbnih zemljiščih prehaja v last lokalne skupnosti, s tem da bo novi lastnik moral poravnati vse stroške, kr jih je imelo kmetijsko gospodarstvo pri vlaganjih v omenjeno zemljišče. Ostali so tudi brez 4-hektarske parcele, kjer so letos že uredili igrišče za golf, vendar jim stroškov vlaganj v zemljišče še niso poravnali. So pa prejeli plačilo za 86-arsko parcelo, na kateri je zdaj parkirišče za potrebe obiskovalcev zdravilišča. L. KOVAČ ■ Turnišče Cene pujskov a sejem v Turnišče so pripeljali rejci prejšnji četrtek 21 pujskov, starih od 8 do 12 tednov in težkih od 15 do 25 kilogramov. Za par so zahtevali od 15.000 do 19.000 tolarjev, prodali pa so 18 živali. izenačeni s prekmurskimi. V Pomurskih mlekarnah pa nadaljujejo z aktivnostmi pri povezovanju mlekarn. Po neuspelem poskusu združitve mlekarne Celeia z Ljubljanskimi mlekarnami so dali celjski mlekarji pobudo za priključitev k Pomurskim mlekarnam. Pogovori o tem tečejo, na obeh straneh so že ocenili možnosti povezovanja, in ker se proizvodni programi ne podvajajo, bi bila odločitev lastnikov, da se mlekarna Celeia pripoji k Pomurskim mlekarnam, pravilna. Dogovorili so se za ocenitev obeh mlekarn, ta bo kmalu končana, o pripojitvi pa se bodo najprej odločali lastniki celjske mlekarne. Če bo odločitev pozitivna, se bo o njej izrekla še skupščina Pomurskih mlekarn, in če bo teklo vse po načrtih, bi jeseni že lahko poslovali pod skupno firmo. Celjska mlekarna sodi med večje v Sloveniji, saj odkupi dnevno okoli 120 tisoč litrov mleka, z njeno priključitvijo pa bodo imele Pomurske mlekarne v Sloveniji 40-odstotni tržni delež. Zunaj povezav ostaja zaenkrat ljutomerski Mleko-promet, kjer zatrjujejo, da so dobro organizirani in specializirani, zato lahko sami obvladujejo proizvodnjo in tržišče. LUDVIK KOVAČ ■ inkubacija - inkubacijska doba - čas od uspele infekcije do pojava prvih bolezenskih znamenj. Dolžina inkubacijske dobe je pri posameznih boleznih genetsko določena, kljub temu pa se v določenih mejah spreminja v odvisnosti od toplote in nekaterih drugih dejavnikov okolja. inpregnacija - prepajanje lesa z zaščitnimi sredstvi proti trohnenju in gnitju. Kole in stebre inpregniramo tako, da jih sveže namočimo v 5% raztopino modre galice, karbolineja, katrana ali drugega inpregnacijskega sredstva. Inpregnacijo moramo izvesti vsaj dva do tri tedne pred uporabo. insekticidi - kemična sredstva za zatiranje žuželk. Insekticidi lahko delujejo na vse razvojne stadije žuželk, številni pa delujejo samo na posamezne stadije in tako govorimo npr. o ovicidnem delovanju (na jajčeca), larvi-cidnem delovanju (na ličinke) in adulticidnem delovanju (na odrasle žuželke), izbor - trgatev prezrelega grozdja s prisotnostjo žlahtne gnilobe, ki poudari značilnost izbora (nedozorele jagode ali grozde odstranjujemo). Minimalna sladkorna stopnja za laški rizling in šipon je 105°Oe, za vse ostale sorte pa 108°0e. Cene sredstev za varstvo rastlin Marko Slavič, Ključarovci pri Ljulomeru Izdelek Pakiranje D.p. c. v sit reldan 40 0,2 1.300,00 zolone liguide 0,125 620,00 basudin 40 wp 1/1 2.360,00 basudin 40 wp 0,1 410,00 rias 0,2 2.230,00 pirimor 5g 280,00 stroby wg 200 g 6.260,00 bayleton sp. 100 g 335,00 cosan 1/1 375,00 močljivo žveplo 1/1 306,00 pepelin 1/1 360,00 folpet 1/1 1.220,00 captan 50 1/1 1.170,00 delan sc-750 0,1 1.400,00 dithane m 45 1/1 1.070,00 euparen 1/1 3.310,00 antracol combi 1/1 3.070,00 antracol combi 0,1 440,00 ridomil gold 250 g 920,00 ronilan 1/1 7.213,50 mikal 1/1 3.020,00 guadris 0,1 1.900,00 caltan 1/1 2.590,00 systhane 12 e 0,1 870,00 tilt 250 ec 0,5 4.110,00 tilt 250 ec 0,1 940,00 ring + extravon 25 g 3.170,00 tarot 25 5 x 10 g 10.060,00 motivel 1/1 9.600,00 motivel 0,5 5.200,00 dual gold 1/1 3.830,00 herbocid 1/1 850,00 banvel 480 0,2 1.480,00 banvel 480 1/1 6.140,00 starane 250 1/1 6.220,00 bancol wp 90 1/1 4.250,00 mospilan 0,1 2.190,00 volaton ec 1/1 3.200,00 fastac ec 0,25 1.840,00 decis 2,5 ec 0,1 920,00 karate 0,2 1.800,00 antracol 1/1 1.310,00 archer 1/1 6.610,00 hostaquick 0,1 835,00 boom efekt 1/1 1.899,00 cidokor 0,2 495,00 demitan 0,05 1.120,00 rubigan ec 1/1 1.210,00 SKZ Murska Sobota, prodajalna Bodonci Izdelek Pakiranje D.p. c. s sit antracol combi 1/1 3.188,80 confidor cosan 0,05 1/1 1.844,70 379,20 dithane m 45 1/1 1.118,40 euparen bakreni 1/1 2.625,70 folicur 0,1 1.599,70 dicocid 1/1 780,20 impact 1/1 4.249,40 metasystox 1/1 2.467,50 mikal 1/1 3.255,50 motivel 0,5 5.430,70 guadris reldan 0,1 0,2 2.000,00 1.385,30 ridomil gold 1/1 3.171,60 ring + extravon Za 1 ha 3.141,80 roundup 0,2 586,30 roundup 1/1 1.937,80 targa super 0,2 1.350,40 teli + extravon Za 0,5 ha 4.051,50 topas 100 ec 0,1 870,00 top - bor 1/1 400,00 14 IZ NAŠIH KRAJEV 15. junij 2000, MI oričke vasi so običajno razmetane po številnih slemenih, prebivalci Ivanj-ševec pa so si našli skupen prostor na prisojni legi ob potoku Curek. Naselje obdajajo bukovi in borovi gozdovi. Leta 1920 je živelo v vasi 140 prebivalcev, danes jih je le še 52 oziroma dobra tretjina. Naseljenih je 16 hiš in prav toliko je praznih. Te samevajo, saj »vikendašev« tukaj nimajo. Precej pa je starejših prebivalcev in neporočenih samcev ... Praznjenje vasi se je začelo Angela (dekliško Zupe) in Franc Kaučič iz Gornjih Ivanjec sta se poročila pred 50 leti. Ona seje rodila 1927., on pa 1926. leta. V zakonu so se jima rodili trije otroci: sinova in hčerka. Imata pet vnukov in dve vnukinji. Vse življenje sta preživljala sebe in svojo družino s kmetovanjem. Tja do 1953. leta je imela kmetija 35 hektarjev površin, potem pa so večino podržavili in ostal jima je le maksimum desetih hektarjev. Po denacionalizaciji je država vrnila zemljo in spet imata prvotni obseg posestva. Franc ima tudi svoj konjiček: lovstvo. Ob zlatem zakonskem jubileju so jima na slovesnosti v poročni dvorani v Gornji Radgoni izročili zlatoporočno listino, pozneje pa je bil še zlatoporočni obred v cerkvi Matere božje v Negovi. - Foto: L. Kr. po drugi svetovni vojni. Takratna oblast je zvabila mlade v mesta, v »betonske silose«. Predsednik vaškega odbora Ivanjševci je že dvanajsto leto Karel Kozic, kije tudi član sveta Krajevne skupnosti Prosenjakovci. To območje sodi v Občino Moravske Toplice. Naselje naj bi bilo omenjeno že okoli leta 1350, vendar je takrat stalo nekoliko višje. Tistemu območju se reče Celinke. Sicer pa so tudi druga tukajšnja ledinska imena zanimiva. Imajo Mrzel dol. Tam spomladi najdlje obleži sneg. Sledijo Mitko-vci, Trakovci, že omenjene Celinke in najvišje ležeči je Kotav breg. Še pred petdesetimi leti je bilo tu najti lončarje, čevljarje in druge obrtnike. Do takrat so imeli tudi trgovino in gostilno. Vaščani se zdaj ubadajo s poljedelstvom. Sejejo pšenico, koruzo, rž. Trije redijo govedo oziroma v glavnem mlekarice. V zbiralnico mleka, ki je v vaš-ko-gasilskem domu, oddajo dnevno od okoli 750 do tisoč litrov V družbi s svojimi otroki in drugimi povabljenci sta praznovala zlato poroko Štefan in Marija Ternar iz Črenšovec. On se je rodil 1927. leta, ona pa leta 1929. V zakonu se jima je rodilo šest otrok: Terezija, Milka, Štefan, Tonček, Janez in Marija. Zdaj pa imata 14 vnukov in tri pravnuke. Vse imata zelo rada. Ob zlatoporočnem jubileju sta dala Ternarjeva darovati zahvalno mašo. Obred je vodil župnik in kanonik Franc Tement. V poročni dvorani Kleklovega doma pa je bila civilna zlatoporočna slovesnost, na kateri so jima v imenu občine izročili sliko domačije. dragocene, bele tekočine. Kolo-man Kozic se ukvarja s čebelarstvom. Edini podjetnik v vasi je Predsednik vaškega odbora Ivanjševci Karel Kozic pred vaško-gasilskim domom in značilnim zvonikom. Foto: F. Š. Štefan Ternar se je nekaj časa ukvarjal s krojaštvom, pozneje pa je poklic zamenjal s kmetijstvom. V prostem času je bil vaški aktivist, zelo dejaven pa je bil tudi v gasilskem društvu. Našel je tudi čas za petje v cerkvenem zboru, nastopil pa je tudi v več igrah. V kulturi pa je delovala tudi Marija, ki je sicer delala na kmetiji, skrbela za gospodinjstvo in otroke. - Foto: J. Ž. Turnišče Goričko tripotje - vsepotje Na Goričkem raste pasjezoba lilija, domuje bogomoljka... Stara mejna krajina se združuje v parku treh dežel ogosto se pogovarjamo s prijatelji, znanci, kam na izlet? Beseda ponavadi teče o tujih deželah, ki da so polne izjemnih zanimivosti. In včasih vprašam, ali ste videli to in to na Goričkem? Ste doživeli lepote te naše razgibane pokrajine, ki nam je pred nosom in je šati velikega skovika nočnih ptic. Goričko tripotje je stara mejna krajina, leta 1919 prekinjena z nastankom treh držav se zd- ohranila izjemno prvobitnost? Redki »dolinci« z obeh bregov reke 0 bčinska gasilska zveza Turnišče, PGD Turnišče in Gasilska zveza Lendava so bili organizatorji društve- nega ocenjevanja in pokalnega gasilskega tekmovanja za občino Turnišče. Pri članih je zmagala prva ekipa PGD Turnišče in si tako priborila prehodni pokal občine Turnišče; drugo mesto je pripadlo drugi ekipi PGD Turnišče, tretji pa so bili tekmovalci PGD Gomilice. Pri članicah so slavile gasilke iz Turnišča, druge pa so bile Nedeličanke. Pri mladincih so se odrezali najbolje mladi tekmovalci iz Nedelice, izmed pionirjev pa mladi gasilci iz Renkovec. Gasilcem sta podelila pokale župan Jože Kocet in občinski gasilski poveljnik Alojz Mihnlič. O. ŽA Mure se odpravijo tja, kamor nas Stara mejna krajina se združuje v parku treh dežel v okviru evropskega programa. Nekdanje »trdne« meje so ohranile sta-rožitnost obmejne avstrijske Gradiščanske, našega Goričkega in madžarske Stražne krajine. Vedno večje na Goričkem označenih poti, po katerih se lahko odpravijo pešci, kolesarji, avtomobilisti. Na razpotju cest, ki vodijo proti Andrejcem, Foko-vcem, Moravskim Toplicam ali gor proti Ivanovcem, Kančev-cem, Prosenjakovcem ..., je postavljeno eno od počivališč in poleg je postavljena lična tabla z raznimi informacijami. Ste že kdaj prebrali, kaj tam piše. Jaz sem zase in za vas: »Goričko so oblikovale vode zdaj vabi celo Evropa. Panonskega morja v mehko gričevnato krajino, ki jo umirjajo široke obdelovalne doline. Pridne roke še vedno oblikujejo to izjemno kulturno krajino, poseljeno z raztresenimi naselji, s pisanimi travniki, njivami ter kačastimi obvodnimi živicami. Tukaj se mešajo vplivi vzhodnega stepskega panonskega območja, blagega sredozemskega in ostrega alpskega podnebja, zato v hladnih dolinah najdemo smreke, belo čmeriko in močerada, na peščenih oblih hrbtih hriba pa naletimo na pokončno pr-ženko, dišeči volčin, pasjezobo lilijo in pravi kostanj, medtem ko na toplih travnikih domujeta bogomoljka in metulj jadralec; ponoči seveda ni mogoče presli- V Ivanjševcih na Goričkem zaraščenih 20 odstotkov kmetijskih zemljišč Otroško veselje le pri sedmih hišah Lepo urejeno naselje bo dobilo še pokrito avtobusno postajališče Domačije v Ivanjševcih na Goričkem so strnjene v senci košatega drevja. Desno stoji Boharjev mlin. Je dobro ohranjen, a večinoma miruje. Foto: F. Š. naš tokratni sogovornik, ki izdeluje jeklene konstrukcije. Ob potoku Curek stoji Boharjev mlin. Včasih je bil na vodni pogon, zdaj ga že dolgo poganja elektrika. Sicer pa že okoli 25 let v glavnem miruje. Nekoč je bilo ob tem potoku, ki izvira v sosednji vasi, več mlinov. Veselje, upanje vaščanov so otroci. Njihov vrišč je slišati pri sedmih hišah. Šolo obiskujejo v Fokovcih in eden v Prosenjakovcih. Vaščani so Slovenci, razen dveh prebivalk, ki sta se sem priženili in sta madžarske narodnosti. Večinoma so evangeličani, ki hodijo k obredom v Do-manjševce. Katoličani se odpravljajo k maši v Kančevce. ružuje v parku treh dežel z madžarsko Stražno krajino/Orsze-gom in avstrijsko deželo ob Rabi/Raab ...« In tisti, ki so predstavljali Goričko krajino, so pozabili napisati, da se tam lahko srečamo z raznotero rogato divjačino, divjimi svinjami... Napis je v slo venščini, a bi ga v parku treh dežel pričakovali tudi v nemščini in madžarščini. F. Š. ■ Lepo urejeno počivališče v parku treh dežel na razpotju cest proti Andrejcem, Fokovcem, Moravskim Toplicam, Ivanovcem, Kanče-vcem, Prosenjakovcem ... Foto: F. Š. V Ivanjševcih imajo staro in novo pokopališče. Na starem je bil zadnji pogreb pred sedmimi leti, na novem pa so imeli prvo slovo od pokojnika okoli leta 1980. Staro pokopališče so opustili, ker je odročno, novo je v vasi. Zgradili so tudi mrliško vežo in leta 1998 tja napeljali vodovod in elektriko. Z društveno dejavnostjo se v vasi ubadajo edino gasilci. Društvo je bilo ustanovljeno 1924. leta. Vaško-gasilski dom je bil zgrajen leta 1951 in leta 1990 so ga povečali. Dogradili so dvorano, zdaj pa gradijo še sanitarije. Gasilci imajo težave s članstvom. Če se hočejo udeležiti gasilskih tekmovanj, prosijo za pomoč tiste, ki so se iz vasi odselili. Leta 1988 so uredili ulično razsvetljavo in obnovili celotno električno omrežje. Postavili so tudi nov transformator. Ceste imajo asfaltirane. Posebnost je vaški zvonik. Stoji na lesenih tramovih. Postavili so ga leta 1923 in ga pred tremi leti obnovili. Zvon se oglasi le, ko imajo v vasi pokojnika. Za moškega pozvanjajo tri krajša obdobja, za žensko dve. Za mrliča zvonijo dopoldne in popoldne ter ob pogrebu. Letos bodo v Ivanjševcih postavili pokrito avtobusno čakalnico. Očistiti nameravajo tudi vaški potok, ki ob nalivih poplavlja. Na asfaltno prevleko čaka še nekaj metrov makadamske ceste. Sicer pa je vas lepo urejena. In vse bi bilo drugače, če bi bilo v vasi še več mladih družin ... Najstarejši vaščan je 89-letni Ludvik Kočar. Enako je stara Terezija Kranjec, ki trenutno živi pri sinu v Domanjševcih. V treh hišah sameva po en vaščan. Sosedska pomoč pride tu pogosto do veljave. In gospod Karel Kozic meni, da bo v Ivanjševcih in na sploh pri nas dosežen večji napredek, ko bodo dobili večjo veljavo delo, sposobnost in znanje. FRANČEK ŠTEFANECI «!■, 15. junij 2000 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Na kratko Lendava Avto-moto društvo Lendava - avtošola - je naredilo nov korak naprej, saj usmerja svoje delovanje na področju prometne preventive in izobraževanja novih voznikov tudi v virtualni svet - internet. Najdete jih na spletnih strani: www.amdlendava-avtosola.si. »Sprehajalci« si lahko ogledajo na njihovi spletni strani celoten potek vozniškega izpita, aktualne cene v avtošoli in izpitnih centrih, zaposlitveno sestavo in zgradbo podjetja. Prek sodobnega komunikacijskega sredstva se je seveda tudi mogoče prijaviti za obisk tečajev. Takim bodo priznali sedemodstotni popust. (Š. S.) Zgornje Krapje V Krapju je bilo prvo srečanje gasilk - članic z območja Gasilske zveze Ljutomer. Gasilke iz PGD Bučečovci, Kokoriči, Lukavci, Ljutomer, Mala Nedelja, Zgornje Krapje in Vučja vas, stare od 30 do 50 let, so se v vročem dnevu pomerile v štirih tekmovalnih disciplinah: igri z žogo, hojo po gredi, metanju gasilske cevi in vlečenju vrvi. V vseh disciplinah so zmagale tekmovalke iz Zgornjega Krapja, razen v hoji po gredi, kjer so bile prve gasilke iz Vučje vasi. Zmagovalkam sta podelila pokale predsednik PGD Krapje Slavko Kardinar in predsednik GZ Ljutomer Drago Colnarič. (J. Ž.) Voličina Naj... strelec v tekmovanju na glinaste golobe - priredila ga je LD Voličina, pomerilo pa se je 200 lovcev - je bil Radgončan Daniel Šmid, reprezentant Slovenije v trapu, kije nedavno zelo uspešno nastopil tudi na svetovnem prvenstvu v Italiji. Rezultati voličinskega tekmovanja -lovski stav: 1. Daniel Šmid, 3. Franc Kardinar (Apače), 3. Mirko Vain-handl (Zgornja Velka)... Uvrstitve v športnem stavu za pokal LD Voličina: 1. Daniel Šmid (Gornja Radgona), 2. Roman Dresler (Apače), 3. Ivan Bezjak (Sveta Trojica v Sl. goricah)... Tekmovanje za denarne in praktične nagrade: 1. Roman Dresler, 2. Daniel Šmid, 3. Milan Pelci (Gornja Radgona). (O. B.) Naši upokojenci: Avgust Sabo iz Gomilice Štirideset let v gozdu Zakaj so ga izključili iz lovske družine? A vgust Sabo iz Gomilice je star osemdeset let, vendar mu jih nihče ne prisodi toliko, ampak kakih dvajset let manj. Odlično se drži. »Redkokdaj je doma, saj tako rad zahaja v Strehovke gorice. Tudi zdaj je tam,« mi je razkrila njegova žena Ana. »Pojdite ga obiskat tja,« je predlagala, nato pa na kratko orisala pot, po kateri naj se zapeljem, da ga bom našel. Avgust je škropil trto. Povedal je, da nasad meri devet arov, od katerih je polovico podedoval po očetu, polovico površine pa je kupil sam. Ker je medvrstna razdalja velika, je zasajenih le 450 trsov šipona, laškega rizlinga in renskega rizlinga. »Srknite en kozarček,« mi je velel, ko sva sedela v zidanici. Ubogal sem. Vinček je odličen. »Tu je tako prijeten mir. V Gomilici pa je en sam ropot,« je dejal Avgust. »Tu mi tudi ni dolgčas, v državnih gozdovih - najdlje v Polanskem logu v Mali Polani. Po njegovi poklicni poti sta šla sinova: Avgust in Ivan. »Že v rani mladosti sem v gozdu pomagal očetu in nekako logično je bilo, da sem se tudi sam izšolal za logarja. Izobraževal sem se v gozdarski šoli v Krem-berku pri Novi Gorici. Leta 1948 sem se zaposlil kot lesni manipulant v LIP Beltinci, 1950. leta sem začel opravljati enako delo (meritve, prevzem in predaja lesa) v LIP Banuta, 1952. leta pa so me premestili za logarja v Bo-donce; od 1956. leta pa vse do upokojitve v 1987. letu pa sem bil logar na območju Bukovnice in pozneje v gozdarskem okolišu Vučja Gomila. V logamici je sta- saj skoraj sam obdelujem vinograd, včasih pa me obiščejo sose- novala tudi moja družina: žena Ana, Gomiličanka, s katero sem Osemdesetletni Avgust Sabo je opravljal svoj poklic v naravi (tam, kjer pojejo ptički), zato ne čudi, da ga tudi na jesen življenja vleče iz »nemirne« Gomilice v miren vinogradek v Strehovskih goricah. Pa še blizu je nekdanji logarnici na Bukovnici. Avgust pa ne uživa le v počitnikovanju, ampak - pa naj se sliši še tako nemogoče -tudi v delu. Oprtal si je tudi škropilnico. Tja do konca maja je škropil trikrat. - Foto: Š. S. dje, prijatelji... in malo popijemo in se tudi pogovarjamo.« Avgust Sabo seje rodil 1921. leta v Renkovcih. Bil je najstarejši od štirih otrok, ki sta jim dala življenje oče Arpad in mati Marija. Oče je bil logar. Najprej pri beltinski grofici Zicy, pozneje pa obudnica skupine vaških pevk je bila Ema Škrobar, pridružile pa so se ji še: Štefka Sobočan, Hermina Potočnik, Jožica ______Steiver in Hilda Šuman. Njihov vodja je Vili Jaušovec. Doma so iz Grab Žiberec, Lutverec, Plitvice in Apač. Vse so članica Aktiva kmečkih žena Apače. Doslej so se naučile dvajset pesmi. Pojejo ljudske in narodne pesmi. Nastopajo na različnih prireditvah m njihovo petje vselej nagradijo z dolgim aplavzom. Tudi na radiu so ze nastopile. - Foto: B. Macuh Na obisku pri vas doma V Teksasu je igral na »frajtonarico«, tole pa je že »gum-bna« harmonika. (Foto: JG) se poročil, ko še ni bila stara 18 let, in najini otroci.« Iz kramljanja o logarskem življenju na kratko povzemam: bilo je zelo dobro! Še najbolje se mu je godilo v pomladno-poletnem času, ko ga je navsezgodaj prebujalo ptičje petje in ga vabilo v umirjeno naravo, kar je dobro delo duši in telesu in pripomoglo, daje Avgust, svojim 80-tim letom navkljub, še pravi dečko. »1947. leta sem postal lovec v LD Žižki. Velikokrat sem šel na lov z znanimi Polančani: Miškom Kranjcem, Nacijem Špilakom, Nacijem Litropom ... Tedaj je bilo veliko nizke divjadi in včasih sem z enim strelom zadel celo dva zajca. Le kako ne bi, ko pa jih je 30 bežalo na površini petih metrov. Streljali smo seveda tudi fazane. Takrat pa pri nas še ni bilo toliko srnjadi, kaj šele jelenov. Pozneje sem bil tudi član LD Radovci, LD Bogojina in LD Dobrovnik. Iz slednje pa so me, kot slišim, lani .črtali’, ker da nisem plačal članarine. To me je malo prizadelo, zato sem se odločil, da puško prodam.« Avgust mi je pokazal svojo šibrenico. Smel sem jo celo prijeti. Ker pa se mi je zdela reč nevarna, četudi v njej ni bilo muni-cije, sem mu jo brž vrnil. Drugače je z Avgustom, ki je bil 53 let lovec in šest let vojak! Oktobra 1941. leta je bil vpoklican v madžarsko vojsko, iz katere seje vrnil marca 1945. leta - s konji. Z njimi seje pripeljal v Strukovec v Medžimurju, kjer jih je zamenjal za civilno obleko in jo potem mahnil proti domu v Renkovcih. Čez dva meseca je bilo konec vojne in tedaj 24-letni mladenič se je hotel čimprej poročiti, a je moral še tri leta počakati. Vpoklicali so ga v takratno jugoslovansko vojsko in domov se je vrnil šele 10. oktobra 1947. leta. Služil je v KNOJ-u. Spoznal je tudi Pukla-stega Miha, ki ga je hotel celo ustreliti, ko mu je (Avgustu) ušel neki ujetnik. »Miha je kriv za smrt najmanj 500 ljudi,« mi je razkril Avgust. »Ne preseneča, da se je na koncu še sam ustrelil.« To zadnje (vojaščina) je bila pretežka tema za paberkovanje v mirnem kraju, kot so Avgustove gorice, zato sva seje le dotaknila, ne pa tudi širše razglabljala. Spet pa se je prilegla kupica vina, ki -kot pravi pregovor - je pogumen govornik. Š. SOBOČAN ■ Človek in njegov konjiček Vij : Mnogi Sobočani starejše in srednje generacije se najbrž še spomnijo Vargove gostilne Teksas v Murski Soboti. Nanjo ima lepe spomine tudi Feliks Lebar iz Vučje vasi. Bilo mu je okrog devet let, ko se je sam od sebe naučil igrati na harmoniko (frajtonarico). Do nje je prišel le takrat, ko je oče kam odšel, saj mu je ni ravno zaupal. No, tako je bilo le v začetku, kasneje pa je lahko celo igral skupaj z njim na gostijah ali ob kakšnih drugih priložnostih. V začetku šestdese- tih, ko mu je bilo nekaj več kot dvajset let, sta skupaj z očetom ustanovila ansambel Lebarji, kije igral ob koncu tedna okrog pet let v znanem soboškem lokalu Teksas. »To so bili res lepi časi, čeprav sem se moral nekaj čas voziti v Soboto z mopedom ob vsakem vremenu. Oče je igral na saksofon in klarinet, jaz sem bil harmonikar, tretji član ansambla, Žunič s Cvena, pa je »pomagal« z bobni in kitaro. Gostje so bili z nami zelo zadovoljni in tudi mi smo se lepo imeli.« Glasbeno delo pa mu vseeno ni prinašalo dovolj zaslužka, zato si je poiskal stalno zaposlitev v tovarni mesnih izdelkov. Še prej je spoznal na neki veselici prijetno dekle iz Bakovec, Apolonijo, s katero je stopil tudi v zakonski jarem in si ustvaril družino. Okrog šest let so stanovali v M. Soboti, nato pa so se preselili v Vučjo vas, kajti oče mu je ponudil, da prevzame kmetijo in postane gospodar. Kdo v tistih časih ne bi storil kaj takega? No, on se je vmes za sedem let zaposlil v Mesni indu- striji Radgona. Seveda je še naprej hodil tudi »nastopat« s harmoniko. Zdaj jo vzame v roke le ob redkih priložnostih. Nazadnje se je moral predstaviti otrokom vrtcu, ker ga je »izdal« njegov vnuk. Skoraj vsak dan ga vozi z avtom v vrtec. Ko ima čas in ko je za ta priložnost, plete tudi košare, izdeluje metle, gre na ribolov... JOŽE GRAJ ■ Slavica in njeni gobelini Se bo končno našel prostor za razstavo? o bi imeli Bertalaničevi iz Murske Sobote veliko stanovanjsko hišo, bi se v njej gobelini najbrž »porazgubili«, ker pa imajo le majhno stanovanje v bloku, so stene v vseh prostorih že »zasedene« in polovica gobelinov še čaka na okvire in obešenje na stene. Slavica Bertalanič je po poklicu trgovka in dela v Potrošniko- vi blagovnici na oddelku galanterija. Mož Ludvik je šofer, hčerka Sandra pa medicinska sestra. »Sem bolj mirne narave, saj mi nikoli ni bilo do pohajkovanja, obiskovanja veselic ... in verjetno je tudi to razlog, da sem se pred dvajsetimi leti navdušila za izdelavo gobelinov. Doslej sem jih naredila 173, od katerih pa jih le 80 v okvirih in so obešeni na stenah našega stanovanja, preostale pa imam zvite in spravljene, ker jih pač nimam kje obesiti.« Z zanimanjem sem si ogledal na ducate gobelinov na stenah vseh prostorov. Največji gobelin meri 140 krat 110 centimetrov, najmanjši pa 15 krat 10 centime-tov. Motivi so različni. Pač taki, kakršne so bile narisane podlage zanje: portreti različnih ljudi, pokrajine, rože, živalski svet, akti in tudi nabožne podobe. »Vsakokrat, ko grem kam iz Pomurja, kupim vsaj eno podlago za izdelavo goblenov. Včasih jih kupim tudi na tržnici v Murski Soboti.« Slavica Bertalanič je doslej naredila 173 gobelinov in na ducate drugih izdelkov. Rada bi jih razstavila, da bi jih videli tudi drugi, ne le družina in občasni gostje. - Foto: Š. S. Slavici sem rekel, da bi bilo najbrž dobro, ko bi svoje gobeline kje razstavila, morda katerega tudi prodala, saj je vanje vložila ne le veliko prostega časa, ampak tudi denarja. Tudi okviri niso poceni. »O tem sem se sicer že dogovarjala. Razstavljala naj bi v gradu, a so prostori menda za letošnje razstave že oddani. Upam, da bom gobeline in druge svoje izdelke razstavila vsaj prihodnje leto.« Ne le gobeline, izdeluje tudi makrameje in tapiserije, vendar manj. Glavni so gobelini. Pri delu jo mož moralno spodbuja, hčerka pa včasih tudi kaj pomaga. V dnevni sobi pa je tudi več kot sto Sandrinih Barbik. »Rada tudi kvačkam in vezem razne vzorce na prtih.« Tudi prte in prtičke je prinesla na ogled. Vzrok več, da vse te svoje izdelke, za katere je porabila ure in ure prostega časa (ponavadi dela zvečer in ob nedeljah), čimprej razstavi. Delček (za pokušino) pa je morda viden na fotografiji. Š. SOBOČAN ■ 16 REPORTAŽA 15. junij 2000, m Glas puščave seže tudi do Ljutomera »S kokakolo pa ne v puščavo« Boris Brezovac iz Ljutomera in Mitja Ficko iz Sp. Kamenščaka sta se odpravila na zanimivo popotovanje ot, polna presenečenj in spoznanj, se je začela za mlada popotnika v Ormožu, kjer sta prvič dvignila palec za »avtoštop«. Borisa Brezovca, študenta geografije in slovenščine na Pedagoški fakulteti v Mariboru, in Mitjo Ficka, študenta podiplomskega študija na likovni akademiji v Ljubljani, je pot nato vodila čez Hrvaško, Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo, Turčijo, Sirijo, Jordanijo, Egipt, Izrael in Grčijo, za tem pa z ladjo v Trst in domov. Pustolovsko potovanje je trajalo kar štiri mesece, ki pa sta ga Boris in Mitja preživela z minimalnimi sredstvi, niti enkrat namreč nista plačala za prenočevanje. Ideja o potovanju se je začela najprej porajati v Borisovih mislih, ko je videl na Madžarskem lanskega julija oglas za potovanje s kamelami po egiptovski puščavi, vendar je bilo potrebno do tja tudi priti. Misel ga je vedno bolj preganjala, naposled je s tem seznanil tudi svojega prijatelja Mitja, ki je idejo takoj zagrabil. Prepuščena poti Štiri mesece pozneje sta se s petnaj-stkilogramskimi nahrbtniki odpravila na dolgo pot. Vse, kar sta o tej nenavadni odpravi vedela vnaprej, je bil neki približen cilj, vse drugo se je porajalo med potjo, brez jasnih načrtov. Poleg najbolj nujnih oblačil, osnovnega jedilnega pribora in spalne vreče sta s sabo vzela samo zemljevid Srednje Evrope in nekaj fotokopij iz geografskih knjig. Nobenih turističnih vodnikov, nobenih nasvetov, prepuščena sta bila naključju in dobri volji ljudi, ki sta jih srečevala ob poti. In če sta kar koli želela opraviti po načrtih, so jima le-ti največkrat spodleteli. Odločati sta se torej morala glede na razmere in dogodke, ki so ju spremljali. Ko sta na primer šla iz Turčije proti Siriji, sta šele na meji izvedela, da tam vize ne moreta dobiti, zato sta se morala vrniti 800 kilometrov nazaj v Ankaro. P Na polotoku Agion Oros (Sveta gora) v Grčiji na višini 1500 metrov je Mitja tako poziral s kruhom in jabolkom v roki. Boris na plaži v Egiptu (mesto Port Nuweiba) med pripravljanjem testenin in zelenjave. Kjer se je le dalo, sta tako kuhala skoraj vsak dan. Beduinska družina v puščavi Wadi Rum (Jordanija), ki živi 40 km v notranjosti, ju je sprejela, ko sta bila na robu moči. Načrtovano trimesečno potovanje se je s podobnimi zapleti zavleklo na štiri mesece. En mesec sta obiskovala tudi samostane na Sveti gori v Grčiji, kjer sta peš prehodila 130 km od samostana do samostana, kar je zahtevalo spet svoj čas. Glas puščave ju je klical Puščava je bila zanju spet novo doživetje. Nobenega znamenja civilizacije, pravita, da si takrat ne bi mogla predstavljati, da imata v roki kokakolo. Poleg zelo čistega, posebnega zraka je bila najbolj neobičajna čudna tišina, ki je povzročala šumenje in zmedo misli v glavi. Hojo po vročem pesku sta preživela prvi dan samo z enim litrom vode in skoraj že na robu moči sta naletela na beduina, ki je črpal vodo. To je pomenilo zanju rešitev. Ko sta se odpravila naprej po puščavi, sta se čez čas odločila, da se za nekaj dni ustavita, želela sta doživeti puščavo v vsej njeni podobi. Takrat je Mitja veliko risal, Boris pa je kuhal in ležal, vendar pravi, daje bilo ležanje nekaj najbolj težavnega, kajti takrat je ostal sam s svojimi mislimi, ki pa v tem času niso bile nič kaj prijetne. Z grenkim priokusom so se mu odkrivale podobe o ljudeh, o samopomenu, o lažeh, s katerimi si ljudje zakrivamo resnico, in ki jih zelo pogosto stapljamo v hinavščino. Razmišljanje mu je vzelo veliko moči in volje, ampak pozneje se je počutil bolje, lažje je premagoval ovire. Tretji dan v puščavi sta bila že zelo izčrpana, slabost in vrtoglavice so bile vedno pogostejše, ampak na srečo sta, takrat že daleč v notranjosti, naletela na beduinski šotor, kjer so jima ponudili sladkani čaj. Ženske, ki so bile same doma, navadno ne pogostijo, vendar so za izčrpana popotnika naredile izjemo. Oba trdita, da sta tam jedla najbolj okusno jed na celotnem potovanju. Šlo je za posebno jed iz moke, ki ju je spravila k sebi. Ko so prišli možje, so jima postregli še oni in tam sta tudi prespala. Mitja je pri njih pustil kar nekaj oblačil, kajti teža nahrbtnika je bila že skoraj nevzdržna, in sprejeli so ju kot za svoja. Z enako mero prijaznosti ju je sprejela tudi beduinska družina deset kilometrov naprej. V Jordaniji sta preživela v puščavi en teden, v Egiptu pa deset dni s karavano Rainbovv. Izkušnje z ljudmi Najprej sta z njimi prišla v stik v južni Turčiji, tam sta imela z ljudmi zelo dobre izkušnje. Najbolj všeč jima je bila tamkaj- šnja vzgoja otrok, saj jih učijo, da morajo drugim delati dobro, brez povračila. Nad tem sta bila zelo presenečena, saj sta pričakovala, da jima bodo kradli ali ju kako drugače ogoljufali, vendar pravita, da tako darežljivih ljudi nista srečala še nikdar v življenju. Kar precej razočarana pa sta bila nad turistično usmerjenimi beduini, predvsem ob robovih puščave. Namen potovanja Mitja je prepričan, daje takšna sprememba v današnjem svetu zelo dobrodošla, sploh ker smo iz dneva v dan navajeni početi samo eno in isto. "Sprememba je potrebna, ker te privede do drugačnega razmišljanja, osvobodiš se ponavljajočega ritma, pravzaprav lahko rečem, da gre za osebno rast,« razmišlja Mitja. Boris mu pritrdi: .»Iz položaja varnosti in udobja sva šla nekam, kjer sva si morala vse to na novo ustvariti. Srečala sva se tudi s strahom, dvomom in žalostjo. Vendar sva spoznala, da je treba na stvari gledati z drugega stališča. Ko sva se znašla pred problemom, sva ga preprosto skušala čim hitreje in karseda najboljše rešiti.« »Panika te samo obremenjuje, da ne vidiš rešitve problema,« pristavi še Mitja. Poudarjata, da je bil zanju vsak problem nova preizkušnja, skozi katero sta se oblikovala. Na poti sta spoznala, da so najslabše izkušnje najboljše, najboljše pa najslabše, kajti vse, kar se je začelo s težavami, se je končalo zelo dobro, in obratno. Za celotno potovanje sta zapravila okrog 120.000 SIT za enega, od tega sta dala polovico za ladje in vize, to pomeni, da sta se morala kar precej znajti. Po Evropi sta večinoma »štopala«, v islamskih deželah pa tega niso vajeni, tam sta precej pešačila ali se vozila z avtobusom. Niti enkrat samkrat nista plačala za prenočišče, saj sta spala zunaj na prostem, v velikih mestih pa sta iskala novogradnje, tako sta postala prava mojstra v iskanju spalnega kotička. »Vse stvari, ki sva jih potrebovala, so bile ob poti, morala sva jih samo videti in uporabiti. To pa je pravzaprav problem današnjega časa in ljudi, da tega ne zmorejo,« razmišlja Boris. Mitja je predvsem prišel do spoznanja, da je najlepše, ko znaš biti zadovoljen z majhnimi stvarmi, ko te osreči že sončni žarek. Boris in Mitja zaenkrat še ne razmišljata o kakšni ponovni tovrstni dogodivščini, vendar se bosta spet odpravila na pot, kajti, kot pravita, v življenju pride vsake toliko časa trenutek, ko potrebuješ spremembo, da ti nekatere stvari postanejo jasnejše. DARJA TIBAOT Foto: B. B. in M. F. ■ Vsem, ki so prišli na 11. srečanje krvodajalcev Slovenije v Veržeju, so gostitelji izkazali dobrodošlico tudi s kruhom in soljo ter šilčkom domačega (kdor je hotel). DR. BOŽIDAR VOLJČ: »Lahko vam povem, da zadnje raziskave kažejo, da se zanimanje za krvodajalstvo med slovensko družbo povečuje. Še več: ko smo opravili anketo med tistimi, ki še nikoli niso bili krvodajalci, ki še nikoli niso dali krvi, jih je kar 35 odstotkov izrazilo pripravljenost, da bi dali kri, če bi jim kdo to rekel. Zato vas vabim, recite svojim prijateljem, naj gredo z vami na krvodajalsko akcijo!« V soboto se je pri Muri v Veržeju zbralookrogth Srečanje dobrih Ij Prišli so iz vse Slovenije ter iz Avstrije in Nemčije '"I ri ni samo najdragocenejša tekočina, I ki se pretaka po našem telesu, am-I pak je tudi najdragocenejše zdravilo. Prve organizirane odvzeme krvi so opravili v Sloveniji 4. junija 1945, in to je datum, ki ga vsako leto proslavljamo kot dan krvodajalstva. V Veržeju so pred enajstimi leti dali pobudo, da bi ta praznik proslavljali na srečanjih krvodajalcev Slovenije. Ideja se je »oprijela«. Iz leta v leto se je zbralo na njihovi prireditvi vedno več gostov iz različnih krajev, pokroviteljstvo pa sta prevzela Rdeči križ Slovenije in Zavod za transfuzijo krvi Slovenije. Minulo soboto so prišli na 11. tradicionalno srečanje ob Muri pri Babičevem mlinu tudi gostje iz Avstrije in Nemčije. »Tu se spoznavamo, tu si izmenjavamo izkušnje, tu se poveselimo. Prišli ste med dobre ljudi. Krvodajalstvo je nekaj najlepšega - z njim rešujemo človeška življenja. To je največ, kar lahko storimo za drugega...«je v svoji dobrodošlici dejal predsednik KO Rdečega križa Veržej Zlatko Arvaj. Slavnostni govornik dr. Božidar Voljč, nekdanji minister za zdravstvo in direktor Zavoda za transfuzijo krvi Slovenije, je vidno pretresen nad množično udeležbo in razpoloženjem ljudi, bilo je že vse veselo, pohvalil organizatorje tega srečanja in pozdravil vse krvodajalce. »Veste, v Sloveniji je veliko krvodajalcev, vendar pa je poleg krvodajalske žilice potrebno imeti še kakšno drugačno žilico za organizacijo takega srečanje, zato bi rad povedal: veliko delo delate in, prosim, delajte še naprej v veselje nas vseh in za prihodnost slovenskega krvodajalstva. Danes je bilo tu že rečeno, da smo krvodajalci, namreč tudi sam se prištevam mednje, dobri ljudje. Zato je to srečanje dobrih ljudi. In prav je, da se v Sloveniji srečujejo tudi dobri ljudje, ne samo tisti drugi, a ne bom povedal, kdaj in kje se srečujejo. Slovensko krvodajalstvo ima tako kot to srečanje tukaj eno primerno dolgoletno tradicijo. In ta tradicija gre naprej...« Besedilo in foto: JOŽE GRAJ ■ rsiii, 15. junij 2000 KRONIKA Marjanina hiša končno pokrita 12. številki Vestnika smo objavili daljši prispevek o težavah Marjane Maučec z Mote, ki zaradi spleta okoliščin ni mogla nadaljevati gradnje svoje družinske hiše. Najhuje je bilo, ker zaradi administrativnih ovir ni mogla pokriti hiše s strešno opeko, zato je ob dežju teklo po stropu, stenah ... in nastajala je velika škoda. Pred kratkim pa je krovski mojster, ki ga je najela naložbenica, vendarle uspel pokriti Marjanino družinsko hišo. Pomembno in pohvalno: dela nista ovirala ne upravni organ ne soseda, ki se sicer ne strinja, da bi hiša imela okna, ki bi »gledala« k njej. Vsi pa nestrpno čakajo odločitev z Ministrstva za okolje in prostor. - Foto: Š. S. iSCns Akcija ljutomerskih policistov 2.500 mark po glavi Nepoboljšljivi povratniki legalci ne prihajajo le čez madžarsko-slovensko mejo, ampak (zdi se, da vse bolj) tudi čez hrvaško-slovensko mejo, zlasti na ljutomerskem območju. Podobno kot drugi pomurski policisti, so tudi ljutomerski »na preži« za ilegalci. Neki popoldan v prejšnjem tednu so tako zaznali prihod dveh vozil v gozd zunaj na- selja Stara Cesta. Vozila sta ju S. P. iz Formina pri Ptuju in M. P. iz Šprinca pri Razkrižju. Ker so oba že obravnavali za storitev kaznivega dejanja prepovedan prehod Pomurje n z različnih vzrokov človeku včasih popustijo živci, potem pa je joj. Poglejmo, kako je bilo v zadnjih nekaj dneh na področju javnega reda in miru (JRM). 6. junij: Po ena kršitev JRM v zasebnih in javnih prostorih. Do iztreznitve pa so pridržali pijanega voznika osebnega avta, ki se je nameraval peljati naprej, čeprav so mu policisti to prepovedali. 7. junij: Po dve posredovanji zaradi kršitev JRM v zasebnih in javnih prostorih. Nikogar niso pridržali. 8. junij: Dve kršitvi JRM v zasebnih prostorih. Oba sta se pomirila, a ju bodo - kot njima enake -le prijavili sodniku za prekrške. 9. junij: Zaradi kršitev JRM so posredovali trikrat na javnem kraju in enkrat v zasebnem prostoru. Enega kršitelja so odpeljali v trezni-Inico. 10. junij: Policiste so poklicali v dva kraja; enkrat je bila kršitev na javnem mestu, drugič pa v zasebnih prostorih. Oba sta se pomirila. 11. junij: Posredovali so štirikrat. Dve kršitvi sta bili na javnih in dve v zasebnih prostorih. Med kršilci je bil tudi Albert Ž., ki je pobegnil iz mariborskih zaporov. Ujeli so ga in odpeljali v zapore v Murski Soboti. 12. junija, na binkoštni ponedeljek, pa so policisti posredovali šestkrat zaradi kršitev JRM v zasebnih in enkrat zaradi kršitev v javnih prostorih. Zanimivost: vsi drugi, razen ena kršiteljica, so se pomirili, »vročo« žensko pa so dali za nekaj ur na hladno. Krvodajalska slovesnost pri Gradu rajevna organizacija Rdečega križa Grad in Območno združenje Rdečega križa Murska Sobota sta pripravila 4. junija, na dan krvodajalcev, slovesnost pri Gradu, ki so se je udeležili tudi predstavniki OZ RK Murska Sobota: predsednica primarij mag. Branislava Belovič, sekretarka Angela Sobočan in predsednik krvodajalske komisije Mirko Šeruga. Po pozdravnih nagovorih gostov, župana graške občine Daniela Kalamarja in predsednice KO RK Grad Darinke Bauer je bil krajši kulturni program, ki ga je povezovala Doroteja Bauer, pripravili pa so ga učenci OŠ Grad. Potem so večkratnim krvodajalcem podelili priznanja. Omenimo naj le tri: Anton Fujs je dal kri osemdesetkrat, Janez Zrim šestdesetkrat in Ludvik Farič petdesetkrat. Po slovesnost sta bila pogostitev in družabno srečanje. Odbor KO RK Grad se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi slovesnosti. -D. B., foto: I. Juhnov Popravek vesti 23. številki Vestnika smo objavili vestičko honorarnega dopisnika J. Ž. o gasilcih v Gornjem La-košu, češ da zbirajo od občanov, podjetij in občine denar za nakup avta. Predsednik PGD Lakoš Ladislav Nagy pa nas je obvestil, da so že kupili rabljen gasilski avto, za katerega so odšteli 600.000 tolarjev, plačali pa so ga z denarjem, ki so ga imeli že od prej, pridobili pa so ga z gasilskimi veselicami. Občanom torej ni bilo treba neposredno prispevati. V soboto, 10. junija, je bila na domačiji družine Urbančič na Plitvici pri Apačah slovesnost, na kateri so blagoslovili obnovljen križ, votlino z lurško Marijo in elektronske orgle. Nabožne podobe je obnovil oziroma na novo izdelal ljudski umetnik Danijel Rajh. Zahvalno mašo in blagoslovitev verskih znamenj je opravil apaški župnik Janez Ferencek, v obredu pa sta sodelovala upokojeni apaški župnik Janez Ošlaj in duhovnik dr. Jože Urbančič, ki deluje v Mariboru, sicer pa je brat gospodarja Urbančiča, na čigar domu je bila slovesnost. To so sklenili s procesijo, v kateri je bilo okrog 200 vernikov, ki so nosili kip lurške Matere božje in imeli v rokah prižgane lučke. - Foto: L. Kramberger Lendava Občan iz Lendave je našel plinsko pištolo in jo izročil policistom. Enako je ravnal občan iz Ivanec, ki je našel pištolo kalibra 7,65 mm. Policisti zdaj skušajo ugotoviti, kdo sta bila posestnika orožja, ? š čez državno mejo po členu 311 KZ R Slovenije in ker sta vozili skrila v gozdu, so policisti pravilno sklepali, da spet nekaj naklepata. Okrog 21. ure sta pripeljali v gozd drugi dve vozili, v njiju pa je bilo osem tujcev. Te naj bi S. P. in M. P. odpeljala naprej. Pa nista mogla, kajti posredovali so ljutomerski policisti, ki so prijeli omenjeno dvojico in B. M. iz Logarovec. Izmuznil pa se je neznanec, ki je vozil rdeči jugec. Na kraju samem so prijeli tri Turke in državljana ZR Jugoslavije, štirje tujci pa so uspeli pobegniti v notranjost gozda. Policisti so zvedeli, da so tujci plačali za ilegalno vodenje ljudi iz Bosne in Hercegovine prek Hrvaške do Ljubljane (žal samo do Ljutomera) 2.500 mark po osebi. Zdaj so končali v prosenjakovski izpostavi centra za odstranjevanje tujcev. Prijete vodnike so policisti pridržali, nato pa so jih odpeljali k preiskovalnemu sodniku, saj so vsi trije povratniki. š. s.a Moravske Toplice Zgodilo se je... Dolgovaške Gorice V noči na 8. junij je nekdo vlomil v počitniško hišico. Vanjo je prišel skozi podstrešno okno. Ker pa je odnesel le steklenico žgane pijače, ni naredil ravno velike škode. Domnevno je bil tujec - ilegalec. Veržej 10. junija ob 13.20 se je zgodila v Veržeju prometna nesreča, kajti 22-letni avtomobilist Daniel L. iz Sta-netinec ni upošteval prometnega znaka ustavi, zato je v križišču izsilil prednost pred voznico osebnega avta 42-letno Zdenko Ž. s Spodnjega Kamenščaka. Poškodovali sta se njeni sopotnici: 64-letna Nežika M. iz Cezanjevec (hudo) in 43-letna Marijana S. iz Mekotnjaka (lažje). Žepovci Novica z Apaškega polja je kratka, a zanimiva. Dokazuje, da divjad, ki se zaleti v avto (ali obratno) ne le poškoduje vozilo (ali vozilo divjadi), ampak se lahko zgodi še kaj hujšega. V Žepovcih je po »bližnjem srečanju« avta in srnjaka - zagorel avto. Pogasili so ga žepovski gasilci. Murska Sobota Neznanec je vlomil v garderobno omarico na OŠ III in odnesel 15.000 tolarjev. - S kolesa z motorjem, ki ga je dijak pustil na parkirišču srednješolskega centra, je nekdo ukradel odloženo čelado, vredno 10.000 tolarjev. - Z avtobusa v Murski Soboti pa je izginila torbica z vozovnicami in 90.430 tolarji. 'JEM DOBRO V ima Union d.d V noči na 11. junij so neznanci skušali ukrasti kombinirano vozilo, a jim ga ni uspelo spraviti v pogon. »Srečo« pa so imeli ž golfom, ki je vžgal, zato so se z njim odpeljali. Primorski policisti so ukradeno vozilo našli v bližini Sežane. Spet so se pojavili ponarejeni bankovci. Enega za 5.000 tolarjev je nekdo uspel unovčiti v marketu v Moravskih Toplicah. Policisti so poslali ponaredek v ekspertizo v Ljubljano, unovčitelja pa skušajo odkriti. Radenci 12. junija ob 16.20 je zagorela pozabljena hrana na štedilniku v stanovanjskem bloku na Titovi ulici v Radencih. Požar, ki je delno uničil kuhinjsko napo, so pogasili gasilci PGD Radenci - Boračeva. Neznani storilec je namerno poškodoval osebni avto, parkiran v Radencih, saj je s trdim predmetom popraskal po šasiji in s tem povzročil za najmanj 50.000 tolarjev škode. 18 ŠPORT 15. junij 2000, VESTNIK Razmišljanje Mura dobiva okrepitve Čeprav je v tem času nogometna javnost uprta na evropsko prvenstvo, na katerem prvič nastopa Slovenija, in so nogometna dogajanja na domači sceni nekoliko v ozadju, se dogaja pri prekmurskih ligaših marsikaj zanimivega. Pri edinem pomurskem nogometnem prvoligašu Muri uresničujejo nekatere kadrovske spremembe, ki so jih napovedali in ki naj bi prispevale k ponovnemu ugledu kluba. Najprej so ustoličili novega trenerja Zlatka Kranjčarja, ki si je za svojega pomočnika izbral Zlatka Gaborja, nekdanjega igralca Mure, ki je nazadnje treniral tretjeligaša Lesoplast iz Križevec, medtem ko je ostal trener vratarjev Slobodan Djurič. V Fazaneriji pa so se že izmenjali tudi nekateri igralci. Kot je znano, sta klub zapustila vratar Dejan Nemec, ki je za lep denar odšel k belgijskemu državnemu podprvaku Clubu Bruggu, in Simon Dvoršak, ki se je vrnil k državnemu prvaku Mariboru. S klubom pa so sklenili pogodbe Damjan Gajser, ki je že igral za Muro in je prišel iz velenjskega Rudarja, Boštjan Grizold in Benjamin Prednik sta prišla iz nekdanjega prvoligaša Pohorja, Mitja Erniša iz Turnišča in Sebastjan Kosednar iz Goričanke. Računajo pa še na nekatere tujce. Na torkovem občnem zboru NK Mura pa so tudi izbrali novo vodstvo. V beltinskem Potrošniku, ki je izpadel iz prve državne lige in se znašel v velikih težavah, pripravlja sanacijski odbor občni zbor kluba, ki naj bi bil prihodnji teden, na katerem bi izvolili novo vodstvo.]/ tem času jim je uspelo sanirati obveznosti do igralcev in trenerjev ter obdržati večino domačih igralcev, medtem ko so se tujcem odpovedali. Doslej sta klub zapustila le Boštjan Tratnjek in Simon Ulen, ki sta odšla k drugoligašu Nafti v Lendavo. Z izvolitvijo novega vodstva kluba pa upajo, da bodo razrešili tudi vprašanje trenerjev in strokovnega dela v klubu. V Odrancih so se ob koncu sezone srečali predstavniki Medobčinske nogometne zveze Lendava, ki je zadnji dve leti vodila tekmovanje v tretji državni nogometni ligi vzhod, in Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota, ki bo tekmovanje vodila naslednji dve leti, in skupaj s predstavniki tretjeli-gaških klubov ocenili minulo tekmovalno sezono. Po uvodnih besedah predsednika Branka Grosa so ugotovili, da so Lendavčani vzorno vodili tekmovanje, in jim izrekli priznanje. Posebno priznanje so izrekli tajnici Andreji Hozjan. Prav tako so ugotovili, da postaja tovrstno tekmovanje vedno bolj organizirano, disciplinirano in zanimivo, k čemur so veliko prispevali klubi sami. Predstavniki klubov pa so v razpravi opozorili tudi na nekatere težave, ki jih imajo pri kaznovanjih s kartoni, saj takega finančnega bremena ne zmorejo. Dogovorili so se, da bodo predlagali Nogometni zvezi Slovenije nekatere spremembe. Opozorili so tudi na težave, ki jih imajo s tekmovanjem nižjih selekcij. Ob tej priložnosti so podelili najboljšim tekmovalnim in discipliniranim ekipam ter strelcem priznanja in praktična darila, zatem pa je predsednik MNZ Murska Sobota Tugo Frajman predstavil ekipo, ki bo vodila tekmovanje v novi tekmovalni sezoni v tretji državni nogometni ligi vzhod. Vodja tekmovanja bo Danilo Kacijan, disciplinski sodnik Alojz Flegar in sekretar Zoran Cirkvenčič. Izžrebali so tudi pare za novo tekmovalno sezono v tretji ligi vzhod, ki se bo začela 13. avgusta. Iz tretje lige sta izpadli moštvi Polane in Bratonec, novinca pa sta Apače in Bistrica. FERI MAUČEC Druga državna nogometna liga Nafta enajsta, Črenšovci izpadli Končano je bilo prvenstvo v drugi državni nogometni ligi za sezono 1999/2000, kjer sta sodelovala tudi prekmurska ligaša Nafta iz Lendave in Črenšovci. Nafta je s 34 točkami zasedla enajsto, Črenšovci pa so s 23 točkami štirinajsti. S tema uvrstitvama v klubih niso zadovoljni, saj so oboji pričakovali več. Nafta si je šele v predzadnjem kolu zagotovila obstanek v ligi, medtem ko so Črenšovci kot novinec izpadli iz lige. Nogometaši Nafte so se med tekmovanjem srečevali z nekaterimi težavami, saj so morali zaradi obnove stadiona v Lendavi vse tekme odigrati v Gaberju, imeli pa so tudi igralske in trenerske težave. Nafta je boljše igrala na domačem 2. SNL 1999/2000 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 1. Koper 1:0 1:0 2:3 2:3 6:0 1:1 2:1 3:1 1:1 2:1 4:0 2:1 7:0 1:0 3:1 2:1 1:1 1:0 3:2 3:0 3:0 1:1 4:1 4:1 6:0 4:0 0:0 2:0 4:0 1:1 2. Tabor 0:1 0:1 4:0 1:1 0:0 2:0 1:0 0:0 2:1 1:1 3:1 1:0 2:0 2:1 2:0 5:0 2:0 1:1 2:0 1:2 4:0 2:0 2:1 1:1 7:0 3:0 3:1 7:0 2:0 1:0 3. Šmartno 3:2 3:2 0:4 1:1 2:1 1:0 1.1 3:1 0:1 1:2 0:3 2:0 3:1 1:3 3:2 1:0 5:3 2:0 3:2 0:0 2:0 0:0 1:1 3:2 6:2 0:1 1:2 4:3 2:0 3:0 4. Aluminij 0:6 1:1 0:0 0:2 1:2 0:1 0:0 5:0 2:3 2:1 3:1 1:1 2:1 1:1 0:1 2:0 1:2 4:2 5:2 3:2 3:0 2:1 1:0 4:0 6:0 1:1 1:0 7:1 4:0 0:0 5. Železničar 1:2 1:3 0:1 0:0 1:1 1:3 0:0 0:5 1:0 2:1 2:1 1:0 1:1 1:0 3:0 0:1 1:0 1:1 3:0 4:2 0:1 5:2 1:0 0:2 4:1 6:1 1:2 2:1 3:0 1:0 6. Zagorje 1:1 1:2 1:2 1:1 1:0 2.1 3:2 1:2 0:1 1:2 2:3 1:1 3:1 2:5 1:0 1:2 2:0 3:0 3:0 0:1 6:1 1:0 1:1 1:1 1:1 6:1 0:3 4:0 1:0 2:0 7. Elan 0:4 1:2 1:3 0:1 3:0 0:2 1:3 1:1 1:2 0:1 3:2 1:1 2:0 1:0 2:0 1:1 1:2 1:0 3:1 1:2 1:0 1:1 1:1 2:0 2:0 0:2 3:1 1:0 5:1 3:1 8. Iv. Gorica 0:7 0:1 0:2 1:2 1:3 3:1 1:2 1:1 1:1 0:1 1:3 5:2 0:2 0:1 2:4 5:1 0:0 0:4 0:1 1:0 4:1 3:1 2:0 3:1 2:1 3:1 3:0 3:2 5:1 2:0 9. Triglav 1:3 1:2 0:2 0:5 2:3 0:1 1:0 0:2 0:3 1:0 0:1 2:1 0:2 1:1 4:2 1:5 3:0 0:0 0:2 0:0 4:0 2:2 0:1 2:0 1:0 4:1 1:2 4:0 1:0 1:1 10. Jadran 1:1 0:1 0:2 1:1 3:5 0:2 2:1 2:4 0:1 1:1 0:2 0:3 2:1 0:1 0:0 4:0 0:3 0:0 2:2 3:0 1:1 1:1 2:1 0:0 0:2 3:1 3:0 2:0 0:0 1:0 11. Nafta 2:3 0:2 2:3 2:5 0:3 0:3 1:3 1:0 2.0 2:2 0:0 0:4 1:0 0:0 1:1 0:3 2:1 0:0 2:3 2:4 1:0 2:1 0:1 0:0 0:3 3:0 0:1 4:2 1:1 3:0 12. Šentjur 0:3 1:1 0:4 0:2 0:2 0:0 0:3 1:2 1:0 2:5 1:6 0:1 0:1 1:1 1:4 1:3 0:4 2:2 1:1 1:1 0:0 0:3 2:2 1:0 0:0 2:1 2:0 1:0 3:0 5:0 13. Drava 1:4 1:4 1:2 1:1 1:1 2:3 0:1 0:4 0:1 2:0 1:1 1:1 1:1 0:2 0:2 1:3 1:0 0:2 1:2 0:0 4:0 1:0 2:2 0:1 0:.2 3:4 1:1 2:0 2:1 4:1 14. Črenšovci 0:6 0:7 2:6 0:6 1:4 1:1 0.2 1:2 0:1 2:0 0:1 0:0 2:0 1:1 1:1 0:4 0:3 1:0 1:1 1:6 1:6 2:0 1:3 1:4 1:3 2:4 1:2 4:3 3:2 1:3 15. Rogoza 0:0 0:2 1:3 0:7 2:1 3:4 0:1 1:7 2:1 1:2 3:0 0:4 1:3 0.1 0:3 2:3 2:1 0:4 0:3 0:2 0:0 1:1 0:2 0:1 1:1 0:2 1:1 2:3 1:0 1:5 16. Avtoplus 0:4 1:1 0:2 0:1 0.2 0:3 0.4 0:0 0:3 0:1 0:1 0:2 1:5 1:3 1:5 0:2 0:1 1:1 0:0 0:1 1:1 0:3 0:3 0:5 1:2 1:4 1:1 3:1 0:1 5:1 Karate Na mednarodnem karate turnirju v Liki na Hrvaškem so sodelovali tudi Ljutomerčani in dosegli nekaj odmevnih rezultatov. V katah je bil Luka Prelog drugi, Samo Prelog pa četrti. V borbah so v svojih kategorijah zmagali Tina Mlinarič, Peter Dro-bež in Aleš Preglej. Drugi so bili Luka Prelog, Samo Prelog in Darko Barber. Tretji pa so bili Aljoša Kuzmanovski, Aleš Preglej in David Marin. (NŠ) V Novi Gorici je bilo ekipno državno prvenstvo v karateju. Sodelovala je tudi ekipa Ljutomera (Samo Prelog, David Marin, Mitja Čoki in Aleš Preglej) in pri st. dečkih za- sedla tretje mesto. (NŠ) Rokoborba V Sofiji je bilo evropsko prvenstvo za mladince (do 20 let) v rokoborbi. Med 147 tekmovalci iz 27 držav je v kategoriji do 58 kg med 20 rokoborci nastopil tudi Sobočan Slavko Miholič, ki pa ni imel sreče z žrebom. V prvih dveh kolih se je naletel na močna tekmovalca iz Turčije in Bolgarije ter izgubil s 6 : 10 in 2 : 12 ter zasedel 15. mesto. Na evropskem prvenstvu je sodeloval tudi mednarodni sodnik Stanko Šernek iz Murske Sobote. (FM) V Vestniku ste 1. junija na strani 19. pod naslovom »Krojs, Kuhar in Sedmak na EP« objavili članek, ki ne ustreza dejstvom, zato prosimo za objavo popravka z naslednjo vsebino: Po sklepu IO RZS je Milan Nenadič edini pristojen in pooblaščen za določanje članov reprezentance, ki bodo nastopili na uradnih mednarodnih tekmovanjih. Kandidati za nastop na EP za kadete so Aleš Krojs, Jure Kuhar, igrišču, kjer je dosegla 8 zmag, 2 tekmi igrala neodločeno in 5-krat izgubila. Na gostovanjih pa je dosegla eno samo zmago, in to v zadnjem kolu v Črenšovcih, 3 tekme je igrala neodločeno in 9 izgubila. Najboljša strelca pri Nafti sta bila Zver in Utroša, ki sta dosegla po 5 golov. Sledijo: Varga in Tompa s po 4, Škerbič in Gerenčer s po 3, Šabjan in Horvath s po 2, Baša, Gyurkač, D. Novak, Balantič, Drvarič in Kapušin (avtogol) pa so dali po en gol. Moštvo so trenirali Željko Orehovac, Feri Horvat in Stanko Preradovič. Nogometaši Črenšovec so za las zgrešili, da si zagotovijo obstanek med drugoligaši. Vzrok izpada je slabša igra na domačem igrišču, Nogomet Nogometaši Mure iz Murske Sobote, člani prve državne lige. Stojijo od leve: Žilavec, Bagola, Dvoršak, Cifer, Ošlaj, Dominko; čepijo: Fras, Ristič, Mesarič, Vogrinčič, Nemec. Roman Miholič in Mitja Sedmak. Mednarodni turnir v Zagrebu ni bil izbirno tekmovanje za nastop na EP za kadete, prav tako pa Milan Nenadič ni še dokončno določil članov reprezentance za navedeno tekmovanje. (Boris Barač, sekretar RZS). Za netočno informacijo se opravičujemo. Na madžarskem je bil mednarodni rokoborski turnir v prostem slogu. Med tekmovalci iz štirih držav so sodelovali tudi mladi rokoborci iz Dobrovnika. Najboljša sta bila Miha Vogrinec (41 kg) in Samo Sekereš (45 kg), ki sta zasedla drugi mesti. Tretji je bil Attila Ko-con, četrti pa Dominik Vogrinec. (FB) V madžarskem Sigetvaru je bil mednarodni rokoborski turnir, ki so se ga udeležili tudi tekmovalci Mle-koprometa iz Ljutomera. Najboljši je bil Samo Mlinarič (32 kg), ki je zmagal, druga sta bila Matjaž Lipovec in Mihaela Čirič. (NŠ) saj so nekaj tekem izgubili povsem po nepotrebnem. Doma so dosegli le 2 zmagi, 3 tekme so se končale neodločeno, 10 pa so izgubili. Na gostovanjih so 4-krat zmagali, 2 tekmi sta se končali neodločeno, 9 pa so izgubili. Slabše so igrali jeseni, saj so le dvakrat zmagali, medtem ko so spomladi dosegli 4 zmage. Imeli pa so tudi velike težave s poškodbami in kaznimi igralcev. Najboljši strelec v moštvu Črenšovec je bil Krapec, ki je dal 7 golov, sledijo: Godina, 5, Gruško-vnjak, 4, Darjan Horvat, 3, Brunec, Gomboc, Hartman in Dejan Horvat, po 2, Kuzma, Plej, Kreslin in Pintarič, po enega. Moštvo sta trenirala Nikola Škrbič in Imre Ne-meth. (FM) Fotografija: Nataša Juhnov Tenis Klepačeva že četrta Na mednarodnem teniškem turnirju Eta v Katowicah za igralke do 14 let je uspešno nastopila članica TK Radenci Andrej Klepač. V četrtfinalu posameznic je premagala Kuzminovo iz Latvije s 6 : 3 in 6 : 1, v polfinalu pa Doma-chowsko iz Poljske s 6 : 7, 6 : 1 in 6 : 1, v finalu pa je izgubila s prvo nosilko Yakimavi iz Belorusije s 3 : 6 in 3 : 6 ter zasedla drugo mesto. Drugo mesto je Klepačeva zasedla tudi v igri dvojic skupaj s Freiskerjevo iz Češke. To je vsekakor lep uspeh, ki je Andrejo Klepač pripeljal na četrto mesto lestvice Evropske teniške zveze za dekleta do 14 let. (FM) Vseslovenska akcija Voda za vse To je skupen projekt Zavoda za šport Slovenije, Ministrstva za šolstvo in šport, Olimpijskega komiteja Slovenije in Mestne občine Murska Sobota. Namen projekta je, predstavitev pomena znanja plavanja z različnih vidikov, prikaz aktivnosti v vodi in na njej. Akcija naj bi pripomogla k zmanjšanju plavalne nepismenosti, ki je še navzoča, čeprav so pripravljeni različni programi. Promocijske prireditve bodo organizirane v različnih krajih Slovenije. V mestu Murska Sobota bo tovrstna prireditev v četrtek, 15. junija, od 9. do 19. ure. Ves dan bo za udeležence organiziran brezplačen vstop. Pripravljen je program dejavnosti, in sicer s strani izvajalcev - kajak in kanu, potapljanje in šola plavanja. Zavod za šport bo predstavil plavanje dojenčkov in vadbo starejših na vodi. Projekt sta na tiskovni konferenci natančneje pojasnila direktorica Zavoda za šport Slovenije dr. Marjeta Kovač in vodja projekta Dušan Gerlovič. (LZ) Olimpijski tek v Moravskih Toplicah Občinska športna zveza M. Toplice - komisija za atletiko je tudi letos med organizatorji olimpijskega teka, ki bo v soboto, 17. junija, ob 17. uri v M. Toplicah, kulturni program pa se bo začel na štartno-cilj-nem prostoru že uro prej. Tekačem bosta na voljo dve progi: daljša in zahtevnejša na 10 km ter krajša in ravninska na 3 km. Letos bodo prišli prvič na svoj račun tudi pohodniki, ki bodo štartali ob 16. uri. Vsak udeleženec, ki bo pretekel oziroma prehodil izbrano progo, bo dobil na cilju majico olimpijskega teka in priznanje. V posebnem žrebanju kartončkov pa bodo sponzorji prireditve med nastopajoče razdelili trideset praktičnih nagrad. Prijave bodo zbirali na dan prireditve do 15. Kajak kanu Borut Horvat peti V Karlovyh Varyh na Češkem je bilo tekmovanje v spustu za svetovni pokal. Med člani kanuisti je Borut Horvat, član Kajak kanu kluba Mura iz Kroga, v klasičnem spustu zasedel peto mesto. Miran Vereš zaradi vojaškega tekmovanja v Italiji na svetovnem pokalu ni nastopil. (FM) Strelstvo_____________ Markoja in Ziško v Avstriji V avstrijskem Lienzu je bilo regionalno vojaško prvenstvo v streljanju s standardno vojaško puško na 300 m. Sodelovalo je okrog 40 strelcev iz sedmih držav. V slovenski vojaški reprezentanci sta sodelovala Robi Markoja in Dušan Ziško in ekipno zasedla šesto mesto. V disciplini 3 x 20 precizna puška je Markoja s 565 krogi zasedel šestnajsto in s hitrostrelno puško s 535 krogi sedemnajsto mesto, Ziško pa je s 557 zasedel devetnajsto in s 527 krogi osemnajsto mesto. (FM) Strelstvo - trap Pokal Boštjanu Mačku V organizaciji SD Štefana Kovača trap iz Murske Sobote je bila na strelišču v Rakičanu četrta in hkrati zadnja tekma v trapu za pokal Strelske zveze Slovenije. Med člani je bil Boštjan Maček s 132 golobi tretji, med mladinci je zmagal Miha Šafarič s 121 golobi, med ženskami pa je bila najboljša Jasmina Maček z 79 golobi. Po štirih tekmovanjih je prvo mesto zasedel Boštjan Maček (SD Štefana Kovača - trap MS) z 61 točkami in dobil pokal Strelske zveze Slovenije. Med mladinci je zasedel Miha Šafarič (SD Štefana Kovača - trap MS) s 26 točkami peto mesto. (FM) ure. Prispevek za odrasle je 500, za osnovnošolce in mlajše pa 250 SIT. Imetniki olimpijske kartice imajo pri plačilu štartnine 50 odstotkov popusta. GEZA GRABAR Tabele 1.SMNL Mura 26 18 4 4 69:28 58 Koper 26 17 6 3 54:25 52 Olimpija 26 17 3 6 57:31 54 Rudar 26 16 3 7 61:35 51 Triglav 26 10 7 9 87:31 37 Izola 26 11 3 12 50:42 36 Gorica 26 10 6 10 40:36 36 Factor 26 10 6 10 37:38 36 Dravograd 26 10 5 11 46:46 35 Publikum 26 7 9 10 34:46 30 Maribor 26 8 6 12 33:50 30 Primorje 26 5 6 15 28:53 21 Potrošnik 26 5 2 19 24:72 17 Ljubljana 26 3 4 19 20:53 13 1.SKNL Triglav 26 21 0 5 75:26 63 Olimpija 26 18 3 5 75:26 57 Maribor 26 17 3 6 68:24 54 Gorica 26 15 4 7 51:35 49 Publikum 26 15 3 8 50:32 48 Koper 26 14 5 7 86:36 47 Dravograd 26 14 4 8 65:45 46 Factor 26 9 8 9 61:39 35 Mura 26 8 4 14 37:56 28 Rudar 26 7 5 14 42:46 26 Izola 26 5 6 15 35:56 21 Primorje 26 5 6 15 27:72 21 Ljubljana 26 5 5 16 32:71 20 Potrošnik 26 1 0 25 13:150 3 1.SNL - ženske Škale-Pande 14 12 0 2 89:14 36 Jarše 14 10 4 0 52:11 34 Pohorje 14 10 2 2 71:16 32 Ilirija 14 7 0 7 23:26 24 Maribor 14 4 2 8 33:55 14 Senožeti (-3) 14 3 4 7 23:48 10 Krka 14 2 2 10 8:61 8 Cerknica 14 0 0 14 2:92 0 2. S M N L vzhod Šmartno 24 18 4 2 77:19 58 Aluminij 24 17 5 2 75:21 56 Nissan Ferk 24 16 4 4 73:25 52 Železničar 24 15 4 5 84:33 49 Drava 24 14 1 9 62:46 43 Dravinja 24 11 5 8 51:39 38 Nafta 24 8 9 7 74:42 33 Šentjur 24 9 3 12 54:72 30 Bistrica 24 7 3 14 44:84 24 Elmont 24 6 4 14 41:65 22 Korotan (-1) 24 6 3 15 41:83 20 Pohorje 24 3 2 19 32:79 11 Bakovci (-1) 24 2 1 21 35:135 6 2. SKNL vzhod Šmartno 24 17 3 4 84:26 54 Aluminij 24 17 3 4 79:16 54 Nafta 24 16 1 7 76:33 49 Železničar 24 14 3 7 83:37 45 Pohorje 24 15 0 9 61:32 45 Drava 24 13 4 7 72:36 43 Dravinja 24 14 1 9 68:45 43 Nissan Ferk 24 11 5 8 58:36 38 Krško MKI 24 9 1 14 54:58 28 Šentjur 24 7 1 16 22:71 22 Korotan 24 5 2 17 34:78 17 Bistrica 24 4 2 18 20:70 14 Bakovci (-2) 24 1 0 23 10:183 1 3. SMNLvzhod Kerna 26 23 2 1 136:20 71 Odranci 26 22 3 1 147:36 69 Črenšovci 26 18 5 3 130:39 59 Čarda 26 17 1 8 134:56 52 Lesosplast 26 13 6 7 84:49 45 Veržej 26 13 3 10 82:72 42 Kobilje 26 11 3 12 103:130 36 Tromejnik 26 10 5 11 67:59 55 Renkovci 26 11 1 14 112:103 34 Polana 26 8 3 15 53:74 27 Turnišče 26 6 1 19 43:100 19 Goričanka 26 4 3 19 42:110 15 Hotiza 26 4 1 21 32.179 13 Bratonci 26 2 3 21 37:175 9 VESTNIK 15. junij 2000 ŠPORT 19 Mali nogomet Dekleta Phoenixa podprvakinje Športno društvo Phoenix iz M. Sobote, ki letos praznuje 5-letnico delovanja in ga vodi Vlado Vlaška-lič, organizira nogometno šolo za dečke (U-8, U-10, U-12) in dekleta (U-14). Tako dečki kot deklice se vključujejo v tekmovanja na po-dzvezni ali državni ravni. Lep uspeh so dosegla dekleta Phoenixa na državnem prvenstvu, ki je potekalo na petih turnirjih, zadnji pa je bil v Murski Soboti. Med sedmimi moštvi so zasedle mlade Sobočanke s 47 točkami drugo mesto in naslov državne podprvakinje. Za državnimi prvakinjami ekipo Radio Krka so zaostale le pet točk, vendar na prvem turnirju niso nastopile, sicer bi bile lahko tudi državne prvakinje. Kar štiri nogometašice Phoenixa (Gorčanova, Kuzmova, Milkovičeva in Tibautova) pa so nastopile v slo- venski reprezentanci, ki je sodelovala na mednarodnem turnirju v Odrancih. Slovensko reprezentanco je vodil Vlado Vlaškalič. (FM) Nogometašice Phoenixa iz Murske Sobote - državne podprvakinje. Čepijo od leve: Daša Kardoš, Nataša Nemec, Simona Kuzma, Monika Herbaj, Nataša Flisar; sedijo: Katarina Borovšak, Nuša Gorčan, Alena Milkovič, Tjaša Tibaut in Tjaša Kozic. Konjske dirke v Ljutomeru Nogomet Atletika V počastitev občine Rače - Fram je bil tradicionalni tek na 9 km. Med sto tekači so bili tudi člani TS Radenske. Najuspešnejša med njimi je bila Jožica Šiftar, ki je zmagala med ženskami v absolutni kategoriji. Zvonko Zupančič je bil v svoji kategoriji peti, Roman Klančnik pa osmi. Med st. člani je Slavko Kumek (GR) zasede) drugo mesto. (GG) V Ljubljani je bilo tekmovanje slepih in slabovidnih v teku na 5.000 m. V skupini B-2 je zasedla Silva Mlinarič tretje mesto, v skupini B-3 pa je zmagala Milica Pongračič (obe MDSS Murska Sobota). (T. Kos) Združenje atletskih sodnikov Murska Sobota organizira v soboto, 17. junija, ob 10. uri na stadionu v M. Soboti atletski miting Priložnost za mlade. Tekmovali bodo učenci in učenke, mlajši in starejši mladinci in mladinke ter člani in članice. (FM) Priznanja Srebrna plaketa Francu Donši Velika premoč gostiteljev Osmi tekmovalni dan na ljutomerskem hipodromu je minil v znamenju domačinov, ki so zmagali v sedmih od osmih točk sporeda. Okrog 500 gledalcev je videlo nastope 60 kasačev iz devetih slovenskih klubov. Vse dirke so bile na 1600 m, naslednja dirka v Ljutomeru pa bo 9. julija. Uvrstitve Ljutomerčanov - 1. dirka dveletnikov: 1. Leona III (Slavko Makovec) 1:23,7,2, Lukas (Vlado Žnidarič) 1:23,7, 3. Den MS (Marko Slavič )1:24,0; 2. dirka triletnikov: 1. Demon MS (Marko Slavič) 1:21,3, 3. Fora (Jožko Slavič) 1:21,8; 3. dirka 3-do 5-letnikov: 1. Avena MS (Marko Slavič) 1:18,9,2. Lenny M (Daniel Heric) 1:19,4, 3. Fuci (Zlatko Vrbnjak) 1:19,6; 4. dirka 3- do 12-letnikov: 1, Fista (Milan Ser- šen) 1:19,4, 2. Lim Lobell (Dejan Jureš) 1:19,4, 3. Paterson (Branko Kristl) 1:20,1; 5. dirka 3-do 12-letnikov: 2. Ford AS (Jernej Slavič) 1:17,9; 6. dirka 3- do 12-letnikov: 1. Honey Goal (Milan Kukolj) 1:17,3,2. Fortuna C Lee (Slavko Makovec) 1.17,5,3. Don MS (Marko Slavič) 1:17,6; 7. dirka 3- do 12-letnikov: 1. Apricot (Mirko Šonaja) 1.16,7, 3. Fabian (Branko Slana) 1.17,2; 8. dirka 3- do 12-letnikov: 1. Dali Jože Sagaj) 1:17,3. (NŠ) Šport od tod in tam Nogomet V kvalifikacijski tekmi za 1. MNL Lendava so Petišovci premagali Kapco s 3 : 2 in tako ostali v ligi. (FM) Hokej na travi Visoki zmagi Leka in Triglava V predzadnjem kolu prvenstva v državni članski ligi v hokeju na travi je Lek iz Lipovec v Moravskih Toplicah visoko z 10 : 1 (4 : 1) premagal Moravske Toplice. Strelci: Franc Maučec, 4, Robi Tratnjek, 2, Gregor Forjan, Boštjan Stanko, Boško Tivadar, Peter Forjan, po enega za Lek, in Dejan Kučan za Moravske Toplice. Triglav iz Preda-novec pa je premagal Mursko Soboto s 4 : 1 (1 : 1). Strelci: Simon Škrilec, 2, Dejan Kuzma in Vito Fujs za Triglav ter Jože Gostonj za Mursko Soboto. Lek Svoboda Triglav M. Toplice M. Sobota 1512 16 15 15 15 9 7 5 3 O O 1 1 2 3 63:15 7 27:24 7 35:28 9 16:42 10 12:48 36 27 22 16 11 V državni mladinski ligi v ho- keju na travi so igrali: Moravske Toplice (d.): Lek 0 : 6, Triglav (d.) : Murska Sobota 3 : 0 b. b., Svoboda : Lek 2 : 4. Lek Triglav M. Toplice Svoboda M. Sobota Triglav (d.) 11 11 11 10 11 11 M. Toplice (d.) 11 8 7 7 5 4 5 O 1 1 O 1 1 O o 2 34:15 3 23:10 4 27:13 4 31:14 6 21:26 6 13:14 11 1:58 25 22 21 16 13 15 0 Tenis - V Ljubljani je bilo državno teniško prvenstvo za dekleta do 14 let. Sodelovala je tudi Štefanija Davidovski in v prvem krogu premagala Raoničevo s 7 : 5, 6 : 7 in 6 : 1, v drugem pa izgubila s tretjo nosilko Obreztovo z 0 : 6 in 4 : 6. (FM) Speedway - V Dunajskem Novem mestu v Avstriji je bilo ekipno tekmovanje za evropski pokal. V slovenski reprezentanci, ki je zasedla drugo mesto, sta sodelovala tudi Lendavčana Jože Koren in Gerhard Lekše. (FM) Namizni tenis - V nemškem Heidelberhu potekajo priprave slovenske kadetske in mladinske reprezentance za evropsko prvenstvo, ki bo julija v Barceloni. Na pripravah sta tudi Sobočana, igralca Moravskih Toplic Sobote Bojan Ropoša in Tomi Ocepek. (MU) Namizni tenis - Na drugem turnirju TOP-12 v Preserju za mladince je Ocepek v prvi skupini zasedel peto mesto, kar je njegov največji uspeh. V drugi skupini je bil Ropoša prvi, Roudi pa osmi. (MU) Zmajarstvo - V Nagykanizsi na Madžarskem je bilo mednarodno tekmovanje v letenju z motornimi zmaji in ultralahkimi letali. V enosedu je peto mesto zasedel Grof (MS), šesto Cof in osmo Kosi (oba Prlek). V dvosedu sta Jože in Tomaž Gajser (Aeroklub Prlek) zasedla drugo mesto, ekipno pa so bili Ljutomerčani tretji. (NŠ) Kolesarstvo - V Zdravilišču Moravske Toplice bo v nedeljo, 18. junija, ob 10. uri tradicionalni kolesarski maraton Ajda. Udeležencem bodo na voljo štiri proge, na 20, 37, 80 in 108 km. Štartnina je 2500, za skupine nad 10 kolesarjev in družine (najmanj štirje člani) pa 2000 SIT. Vsak udeleženec dobi spominsko medaljo, toplo malico in pijačo, ima pa tudi prost vstop na odprte bazene Zdravilišča Moravske Toplice. (FM) Judo - Na mednarodnem tekmovanju v judu, ki je bilo v Rima-vski Soboti na Slovaškem, so sodelovali med 176 tekmovalci tudi člani soboškega judo kluba in do- V tretjem kolu tekmovanja mladih (do 20 let) za pokal Mirop sta se reprezentanci Slovenije in avstrijske Štajerske na Hotizi razšli z neodločenim izidom 2 : 2. V slovenski reprezentanci so bili štirje nogometaši Mure: Luk, Fajdiga, Bagola in Peininger. (FM) V finalni pokalni nogometni tekmi na območju MNZ Murska Sobota je Kerna v Puconcih premagala Bakovce s 6 : 5 po streljanju enajstmetrovk. V rednem času se je tekma končala z 1 : 1, V finalni tekmi na območju MNZ Lendava pa so Odranci premagali Nafto po streljanju enajstmetrovk. V regularnem času se je tekma končala z 2 : 2. Pokalna prvaka sta tako moštvi Odranec in Kerne. (FM) V Gančanih je bilo tradicionalno srečanje reprezentanc medobčinskih nogometnih lig in trenerjev Murske Sobote in Lendave. Trenerska reprezentanca Lendave je premagala Mursko Soboto z 2 : 1. Strelci: Ratko in Kovač za Lendavo ter Ivanič za Mursko Soboto. Reprezentanca medobčinske nogometne lige Murska Sobota pa je prepričljivo premagala Lendavo s 5 : 0. Strelci: Tratnjek, 2, Kranjec, Makovec in Zadravec. (FM) segli lep uspeh. Najboljša sta bila Maja Uršič (48 kg) in Andrej Brda (44 kg), ki sta v svoji kategoriji zasedla prvi mesti. Tretji so bili: Sebastjan Čirič, Tilen Apšner, Laura Prendel, Karatrina Borošak in Alen Rogan. Luka Kothjek je zasedel peto in Tadej Radojčič osmo mesto. (TK) Hitrostno rolanje - Na Bledu je bilo tekmovanje v hitrostnem rolanju. Med 214 udeleženci so sodelovali tudi tekmovalci Roller kluba Murska Sobota in ŠD Do konca Lendava ter se lepo odrezali. Najboljši so bili: Jasna Šantavec in Davor Šijanec (oba MS) ter Ma-nuela Bogdan (Lendava), ki so zasedli prva mesta, Davor Šijanec pa je postavil tudi rekord proge na 6000 m. Druga je bila Mojca Duh (Lendava), tretja pa Tina Kuplen in Jernej Škrilec (oba MS) (FB) Strelstvo - SD Jezero Dobrovnik je pripravilo v tednu turizma tekmovanje z MK-puško. Med 66 strelci je ekipno zmagala Tišina s 510 pred Ormožem, 500, in Gan-čani, 499 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Dušan Ziško (Tišina) s 182 krogi pred Marjanom Balažičem (Gančani), 179, in Štefanom Balaškom (Tišina), 177 krogov . (FB) Vrtno kegljanje - S tretjim krogom so bile končane kvalifikacije za DP slepih in slabovidnih v vrtnem kegljanju. V skupni uvrstitvi je zmagalo pri ženskah MDSS MS (Jurančič, Mlinarič, Kos, Pomgra-čič ) z 800, pri moških pa je MDSS MS (Maučec, Bencik, Gomboc, Korošak) s 664 podrtimi keglji zasedlo drugo mesto. Obe ekipi sta se uvrstili na DP. (TK) Šah - V Zalaegerszegu na Madžarskem je bilo tekmovanje ŠK Tungsram. Med 22 šahisti je sodeloval tudi član lendavske Rokade Evgen Vida in s 6 točkami zasedel prvo mesto, kar je lep uspeh. V prijateljskem mednarodnem sre-' Čanju so šahisti Volana iz Zalaeger-szega premagali Lendavo s 6 : 3. Za Lendavo sta zmagala Huzjan in Todorovič, remizirala pa Varga in Feher. Na mesečnem hitropoteznem turnirju ŠD Lendava sta bila med 11 šahisti najboljša Strbad in Gaber z 8 točkami pred Todorovičem, 5 točk. (FB) Športni objekti - V okviru vseslovenske akcije Olimpijskega komiteja za obnovo športnih objektov, v katero se vključuje s svojim programom barv in lakov domžalska delniška družba Helios, saj je namenila za 2,5 milijona tolarjev svojih proizvodov, je uspela na letošnjem razpisu tudi Športna zveza Ljutomer. S pridobljenim materialom je obnovila športno dvorano pri OŠ Ivana Cankarja v Ljutomeru, prepleskala zaščitne ograde asfaltnega igrišča v Cezanjevcih in Luka-vcih ter polepšala prostore vrtca v Veržeju. (NŠ) Ob praznovanju 50-let-nice ustanovitve Rokometne zveze Slovenije so na prireditvi Pokal Slovenije -moški v Trebnjem zaslužnim rokometnim delavcem podelili priznanja - plakete. Srebrno plaketo je dobil tudi Franc Donša iz Bakovec. Franc Donša ima za seboj bogato 25-letno rokometno dejavnost, zlasti je veliko delal ž mladimi rokometaši in rokometašicami v Bakovcih. Najprej je delal pri moškem rokometnem klubu, kjer je bil nekaj časa tudi predsednik. V času njegovega vodenja kluba so v Bakovcih dosegli največje uspehe, saj so zgradili novo asfaltno igrišče in na njem uredili razsvetljavo, tekmovali pa so tudi v drugi državni ligi. Zadnjih osem let pa uspešno dela pri ženskem rokometnem klubu v Bakovcih in prav njemu gre zasluga, da klub obstaja. V zadnjem letu so z ekipo starejših deklic uspešno tekmovali v slovenski ligi, v novi tekmovalni sezoni pa bodo nastopali v slovenski ligi kadetinj. V svoje vrste so pritegnili tudi nekaj mladih in perspektivnih rokometašic iz Bakovec, Beltinec, Tišine in Murske Sobote. Plaketa, ki jo je dobil od Rokometne zveze Slovenije za dolgoletno uspešno delo v bakovskem rokometu, saj si jo je tudi zaslužil, mu je v veliko zadovoljstvo, hkrati pa tudi spodbuda za nadaljnje delo. (FM) Judo Atletika Premoševa, Benkova in Rojkova Na predevropskem kadetskem turnirju v judu, ki je bil v Ljubljani, so sodelovali tekmovalci in tekmovalke iz devetih držav. V slovenski reprezentanci kadetinj so nastopile tri Lendavčanke. Najboljša med njimi je bila Alenka Premoša (70 kg), ki je zasedla prvo mesto. Lea Benko (63 kg) je bil tretja, Tadeja Rojko (48 kg) pa peta. Na mednarodnem tekmovanju mladih judoistov v hrvaškem Botin-cu za pokal bratov Radič je sodelovalo 170 tekmovalcev in tekmovalk iz 1 7 klubov. Lep uspeh so dosegli Lendavčani, saj so zasedli kar pet prvih mest. V svojih kategorijah so zmagali: Dominik Dominko, Rok Dominko, Tadej Časar, Doris Žunič in Sendi Lešnjak, Ekipno je bila Lendava tretja. (F. Bobovec) David Horvat DP V Ljubljani je bilo finale državnega atletskega prvenstva osnovnih šol. Med šeststo tekmovalci so sodelovali tudi pomurski atleti in atletinje. Najbolje se je odrezal David Horvat (OŠ Bakovci), ki je zasedel v teku na 1000 m s časom 2:57,88 prvo mesto in postal državni prvak. Karmen Grnjak (OŠ Križevci) je v višino preskočila 162 cm in zasedla drugo mesto. Peta mesta so zasedli Lučka Cvetko (OŠ III MS) v teku na 1000 m, Roman Balažič (OŠ Beltinci) v skoku v daljavo in Tomaž Roudi (OŠ Grad) v teku na 60 m. Šesta sta bila Dušan Vučko (OŠ Črenšo-vci) v teku na 60 m in Dejan Čeleš (OŠ I MS) v skoku v višino. Sedmi je bil Gregor Kranjec (OŠ I MS) v teku na 60 m, osma Nina Jakopec (OŠ Radenci) v teku na 300 m, deseta pa Rok Brinar (OŠ II MS) v teku na 1000 m in Laura Korčulanin (OŠ III MS) v teku na 300 m. (K. Glažar) Predstavljamo vam Janko Sagaj prvič na sredozemskem prvenstvu V Rimu v Italiji je bilo 5. sredozemsko prvenstvo kasačev. Na tekmovanju je Slovenijo predstavljal 19-letni Janko Sagaj iz Ključa-rovec, ki je bil v lanski tekmovalni sezoni po točkovanju na kasaških dirkah na petem mestu. To je bil njegov prvi nastop na mednarodnem tekmovanju, kjer so tekmovali z dodeljenimi kasači, bil pa je tudi najmlajši tekmovalec in eden od treh amaterjev, tako da v močni konkurenci profesionalcev ni mogel veliko pričakovati. Poleg tega je imel tudi slaba štartna mesta, saj je prvi dan štartal z osmega in zasedel deveto mesto, drugi dan pa z devetega mesta in pristal na osmem mestu, v skupni uvrstitvi pa zasedel enajsto mesto. Bila je to zanj velika mednarodna preizkušnja. Janko Sagaj izhaja iz konjeniške družine, saj se je s konji začela ukvarjati že njegova prababica, nadaljuje pa jo tudi oče Jože, ki se je v zadnjih letih predvsem uveljavil z Durasom, s katerim je leta 1992 zmagal na slovenskem kasaškem derbiju v Ljubljani. Sicer pa je Du-ras z Jožetom Sagajem osvojil vse možne naslove v Sloveniji (derbi, maraton, pokal Brda). Na tekmovanju za pokal Brda je celo štirikrat zmagal, na maratonu pa trikrat, česar doslej ni uspelo nobenemu kasaču. Skupno je Duras osvojil 39 zmag. V hlevu Sagajevih v Ključa-rovcih imajo 16 konj, od tega 6 dirkalnih. Trenutno je najboljši petletni Dali. Janko Sagaj se je s kasaškim športom začel ukvarjati s petnajstim letom. Prvič je nastopil na kasaški dirki na Bledu in zasedel šes- to mesto. Svojo prvo zmago pa je dosegel s petletno Anihilo leta 1996 na dirkah v Mariboru (1:19,1). Najpomembnejšo zmago pa je dosegel na spominskem tekmovanju za Milana Žana v Ljubljani, ko je zmagal v dirki najhitrejših kobil s časom 1:17,7. Doslej je zmagal 19-krat. Tudi v prihodnje si želi čim več zmag, čeprav ima zaradi študija na Višji prometni šoli v Maribora, ki je prednostna naloga, za konje zelo malo časa. (FM) 20 MULARIJA 15. junij 2000, WW1 Varna povezava Družbe za računalniško zaščito Net- work Security Technologies je v Zd- * J \ ruženih državah odkrila nov računalniški * virus, ki se prenaša prek interneta in je uničil že več kot 2000 računalnikov. Virus z imenom Srbski trojanski konj po mnenju ameriškega Zveznega preiskovalnega urada ne predstavlja večje nevarnosti, zato še ne bodo uvedli posebnih ukrepov. Srbski trojanski konj napada računalniška omrežja v podjetjih, internetne povezave in kabelske modeme. Medtem je v v Španiji računalniški virus Timofonipa napadel uporabnike prenosnih telefonov v Španiji. Tip virusa, znan kot črv, napada telefone, ki uporabljajo evropski GSM standard. To je prvi virus, ki je napadel prenosne telefone, vendar se širi le prek računalniškega in ne prek telefonskega sistema. Virus je podoben virusu I Love You in se razmnožuje tako, da se pošilja na vse naslove, ki so shranjeni na posameznem računalniku. Vsakič, ko se pošlje na nov naslov, pošlje še kratko SMS sporočilo na naključno številko prenosnega telefona prek strežnika corio.movistar.net. Virus ne poškoduje datotek na računalniku, le pošlje žaljivo sporočilo o španskem telefonskem velikanu Telefonica. http://www.velika-polana.si/ Občina Velika Polana leži v Prekmurju. Je ravninska občina, kjer se na višje ležečih predelih pojavljajo njive, nižje ležeče predele pa poraščajo gozdovi in vlažni travniki... Šole bo kmalu konec. Šolsko leto bom končala z odličnim uspehom. Bližajo se počitnice. Bojim se, da mi bo dolgčas, saj ne bo šole in prijateljev. Šla pa bom na morje pri Zatonu. Tam se bom učila plavati kravl, bratca in žabico. Lovila bom morske ježke in ribe. Preostali čas, ko ne bom na morju, se bom hodila kopat na kopališče v M. Soboti. Počitnic se že zelo veselim. VALENTINA JERIČ, 3. C OŠ II M. SOBOTA - PODRUŽNIČNA ŠOLA KROG http://www.mojsplet.net/content/ euro2000/main.html Dan, ko so dovoljene sanje. Pač, ne zgodi se velikokrat, da nogometna reprezentanca Slovenije nastopi na evropskem nogometnem prvenstvu. http://17slon.com/gp/outpret/ Majhen žabec Cmaki učil se je skakati; naredil je velik cmak in uničil si je krak. Majhen žabec Cmaki učil se je regljati; namučil svoje grlo je, nič prav mu ni šlo kvakanje. TOMI KOSTRIC, 8. C DVOJEZIČNA OŠ I LENDAVA c* Zato ubogi Cmaki obupal je ob mlaki; ni se naučil regljati, še manj pa skakati. URŠKA ROPOŠA, 5. A OŠ BAKOVCI Pretvornik za Outlook je program, ki pretvori telefonske številke v Outlookovem imeniku iz stare v novo obliko. http://www.sdbakovci.8k.com/ Strelska družina Bakovci. Delovanje, tekmovanja, slike, rezultati. Povezave na druge strani. http://www.lisjak.com/ Imate predolg in nejasen URL naslov? Lisjak.com vam nudi enkratno priložnost, da svoj dolg in nerazpoznaven URL naslov spremenite v kratko in jedrnato ter razpoznavno Ime v obliki vaseime.Lisjak.com. obenem je to prva slovenska spletna stran preko katere je mogoče regeistrirati tuje domene (.com, .net, .org) Zjutraj smo se zbrali pred šolo. Potem smo šli na avtobusno postajo. Tam nas je že čakal avtobus. Z njim smo se odpeljali v G. Radgono. Tam smo si ogledali grad. Potem smo se odpeljali proti Gajševskemu jezeru, kjer smo imeli malico. Seveda smo si ogledali tudi jezero in jez. Pot nas je vodila proti Ljutomeru. Tam smo lahko prvič sami nakupovali. Bilo je zabavno. Pisali smo tudi razglednice. V Križevcih smo se igrali na igralih. Potem smo imeli kosilo, nato smo se odpeljali v Rakičan. Tam smo jahali konje in se vozili s smešnim vlakom. Ta izlet mi bo ostal vedno v spominu. MONIKA HAMLER, 1.B, OŠ RADENCI "PdČČtitČCC PH Bil je lep dan, zato se je ribič odpravljal na ribolov. Našel je samo enega črva. Namočil je trnek v vodo. Najprej je ujel staro škatlo. Vrgel jo je v smeti. Potem je ujel veliko ribo. Potegnila ga je v vodo. Ribič je bil jezen, ker je bil moker. KRISTJAN MARKSL, 2. B, OŠ SV. JURIJ OB ŠČAVNICI Juhuhu, počitnice so tu! Čeprav v klopeh sedimo, na šolo nič ne mislimo. Otroci zasanjani smo vsi, in ko se zvonec oglasi, iz razredov vsem se nam mudi. Juhuhu, počitnice so tu! ANJA ŠELA, 6. A, OŠ BAKOVCI Osmošolci smo se znašli na razpotju - kam in kako naprej po osnovni šoli. Poti so lahko trde in strme, a dosegljive. Mesec, ki je pred nami, je zelo naporen. Napisali bomo še zadnje kontrolne naloge, še zadnjič bomo vprašani za ocene. Nekateri učitelji nam bodo verjetno malo pogledali skozi prste, spet drugi bodo strožji kot po navadi. A prav vsi dobro vemo, da je to še zadnje preverjanje, da so pred nami še zadnje ovire na osnovnošolski poti. mladik Člani ekokrožka OŠ I M.Sobota smo pred kratkim na zabaven način sklenili naše celoletno delo. Zbrali smo se na Filovskem bregu, pri vikendu ene od članic krožka. Bilo nas je enajst. Kakor se za zaključke spodobi, smo se prijetno zabavali ob dobri jedači in pijači. Učiteljici sta nas presenetili z dobro telesno kondicijo, ko sta v teku tekmovali z nami. Obe sta bili zelo dobri. Potem ko smo se dobro založili s hrano in pijačo, smo se odpravili v bližnji gozd. Tam smo našli ptičje gnezdo, v katerem so bila jajčka. Vsem nam je postalo jasno, da jih moramo pustiti pri miru, saj smo pravi ekologi. Imenitno smo se zabavali. Zvečer se kar nismo mogli posloviti, a ura je bila neizprosna. Začelo se je temniti in poslovili smo se od prijetne družine, ki je tisto popoldne poskrbela, da je bilo druženje nepozabno, pestro in hkrati aktivno. KATJA NOVAK 8. D, OŠ I M. SOBOTA Imamo različne cilje, zato se bodo naše nadaljnje poti križale. Težko je dojeti, da čisto zares odhajamo iz te stavbe in da nas ločuje od srednje šole le še nekaj mesecev. Po eni strani že komaj čakamo dan, ko bomo za vedno rekli zbogom osnovni šoli, po drugi strani pa si želimo, da bi ostali skupaj vsaj še nekaj časa. A moramo naprej; življenje nas pričakuje. Stojimo na razpotju in še zadnjič si ogledujemo zemljevid, preden bomo zares odšli. Stopili bomo na cesto, a ta nas bo pripeljala Ekipa OŠ Sveti Jurij (občina Rogašovci) se je pred nedavnim vrnila z odprtega državnega prvenstva Slovenije S. K. I. (shotokan karate) z osvojenim 1. mestom. Tega so bili seveda zelo veseli, saj so nekateri tekmovali prvič. Polonca Hull je zasedla 1. mesto v borbah in 4. mesto v katah, David Halb je bil drugi v katah, Simona Gomboc pa 4. v katah. Ekipo so sestavljali še Mario Kranjec, Marko Bertalanič, Marko Recek in Denis Madjar. V maju smo šli na izlet. Zbrali smo se pri šoli in se z avtobusom najprej odpeljali v Lipovce. Tam smo si ogledali izdelke iz slame. Bili so zelo lepi. Jaz sem si kupila krogec, ki ima na koncu rdečo rožico. Nato smo si ogledali čevljarski muzej v Turnišču, rojstno hišo pisatelja Miška Kranjca v Veliki Polani, mumijo Mihaila Hadika v Lendavi in Moravske Toplice. Tam smo si ogledali bazene in se posladkali s sladoledom. Povsod je bilo zanimivo in lepo. MATEJA MES, 2. A OŠ BAKOVCI do novega križišča, in spet se bomo morali odločiti. Vsi upamo na najboljše. Veliko premišljujemo o svoji prihodnosti, o poklicih. Zaenkrat je moja odločitev gimnazija v Lendavi. Ne vem, ali je pravilna, zato mi roji po glavi veliko vprašanj. Kaj, če sem izbral napačno pot? Kaj, če šoli ne bom kos? Mi bo šola sploh všeč? Pa novi učitelji in sošolci? Še veliko je vprašanj, a malo odgovorov. Vsak je svoje sreče kovač, in jaz bom skušal svoje železo kovati najbolje, kakor bom znal. V petek smo imeli naravoslovni dan. Odpeljali smo se v Ljutomer. Tam smo si ogledali tovarno Mle-kopromet, železniško postajo in kasaški klub. V Mlekoprometu sta nas sprejela dva tehnologa in nas popeljala po tovarni. V njej so zaposleni 104 delavci. Izdelujejo maslo in sire, kot so ementalec, zbrinc, Slovenka, bučko idr. Videli smo velike manjše sire v slani vodi. Na policah pa so se sušili in zorili. Po štirih mesecih jih očistijo, razrežejo in zapakirajo. Polovico sirov prodajo po Sloveniji, drugo polovico pa izvozijo v Evropo, Ameriko in Kanado. Po ogledu tovarne smo lahko sir tudi poskusili. Na železniški postaji smo si ogledali notranjost vlaka. Učenec Elvis pa je videl tudi lokomotivo. Nato smo se odpeljali h kasaškemu klubu. Tam sta dva strica trenirala konje. V klubu jih imajo šestnajst. Konje morajo hraniti, negovati in trenirati. Z enim konjem imajo dve uri dela dnevno. Trenirati ga začnejo po prvem letu starosti. Po treningu pa oprhajo s toplo vodo in pokrijejo. Stric nas je povabil na ogled dirk. Naravoslovni dan smo končali s pico in sokom v Oxigenu. Bilo nam je lepo. UČENCI DVOJEZIČNE OŠ II LENDAVA Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava. VESTNIK, 15. junij 2000 NA SCENI Vaša pisma, vaša čustva, vaša mnenja! Nekoč... Ljubila sem rjave oči, ljubila te prelepe oči. Nekoč... Ljubila sem rjave lase, privlačne rjave lase... ne morem jih pozabiti. Še vedno ljubim rjave oči in rjave lase, pa čeprav vem, da se me te oči počasi izogibajo. N.T. Pajek Pajek na spomlad se je prebudil, pretegnil noge, se uredil in začel je plesti mrežico, da ujel bi vsaj mušico, ki bila bi za obed, potem drugo ujel bi spet. Spletel je pajek mrežico, pa ni bil zadovoljen z njo, bila je nekam majava, tanka in natrgana, zato spletel je drugo, večjo, trdnejšo, močnejšo, tako čakal je na muho. Pajek na srebrni mreži veselo zibal se je, zadovoljen z življenjem je bil, čeprav je jedel samo mušice. Sonja Prikrivam Prikrivam, da te ljubim, od cvetja, neba in teme, prikrivam, da te ljubim, od vetra, prijateljev in mame, prikrivam, da te ljubim, da gledam tvoje oči, da sanjam tvoj obraz vse zvezdnate noči. Nataša C. Slovo Sama sem na svetu tem. Nikjer nikogar, le jaz in on. Bolečina in trpljenje mi razjedata srce, polno je ran, ki počasi krvavijo. Vroče solze mi silijo iz oči, polzijo po licih, padajo na tla. Ne najdejo mehke rjave zemlje, kjer bi se razlile po njej. Povsod je le siv asfalt, nikjer niti koščka rjave mehke zemlje. Pristanek je trd in boleč, bolečina je podobna moji. Umiram dan za dnem, noč za nočjo, tiho se zgrudim na siv asfalt. Curek krvi mi polzi iz glave, siv asfalt me počasi hladi. Moja duša zaplava v nebo, srečna in vesela zaplavam med oblake. Srečava se jaz in on, objeta zapleševa med oblaki. Najini srci se končno združita, nikjer več bolečine, trpljenja in sivega asfalta. Povsod je le sreča in mehka rjava zemlja. »Ghost« strogo zaupno Zakaj YesterdaY? Zakaj moje življenje tako kruto je? Zakaj vsi okrog mene tako zlobni ste? Zakaj moja usoda tako drugačna je? Zakaj v življenju toliko trpljenja je? Zakaj te ni, ko potrebujem te? Zakaj zaljubila prav vate sem se? Zakaj se moje srce vdalo je? Zakaj ne morem pozabiti te? Zakaj ta svet že enkrat ne zruši se? Povej mi, zakaj, YesterdaY? D. M. Moja želja (Gregorju) Moja želja si ti, . v svoji mladosti želim si tebe, tvoje nežnosti in topline. Mladost je nesrečna, želim si tebe, ljubim te in ljubila bi te še bolj! M. H. Popravek in opravičilo V prejšnji številki - v anketi Besedo imajo potniki - je prišlo do zamenjave sicer zelo podobnih fotografij: k izjavi Marjana Fekonje se je žal vrinila fotografija Alojza Nemca, k izjavi Alojza Nemca pa fotografija Marjana Fekonje. Napako priznavamo, zato nam bo najbrž odpuščeno, (šs) Tercet Katrinas v torek pri Zvezdi! rva javna radijsko-koncertna oddaja Jukebox urednika in voditelja Boštjana Rousa z Murskega vala je torej uspela, pred nami pa je že druga, ki se bo dogajala v torek, 20. junija, pri Zvezdi v Murski Soboti. Boštjan napove- Napovednik koncertov duje pravo pašo za ušesa, in še predvsem oči, saj prihaja ženska skupina Tercet Katrinas iz Domžal, ki svoje glasbeno ustvarjanje črpa iz tradicije slovenske po- pevke, swinga in čarlstona, znane so njihove priredbe pesmi Ne čakaj na maj, Ko boš prišla na Bled, Zvončki in trobentice ter tudi Amor, amor. Katrine sestavljajo Katarina Habe, Marija Pirnat Trampuž in Eva Hren. Tercet Katrinas praznuje letos deseto obletnico delovanja. Ob koncu osmega razreda je Katarina Habe ustanovila vokalno zasedbo M KM, ki sta jo sestavljali še Mateja Arnež in Marija Pirnat (sedaj Trampuž). Glasbeni vodja terceta je že od nekdaj Tomaž Habe, ki je hkrati pisec besedil, aranžer, dirigent orkestrov in vodja spremljevalnih ansamblov terceta. Mateja Arnež se je po petih letih skupnega petja odločila za samostojno pevsko kariero. Po dveh zamenjavah je zadnji dve leti prepevala Barbara Zupančič, pred kratkim pa jo je nadomestila Eva Hren. Širok repertoar skladb, ki jih izvaja tercet Katrinas, sestavljajo jazz-standardi in ever- Veliki rock spektakel v Tivoliju Pearl Jam prvič pri nas Predskupina: Dismemberment Plan meriška rockovska skupina Pearl Jam v ponedeljek, 19. junija, prvič prihaja v Slovenijo, v Evropo pa prvič po štirih letih. Pred kratkim je bend izdal že šesti album z naslovom Binaural, ki je nastal v času, ko so bile v Seattlu velike demonstracije in bitke s policijo zaradi zasedanja Svetovne trgovinske organizacije novembra lani. Skupina Pearl Jam je doslej prodala več kot deset milijonov svojih zgoščenk, samo debut Ten pa je bil enajstkrat platinast. Skupina še vedno velja za enega najmočnejših in največjih bendov na svetu, ki se na vsak način poskuša izogibati pretiranim tržnim prijemom, tako npr. člani nočejo snemati videospotov, pevec Eddie Vedder pa je nekoč kljub napovedanemu sestanku z vodilnimi možmi založbe raje odšel deskat na kalifornijsko morje. 25. junija: Zawinul Syndicate, Orpheum 3. julija: Suzanne Vega, Orpheum 6. julija: Aliče Cooper, Orpheum 16. julija: Bryan Adams, Schwartziteich 20. -22. julija: Al Di Meola, Summer Musič Festival Dunaj 19. junija: Afrika Bambaataa, Flex 25. junija: Such A Surge, Libro Musič Hall 26. junija: Live, Libro Musič Hall 27. junija: Eurythmics, Libro Musič Festival 6. julija: Natalie Cole, Statsoper 11. julija: Bela Fleck & The Flecktones, Szene 16. julija: Groove Armada, Arena Skupina Pearl Jam prihaja k nam v okviru 28-datumske evropske turneje, to pomeni, da bodo imeli v povprečju en koncert na 15 milijonov prebivalcev, za Slovenijo s standardnimi gosti iz tujine je razmerje nekoliko manjše: milijon na največ 6 milijonov ljudi. Člani skupine Pearl Jam so zadnji pokončni možje grungea in bend, ki vnaša v »mainstream« strast, intenzivnost in integriteto svojih undergroundovskih korenin. Skoraj deset let je od njihovega prvega albuma Ten in polresen sprejem, ki so ga bili deležni na začetku, je bil vse bolj nadomeščen z vedno večjim spoštovanjem do njihovega poudarjenega zavračanja tega, da bi primeži glasbene industrije tudi njih speljali v svoj mlin. S tesno kontrolo svoje kariere (brez videov, zelo malo intervjujev, zavest, da ne bodo neprenehoma nastopali ipd.) so sami sebe skoraj popolnoma izolirali od uničevalnih vplivov, ki jim je cilj zbanaliziranje vsega, kar je kaj vredno. Mogoče zveni zato novi album Binaural tako čudovito zastarelo. Je divji, poln principov proti cinizmu, pasivnosti in vsakdanjim krivicam. Na njem je 14 skladb, . med katerimi izstopajo Insignificance, Grie-vance, God’s Dice, Light Years, Soon For-get in Breakerfall. Binaural nadaljuje glasbeni napredek z albuma No Gode iz leta 1996, meša pa stile izvajalcev, kot so The Clash, Bob Dylan, MC5, Bruce Springste-en, Fugazi in Neil Young. Vstopnice po 5 tisoč tolarjev za ljubljanski koncert v hali Ti- Ena redkih fotografij celotne skupine Pearl Jam, ki se na svojih ovitkih raje »skrije« za svojo glasbo. greenska glasba petdesetih in šestdesetih let, tako tuja kot slovenska. Katrinas so največkrat nastopale s simfoničnimi orkestri na novoletnih koncertih (Domžale, Kamnik, Mengeš, Vrhnika, Zagorje in Bled), različnih elitnih plesih, se udeležile festivala Lent '95, pele v Cafe Teatru, na otvoritvah razstav in drugih priložnostnih prireditvah. To pa še ni vse. S tercetom Katrinas bodo pri Zvezdi nastopili prekmurski glasbeniki: Iztok Rodež na kitari, Peter Beznec z basom, Igor Lalovič na pianinu, bobnar Feri Sever in saksofonist Simon Lupšina. In prav zanimivo bo slišati, kako bo to vse skupaj izzvenelo ... Zvezda, 20. junija. TOMO KOLES, FOTO: FLAVIO DOTTO ■ Murska Sobota 20. junija: Tercet Katrinas, Zvezda 29. junija: Nude, park 30. junija: Los Caballeros (Hrvaška) + Magnifico, park 1. julija: Orleki + Mr. Lucky & Sen-Sa-Shun Band (Italija), park 2. julij: Gibonni, park 6. julija: Salamat (Egipt), grajsko dvorišče 6. julija: Riki Zadravec & Jam Session, Art Caffe 7. julija: Eugene »Hideaway« Bridges (ZDA), grajsko dvorišče 8. julija: Vlada Divljan & Old Starš Band, grajsko dvorišče Beltinci 21. junija: Shirlie Roden + Alenka Zupan, cerkev Radenci 23. junija: Shirlie Roden + Alenka Zupan, cerkev sv. Cirila in Metoda Lendava 30. junija: Clavvfinger + Leadfoot + Odpisani + Elvis Jackson ... 1. julija: Thin Lizzy + Rockbitch + Let 3 + Posodi mi jurja + Juff + Sleazy Snails... Ljutomer 14. julija: Vlado Kreslin + Mali bogovi, atrij mestne hiše 11. avgusta: Posodi mi jurja, atrij mestne hiše Maribor 26. junija: Siddharta + Zoran Predin + Magnifico + Plavi orkestar .... Snežni stadion pod Pohorjem Ljubljana 15. junija: Benjamin Zephaniah, Cankarjev dom 19. junija: Pearl Jam, hala Tivoli 20. junija: Tinkara Kovač + Gibonni, Križanke 23. junija: KingsX, Orto 26. junija: Afro Cuban AH Starš, Križanke 28. junija: Anthony Braxton, Cankarjev dom 29. junija: James Carter + Renato Chicco, Križanke 30. junija: Dewey Redman + HenryThreadgill, Križanke 1. julija: Vlatko Stefanovski + Medeski, Martin & Wood, Križanke Zagreb 25. junija: Afrika Bambaataa, Festival 1. julija: ZZTop, dom športov Budimpešta 16. junija: Pearl Jam, Petofi Csarnok Gradec voli so še vedno v prodaji, kot predskupina se bo predstavila ameriška zasedba Dismemberment Plan, nekateri pa napovedujejo še slovensko Siddharto. . TK, NMEI 1. avgusta: Tina Turner + John Fogerty, Ernst Happel Stadion 9. oktobra: Lincoln Center Jazz Orchestra/Wynton Marsalis, Konzerthaus . 19. oktobra: Billy Cobham, Porgy & Bess 22 DOBRO JE VEDETI 15. junij 2000, VESTNIK OVEN Ona: Posrečil se ti bo veliki met, o katerem že dolgo sanjaš, toda kaj hitro boš sprevidela, da so bile sanje nekaj povsem drugega, kot je realnost. Kljub temu boš preživela prav prijetne urice. On: Vpletel se boš v dogodivščine, ki ti bodo še lep čas lepšale življenje in jih boš ohranil v kar najlepšem spominu, pa še obilico koristi boš imel, tako v ljubezni kot tudi pri delu. BIK Ona: Všeč si nekomu, ki je dovolj resen in zrel, da bi te lahko osrečil. Pokaži nekoliko več zanimanja in lahko bo še prav zanimivo. Osrečila boš tako sebe kot tudi osebo, ki ti bo v prihodnosti še veliko pomenila. On: Še je čas, vendar ti ne bo škodilo, če boš malce pohitel. V nasprotnem primeru se ti bo zgodilo, da bo vlak odpeljal, ti pa boš ostal sam. Prijeten pogovor se zna razviti v trajnejše prijateljstvo. DVOJČKA Ona: Ponujena pomoč ti bo prišla še kako prav, saj ti bo zelo pomagala pri tvojih ljubezenskih načrtih. Vendar pa bo bolje, če boš obdržala bistro glavo - prevroča čustva lahko vse skupaj samo pokvarijo. On: Poslovna kriza bo sicer minila, ostal pa bo neprijeten priokus neuspeha. Najbolje se je zakopati v delo, saj boš tako najhitreje pozabil tisto, kar se ti je zgodilo. Toda obstaja tudi prijetnejša alternativa ... RAK Ona: Neko povabilo bo sicer zapeljivo, vendar bo izrečeno na tako dvoumen način, da si tega dolgo ne boš znala razložiti. Kljub temu boš za dosego cilja uporabila vsa razpoložljiva sredstva, to pa lahko postane tudi nevarno. On: Ko boš blizu zmagi, seje boš skoraj ustrašil. Nikar ne omahuj - vse to si si zaslužil, in to več kot pošteno. Tako boš imel sedaj več časa zase in za svoje osebne načrte, ki so vse prej kot skromni... Pomurske lekarne razkrivajo dobju od februarja do novembra. Ko pride klop na človeka, poišče primerno nežno mesto in se pritrdi na kožo. Vbod ne povzroča bolečine, kajti slina klopa ima aneste-zijski učinek in to je tudi vzrok, da so vbodi pogosto neopaženi (predvsem pri otrocih). Ugriz klopa je lahko za človeka nevaren, pomembno pa je tudi, da vsak klop vendarle ni okužen in ni prenašalec bolezni. V primeru, da je okužen z virusom klopnega me-ningoencefalitisa in (ali) Borrelio burgdorferi, vbrizga s slino, medtem ko sesa kri, povzročitelja bolezni v kožo gostitelja. Vbod okuženega klopa ne pomeni nujno okužbe gostitelja, lahko pa se tudi zgodi, da pride do okužbe, ki poteka brez znamenj bolezni (asimp-tomatsko). Klopni meningoencefalitis Bolezen so pri nas prvič zasledili in opisali pred približno petdesetimi leti. V Evropi je znanih več zdravilne skrivnosti Kje in kako nas ogrožajo klopi? (1) a marsikoga so gozdovi in travniki vsakdanje delovno okolje (gozdarji, kmetovalci, lovci), za številne druge je gozd prostor za rekreacijo, gobarjenje in izletni-štvo. Je pa tudi življenjsko okolje klopov. V Sloveniji je razširjen klop iz vrste lxodes rici-nus. Klopi so predvsem v gozdni podrasti, grmovju vlažnih mešanih gozdov, na obrobju gozdov, v travi in celo na vrtu. Največ klopov najdemo do nadmorske višine 600 m, manj jih je v višjih legah, zgornja meja, kjer jih še najdemo, je 1600 m. Klopi prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel, v zgornjih plasteh zemlje, aktivni pa postanejo takoj, ko se temperatura tal poviša. Nevarnost okužbe je največja v ob- Naveličani zaradi dela? LEV Ona: Igrala se boš s srečo, vendar ti le-ta ne bo obrnila hrbta. Partner bo nad tvojim novim videzom navdušen in se ti bo na lep način poskusil kar najbolje zahvaliti. Izkoristi priložnost, ne bo ti žal. On: Izogibanje obveznostim pomeni včasih tudi sprijaznjenje z osamljenostjo. Namesto da se sam sebi smiliš, se raje odpravi v veselo družbo. Nekdo že precej časa čaka na priložnost, da se ti približa. DEVICA Ona: Morala se boš sprijazniti z dejstvom, da ne moreš spremeniti navad svojega partnerja, toda verjetno je ravno to tisto, karte na njem najbolj privlači. Še vedno pa boš razmišljala tudi o nekom drugem. On: Nekdo bo zagrešil napako, ti pa boš na ta račun dosegel tudi tisto, kar se ti je še nedolgo od tega zdelo povsem nedosegljivo. Na poslovnem področju se ti bo odprla nepričakovana priložnost, ki jo kar najbolje izkoristi. ot je pokazala raziskava, so menedžerji prepričani, da opravljanje istega dela več kot eno leto zmanjšuje motiviranost in učinkovitost. Strokovnjaki zatrjujejo, da nam ni treba zamenjati službe, da bi spet postali bolj motivirani za delo in tudi uspešnejši. Ko začnemo delati na novem delovnem mestu, damo vse od sebe, uporabimo vso svojo kreativnost in najboljše zamisli, da bi dokazali, da smo res sposobni za to delo, in bi čimprej napredovali. Po enem letu pa nam je čisto normalno, če delo preide v navado, da ga opravljamo vse bolj rutinsko, kar zmanjšuje motiviranost.Veliko bolj bomo motivi- rani, če bomo poskušali pri svojem delu najti vedno nove izzive. In kaj kaže na to, da smo naveličani svojega dela? Zamujanje, raztresenost, odpor do sprememb, opuščanje sestankov... Kot pravi dr. Sandi Mann, psiholog in raziskovalec na univerzi v Salfordu, si lahko pomagamo sami. Pojdimo za nekaj dni na dopust ali si oddahnimo od dela vsaj za konec tedna. Tako bomo imeli čas premisliti, ali je to res pravo delovno mesto. Premislimo, kaj nam je bilo všeč, ko smo začeli delati, kako bi lahko to ponovili in kako lahko popestrimo delo, če je vse bolj rutinsko. Dobro pa je tudi, da se pogovorimo z nadrejenim, predvsem o novih ciljih in zamislih, saj bomo s tem izzvali sami sebe. M. J. ■ TEHTNICA Ona: Včasih se obnašaš, kot da bi bila edina na svetu. Ali te dosedanje življenje res ni še nič naučilo? Ne delaj preveč daljnosežnih načrtov, saj še za ta trenutek ne veš, kako se bo vse skupaj izteklo. On: Ni dovolj samo imeti zdravo pamet, potrebno jo. je tudi znati uporabljati. Vsi okoli tebe so že zdavnaj obupali, le ti še vedno vztrajno rineš z glavo skozi zid. Raje se poskusi zbrati in pogledati stvari realneje. ŠKORPIJON Ona: Živiš v popolnem kaosu, vendar te lahko tudi takšen življenjski stil kaj hitro privede do nepričakovanega dobitka, predvsem v ljubezni. Prijateljice ti bodo poskušale nekaj podtakniti... On: Sodelavec se bo sicer uklonil tvoji avtoriteti, toda po tihem in skrivaj bo še vedno delal popolnoma po svoje. Toda tudi takšno početje ti bo prineslo samo koristi, zato se nikar ne trudi z njegovo neumnostjo. STRELEC Ona: Povabilo na izlet boš sprejela brez vsakih pomislekov, toda kasneje ti bo za to še zelo žal. Zamerila se boš nekomu, ki ti tega ne bo mogel pozabiti. Toda skušnjava bo pač prevelika - celo zate. On: Pogled v prihodnost sicer ni ravno razveseljiv, lahko pa ga v marsičem polepšaš, če boš znal v pravem trenutku pokazati pravo mero odločnosti. Glede prijateljice si ne delaj nepotrebnih skrbi, saj je vse v najlepšem redu. KOZOROG Ona: Strah te je resnice, toda to je edini način, da si uspeš zagotoviti partnerjevo zaupanje. Prišla bo nepričakovana priložnost, ki pa se jo boš kar nekako bala izkoristiti. Raje boš počakala boljši jutri. On: Lepo je, da si se povsem posvetil novim dolžnostim, ki so pred tabo, toda ni ti treba pretiravati. Imaš dovolj časa, da si poiščeš smisel življenja še v čem drugem, ne samo v trenutnih zaposlitvah. Oljčno olje za hujšanje r. Adamski, francoski zdravnik za naravno zdravilstvo, pravi, da oljčno olje pomaga pri hujšanju. Čeprav ima lastne kalorije, ima pomembno vlogo zaradi naravnega odvajalnega učinka. Ko se z uživanjem pravilne kombinacije živil uravna prebava, se izločajo maščobe, ki so uskladiščene v našem telesu. Priporoča, da si na tešče privoščimo vsaj eno žlico ekstra deviškega oljčnega olja, čez dan pa naj uporabimo oljčno olje namesto drugih vrst olja, da izboljšamo okus zelenjave, npr. zelene solate, špinače, korenja in brokolija. Ena žlica vsebuje približno 90 ka-. lorij, dodatne kalorije pa nadomestimo s povečanimi aktivnostmi, kot so gibanje v naravi, telovadba, fitnes in druge. M. J. ■ Z našega štedilnika Ohrovtova kremna juha * Pikantni puranji zrezek Pire iz bučk Kumarice s toplim prelivom * Skutne miške Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana VODNAR Ona: Neki novici sprva sicer ne boš verjela, nato pa jo boš z navdušenjem sporočila dalje, vendar se lahko kaj hitro zgodi, da ti bo nekdo zaradi tega nekoliko nevoščljiv in ti bo poskušal nagajati. On: Opazil boš, da vendarle nisi tako zapostavljen, kot si si domišljal. Ozri se malo naokoli in si poišči poti, ki bodo obetavnejše od dosedanjih. Poslovni konec tedna ti bo prinesel vesele novice. SKUPAJ PROTI | KRI f Ml (NALU| RIBI Ona: Nikar ne čakaj, da se bodo stvari uredile kar same od sebe. Prijatelj, ki te opazuje, že dolgo čaka na vsaj približno ugodno priložnost, da bi ti razodel svoja čustva. Nikar se preveč ne igraj, ampak se raje odloči. On: Nekaj te sicer zelo skrbi, vendar se bo izkazalo, da ni niti pol tako hudo, kot si si domišljal. Sodela-včevo pomoč pričakuješ zaman, zato si raje zavihaj rokave in se čimprej oprimi resnega dela. ©080-1200 | POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI MURSKA SOBOTA ZAŠČITNA TEKOČINA PROTI PIKU KOMARJEV naravnih žarišč klopnega meningo-encefalitisa. V Sloveniji so okuženi klopi predvsem v gozdovih Gorenjske in Štajerske, nekoliko manj na Notranjskem, Kočevskem in novomeškem območju. Okuženih območij ne moremo natančno začrtati, saj v zadnjem času opažajo okužbe tudi ha območjih, ki v preteklosti niso veljala kot posebno okužena. Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen možganske ovojnice in centralnega živčnega sistema. Virus potuje po limfi in krvni poti do celic monocitno-makrofa-gnega sistema, kjer se razmnoži in po določenem času ponovno vrne v kri. Na mestu vboda klopa praviloma ni opaziti bolezenskih znamenj. Potek bolezni je v dveh fazah. Prva faza se začne približno sedem dni po vbodu klopa in poteka podobno kot pri gripi (glavobol, bolečine v mišicah, slabo počutje). Po prostem intervalu, ki lahko traja cela dva tedna, sledi druga faza. Le-ta se začne akutno z visoko telesno temperaturo, glavobolom, bruhanjem in včasih celo nezavestjo. Zaradi lajšanja nastalih težav je potrebno zdravljenje v bolnišnici, ki traja različno dolgo, odvisno od stopnje in lokalizacije priza-d«tosti osrednjega živčevja. Izid bolezni je ponavadi dober, lahko pa pusti trajne posledice. Za 1-2 % odraslih bolnikov je klopni meningoencefalitis smrtna bolezen. MIRANDA KOREN, mag. farm. ■ Ohrovtova kremna juha 300 g ohrovta, 150 g graha, 10 g moke, 30 g masla, 50 g čebule, 10 g česna, 50 g hrenovk, 1500 cl kostne juhe, sol, poper Ohrovt in grah skuhamo v kostni juhi, če je nimamo, pa v slani vodi, ki ji dodamo jušno kocko. Ko je kuhano, pretlačimo. Posebej v kozici pripravimo svetlo prežganje iz masla, moke, sesekljane čebule in česna. Vse skupaj zalijemo s pretlačenim ohrovtom in grahom, z metlico premešamo in na majhnem ognju prevremo. Po potrebi še začinimo. Za popestritev okusa dodamo na drobne kocke narezano hrenovko, ki jo prej prekuhamo v juhi. Pikantni puran|i zrezek 600 g puranjih prsi brez kosti, 120 g preša-ne šunke, 120 g trdega sira, 160 g mesnate slanine, 5 cl olja, sol, poper Puranje prsi v hladni vodi splahnemo, s krpo osušimo in narežemo zrezke na pol centimetra debelo. Na deski jih rahlo potolčemo. Na zrezek položimo tanko rezino šunke in sira. Prepognemo tako, da se robovi mesa stikajo - robove potolčemo. Na desko damo rezine slanine, do polovice jih prekrijemo z nadevanim zrezkom, drugo polovico pa prepognemo na zrezek. Pri- pravljene zrezke solimo in popramo. Damo jih v pomaščen pekač in pečemo v ogreti pečici 15 minut pri 180 °C. Pire Iz bučk 1000 g bučk, 300 g krompirja, 30 g masla, 50 g čebule, 10 cl kisle smetane, 80 g svežih šampinjonov, sol Bučke v hladni vodi operemo in olupimo. Narežemo jih na kocke in v slani vodi skuhamo. Krompir olupimo in prav tako v slani vodi skuhamo. Odcedimo in vse skupaj pretlačimo. Pretlačenim bučkam in krompirju dodamo na maslu prepraženo sesekljano čebulo in šampinjone, ki jih zalijemo s kislo smetano, solimo in prevremo. Vse skupaj dobro premešamo in ponudimo. Kumarice s toplim prelivom 700 g kumaric, sol, 300 g krompirja, 3 cl olja, 15 g moke, 10 cl kisle smetane, 2 cl kisa, poper Kumarice olupimo, naribamo in osolimo. Kuhan in olupljen krompir zrežemo na lističe. Na ogretem olju svetlo prepražimo moko, jo zalijemo s kislo smetano in kisom ter prevremo. Zabelo še vročo vlijemo k napol ožetim kumaram, katerim smo prej primešali topel krompir. Vse skupaj premešamo, popramo in solimo. Skutne miške 500 g ostre moke, 20 g kvasa, 25 cl mleka, 80 g sladkorja, 4 jajca, limonina lupina, 2 cl ruma, 1/2 pecilnega praška, sol, 500 g skute, olje za cvrenje, sladkor v prahu Iz navedenih sestavin zgnetemo bolj mehko kvašeno testo, ki mu nazadnje dodamo pretlačeno skuto. Še malo pregnetemo, poravnamo in pustimo, da vzhaja 20 minut. Nato z namaščeno žlico zajemamo koščke testa in jih v vročem olju rumeno ocvremo. Še vroče potresemo s sladkorjem v prahu. za zdravje in dobro počutje VESTNIK 15. junij 2000 DOBRO JE VEDETI 23 Varne počitnice z otrokom »Psihiatrovi pomenki« »Zdravnik odgovarja« ričenja se čas poletnih počitnic in potovanj, zato je prav, da pomislimo predvsem na naše najmlajše, da neljubi dogodki ne bi zagrenili počitnic vsej družini. Julijska in avgustovska vročina na morju gotovo nista najbolj primerni za majhne otroke, zatorej načrtujmo letovanje v predsezoni ali po glavni sezoni. Tedaj sonce ne pripeka več tako močno, manj je gneče, pa še cene v letoviščih so ugodnejše. Na pot se odpravimo zgodaj zjutraj, ko je še prijetno hladno, in se pripravimo tudi na morebitne zastoje na cesti. Pri roki imejmo vedno dovolj sveže, hladne in neoporečne pijače ter nepokvarljive prigrizke. Dojenčke je treba med potjo tudi previjati in umiti. Čeprav je najboljša mlačna tekoča voda, nam bodo prišli še kako prav oljni in vlažilni robčki. Če je prehlajen in mu raste zobek, ritka pordeči. Tedaj je treba dojenčka pogosteje previti in še skrbneje očistiti ter pustiti, da bo čim večkrat brcal z nago ritko. Prav je, da ga namažete z zaščitno kremo (praška pasta, ognjič, cinkovo mazilo). Če otrok trpi za boleznijo gibanja in morsko boleznijo, naj potuje v polsedečem položaju, naj ne premika glave in ne gleda mimo bežeče pokrajine. Zavedajmo se temne strani poletnega sonca (sončne opekline, nevarnost kožnega raka) in nežno otroško kožo izdatno zaščitimo s sredstvom za sončenje z zaščitnim faktorjem nad 20. Tega nanesite na kožo 15-30 minut pred odhodom na sonce, ponovno pa po plavanju ali izdatnem znojenju. Ne pozabite tudi na klobuček s širokimi krajci, gosto tkano srajčko z dolgimi rokavi in sončna očala. Za resnično zaščito je najbolje poseči po sivih stekelcih, ki morajo prestreči 99 do 100 odstotkov žarkov UVA in UVB. Za odvračanje klopov in drugega mrčesa uporabljajmo repelente (Autan ...). Ob srbečih pikih kožo namažemo z blažilnim gelom za vneto in poškodovano kožo (Kamagel). Otroka nikoli ne puščajmo brez nadzora v bližini vode, tudi če ni v vodi. Utopi se lahko v vodi, ki mu sega samo do gležnjev. Kaj damo v popotno lekarno? Zdravstveno knjižico, napisan seznam vseh zdravil, ki jih jemljemo, ter ime, naslov in telefon izbranega zdravnika. Priporočljivo je imeti sirup ali tablete proti vročini, sirup proti kašlju, fiziološko raztopino za nosek, zdravilo proti driski, rehidracijske praške in zdravilo proti alergiji. V primeru hujše bolezni ne oklevajte z obiskom otroka pri zdravniku. Če letujete v tujini, poskrbite tudi za zdravstveno zavarovanje. ZDENKA KOROŠEC KANIČ, dr. med., spec, pediatrije ■ Življenje je nad »enko«! vr s olsko leto se končuje in prihaja čas počitnic, na katere se pripravljajo tako posamezniki kot družine. To obdobje pa Vnovični poziv bralcem! Za strokovne nasvete pri ustvarjanju vabljivejše podobe strani Dobro je vedeti je treba imeti pred očimi predvsem to, da bi ljudem pomagali v konkretnih stiskah. Seveda pa se iz njihovih izkušenj lahko česa naučijo tudi drugi, zato pričakujemo številna vprašanja naših bralcev, ki nam lahko pišete na Uredništvo Vestnika. Na ta način bi dali več prostora strokovnjakom, ki svetujejo oziroma odgovarjajo na pisma naših bralk in bralcev. prinaša v psihiatrovo čakalnico svojevrstne obiske. Zaključujejo se šolske ocene. »Konec dober, vse dobro.« Kaj pa, če ni tako? Nemalokrat se dogaja, da ocene niso izpolnile naših pričakovanj. Med nezadovoljnimi se lahko znajdejo šolarji, starši in pedagogi. Praviloma poiščejo pomoč starši, in sicer z dveh vidikov. So starši, ki hočejo nasvet za otroka, ki je v krizi zaradi negativne ocene. Sprašujejo, kako mu naj pomagajo, saj se bojijo, da bo odšel od doma ali si bo celo kaj naredil. Drugi vidik pa je njihova lastna stiska. Ko pridejo k psihiatru prvič zaradi njih samih, ni vedno le problem v negativni otrokovi oceni, ampak nekatere moti slabši, vendar še pozitiven uspeh. Ne spomnim se primera, da bi v mojo ordinacijo prišel učenec sam od sebe in zaprosil za nasvet oziroma pomoč. Mar učenci po svoje rešujejo takšno duševno stisko? Ali gre za ustrezne ali neustrezne načine reševanja teh stisk znotraj skupin mladostnikov? OSVEZISCE Prijetna, senčna in prijazna vročici pasjih dni sovražna IŠČEMO NAJLEPŠO IN NAJPRIJAZNEJŠO POLETNO TERASO Poletje je tu. Čas dopustov, vročih popoldnevov in romantičnih večerov. Kako in kje jih bomo preživeli? Različno. Kot pribito pa velja, da se bomo vsi hladili v prijetni senci lokalov - nekateri s sladoledom, drugi z osvežilno pijačo, tretji s čim drugim. Ti prijetni opravki pa so toliko ugodnejši, če jih »opravljamo« na lepi terasi in v dobri družbi seveda. Bralci Vestnika, vabimo vas k sodelovanju. Če poznate prijetno teraso, kjer je tudi osebje prijazno in ponudba ustrezna, izpolnite priloženo prijavnico in jo pošljite na naslov: VENERA, agencija za trženje, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Na voljo boste imeli štiri prijavnice, zadnja bo objavljena v Vestniku 6. julija (zbiramo jih do 10. 7. 2000). Štiri terase, ki bodo dobile največ vaših glasov, bomo obiskali in predstavili v Vestniku. Na terasi, ki bo naj... (to bo tista, ki bo dobila največ vaših glasov), bomo pripravili konec julija skupaj s pokroviteljem akcije Radensko iz Radenec prijetno druženje z zabavo. Nanjo ste že sedaj vabljeni vsi, ki boste glasovali^ obenem pa obljubljamo, da pripravlja Radenska za srečne izžrebance tudi presenečenja. Zalivanje vrtov našem podnebju lahko vsako leto pričakujemo, da nastopi sušno obdobje, ko rastline trpijo zaradi pomanjkanja vlage. Najprimernejša rešitev za sušo je izdaten dež, ki ga žal ni vedno, ko bi bil potreben. Mnogim rastlinam manjša suša ne škodi, lahko jim celo koristi, da se utrdijo, ali izboljšuje pridelek. Večina vrtnin pa brez zalivanja ne da primernih pridelkov niti kakovosti. Ljudje pri vseh gojitvenih ukrepih posnemamo naravo, tudi pri zalivanju. Pred dežjem se praviloma pooblači in ohladi, šele nato dežuje, in če je dež izdaten, da se namoči zemlja v globino, kjer je večina korenin, pravimo, daje bil dež dober. Zato v vrtnarstvu že dolgo velja pravilo, da se rastline zalivajo tedaj, ko je najmanjša razlika med temperaturo rastline in vode. Torej pri zalivanju v stanovanjih uporabljamo samo postano vodo, ki je ogreta na temperaturo prostora. Na prostem, ko s pomočjo-raznih razpršilcev posnemamo dež, se zali- va pozno zvečer ali zgodaj zjutraj. Zalivanje TVročini ni dobro za rastline, je pa dobro za *azvoj nekaterih rastlinskih bolezni, česar si pa ne želimo. Velika vročina in suh zrak povzročajo, da drobne kapljice izhlapijo v zraku in gre zato veliko vode v nič, zato v sušnih krajih praviloma zalivajo ponoči in tudi pri nas je to priporočljivo. Za sodobne načine zalivanja, ki varčujejo z vodo, kot je kapljičen, seveda to ne velja. Dober je le izdaten dež, ki namoči zemljo v globino. Torej je potrebno za izdatno zalivanje od 15 do 20 litrov vode na kvadratni meter, v peščenih tleh manj, zato je potrebno pogosteje zalivati, v težjih tleh več, se pa zato redkeje zaliva. V naših vrtovih je običajno, da se zaliva dnevno po listju, za večino rastlin to ni primerno, so pa tudi take, ki jim to godi, npr. raznim solatam in kapusnicam. Plodovke, kot so fižol, paradižnik, paprika in kumare, pa se ne zalivajo po listju, praviloma redkeje in bolj izdatno, če se le da, tako, da se listje ne zmoči. Tudi v okrasnem vrtu so velike razlike med rastlinami. V senci pod drevjem rastočim rastlinam zalivanje po listju običajno zelo godi. Rastline, ki potrebujejo za dobro rast veliko sonca, to so vrtnice in trajnice za sončna rastišča, se zalivajo tako, da se listje čim manj zmoči. Tudi za trato pogosto zalivanje z majhnimi količinami vode ni primerno, ker ostanejo korenine na površini, če zalivanje izostane, ta začne prej rumeneti, kot če se zaliva redkeje z večjo količino vode. AŠ ■ Naslov lokala: Prijavnico pošilja (ime, priimek, naslov): I__________________________ »Kotiček za male živali« Stenocefaloza bolhavost Bolhe so krvosesi. Poznamo vrste Stenocepfalis canis in cati -pasjo in mačjo bolho. Ob sesanju krvi izloča v kožo proteolitični encim, ki povzroča srbež. Zaradi alergije na bolšji pik pride pri živalih do močnega praskanja. Dolgotrajno »Enka« je brez dvoma mejnik za vsakega, ki jo dobi. Učencu pokaže, da je na robu. Z nezadostno oceno, predvsem pa z njenimi posledicami se mora soočiti. Neuspehi nas silijo k razmišljanju o sebi in so za našo življenjsko usodo enako pomembni kot uspehi. Kdo nam v teh trenutkih najbolj pomaga? Gotovo tisti, ki nas razume. Takšnega človeka se najbolj spominjamo pozneje, ko se nam življenje spet uredi. Šolski neuspeh našega otroka je predvsem njegova osebnostna kriza. Dobljeno rano poskuša zaceliti. Ni vseeno, kako bo to šlo in s kom se bo »krvavitev« ustavila. Ali z nastankom kompleksa manjvrednosti ali z ljubeznijo domačih? Eno je biti dotolčen, drugo pa najti človeka v stiski. Poniževanje, žaljenje in nenadzorovani napadi na učenca nikakor ne morejo biti podlaga za njegov življenjski uspeh. Ni mi znan primer, da bi si kdo od staršev vzel življenje zaradi otrokovega šolskega neuspeha. So pa primeri, da učenec poskuša ali si celo vzame življenje. Najgloblja duševna stiska torej prizadene učenca z negativno oceno. Starši, ne prenašajmo svojih življenjskih porazov v agresivni obliki na otroke. Šolski neuspeh naj strne družinske vrste. Na šolskem področju poraženo mlado življenje potrebuje čustveni uspeh v domačem gnezdu. Neuspeli konec šolskega leta ni čas za »razumarsko«, analizirajoče očitanje prizadetemu, ampak čas za pozitivno, združevalno in razumevajoče okolje. Dr. JOŽEF MAGDIČ, nevropsihiater ■ Najpogostejši kožni paraziti praskanje povzroči vnetje in poškodbe kože, kar se nadaljuje z bakterijsko infekcijo. Infekcije so lahko v obliki gnojnih izpuščajev po vsej koži, ki se združujejo v večje zaplate - ekceme. Vse spremembe je potrebno čim prej zdraviti pri veterinarju. Ko se koža opomore, je potrebno odpraviti tudi vzrok obolenja - bolhe. Kako odpravimo bolhe? Pri mladih živalih, starih do 2 meseca, uporabite 1-krat tedensko insekti-cidni posip Bolfo ali Kan. Pri živalih, starejših od 2 mesecev, uporabite kapljice v ampulah Frontline ali Advantage. Po uspešnem uničenju bolh lahko kombinirate uporabo kapljic z dobrimi insekticidnimi ovratnicami za mlade živali, ki bodo izključile tudi možnost alergije na ovratnico. O uporabi naštetih možnosti se posvetujte z veterinarjem. Ni dovolj odpraviti bolhe na živalih, potrebno jih je zatreti tudi v okolici! Svetujem vam uporabo: 1. sprejev Bolfo ali Kan za okolico. Strogo upoštevajte navodila proizvajalca! 2. Obvezno posesajte prostor z globinskim sesalnikom. 3. Postopek ponovite čez 3 tedne. Zanimivo je, da bolha leže jajčeca, ki se razvijejo v ličinko, nato v kokon in nimfo, ki lahko v okolici (preproga, reže v parketu itd.) ostane živa in čaka na žrtev celo do 2 leti. Hude invazije živali na ljudi so znane po obisku počitniških hišic pa tudi drugih redko obiskanih prostorov. Nimfe, ki so ob preteklem obisku padle z vašega ljubljenčka, zdaj že nesrečne in lačne čakajo na prvo toplokrvno žrtev. V nekaj minutah se preobrazijo v mlade in poskočne bolhe in takoj napadejo tako žival kot človeka. Na človeku ostanejo le kratek čas, vendar ga dodobra izkoristijo. Poleg zelo srbečega pika neprijetnega občutka je bolha tudi prenašalka trakulje. Če so na živali drobne rjave pike (bolšji iztrebki), jih namočimo in v vodi pordečijo. Opozorilo: Na vneti koži ni dobro uporabljati insekticidnih šam- ’ ponov, saj bo vnetje po šamponi-ranju se močnejše. Preden ukrepate, se posvetujte z veterinarjem. SMILJANA VAUPOT -. NABERGOJ, dr. vet. med. ■ za zdravje in dobro počutje 24 O TEM IN ONEM 15. junij 2000, ViSTI« Prekmurke v Ameriki - od leve proti desni: Jasna Vuradin - Popovič, Lea Lehner, Simona Vučak, Petra Špilak, Vladimira Mesarič, Svetlana Luthar, Brigita Barbarič in Tanja Rituper. Prekmurke navdušile Pevski zbor Prekmurke pod vodstvom prof. Jožefa Vukana je na 12-dnevni turneji v ZDA spet osvojil srca Prekmurcev v tej daljni deželi, navdušil pa je tudi Američane O bisk Prekmurk v Bethlehemu, pobratenem mestu z Mursko Soboto, Split Rocku in New Yorku od 26. maja do 6. junija je organiziral na povabilo evangeličanske luteranske cerkve v Pennsylvaniji prof. Jožef Vukan. V 19-članski odpravi so bili tudi senior evangeličanske cerkve v Sloveniji in evang. duhovnik v Moravskih Toplicah mag. Geza Erniša, evang. duhovnik v Murski Soboti mag. Leon Novak in evang. duhovnica v Mariboru in Apačah Vladimira Mesarič, ki je tudi ena od osmih pevk v zboru Prekmurke. ko zborovodja prof. Jožef Vukan kot tudi Prekmurke so povedale, da če bo le priložnost, bodo v Ameriki spet nastopile, saj se predvsem v Bethlehemu, kjer živi veliko Prekmurcev, počutijo kot doma. SLAVKO FARTELJ ■ Na kratko Naj... kmetija 2000 39 litrov mleka na dan V kakšni posodi naj pečemo gibanice? S trokovna komisija, ki ocenjuje kmetije, prijavljene za izbor letošnje naj... kmetije, je v prejšnjem tednu obiskala tri kmečka gospodarstva v Prekmurju. Podobno kot teden dni prej, ko se je mudila v Prlekiji, so bili tudi na prekmurskih kmetijah prese- pujski, ki jih kotijo plemenske svinje. Sedonjevi imajo tudi velik silos na plin CO2. Sara s Perševe kmetije v Gerlincih daje dnevno 39 litrov mleka. Poglejte, kakšne »siseke« ima! - Foto: Š. S. a SLOVENICA zavarovalniška hiša d.d. jBRAMAD pomurska banka Pomurska banka d.d.. Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Gospa Mimica pa je tudi odlična kuharica. Pogovarjali smo se tudi o nedavnem ocenjevanju prekmurske gibanice, ki je bilo v okviru bogračijade. Tam so menda zahtevali, da »mora« biti gibanica pečena v okrogli posodi, kar pa je »diskriminacija«, saj so naše babice pekle (in mnoge še pečejo) gibanico tudi v oglatih posodah (le tako je mogoče to slaščico narezati na kocke, da ni odpada). To je le nekaj utrinkov z večurnih obiskov na treh prekmurskih kmetijah. š. s.a Navdušil je že prvi nastop v cerkvi St. John’s Windish v Bethlehemu, še bolj pa nastop na velikem cerkvenem pikniku, pa katerem se je zbralo prek 300 ljudi. Še posebej so Premurke »zažgale« s starimi prekmurskimi pesmimi, ki jih -kot pravijo - najrajši zapojejo, zaplesale so v narodnih nošah, pri- IOM pr ZPMS SRtZFUkŠEN KUC- VSAK MS OO >2* 0020" družilo se jim je tudi občinstvo, tako da je bilo razpoloženje kot na pravi prekmurski veselici. Izredno uspešni pa so bili tudi koncerti na sinodi evangeličanske luteranske cerkve severovzhodne Pennsylvanije v Split Rocku v pogorju Pocono, kjer so dekleta ogrela srca več kot tisočih delegatov. Med drugim so zapela tudi skupaj z zborom Covenant Brass iz Beth-lehema. Še posebej navdušen je bil škof evangeličanske luteranske cerkve severovzhodne Pennsylva-nije David Strobel, tako da so imele Prekmurke kar tri dodatne nastope. Prekmurke so turnejo sklenile s še enim nastopom v cerkvi St. John’s Windish v Bethlehemu. Ta- Gornja Radgona V letu 1950 so ustanovili v Gornji Radgoni splošno mehanično delavnico, ki so jo pozneje preimenovali v Avtoremont, nato pa v Avtoradgono. Zdaj je ime firme Ar-cont. Osrednja proslava 50-letni-ce Avtoradgone in 10-letnice Ar-conta bo 17. junija na Pomurskem sejmu. Ta čas je v Arcontu zaposlenih 400 delavcev. Leta 1985 pa je štel kolektiv 1.300 ljudi, od tega kar 400 šoferjev. V radgonski župniji je prejelo letos zakrament sv. birme 145 otrok, sicer učencev 6. in 7. razredov. Birma je v Gornji Radgoni sicer vsako drugo leto. (F. KI.) KAPELA Vinogradništvo in vinarstvo, d. d., Kapelski Vrh 5, RADENCI razpisuje JAVNO DRAŽBO, ki bo 24. 6. 2000 ob 9. uri na upravi Kapele, d. d., Kapelski Vrh 5, za naslednje nepremičnine in opremo: NEPREMIČNINA OZ. OPREMA IZKLICNA CENA 1. STARI GASILSKI DOM, pare. št. 424/6, k. o. Rožički Vrh 1.170.000,00 SIT 2. PRITLIČNO STANOVANJE površine 141,59 m2, pare. št. 54/2 in 1 /3 pare. št. 54/1, k. o. Hrašensko-Rački Vrh 2.280.000,00 SIT 3. ETAŽNO STANOVANJE površine 160,80 m2, pare. št. 54/2 in 1 /3 pare. št. 54/1, k. o. Hrašensko-Rački Vrh 1.940.000,00 SIT 4. STANOVANJE površine 62,79 m2, pare. št. 768/3, k. o. Rihtarovci 2.150.000,00 SIT 5. STANOVANJE površine 74,39 m2, pare. št. 1399/5, k. o. Radenci 1.420.000,00 SIT 6. STANOVANJE površine 66,22 m2, pare. št. 1399/5, k. o. Radenci 1.295.000,00 SIT 7. STANOVANJE površine 77,11 m2, pare. št. 1399/5, k. o. Radenci 1.170.000,00 SIT 8. KLET površine 79,20 m2, pare. št. 1399/5, k. o. Radenci 1.150.000,00 SIT 9. GOSPODARSKI OBJEKT površine 64,48 m2, pare. št. 1399/5, k. o. Radenci 990.000,00 SIT 10. PRODAJALNA VINA, pare. št. 187/10, k. o. Radenci 2.190.000,00 SIT 11. ŠKROPILNICA HOLDER 100.000,00 SIT 12. ŠKROPILNICA HOLDER 100.000,00 SIT 13. ŠKROPILNICA HOLDER 100.000,00 SIT 14. ŠKROPILNICA HOLDER 100.000,00 SIT nečeni nad tem, da jih je nekdo prijavil v izbor. Ker pa je šlo tudi tu za trdne kmetije, ki bodo prav gotovo uspešne tudi tedaj, ko bomo v Evropski skupnosti, prijavitelji seveda niso imeli slabega namena. Na vseh treh kmetijah so po krajšem uvodnem pojasnjevanju pristali v sodelovanje s komisijo. V Gerlincih smo obiskali kmetijo Antona Perša, na kateri obdelujejo 42 hektarjev zemlje in redijo kar 110 glav razne goveje živine, od tega 44 molznic. Dnevno namolzejo kar 580 litrov mleka, k čemur veliko prispeva šestletna rekorderka Sara, saj da dnevno 39 litrov mleka. O tej kmetiji bomo še pisali. Lani smo razglasili za naj... kmetijo kmetijo iz Sodišinec. V tej vasi pri slovensko-avstrijski meji je še ducat drugih dobrih kmetij. Letos je nekdo prijavil dve kmetiji iz tega kraja. V Sodišincih smo se najprej ustavili na kmetiji bratov Andrejč. Glavni sogovornik je bil Ernest. Na kmetiji redijo seveda živino - molznice. Hlev še zdaleč ni en sam beton, iz katerega so sicer zgrajeni prostori za živino na mnogih drugih kmetijah, ampak prihaja v njem do izraza - les. Hlev nima klasičnega stropa, pač pa je odprtina vse do strehe. Kmetija je pri uvajanju tehnoloških novosti prva v Pomurju. Zelo prijazno so nas sprejeli tudi na kmetiji Štefana in Mimice Sedonja, prav tako v Sodišincih. Onadva sta bila nekoč zaposlena, potem pa sta se odločila za kmetovanje povsem na novo. Pridelujejo sladkorno peso in se ukvarjajo s prašičerejo, pri čemer prevladujejo Na kratko zavarovalnica triglav d.d Območna enota Murska Sobota 9001 Murska Sobota, Lendavska 5 Zavarovalnica TRIGLAV, d. d., Ljubljana, Območna enota Murska Sobota ISO 9002 v skladu z določili Pravilnika o notranji organizaciji, sistematizaciji in načinu poslovanja območne enote Murska Sobota razpisuje delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi POMOČNIK DIREKTORJA ZA PREMOŽENJSKA ZAVAROVANJA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: • da imajo visokošolsko izobrazbo in 5 let delovnih izkušenj Izbrani kandidat na razpisano delovno mesto bo imenovan za štiri leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo kandidati v 8 dneh po objavi na naslov: Zavarovalnica TRIGLAV, d. d., Območna enota Murska Sobota, Lendavska 5, z oznako »za razpis«. Kandidate bomo obvestili v 15. dneh po opravljeni izbiri. POPRAVEK V Vestniku št. 23 z dne 8. 6. 2000 je bil objavljen razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, v katerem je prišlo do napake pri roku za oddajo vlog. Spremeni se drugi odstavek IV. VLOŽITEV ZAHTEVKA IN DOKAZILA tako, da se glasi: Popolno vlogo z vsemi prilogami je treba vložiti najkasneje do vključno 10. julija 2000 v vložišču Mestne občine Murska Sobota. Za napako se opravičujemo. Stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota Ogled nepremičnin in opreme je mogoč 23. 6. 2000 od 8. do 13. ure oz. po dogovoru z upravo družbe tudi druge delovne dneve. Vsak, ki hoče sodelovati na dražbi, mora plačati varščino v višini 10 % od izklicne cene, in sicer na dan dražbe med 8. in 9. uro. Stroške prenosa in davek plača kupec. Za nadaljnje informacije smo vam na voljo vsak delavnik med 8. in 14. uro po tel. št. (069) 65 003. Črenšovci Na medobčinskem tekmovanju Kai veš o prometu, ki ga je letos organizirala OŠ Črenšovci, je zmagala prva ekipa OŠ Črenšovci (Lidija Sever, Nik Horvat, Gašper Horvat in Marko Zadravec). Drugo mesto je pripadlo drugi črenšovski ekipi, tretji so bili tekmovalci DOŠ Lendava, četrti Kobiljani, peti Bistričani itd. V tekmovanju voznikov z motorjem pa so se najbolje odrezali tekmovalci z DOŠ I Lendava. (J. Ž.) Spodnja Ščavnica V tem krajevnem središču je bilo tradicionalno pokalno gasilsko tekmovanje z motorno brizgalno suhe izvedbe in v metu torbice v krog. Pri mladinkah so zmagale gasilke iz Lutverec, pri mladincih gasilci iz Apač, pri članicah gasilke iz Zbigovec in pri članih gasilci iz Apače 94, 9253 Apače RAZPISUJEMO PROSTO DELOVNO MESTO TEHNOLOGA - VODJE PROIZVODNJE Pričakujemo: • srednjo ali višjo izobrazbo lesarske smeri • najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih v lesni stroki • znanje nemškega jezika • sposobnost organizacije, vodenja, komunikativnost in veselje do dela z ljudmi Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s poskusnim delom 12 mesecev. Ponudbe 6 kratkim življenjepisom in dokazili o šolski izobrazbi pošljite v 8 dneh od objave razpisa na gornji naslov. ©gg® Petek, 16.6. 2000 Televizijski spored od 16. 6. do 22. 6. 2000 TV SLOVENIJA! 9,00 Trojčice, risana nanizanka 9.25 Iz življenja Hrastkovih 9.30 Udarna brigada, lutkovna nanizanka 9.45 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 10.20 Cigare, nova strast Amerike 10.50 Zvok, glasbena serija 11.15 Alpe - Donava - Jadran 11.45 Brez Zelde, nizozemska drama 13.00 Poročila, šport, vreme 13.40 Osmi dan 14.10 Slovenci v Avstraliji 15.00 Vsakdanjik in praznik 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Oddaja za otroke 17.15 Vesela hišica, lutkovna nanizanka 17.45 Resnična resničnost 18.20 Dosežki 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Petka 21.25 Deteljica 21.25 TV Poper - * 22.05 Odmevi, šport, vreme 23.05 Polnočni klub 0.15 Resnična resničnost 0.50 Dosežki TV SLOVENIJA 2 9.10 Družinski zdravnik, španska nad. 10.00 EP v nogometu 13.45 Gore in ljudje: Namaste, Anapurna 14.30 Šola za lumpe, angleški film (č.-b-) 16.00 Moj najljubši vohun, ameriški film (č.-b.) 17.45 EP v nogometu 23.00 Ubežniki, švicarsko-kanadski film 0.30 Ulica upanja 413, ameriška nanizanka 1.15 Oz, ameriška nadaljevanka 2.10 Noč z Dickom, ameriška nanizanka POP TV 10.30 Divji angel, nad. - 11.26 Labirint strasti, nad. - 12.20 Raztresena Ally, nan. -13.50 Damon, nan. - 14.20 Diagnoza: Umor, nan. -15.15 Zakon v Los Angelesu, nan. - 16.15 Tri ženske, nad. - 17.15 Divji angel, nad. - 18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Ogenj na nebu, am. film - 21.45 Komandosi, nan. - 22.45 Milenium, nan. - 23.45 Pobeg v zmago, am.i film - 1.45 24 ur KANALA 8.20 Dogodivščine Rokca in Binča, risanka - 9.16 Angela, nad. -10.10 Luz Maria, nad. - 11.00 Oprah Show, ponovitev -12.00 Atlantis - 13.30 Princ z Bel Aira, nan. - 14.00 Jake in debeluh, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.55 Oprah Show: O varčevanju -16.50 Angela, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Fant zre v svet, nan. - 19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Simpatije, nan. - 22.00 Poletna ljubezen, ame-riški film - 0.10 Miami Vice, nan. - 1.10 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Kultumovazvedrilno - Portret Anton Čemi - Navigator - Anketa - Etnovečer z Vladom Kreslinom - Aktualno - 16.00 Na zdravje!, nan. - 16.30 Služba in družba, nan. - 17.00 Odpadnik, nan. -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Zgodbe južnih morij, nan. - 20.10 Melrose Plače, nad. - 21.00 Melrose Plače, nad. - 22.00 Živa, regionalni program - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Iz soboške tržnice - 22.20 Otroška modna revija - Aktualno - 23.00 Fitz, nan. - 0.00 To je življenje, nan. - 0.30 Dragi John, nan.■ TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes, infor. oddaja. 10.00 - Foto Šimonka nagrajuje. 10.05 • Viva turistica, turistična oddaja. 11.00 - Glasbeni spoti. 12.00-Videostrani. 15.30- Gnes, informativna oddaja. 16.00 - Foto Šimonka nagrajuje. 16.05 - Viva turistica, turistična oddaja. 17.00 - Glasbeni spoti. 18.00 - Iz produkcije ZLTV, TV Primorka. 18.30 - Gnes. infor. oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 - Gnes, informativna oddaja. 20.30 - Na domači grudi, kmetijska oddaja 21.45 - Ekologija, ekološka oddaja 22.10 - Moto šport, športna oddaja. 22.30 - Gnes, infor. oddaja. 23.00 -SQ JAM, glasbena odd.. 23.50 - Glasbeni spoti. 00.00 - Erotika. 01.10-Videostrani. TV HRVAŠKA 1 12.35 Labirint strasti, nad. - 13.25 Dokumentarna serija - 14.00 Poročila - 14.10 Maščevanje, amer, film - 15.40 Risanka - 16.00 Televizija o televiziji - 16.30 Dokumentarna oddaja -17.00 Hrvaška danes - 17.30 Turistični magazin - 18,00 5000 kilometrov po Mehiki -18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 007 - tedenski pregled - 21.00 Do zadnjega trenutka, amer, film - 22.55 Dnevnik - 23.20 Nočni filmski maraton TV HRVAŠKA 2 9.05 Labirint strasti, nad. - 9.50 Klobčič, amer, film -11.35 Carstvo divjine -12.05 Pol ure kulture - 12.35 Nismo sami - 13.35 Plen, nad. -14.20 Urgenca, nan. - 15.05 Hišice v cvetju, nan. - 16.00 H. Berlioz: Fantastična simfonija -17.00 Otroška serija - 17.30 Hugo - 18.00 Briljantina - 19.05 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Leta groze, nadaljevanka - 21.20 Latinica - 23.20 Čas je za jazz TV HRVAŠKA 3 12.45 Gogo loves English - 12.55 Turbo Limach Show - 14.25 Medtem ko čas teče -15.10 Plen, serija - 16.00 Briljantina - 17,00 Hugo, TV-igra- 17.30 Nogomet: Francija-Češka, prenos - 20.05 Nogomet: Nizozemska - Danska, prenos - 23.00 Šport danes -23.10 Filmski dokumentarec - 23.55 Pregled programa za soboto TV MADŽARSKA 1 14.05 Guldenburgovi, nad. - 14.50 Skrivnosti zračnega oceana, serija - 15.25 Konjska sila - 15.50 Prelomnica tisočletja -15.57 Poročila -16.00 Ribiške avanture -16.55 Regionalni dnevniki -17.05 Klip plus -17.20 Ura sprejema -17.55 EP v nogometu Češka: Francija - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Telešport, vmes nogomet Danska: Nizozemska - 22.45 Dnevnik, aktualno - 23.20 Flirt, koprodukcijski film - 0.40 Prelomnica tisočletja TV MADŽARSKA 2 10.30 Kino Dore Prokopp - 11.00 Smer Sydney, olimpijski kviz - 11.30 Operetno gledališče na Japonskem - 12.00 Zvon - Kalifornijske sanje, nan. - 14.30 Italijani v Deželi škornja -15.00 Ni pravnomočno, šov -15.30 Madžarska hiša, zamejski gospodarski stiki -16.00 EP v nogoTnetu, pregled - 17.30 72 ur, kulturna ponudba ob koncu tedna - 18.00 Šolska ulica - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Vihravo pokolenje, dokumen-tarni film - 21.30 Življenje iz smrti, film - 0.10 Nočni program TV AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program - 10.15 Pacific Blue -11.00 Na jug - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.55 Pacific Blue - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul -17.10 Princ iz Bel Aira -17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Formula 1, prenos treninga - 20.15 Nogomet: Francija - Češka, posnetek iz Bruggeja, in Nizozemska - Danska, pre-nos iz Rotterdama - 22.50 Crying Freeman, akcijski film - 0.25 Critters IV, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi -10.10 Nadnaravno, filmska komedija -12.00 Poročila - 12.05 Vera -13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Oče proti volji - 14.25 Gozdarska hiša Falkenau -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Siska - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi - 23.10 Komisarka - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Biser Sobota, 17. 6. 2000 POP TV 8.00 Srečna Ness, risanka - 8.30 X-Men - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Pri Addam-sovih, nan. - 10.00 Knjižni molj VVishbone, nan. - 10.30 Košarkarji, nan. - 11.00 Navihanka, nan. -11.30 Sabrina, mlada čarovnica, nan. - 12.00 Modna popotovanja - 12.30 Pop’n'roll -13.30 Aprilska ljubezen, ameriški film -15.30 Mala Daniela, nad. - 16.30 Mistralova hči, nad. -17.30 Dvojna zamenjava, ameriški film - 19,15 24 ur - 20.00 Austin Powers, ameriški film - 21.45 Formula 1, trening - 22.45 Urgenca, nan. - 23.45 Udarci pravice, nan. - 0.30 24 ur TV SLOVENIJA 1 8 .00 Odmevi 8.30 Zgodbe iz školjke 9 .00 Otroška oddaja 9.10 Male sive celice, kviz 10 .00 Iskalci utrinka, avstralski film 11 .30 Klapa zahodnega dela, nadaljevanka 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.45 Petka 14.55 Medeni tedni, ameriški film 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Fračji dol, lutkovna nanizanka 17.10 Mozartova druščina 17.50 Na vrtu 18.20 Novi raziskovalec, ameriška serija 18.50 Risanka 19.05 Utrip t 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Zmagovalci Siovenske popevke 2000 21.35 Smaragdna reka 22.30 Poročila, šport, vreme 23.05 Vrtiljak, danska nanizanka 23.35 Hrošči, angleška nanizanka 0.25 Zgodilo se je sredi belega dne, nemški film TV SLOVENIJA 2 8.55 Videospotnice 9.30 V telovadnici 9.55 Med nebom in zemljo, nadaljevanka 10.45 Svetnik, angleška nanizanka 13.00 Šport 17.45 EP v nogometu 23.00 Svetnik, angleška nanizanka 23.50 Sobotna noč 1.50 Šok. švedska nanizanka 2.20 Videospotnice KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Možje v črnem, risanka -10.00 Družinske zadeve, nan. - 1M0 Nora hiša, nan. - 11.00 Brooklynski most, nan. -11.30 Mladoporočenci - 12.00 Nova misija Nemogoče, nan. -13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Novinar na zatožni klopi, ameriški film - 15.40 Ned in Stacey, nan. - 16.10 Divja Amerika, serija - 17.15 Divji svet, serija - 18.10 Skrivnosti morskega kraljestva, serija - 19.00 Dellaventura, nan. - 20.00 Pot domov, am. film - 21.30 Velika sprememba, am. film - 23.15 Barbarella, am. film -1.10 Atlantis IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Iz soboške tržnice - 10.20 Otroška modna revija -10.45 Aktualno - 11.00 Pregled dogodkov tedna - 16.00 Štirje diamanti, ameriški film -18.00 Beverly Hills, nad. - 19.00 Maggie, nan. - 19.30 Veronikine skušnjave, nan. - 20.00 Stražar, nan. - 21.00 Dosjeji X, nan. - 22.00 Skrivna operacija, ameriški film TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes. informativna oddaja. 10.00 - Slovenija v EU, TV Primorka. 10.30 -Moto šport, športna oddaja. 10.55 - SQ JAM, glasbena oddaja. 11.50 - Glasbeni spoti. 12.00 - Videostrani. 15.30 - Gnes, informativna oddaja. 16.00 - Slovenija v EU, TV Primorka. 16.30 - Moto šport, športna oddaja. 17.00 - SQ JAM, glasbena oddaja. 17.55 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 18.30-Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 - Gnes, informativna oddaja. 20.30 - Potrošnikov Svet mode, reportaža. 20.50 - Daljni sorodnik, ameriški film. 22.20 -Glasbeni spoti. 22.30 - Gnes, informativna oddaja. 23.00 - Videostrani. TV HRVAŠKA 1 8.00 Poročila - 8.05 Genoveffa di Brabante, španski film - 9.35 Program za otroke in mlade - 12.00 Dnevnik - 12.35 Zaljubljeni bolničar, ameriški film - 14.10 Kuharski dvoboj -14.50 Poročila -15.05 Beverly Hills - 15.55 Risanka - 16.05 Melrose Plače -17.00 Turbo Limach Show - 18.30 Opera Box - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zabavnoglasbena oddaja - 21.05 Zelena karta, amer, film - 22.50 Dnevnik - 23.10 Grenki sadeži, nadaljevanka - 2.10 Nočni filmski maraton TV HRVAŠKA 2 9.40 Koledar - 9.50 Križarji, poljski film - 12.35 Vpisi na fakultete - 13.35 Briljantina -14.25 Kapitan Lahkonogi, amer, film - 15.55 Črno-belo v barvah -19.30 Dnevnik - 20.10 Ljubezen s plesalcem, nad. - 21.05 Frasier, nan. 7 21.30 Svet zabave - 22.00 Pravi čas -23.30 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 15.15 Oprah šov - 16.00 Plavanje: Zlati medved, prenos iz Zagreba - 17.30 Nogomet: Portugalska - Romunija, prenos - 20.05 Nogomet: Anglija • Nemčija, prenos iz Charleroija - 23.00 Šport danes - 23.15 Top DJ Mag - 0.15 Pregled programa za nedeljo TV MADŽARSKA ! 13.00 Informatika -13.30 Državljanske vojne na Madžarskem -14.00 Delta -14.30 Naše stoletje - 15.00 Pogovarjajmo se o svoji prihodnosti - 15.20 Rokomet (ž.), Madžarska: Reprezentanca sveta - 17.00 7 let Kisvarosa -17.25 Osnovni ton -17.35 EP v nogometu, Romunija: Portugalska - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Telešport, vmes EP v nogometu Anglija: Nemčija in SP v peteroboju - 22.50 Formula 1, posnetek treninga - 0.05 Kuj, dokler..., ameriški film; TV MADŽARSKA 2 7.25 Vaška TV - 7.40 Družina z jasnega - 8.30 Manjšinski program -12.00 Zvon - Cirkus Humberto, nan. - 13.00 Filmski muzej, burleske - 14.30 Letalska družba Modro nebo -15.20 Evropska galerija -15.50 Tri želje -16.20 Ekstremni koktajl -16.30 Skladbe Petra Wolfa - 17.00 Ura sprejema - 17.30 Grafični bienale Miskolc - 18.00 Prej ali slej, šov -18.55 Šlagerteve - 19.45 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Najstniški žur - 21.00 Madžari ob prelomu stoletja - 21.55 Kaos, ital, film - 0.55 Nočni program TV AVSTRIJA! 6.20 Otroški program -12.10 Šaljivec Carey - 12.30 Življenje in jaz -12.55 Nick Freno -13.20 Princ iz Bel Aira - 13.45 Dvojček redko pride sam - 14.05 Sabrina - 14.30 O 3 Austria Top 40 - 15.15 Beverly Hills 90210 - 16.00 Melrose Plače - 16.45 Jesse - 17.10 Srček - 17.55 Cosby in otroci - 18.15 Gospod Bean - 18.45 Formula 1, prenos kvalifikacij - 20.15 Nogomet: Romunija - Portugalska, posnetek iz Arnhema, in Anglija - Nemčija, prenos iz Charleroija - 22.50 Težek za ubiti, akcijski film - 0.20 Rocky, akcijski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.10 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.40 Princesa iz St. Wolfganga, film - 11.10 Prvenstvo v skokih čez plot, filmska komedija - 13.00 Cas v sliki - 13.20 Zvesti kmet, film -14.55 Tisoč zvezd sveti, filmska komedija - 16.25 Dežela in ljudje -16.55 Religije sveta - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Živalski magazin -17.55 Bingo -18.25 Konflikti - 19.00 Dežela danes - 19.30 Cas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Velika nagrada narodnozabavne glasbe - 22.05 Čarobna tlavta, prenos iz dunajske opere / Ig Četrtek, ( r 22. 6. 2000 TV SLOVENIJA 1 9.20 Pod klobukom 10.18 Zgodbe iz školjke 10.40 Raziskovalec, ameriška serija 11.38 1 30 let GO 12.00 Naokoli po Nemčiji 13.88 Poročila, šport, vreme 13.46 Portret slikarke Bare Remec 14.30 Zoom 16.00 Slovenci po svetu 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Na liniji, oddaja za mlade 17.15 Iz življenja Hrastkovih 17.45 Kristali iz vesolja, ameriška oddaja 18.16 Zvok, glasbena serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Tednik 21.05 Turistična oddaja 21.25 Osmi dan 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.00 Opus 23.30 Slovenci v Avstraliji 0.25 Kristali iz vesolja, ponovitev TV8LOVENIJA2 9.15 Grace na udaru, ameriška nanizanka 9.35 Murphy Brovm, ameriška nanizanka 10,00 EP v nogometu 17.30 Po Sloveniji 18 .05 Družinski zdravnik, španska nadaljevanka 19 .05 Nenadoma Susan, ameriška nanizanka 19.30 Videospotnice 20 .00 EP v nogometu, pregled 21 .00 Pot k slavi 21.50 Big band RTV Slovenija in Oto Pestner 22.30 Dotik, ameriški film 0.05 Bistvo jazza, angleška serija 0.30 Ljudje pod Vezuvom, italijanska nanizanka 1.00 Videospotnice POP TV 9.30 Tri ženske, nad. -10.30 Divji angel, nad. -11.25 Labirint strasti, nad. -12.50 Ljubezen ali denar, nan. - 13.20 Policisti s srcem, nan. - 14.20 Diagnoza: Umor, nan. -15.15 Zakon v Los Angelesu, nan. - 16.15 Tri ženske, nad. - 17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Mali bogataš, ameriški film - 21.45 Raztresena Ally, nan, - 22.35 Prijatelji, nan. - 23.10 Nikita, nan. - 0.00 M.A.S.H., nan. KANALA 8.20 Dogodivščine Rokcain Binča - 9.15 Angela, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. - 11.00 Oprah Show, ponovitev -12.00 Adrenalina, ponovitev - 13.30 Princ z Bel Aira - 14.00 Jake in debeluh, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna odd. - 15.55 Oprah Show: Zlorabljeni otroci 2 - 16.50 Angela, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Fant zre v svet, nan,-19.00 Seinfeld, nan. - 19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Vrnitev v Hyperion, nan. - 20.50 Zajčice, ameriški film - 22.40 Bob, nan. - 23.15 Miami Vice, nan. - 0.15 Dannyjeve zvezde, pon. - 1.15 Odklop, pon. IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Iz naših krajev - Murski gusarji -Aktualno - 16.00 Na zdravje!, nan. - 16.30 Služba in družba, nan. - 17.00 Odpadnik, nan. - 18.00 Zvezdne steze, nan. - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Zgodbe južnih morij, nan. - 20.10 Gole tarče, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Navigator (film, kultura, prosti čas) - Intervju: Marjan Kardinar - 22.20 Anketa - 22.25 Ob občinskem prazniku Občine Radenci - 22.45 Aktualno - 23.00 Fitz, nan. -0.00 To je življenje, nan. - 0.30 Dragi John, nan. TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes, informativna oddaja 10.00 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja 10.50 -Glasbena skrinja glasbena oddaja 11.30 - Iz produkcije ZLTV, VTV Velenjp. 12.00 -Videostrani. 15.30 - Gnes, informativna oddaja 16.00 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 16.50 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 17.40 - Iz produkcije ZLTV, VTV Velenje. 18.10 - Risanke. 18.30 - Gnes, informativna oddaja 19.00 - Iz našega arhiva 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 - Gnes, informativna oddaja. 20.30 - Foto Šimonka na-grajuje. 20.35 - Viva turistica, turistična oddaja v živo. 21.30 - Iz produkcije ZLTV, VTV Velenje. 22.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 22.30 - Gnes, in-formativna oddaja. 23.00 - Videostrani. TV HRVAŠKA 1 6.00 Risanke - 7.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 Dnevnik -12.35 Labirint strasti, nad. - 13.25 Dokumentarna serija -14.10 Poročila -14.20 Izzivalci, amer, film - 16.00 Izobraževalna oddaja - 16.30 Trenutek spoznanja -17.00 Hrvaška danes - 17.30 Alpe - Donava - Jadran - 18.00 Kulturna dediščina -18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 V ospredju - 21.00 Ko mineva čas - 21.35 Pol ure kulture - 22.05 Odkrito - 22.55 Dnevnik - 23.15 Portret Sretne Meštrovič - 0.30 Poročila - 0.40 Nočni program- TV HRVAŠKA 2 15.00 Leta groze, nadaljevanka - 16.05 Carstvo divjine -16.30 Otroška oddaja - 17.00 Otroška serija -17.30 Hugo - 18.00 Burma, dokumentarni film - 19.05 Županijška panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Seinfeld, nan. - 21.00 Urgenca, nan. -21.50 Kviz - 22.20 Srebrna flota, brit, film - 23.45 Kronika festivala animiranega filma - 0.15 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 12.25 Legenda o skritem mestu -13.00 Top DJ Mag - 14.00 Poslovni klub -14.30 Pogovor s sencami ■ Avgust Harambašič: Ljubimec na pogled - 15.20 Koraki - 16.20 Knjižnica -17.30 Nogomet EP 2000, analiza tekem - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Heidina kronika ameriški film - 21.45 Šport danes - 21.55 Tuji dok. film - 22.55 Pre-gled programa za petek TV MADZARSKA1 15.58 Poročila - 16.00 Za otroke - 16.30 10 let malteške dobrodelne organizacije -17.00 Vsakdan brez teže, dokum. film -17.30 Zagovornik, jezikoslovni program - 18.00 Dnevnik -19.00 Jani gre na dom - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Milenijske povesti -20.30 Nadaljujte kričanje, angl, komedija - 22.10 Dnevnik, aktualno - 22.45 Kino Dore Prokopp - 23.15 Človeško telo, serija TV MADŽARSKA 2 12.45 Narodopisje - 13.00 Dnevnik - 14.00 EP v nogometu, pregled - 15.40 Plesna glasba - 16.00 Šolska ulica - 18.00 EP v nogometu, pregled -19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Ognjene krogle, madž. film (č.-b.) - 22.00 Brez mamila dokum. film - 23.45 Chick Corea and Origin - 0.20 Nočni program TV AVSTRIJA! 6.10 Otroški program - 10.50 Los v morskih težavah, pustolovski film -13.20 Majhni nepridipravi, filmska komedija -14.40 Črna ovca, filmska komedija - 16.00 Čez vrh, akcijski film - 17.30 Piratska nevesta -19.30 Čas v sliki - 20.15 Michael, film - 21.55 Zmrzal, srhljivka - 23.30 Red Rock West, srhljivka TV AVSTRIJA 2 14.05 Lumpi iz prve klopi VI, filmska komedija - 15.30 Vinogradnica iz Langenloisa, film - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Zvočna Avstrija - 21.55 Gabriel Bary11i - 22.45 Program - 0.15 Gremo v Vsak dan ob 1830in 2000: GNES - inform. oddaja RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila-10.05 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Zamurjenci -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 1. oseba ednine 13.15 Predstavljamo vam - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 - Mladi val -21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč SOBOTA: 06.00 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila - 21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč NEDELJA: 06.00 Začenjamo nov dan - 07.30 Zamurjenci - 08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.45 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročita-12.35 Obvestita -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Pravljica- 20.00 Oddaja tedna -21.00 Poročila -21.10 Gnezdo Murskega vata - 24.00 Želimo vam lahko noč PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestita -13.00 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.10 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila -18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Krpanke - 21.00 Poročila -21.10 Kak je inda fajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik-11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi-21.00 Poročila - 21.10 Med Muro, Rabo in Dravo-24.00 Želimo vam tahko noč SREDA: 05.00 Vedro dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 Poročita -13.101. oseba ednine -13.15 NSTSNMV -14.00 Popoldne na Mlifskem Valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Glasba našega srca -19.00 Poročila -19.15 Intervju - 20.00 Mur-sko-morski val - 21.00 Poročila -21.05 Mursko-morski val - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč ČETRTEK: 05.00 Vedro dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30.Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC-12.05 Obvestila-13.00 Poročila-13.10 1. oseba ednine -13.15 Sedem veličastnih -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila - -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila-18.00 Mali radio -19.00 Poročila -19.10 Billo je nekoč! - 20.00 Geza se zeza - 21.00 Poročila - 21.05 Geza se zeza - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč TV SLOVENIJA! 8.25 Franček, risana nanizanka 8.50 Babar, risana nanizanka 9.10 Pleme, nanizanka 9.35 Otroška nadaljevanka 10.00 Pihalni orkester Laško 10.30 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 11.00 Svet divjih živali, angleška serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Pevski tabor Šentvid pri Stični 14.40 Zmagovalci Slovenske popevke 16.05 Prvi in drugi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Vsakdanjik in praznik 17.45 Alpe - Donava - Jadran 18.15 130 tet GO 18.50 Žrebanje lota 19.05 Zrcalo tedna 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Zoom 21.50 Portret slikarke Bare Remec 22.35 Poročila, šport, vreme 23.00 V Bachovem letu, balet 23.10 Ples, čas nekega šansona, plesna odd. 23.40 130 let GD, ponovitev TV SLOVENIJA 2 9.15 Iz dobrega gnezda, nemška nad. 10.05 Popolna tujca, ameriška nanizanka 10.30 Zvezde Hollywooda: Marlene Dietrich 10.55 Parada plesa 11.30 Pripravljeni, oddaja o Slovenski vojski 12.00 Slovenski ljudski plesi: Notranjska 13,00 Šport 13.40 Kolesarstvo za VN Kranja 15.00 Košarka NBA Action 15.30 EL v odbojki (L), Slovenija: Avstrija 17.00 EP vnogometu, Slovenija: Španija 23.00 Šport v nedeljo 23.30 Vladajoči razred, angleški film POP TV 8.00 Srečna Ness, risanka - 8.30 X-Men - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Pri Addamso-vih, nan. - 10.00 Knjižni molj VVishbone, nan. - 10.30 Košarkarji, nan. - 11.00 Navihanka, nan. - 11.30 Mistralova hči, nad. - 12.30 Manhattan bo moj, nad. - 13.30 Kopalke, ameriški film - 15.30 Mala Daniela, nad. - 16.30 Dvojčici, nan. - 17.00 Modna popotovanja -17.30 Čudoviti svet Walta Disneya -18.40 Formula 1 za VN Kanade - 21.00 24 ur - 21.45 Robin Hood, princ tatov, ameriški film - 0.15 Šola golfa -0.45 Pot v raj, ameriški film - 2.00 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Možje v črnem, risanka - 10.00 Družinske zadeve, nan. - 10.30 Nora hiša, nan. - 11.00 Brooklynski most, nan. -11.30 Zmenkarije - 12.00 Nova misija Nemogoče, nan. - 13.00 Kung Fu, nan. - 14.00 Previj naprej, ameriški film - 15.50 Klik! - Vitezi za volanom - Miza za pet - Do ušes zaljubljena - 19.00 Duh bojevnika, nan. - 20.00 Pot domov 2, ameriški film - 21.40 Stilski izziv: Poletje - 22.20 Popolnoma mrtev, ameriški film IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, regionalni program - Kasaške dirke v Ljutomeru - 10.25 Soboški ekran: Soboški dnevi - 10.50 Soboško kopališče - 11.05 Iz naših krajev: Gančani - 11.25 Teniški turnir Triglav - 11.40 Portret: Anton Černi - 11.55 Anketa -12.00 Etno večer z Vladom Kreslinom - 12.10 Komentar tedna - Pregled dogodkov tedna -16.00 Gangster in pevka, ameriški film - 18.00 Beverly Hills, nad. -19.00 Maggie, nan. -19.30 Veronikine skušnjave, nan. - 20.00 Stražar, nan. - 21.00 Dosjeji X, nan. - 22.00 To je morje, iranski film TV AS - KANAL 54 09.30 - Teden ob Muri, informativna oddaja. 11.00 - Na domači grudi, kmetijska oddaja. 12,15- Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 12.45 - Videostrani. 17.30 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 18.30 - Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 19.55 - Foto Šimonka nagrajuje. 20.00 - Viva turista, turistična od-daja. 20.50 - Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev. 22.05 - Videostrani. TV HRVAŠKA l 8.00 Poročila - 8.05 Nedeljsko dopoldne za otroke - 11.25 Pustolovščine po Hrvaški -12.00 Dnevnik - 12.40 Kmetijska oddaja - 13.35 Pesmi Podravine in Podravja -15.25 Kuharski dvoboj -16.05 Poročila -16.15 Inšpektor Rex, nan. -16.55 Risanka -17.25 Pogovorna oddaja - 18.30 Felicity, nan. - 19.30 Dnevnik - 20.10 Noč za poslušanje, drama - 20.55 Tretja sreča - 22,30 Dnevnik - 22.55 Humoristična serija - 23.20 Ame-rika: Življenje narave - 23.50 Poročila - 0.05 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.00 Praznično jutro - 10.45 Portret cerkve in mesta - 11.00 Nedeljska maša - 12.30 Brovvningova verzija, britanski film - 14.00 Mir in dobrota - 14.35 Zelena karta, amer, film -16.25 Amerika: Življenje narave - 17.00 Prve skrivnosti, amer, film - 18.35 Okrutna divjina, serija - 19.30 Dnevnik - 20.05 Triler - 21.20 Povabilo, nad. - 22.10 Tašča, franc, film - 23.50 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 11,00 Beverly Hills - 11.45 Melrose Plače -12.30 Športni program - 16.00 Plavanje, prenos iz Zagreba - 17.30 Nogomet: Slovenija - Španija, prenos iz Amsterdama - 20.05 Nogomet: Norveška - Jugoslavija, prenos - 23,00 Šport danes - 23.15 Formula 1, po-snetek dirke za VN Kanade iz Montreala - 0.15 Pregled programa za ponedeljek TV MADŽARSKA! 6.00 Vaška TV - 6.30 Ažurno - 7.20 Biblija - 7.30 Glavni trg - 9.00 Za otroke - 10.30 Tri želje - 11.00 Nedeljska maša - 12.00 Zvon, poročila - 12.05 Madžarska prihodnosti -12.35 Minute za srečo -13.00 Tv-klinika -13.25 Državljanske vojne na Madžarskem - 14.00 Telešport, tenis, konjeniški šport - 15.00 Trend - 15.25 Za evangeličane -15.55 Varstvo mest - 16.40 Čarobna šestica - 17.05 Prepovedani sadež, naravoslovni film - 18.00 Teden, vmes Dnevnik - 18.50 Formula 1 za VN Kanade - 21.10 EP v nogo-metu, reportaže - SP v peteroboju TV MADŽARSKA 2 10,00 Madžarska hiša - 10.30 Alpe-Donava-Jadran -11.00 Evropska galerija -11.30 Otroški šport - 12.00 Zvon - Ekovizija - 12.30 Mali modrijan - 13.00 Koncert državnega koncertnega orkestra -14.30 Informatika - 15.00 Sporočilo svetih krajev -15.30 Mreža -16.00 Domoznanstvo -16.15 Želeli ste - 17.10 Konjeniški šport -17.45 Klip plus - 18.00 Moja olimpiada, Barcelona 1992 - 18.00 Čarobna šestica - 19.25 Rebekine hčere, angl, film - 21.00 Teden, vmes Dnevnik - 21.50 Gypsy Starš v gleda lišču Thalia - 22.40 Napoved ognja, dokum. film - 0.15 Nočni program TV AVSTRIJA! 13.45 Avto-moto šport - 14.15 Formula 1, prenos ogrevanja - 15.10 Tequila in Bonetti -15.55 Prekleto, presneto in aleluja, vestern - 18.00 Formula 1, prenos dirke za VN Kanade iz Montreala - 20.45 Nogomet: Norveška - Jugoslavija, prenos iz Liega, in Slovenija - Španija, posnetek iz Amsterdama - 22.50 Kolumbo TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Velika nagrada za mlade glasbenike 2000 - 9.40 Cesar Karel V. -10.35 Teden kulture - 11.00 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša -12.30 Orientacija -13.05 Tednik -13.30 Domovina, moja domovina -14.00 Pogledi s strani - 14.30 Uni-verzum - 15.15 Heidi in Erni -15.40 Lumpi iz prve klopi V. -17.05 Klub seniorjev -18.00 Milijonsko kolo -18.25 Kristus v času - 18.30 Expo 2000 - 19.00 Dežela danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Pogledi s strani - 20,15 Greh angela, srhljivka - 21.55 K stvari - 23.15 Enostavno klasično - 0.05 Vizije tisočletja Ponedeljek, 19.6. 2000 TV SLOVENIJA! 8.40 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 9.I0 Lahkih nog naokrog 9.55 Dogodivščine iz živalskega vrta 10.40 Resnična resničnost - 11.15 Dosežki 11.35 Na vrtu 12 .00 Novi raziskovalec, ameriška serija 12.25 Prvi in drugi 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.30 Ljudje in zemlja 14.20 Polnočni klub 15.30 Pisave 16 .00 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Radovedni Taček: Zvezdogled 17 .00 Pleme, nanizanka 17.45 Recept za zdravo življenje 1 8.35 Žrebanje 3x3 plus 6 19.00 Kronika 1 9.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Hotel ob Vrbskem jezeru, nanizanka 21 .00 Gore in ljudje 22 .00 Odmevi, šport, vreme 23 .00 Gospodarska panorama POP TV 9.30 Tri ženske, nad. - 10.30 Divji angel, nad. - 11.25 Labirint strasti, nad. - 12.50 Damon, nan. - 13.20 Policisti s srcem, nan. - 14.20 Diagnoza: Umor, nan. - 15.15 Zakon v Los Angelesu, nan. - 16.15 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Columbo: Čudna partnerja, ameriški film -21.45 Raztresena Ally, nan. - 22.40 Prijatelji, nan. - 23.10 Nikita, nan. - 0.00 M.A.S.H., nan. - 0.30 24 ur TV SLOVENIJA 2 10 .00 EP v nogometu 14 .05 Sobotna noč 16 .05 Domače obrti: Umetne rože 16 .30 Oddaja o Slovenski vojski 17 .00 Veliki skladatelji: N. Rimski Korsakov 17 .30 Po Sloveniji 18 .05 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 19 .00 Lingo 19.30 Videospotnice 20 .00 EP v nogometu 20 .45 Italija: Švedska, prenos 23,00 Belgija: Turčija, posnetek 0.30 Brane Rončel izza odra KANALA 8.20 Dogodivščine Rokca in Binča - 9.15 Angela, nad. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah Show, ponovitev -12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje - 13.30 Princ z Bel Aira - 14.00 Jake in debeluh, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.55 Oprah Show: Najbolj nenavadni otroci -16.50 Angela, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Stilski izziv - 19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Solo, ameriški film - 21.40 Zvezdna vrata SG1, nad. - 22.40 Bob, nan. - 23.15 Miami Vice, nan. - 0.15 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - TV Pika: Oder občutkov - 16.00 Na zdravje!, nan. -16.30 Služba in družba, nan. - 17.00 Odpadnik, nan. -18.00 Zvezdne steze, nan. - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Zgodbe južnih morij, nan. -20.10 Pod mavrico, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Kronika - Pregled športnih dogodkov - 22.15 Predstavitev športnega društva Roller klub Murska Sobota - 22.25 Naj... filmski obraz, reportaža - 22.45 Aktualno - 23.00 Fitz, nan. - 0.00 To je življenje, nan. - 0.30 Dragi John, nan. TV AS - KANAL54 09.30 - Potrošnikov svet mode, reportaža. 09.50 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 11.00 - Risanke. 12.00 - Videostrani. 16.00 - Potrošnikov svet mode, reportaža. 16.20 - Na domači grudi, kmetijska oddaja. 17.30 - Glasbeni spoti. 18.00 - Prekmurke v Ameriki, reportaža. 18.30 - Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 - Gnes, informativna oddaja. 20.30 - Prekmurke v Ameriki, reportaža. 21.00 - TV parada humorja 2000,1. del glasbene oddaje. 22.40 - Gnes, informativna oddaja. 23.10 - Videostrani. TV HRVAŠKA! 6.00 Risanke - 7.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -12.00 Dnevnik - 12.35 Labirint strasti, nad. -13.25 Dokumentarna serija - 14.15 Poročila -14.25 Zgodba o Jamesu Hinku, amer, film - 16.00 Znanstveni album - 17.00 Hrvaška danes - 17.30 Obnova Hrvaške - 18.00 Dokumentarna oddaja -18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kapelski kresovi, dramska serija - 21.25 Narave politike - 22,05 Misli 21. stoletja - 23.10 Dnevnik - 23.35 Dokumentarna serija - 0.30 Po-ročila - 0.40 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.05 Labirint strasti, nad. - 9.50 Ženska z dvema obrazoma, amer, film - 11.20 Risani film - 11.30 Amerika: Življenje narave - 12.00 Kuharski dvoboj - 12,40 Okrutna divjina, serija - 13.30 Grenki sadeži, nadaljevanka - 15.00 Svet zabave - 15.40 Carstvo divjine -16.05 Otroški program - 17.00 Prijatelji, nan. -17.30 Hugo - 18.00 Gozdarska hiša, nan. - 19.05 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Poln krog, serija - 21.15 Prijatelji, nan. - 21.50 Pacifiške palisade, nan. - 22.35 Fantje iz Brylcre-ema, brit, film - 0.20 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 12.35 Legenda o skritem mestu - 13.40 Športni program - 15.50 Če bi imel pet minut, talk-show -16.50 Tretja sreča -18.15 Animavizija -18.45 Mesečina -19.30 Glasbeni program - 20.15 Nogomet: Italija - Švedska, prenos - 22.50 Šport danes - 23.00 Nogo-met: Belgija - Turčija, posnetek - 0.55 Pregled programa za torek TV MADŽARSKA! 15.50 Prelomnica tisočletja - 15.58 Poročila -16.00 Madžarska hiša -16.30 Brez mamila, misija za reševanje mladih - 16.50 Srečanje z Jezusom - 17.00 Pregled: letalstvo, vojna tehnika -17.30 Sporočilo svetih krajev -18.00 Dnevnik -19.00 Telesreča -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 112, kriminalistični magazin - 20.35 Telešport, EP v nogometu, Turčija: Belgija - 22.35 Dnevnik - 23,15 EP v nogometu, pregled - 0.15 Pre-lomnica tisočletja IV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.30 Delta - 9.00 Na poti - 9.30 EP v nogometu, Slovenija : Španija - 11.10 Plesna glasba -11.30 Angleščina - 12.00 Zvon - Kalifornijske sanje, nan. -12.45 Naša dediščina -13.00 Skupščireki dnevnik -14.00 Prenos zasedanja parlamenta -16.00 Šolska ulica -17.35 EP v nogometu, pregled -19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Človeško telo, serija - 21.20 Pogovarjajmo se o naši prihodnosti - 21.40 Niti pokrov niti zakon, franc, film - 0.30 Nočni program TV AVSTRIJA! 6.45 Otroški program - 10.10 Ernest - kaos pod koši, filmska komedija -11.45 Konfeti -12.10 Risanke - 14.55 Pacific Blue - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul -17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška - 19,00 Serija - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Nogomet: Italija - Švedska, prenos iz Eindhovna, in Turčija - Belgija, posnetek iz Bruslja - 23.05 Smrtonosna bitka - 23.50 V troje, filmska komedija TV AVSTRIJA 2 12.35 Expo 2000 - 13.00 čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Oče proti volji - 14.25 Gozdarska hiša Falkenau - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlič - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki -20.15 Deželni zdravnik - 21.05 Tema 22.00 Čas v sliki - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Od sonca ožgani, film POP TV 9.30 Tri ženske, nad. - 10.30 Divji angel, nad. - 11.25 Labirint strasti, nad. - 12.50 Damon, nan. - 13.20 Policisti s srcem, nan. - 14.20 Diagnoza: Umor, nan. - 15.15 Zakon v Los Angelesu, nan, - 16.15 Tri ženske, nad. - 17.15 Divji angel, nad. - 18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Življenje Suzanne Somer, ameriški film -21.45 Raztresena Ally, nan. - 22.35 Prijatelji, nan. - 23.10 Nikita, nan. - 0.00 M.A.S.H., nan. - 0.30 24 ur TVSL0VENIJA1 8.00 Odmevi 8.30 Mostovi 9.00 Japonske pravljice 9.10 Radovedni Taček: Zvezdogled 9.25 Oenver, poslednji dinozaver 9.50 Najlepše počitnice, nadaljevanka 10.15 Otroška oddaja 10.30 Recept za zdravo življenje 11.15 Smaragdna reka 12.05 Hotel ob Vrbskem jezeru, nanizanka 13.00 Poročila, šport, vreme 14.10 Gore in ljudje 15.00 Gospodarska panorama 16.00 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Sprehodi v naravo: Lipicanci 17.00 Kako rada imam šolo, nanizanka 17.15 Moja žival in jaz, nanizanka 17.45 Besede 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Razkošje, francoska nadaljevanka 21.00 Aktualne teme 22.00 Odmevi, šport, vreme 23 .00 Pa kaj bi radi od mene, francoska drama 0.30 Besede, ponovitev TV SLOVENIJA 2 9. 15 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 10.00 EP v nogometu 15.55 Medeni tedni, francosko-kanadski film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Gimnazija strtih src, nadaljevanka 19.00 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 19.30 Videospotnice 20.00 EP v nogometu 20.45 Nemčija: Portugalska, prenos 23.00 Anglija: Romunija, posnetek KANALA 8.20 Dogodivščine Rokca in Binča - 9.15 Angela, nad. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Atlantis - 13.30 Princ z Bel Aira - 14.00 Jake in debeluh, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.55 Oprah Show: Janet Reno -16.50 Angela, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Fant zre v svet, nan. - 19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Nindže vračajo udarec, ameriški film - 21.40 Nizki udarci, nad. - 22.40 Bob, nan. - 23.15 Miami Vice, nan. - 0.15 Dannyjeve zvezde, ponovitev - 1.15 Odklop, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Pregled športnih dogodkov - Aktualno -16.00 Na zdravje!, nan. - 16.30 Služba in družba, nan. - 17.00 Odpadnik, nan. — 18.00 Zvezdne steze, nan. - 19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Zgodbe južnih morij, nan. - 20.10 Highlander 3, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Iz našega studia: Zavarovalnica Triglav, oddaja v živo - 22.25 Nina Fras in plesalci iz osnovnih šol - 22.45 Aktualno - 23.00 Fitz, nan. - 0.00 To je življenje, nan. - 0.30 Dragi John, nan. TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes, informativna oddaja. 10.00 - Prekmurke v Ameriki, reportaža, 10.30 - TV parada humorja 2000,1. del glasbene oddaje. 12.10 - Videostrani. 16.30 - Gnes, informativna oddaja. 16.00 - Prekmurke v Ameriki, reportaža. 16.30 - TV-parada humorja 2000,2. del glasbene oddaje. 18.10 - Glasbeni spoti. 18.30 - Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 - Gnes, informativna oddaja. 20.30 - Ekologija, ekološka oddaja. 21.00‘- Teden ob Muri, informativna oddaja. 22.25 - Glasbeni spot. 22.30 - Gnes, informativna oddaja. 23.00 ■ Videostrani. TV HRVAŠKA 1 6.00 Risanke - 7.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 12.00 Dnevnik -12.35 Labirint strasti, nad. - 13.20 Dokumentarna serija -14.15 Poročila -14.25 Percy in Thunder, amer, film - 16.00 Prizma - 17.00 Hrvaška danes -17.30 Hrvaški jezik v zrcalu - 18.00 Oddaja o šolstvu - 18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik -20.10 V ospredju - 21.55 Zlata ribica - 23.00 Dnevnik - 23.20 Evromagazin - 0.15 Poročila - 0.20 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.05 Labirint strasti, nad. - 9.50 Most VVaterloo, ameriški film - 11.10 Carstvo divjine -11.35 Kuharski dvoboj - 12.30 Carstvo živali - 13.05 Grenki sadeži, nadaljevanka-14.35 Dokumentarna serija -15.05 Povabilo, nad. - 16.05 Carstvo divjine - 16.30 Otroški program - 17.30 Hugo -18.00 Gozdarska hiša, nan. -19.05 Županijska panorama - 19.30'Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Velika vojna, serija - 21.25 Newyorška policija, nan. - 22.15 Philadelphia, amer, film - 0.20 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 12.35 Legenda o skritem mestu - 13.40 Parlarnica - 14.25 Mesečina -15.10 Portreti sodobnih likovnih umetnikov - 15.55 Športni program - 18.30 Ritem -19.30 Glasbeni program - 20.15 Nogomet: Portugalska - Nemčija, prenos - 22.50 Šport danes - 23.00 Nogomet: Anglija ■ Romunija, posnetek - 0.50 Pregled programa za sredo TV MADŽARSKA] 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.30 Ničvrednež, nan. - 9.00 Zabavno dopoldne - 12.00 Zvon, dnevnik - 13.00 Za manjšine -13.58 Poročila - 14.00 Brez mamila, dokum.film -15.45 Energetska abeceda - 15.50 Prelomnica tisočletja - 15.58 Poročila - 16.00 Oslovska ušesa - 16.30 Zelena pika - 17.00 Kronika 2000 - 17.30 Katoliška kronika -18.00 Dnevnik - 19.00 Gospodarstvo v zagonu - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Tele-šport, vmes EP v nogometu, Anglija: Romunija - 22.35 Dnevnik - 23.15 EP v nogome-tu, pregled - 0.15 Prelomnica tisočletja TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.30 Tv-klinika - 9.00 Prenos zasedanja parlamenta -16.30 EP v nogometu, pregled -19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Krema-sti občutki, dokum. film - 21.30 Gospodar kobilarne, madž. film - 0.10 Nočni program TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 9.45 Prekleto, presneto in aleluja, vestern - 11.45 Konfeti -12.10 Risanke - 14.55 Pacific Blue - 15.40 Zvezdne steze -16.25 Herkul - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška -19.00 Serija - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Nogomet: Portugalska - Nemčija, prenos iz Rotterdama, in Anglija - Romunija, posnetek iz Charleroija - 23.10 Bitka za Midway, vojni film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.30 Bogati in lepi - 10.10 Zvesti kmet, film - 12.05 Euro Austria -12.35 Tednik - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Oče proti volji -14.25 Gozdarska hiša Falkenau -15.16 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi š strani - 20.15 Skoraj gentleman, filmska komedija - 21.10 Reportaža - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Ogled - 23.05 Nočna straža - 0.00 Čas v sliki TV SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi 8,30 Dober dan, Koroška 9 .00 Babar, risana nanizanka 9.25 Mozartova druščina 9.50 Sprehodi v naravo: Lipicanci 10 .05 Kako rada imam šolo, nanizanka 10.20 Moja žival in jaz, nanizanka 10.35 Besede 11.30 Obzorja duha 12.05 Razkošje, francoska nadaljevanka 13.00 Poročila, šport, vreme 13.40 Iskalci utrinka, avstralski film 15.10 Aktualne teme 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pod klobukom 17.45 Raziskovalec, ameriška serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Božji ujetniki, ameriški film 22.20 Odmevi, šport, vreme 23.25 Aliča, evropski kulturni magazin 23.50 Slovenski glasbeni dnevi 0.35 Raziskovalec, ameriška serija TV SLOVENIJA 2 8.50 Videospotnice 9.15 Gimnazija strtih src, nadaljevanka 10.00 EP v nogometu 13.10 Šanson Rogaška‘90 15.25 Razgreti navijači, italijanski film 17.00 EP v nogometu 18.00 Slovenija: Norveška, prenos 20.00 Španija: Jugoslavija, posnetek 20.45 Nizozemska: Francija, prenos 23.00 Danska: Češka, posnetek 2.25 Videospotnice POP TV 9.30 Tri ženske, nad. - 10.30 Divji angel, nad. - 11.25 Labirint strasti, nad. - 12.60 Damon, nan. - 13.20 Policisti s srcem, nan. - 14.20 Diagnoza: Umor, nan. - 15.15 Zakon v Los Angelesu, nan. - 16.15 Tri ženske, nad. - 17.15 Divji angel, nad. - 18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Dih življenja, am. film - 21.45 Raztresena Ally, nan. - 22.35 Prijatelji, nan. - 23.10 Nikita, nan. - 0.00 M.A.S.H., nan. - 0,30 24 ur KANALA 8.20 Dogodivščine Rokca in Binča - 9.15 Angela, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. - 11.00 Oprah Show, pon. -12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo -13.30 Princ z Bel Aira - 14.00 Jake in debeluh, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna odd: - 16.55 Oprah Show: Dr. Phil o prešuštvu 2 - 16.50 Angela, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 Seinfeld, nan. - 19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Moj film, film po izboru gledalcev - 22.00 Vsi županovi možje, nan. - 22.40 Will in Grace, nan. -23.10 Bob, nan. - 23.40 Miami Vice, nan. - 0.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Iz našega studia - Nina Frač in plesalci iz osnovnih šol - Aktualno -16.00 Na zdravje!, nan. -16,30 Služba in družba, nan. -17.00 Odpadnik, nan. - 18.00 Zvezdne steze, nan. - 19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Zgodbe južnih morij, nan. - 20.10 Tessin telesni stražar, ameriški film -22.00 Živa, regionalni program - Iz naših krajev - 22.25 Murski gusarji, reportaža -22.45 Aktualno - 23.00 Fitz, nan. - 0.00 To je življenje, nan. - 0.30 Dragi John, nan. TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes, informativna oddaja. 10.00 - Ekologija, ekološka oddaja. 10.30 - Teden ob'Muri, informativna oddaja. 12.00 ■ Videostrani. 15.30 - Gnes, informativna oddaja. 16.00 - Teden ob Muri, informativna oddaja. 17.30 - Glasbeni spoti. 18.00 - Ekologija, ekološka oddaja. 18.30 • Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 -Glasbeni spot. 20.05 - Gnes, informativna oddaja. 20.30 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja v živo. 21.20 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo. 22.00 - Iz produkcije ZLTV, VTV Velenje. 22.30 - Gnes, informativna oddaja. 23.00 - Videostrani. TV HRVAŠKA 1 6.00 Risanke - 7.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 12.00 Dnevnik - 12.35 Labirint strasti, nad. - 13.25 Dokumentarna serija - 14.00 Poročila -14.10 Prijateljska družba, amer, film - 16.00 Naš vsakdanji kruh -16.30 Hrvaške manjšine v Evropi - 17.00 Hrvaška danes - 17.30 Zdravnik v hiši -18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Poslovni klub - 20,40 Knjižnica - 21.55 Zvezdni prah - 22.30 Dnevnik - 22.50 Pogovor s sencami - 23.40 Poročila - 23.50 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.05 Labirint strasti, nad. - 9.50 Polet v Rio, amer, film - 11.15 Amerika: Življenje narave - 11.45 Carstvo divjine - 12.10 Kviz -12.40 Velika vojna, serija - 13.30 Gozdarska hiša, nan. - 15.00 Inšpektor Rex, nan. - 16.05 Carstvo divjine - 16.30 Otroški program -17.30 Hugo - 18.00 Šri Lanka, serija - 18.30 Risani film - 19.05 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Veronikine skrivnosti, nan. - 20.55 Plen, nad. - 21.40 Mali jezdeci, amer, film - 23.15 Kronika festivala animiranega filma - 23.45 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 12,40 Legenda o skritem mestu - 13.45 Ritem - 14.45 Evromagazin -15.30 Zlata ribica - 16.30 Koraki - 17.30 Nogomet: Jugoslavija ■ Španija, prenos - 19.55 Nogomet: Slovenija - Norveška, prenos - 20.30 Nogomet: Francija - Nizozemska, prenos - 22.50 Šport danes - 23.00 Vaterpolo, posnetek tretje finalne tekme - 0.10 Nogomet: Danska - Češka, posnetek - 1.50 Pregled programa za četrtek TV MADZARSKA1 14.15 Vaška svatba, madž. film (č.-b.) - 15.35 Sz. Fenyes, in memoriam - 15.50 Prelomnica tisočletja - 15.58 Poročila - 16.00 Angleščina -16.25 Po sledeh prednikov -16.50 Moja olimpiada, Atlanta 1996 - 17.55 EP v nogometu, Jugoslavija: Španija, v odmoru Dnevnik - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 EP v nogometu, Francija: Nizozemska - 22.35 Dnevnik, aktualno - 23.15 EP v nogometu, pregled - 0.15 Prelomnica tisočletja TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Aktualno - 8.35 Hot Jazz Band '99 - 9.30 EP v nogometu, pre gled - 11.10 Plesna glasba -11.30 Madžarska prihodnosti -12.00 Zvon - Kalifornijski sanje, nan. -12.45 Narodne vrednote: Balaton - Tihany -13.00 Dnevnik - 14.00 Zlat dim, magazin -15.45 EP v nogometu, pregled - 17.05 Glasbeni butik -18.00 Šolski ulica: Brez mamila -19.30 Pop glasba - 19.40 Pravljica - 20,00 Dnevnik, šport - 20.3I Varstvo mest - 22.05 Osupljivo območje - 23.55 Nočni program TV AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program -10.15 Kolumbo - 11.45 Konfeti -12.10 Risanke - 14.55 Pacifii Blue - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul - 17.10 Princ iz Bel Aira -17.35 Nogomel Jugoslavija - Španija, prenos iz Briiggeja - 20.15 Nogomet: Slovenija - Norveške posnetek iz Arnhema, in Nizozemska - Francija, prenos iz Amsterdama, in Danska Češka, posnetek iz Liega - 23.05 Nevarna zona, akcijski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi -10.1 Lumpi iz prve klopi V, filmska komedija - 12.05 Nočna straža - 13.00 Čas v sliki 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Oče proti svoji volji -14.25 Gozda ska hiša Falkenau -15.15 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich -17.05 Dobrodi šli v Avstriji - 18.45 Loto -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi strani - 20.15 Kupila si bom moža, filmska komedija - 22.00 Čas v sliki tilu, 15. junij 2000 27 momra 1'-^» H m 1 n « r «>»• * AVTOR: ŠTEFAN j HAJDINJAK KASETOFON OREH (MANJŠ.) SLOVENSKI MLADINSKI PISATELJ (VITAN) VRSTA MRZLICE MURSKA SOBOTA ČLOVEK Z VELIKIMI OČMI; OKAN VNETJE NOSNE SLUZNICE SPANSKI POLITIK (MANUEL, 1880-1940) KALABRIJA (ORIG.) REKA V KAZAHSTANU DESNI PRITOK LABE NA ČEŠKEM OBRI - •_ V 4S ■ Jd/f i" /j Jk v W < f J B 10 $ ***■ ”z- T JE ® M JR ŽALNA SLOVESNOST k o DRUGO IME ZA PERZIJSKI ZALIV JHRs; «1 * T w I KRAJ NA GORIČKEM NASPROTJE SINTEZE OSEBNI ZAIMEK EMIL ŠTERBAL VERSKA SEKTA ERBIJ GRŠKI LADJAR (ARISTOT.) DEL OČESA MALOPRIDEN ČLOVEK —► MADŽ.REŽIS. (GEORGE) NEM.SMUČ. (MIRIAM) l 1 AMF S VESTNIK ANTON DERMOTA DEJAVNOST DIPLOMATOV PREBIVALKA GANE BALONAR ŠORN RIBONUKL. KISLINA VARNOSTNI SVET MESTO V DRŽAVI SINGAPUR PREDSTAVNICA KLASICIZMA ANTON JANŠA KAR KOGA ŽALI NAPRAVA ZA DVIGANJE VINORODNA RASTLINA AM.IGRALKA BLYFH NAROD V JUŽNI GRUZIJI LEONHARD EULER RIM.PRIST. OB TIBERI AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA FILIPINSKI VULKAN SL.ELEKTR. (MARIO) STROKOV- NJAK ZA NAREČJA SRB.IGRALKA (EVA) OKRASNA RASTLINA ŽENSKA, KI ARANŽIRA NEM.AVTOM. ZDRUŽENJE VESTNIK SNOV BREZ OBLIKE POTRDILO, SPRIČEVALO (ZASTAR.) POLETNO OBUVALO AMERICIJ PTICA PEVKA NEKD.SPIKER (JERNEJ) CELJE MAJHNA SLIKA VOLTAMPER DUNAJSKI NOGOMETNI KLUB UKRAJINSKA LUKA REZ.IGRALEC, KI ODLOČI TEKMO AM.NOBELO- VEC(ELIHU) ČETRTLETJE RADIJSKI UREDNIK (ANDREJ) PREB.CELJA • REKA SKOZI MUNCHEN IZRAELSKA TISKOVNA AGENCIJA T MALAJSKO PLEME NA SUMATRI MESTO V NIGERIJI KARTING ENOCEl IČNA ŽIVAL, MENJAČICA MESTO V ANGLIJI AVGUST (ZASTAR.) MESTO V FRANCIJI (KONJAK) ZDRAVILO, KI VSEBUJE OPIJ NEM.POLITIK (FRIEDRICH) OSVEŽILNA PIJAČA HRV.NOGOM. (STIPE) E SLOVENSKI SLIKAR (ANTON) KRAJ PRI LJUBLJANI ENAKI ČRKI BRAZ.MESTO PRIPRAVA ZA SEJANJE MOKE JAPONSKA NABIRALKA BISEROV IGRALKA NIELSEN OLIVER CR0MWELL ANG.OPERIST (RICHARD) REALNA ŽENSKA SAMOSTOJNI PODJETNIK ZMRZNJENA VODA RIBJA KOŠČICA STAR SLOVAN OKRASEK PROČELJA, STENSKI SLOP MED GERENČER IVAN GRADITELJI GODAL IZ CREMONE PRITR-DILNICA KONEC POLOTOKA IVAN SIVEC IZMETAČ TULCEV PRI PUŠKI VIKINŠKA LADJA OKRUTNA VLADARKA ENOTA ZA MERJENJE KOTOV, RADIAN MOŠKA FIGURA KOT PODPORNI STEBER | KONICA ZMIKAVT REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 25. 5. 2000: KRAMBERGER, REPORTERKA, ABEL, ANALI, MARIJA, AMOS, ŠOLAR, LET, GAG, KVEKER, ČOKOLADA, OSEBEK, LOPUD, MANITOBA, PREMENA, ELEGIJA, ARIA, KANDIDAT, Pl, AVANTI, OSKAR, JA, RIM, TLA, YOUNG, PE-ARS, ALTONA, ONEK, ATARI, NITEROI, Dl, Ml-RAKEL, ROJ, FLOTA, NAV, AZORIN, AKVARIJ, ZDRAHAR, NABIRALKA, ACE, EGO, AJA, I KING, VU, BEVK, SLOKA, SM, JOK, IZOTROP-NOST, NAKLEP, ANA, ZEV, ALPE, IA, AVESTA Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke: Med reševalce bomo razdelili 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Marjeta Grabar, Vanča vas 1, 9251 Tišina 2. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: Matej Rantaša, Lendavska 51, 9000 Murska Sobota 3. - 7. PRAKTIČNE NAGRADE: Janez Gazdag, Kranjčeva 10, 9220 Lendava Simona Hozjan, Bodonci 109, 9265 Bodonci Cecilija Klobasa, Ormoška c. 49, 9240 Ljutomer Dušan Erjavec, Lipovci 249, 9231 Beltinci Valentina Maučec, Bogojina 129, 9222 Bogojina E ra ® >o E ® o ® ■o ra o -j ra - c ra >w Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika. Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 16. junija 2000. ®ra S o> ra o ® '® Ime in priimek: Naslov: 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti 5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. LJUTOMERČAN, Kmetijstvo in predelava, d. d., Ljutomer, Kidričeva ulica 2 objavlja PRODAJO rabljenih osnovnih sredstev, ki bo v petek, 23.06.2000, ob 8. uri v prostorih PC Primarna proizvodnja, Babinska cesta 1, Ljutomer Naprodaj so osnovna sredstva: Cena za kos 1. Kombajn Zmaj 161 in 162 2 kosa 600.000,00 SIT 2. Zetor Kristal 12045 1 kos 1.500.000,00 SIT 3. Traktor Steyr 8160 1 kos 2.500.000,00 SIT 4. Plug OLT, 4-brazdni 2 kos 200.000,00 SIT 5. Plug REGENT, 4-brazdni 1 kos 130.000,00 SIT 6. Brana, krožna - 32 diskov 1 kos 250.060,00 SIT 7. Brana RAU (predsetvenik) 4 m 1 kos 70.000,00 SIT 8. Freza za koruzinje - ZMAJ 1 kos 200.000,00 SIT - 9. Tovorni avto ZASTAVA 650 1 kos 250.000,00 SIT 10. Kosilnica BUSSATIS 2 kos 50.000,00 SIT 11. Brusilec za kosilnico 1 kos 50.000,00 SIT 12. Dvobrazdni plug, 10-colni 1 kos 15.000,00 SIT 13. Viličar INDOS 1 kos 200.000,00 SIT Davek na dodano vrednost plača kupec. Stroji se prodajajo po načelu VIDENO - KUPLJENO in kasnejše reklamacije niso mogoče Ogled je mogoč 1. uro pred prodajo * Interesenti morajo plačati varščino v višini 10 % od prodajne vrednosti 1 uro pred začetkom prodaje oz. dražbe. Kupljeno sredstvo mora biti plačano v petih dneh na žiroračun prodajalca, sicer se šteje, da prodaja ni opravljena in varščina zapade v korist prodajalca^ 28 OGLASI 15. junij 2000, VISTNIIC Stanovanjski sklad občin Lendava, Črenšovci, Turnišče, Odranci, Kobilje na podlagi 6. člena odloka o ustanovitvi stanovanjskega sklada občin Lendava, Črenšovci, Turnišče, Odranci in Kobilje (Ur. I. RS, št.39/96), pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj Stanovanjskega sklada občin Lendava, Črenšovci, Turnišče, Odranci, Kobilje v najem ter sklepa 8. seje UO Stanovanjskega sklada z dne 30. maja 2000 objavlja JAVNI RAZPIS za oddajo neprofitnih stanovanj v najem in zamenjavo neprofitnih stanovanj I. Predmet javnega razpisa je oddaja: - enega stanovanja v Gornji Bistrici 115, vseljivega predvidoma meseca avgusta 2000 - dveh stanovanj v Lendavi, Župančičeva ulica 6/3 - enega stanovanja v Turnišču, Štefana Kovača 97 - enega stanovanja v Petišovcih, Potočna ulica 48 - ter vsakega dodatno pridobljenega ali izpraznjenega neprofitnega stanovanja na območju občin Lendava, Črenšovci, Turnišče, Odranci, Kobilje, Dobrovnik in Velika Polana. II. Upravičenci do pridobitve neprofitnega stanovanja v najem so državljani RS, ki imajo stalno bivališče v eni od občin, navedenih v drugi alinei I. točke, in katerih neto mesečni dohodek na družinskega člana v letu 1999 presega višino, ki znaša - za otroka do dopolnjenega 6. leta starosti.29 % vsakokratne povprečne plače v državi ali 31.691 SIT, - za otroke od 7. leta starosti do dopolnjenega 14. leta starosti 34 % vsakokratne povprečne plače v državi ali 37.155 SIT, - za otroke od 15. leta starosti do konca rednega šolanja 42 % vsakokratne povprečne plače v državi ali 45.897-SIT, - za odrasle 52 % vsakokratne povprečne plače v državi ali 56.825 SIT, in ne presega višine, ki znaša: - za posameznika 196.702 SIT, - za dva člana gospodinjstva 163.918 SIT, - za tri člane gospodinjstva 131.135 SIT, - za štiri člane gospodinjstva 114.743 SIT, - za pet in več članov gospodinjstva 109.279 SIT. Prednost pri dodelitvi stanovanja imajo prosilci s stalnim bivališčem v občini, kjer je prosto stanovanje. III. Na razpisu ne morejo sodelovati lastniki stanovanj, ki so stanovanje odkupili skladno z določbami stanovanjskega zakona o privatizaciji stanovanj, in državljani, ki so lastniki stanovanja ali stanovanjske hiše. Na razpisu ne morejo sodelovati tudi tisti, ki jim je bilo v času do uveljavitve stanovanjskega zakona že dodeljeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili. IV. Kriteriji za sestavo prednostnega reda: Prednostni red bo sestavljen na podlagi kriterijev, ki jih določa pravilnik o oddajanju neprofitnih stanovanj Stanovanjskega sklada občin Lendava, .Črenšovci, Turnišče, Odranci, Kobilje v najem. V. Vloge in dokazila: Vloge za najem neprofitnega stanovanja je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki ga udeleženci dobijo na sedežu Stanovanjskega sklada občin Lendava, Črenšovci, Turnišče, Odranci, Kobilje, Trg Ljudske pravice 5, 9220 Lendava in na sedežu občin iz druge alinee I. točke. Na vlogi je potrebno potrditi naslednje podatke: - podatke o denarnih prejemkih in skupni delovni dobi vseh članov gospodinjstva potrdi izplačevalec prejemkov, - podatke o stalnem prebivališču in številu družinskih članov ter njihove rojstne podatke potrdi Upravna enota Lendava, Trg Ljudske pravice 5, Lendava (tudi pristojni krajevni uradi), - podatke o premoženjskem stanju potrdi Davčna uprava RS, izpostava Lendava. Vlogi je treba priložiti naslednje listine: - potrdilo o državljanstvu vlagatelja, - pri ustreznem upravnem organu registrirano najemno pogodbo, veljavno podnajemno pogodbo, kupoprodajno ali darilno pogodbo oz. sklep o dedovanju za stanovanje, v katerem biva vlagatelj, - originalno ali overjeno kopijo spričevala, diplome ali drugi dokument, s katerim vlagatelj dokazuje najvišjo stopnjo dosežene šolske izobrazbe vlagatelja in njegovega zakonca, - potrdilo ZZZS, OE Murska Sobota, o morebitni trajni vezanosti vlagatelja ali njegovega družinskega člana na invalidski voziček, - izvid ali mnenje pristojne komisije Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije oz. komisije za razvrščanje, če gre za: - invalidnost, zaradi katere je udeleženec razpisa ali odrasli družinski član nesposoben za samostojno življenje in delo ali - družino z mladoletnim otrokom, ki ima zmerno, težjo ali duševno ali telesno motnjo, - v primeru nosečnosti v družini se ta upošteva pri številu družinskih članov le ob predložitvi zdravniškega potrdila, - v primeru, da udeleženec razpisa navaja, da je podnajemnik ali najemnik profitnega stanovanja, mora vlogi priložiti dokazila o plačevanju podnajemnice ali profitne najemnine, - v primeru, da udeleženec razpisa navaja, da stanuje pri starših ali sorodnikih, mora vlogi priložiti potrdilo o stalnem prebivališču in gospodinjski skupnosti, - v primeru, da udeleženec razpisa navaja, da biva v neprimernem stanovanju, mora vlogi priložiti točkovalni zapisnik, iz katerega je razvidno, daje stanovanje točkovano z največ 110 točkami. Če udeleženec razpisa prebiva sam ali z družino v stanovanju, ki ni točkovano, opravi točkovanje ustrezna strokovna služba sklada, - v primeru, da udeleženec razpisa nima sklenjene najemne ali podnajemne pogodbe, mora vlogi priložiti izjavo o velikosti bivalnih prostorov in lastništvu le-teh. V I. Višina najemnine: Najemnina za stanovanja, oddana v najem, bo obračunana v skladu z določili odloka o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Ur. I. RS, št 23/2000). V II. Rok za vložitev vlog: Vlogo s prilogami je treba vložiti do 30. junija 2000 - po pošti na naslov Stanovanjski sklad občin Lendava, Črenšovci, Turnišče, Odranci, Kobilje, Trg Ljudske pravice 5, 9220 Lendava ali - jo oddati osebno na sedežu sklada na zgoraj navedenem naslovu. - Izid razpisa bo objavljen v 60 dneh od roka za dopolnitev morebitnih nepopolnih vlog na oglasnih deskah občin iz druge alinee I. točke tega razpisa. Vsi udeleženci razpisa bodo obveščeni o uvrstitvi na prednostni vrstni red. Na kratko... Radenci V Radencih so se srečali krvo-dajci iz krajevnih odborov RK Radenci, Kapela, Murščak in Janžev Vrh. Prišlo jih je skoraj 300 od 560, kolikor je sicer krvodajalcev na območju radenske občine. Po krajšem kulturnem programu in nagovorih je župan Herbert Šefer podelil odličja. Prejeli so jih tudi Anton Mišja, ki je dal kri 54-krat, in Edvin Koser ter Alojz Vrzel, ki sta darovala kri 56-krat. (O. B.) Gornja Radgona Ob 50-letnici Društva upokojencev Gornja Radgona, ki ima kar skem kulturnem domu razstavo ročnih del. Razstavo, na kateri se predstavlja 28 upokojencev, je domiselno oblikovala grafična oblikovalka Anica Žula. Sveta Trojica v Slovenskih goricah V okviru prireditev ob prazniku KS Sveta Trojica je bila tudi druga revija upokojenskih pevskih zborov Slovenskih goric. Sodelovali so pevski zbori DU Benedikt, Cerkvenjak, Sv. Jurij, Sv. Ana, Sv. Trojica, družina Erman z Zavrha pa pevci iz Rogoznice, pevca Edi in Marija iz Hoč, mladi pevci od Sv. Troji- Totiono Parlnvnik dp- dek Ciril in vnukinja Anika Kralj... Domači pesnik Ivan Črnčec pa je recitiral svoje pesmi. (O. B.) SKUPAJ PROTI | KRI f Ml |NALU| ©080-1200 | Na osnovi določil Odloka o proračunu občine Rogašovci za leto 2000 (Ur. I. RS št. 18/2000) ter Pravilnika o dodeljevanju posojil za pospeševanje razvoja podjetništva in obrti v Občini Rogašovci objavlja OBČINA ROGAŠOVCI SKLEP O RAZPISU POSOJIL ZA LETO 2000 - iz sredstev Pomurske banke, d. d., Bančna skupina Nove Ljubljanske banke, M. Sobota r iz sredstev proračuna občine (regres za obresti) 1. VIŠINA SREDSTEV: Pomurska banka, d. d., Murska Sobota 7.500.000,00 SIT (glavnica) Proračun občine Rogašovci - do 1.000.000,00 SIT (subvencija.obresti - pribl.) 2. KREDITNI POGOJI: A. KRITERIJI OBČINE '1. Najnižji znesek posojil 1.000.000,00 SIT 2. Najvišji znesek posojil 5.000.000,00 SIT 3. Subvencija obrestne mere: 5-odstotnih točk 4. Lastna udeležba glede na predračunsko vrednost investicije: najmanj 20 % B. BANČNI KRITERIJI 1. Obrestna mera TOM + 5 % 2. Doba vračanja: do 4 let 3. Moratorij: 6 mesecev na vračanje glavnice od podpisa pogodbe z banko oz. porabe kredita 4. Komitentstvo banke kreditodajalke 3. MOŽNOST ZAVAROVANJA KREDITA V razpis in skupno kreditiranje je vključen tudi garancijski sklad RRA Mura, ki lahko zagotavlja poroštva v višini 50-70 % za odobrene kredite. Preostanek oz. celoten kredit v primeru, da se ne zaprosi za poroštvo RRA Mura, se zavaruje po pogojih banke. 4. DRUGI POGOJI Kreditni upravičenci: - podjetja v zasebni in mešani lasti, -samostojni podjetniki in obrtniki, - občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oz. pri pristojnem sodišču vložili priglasitev za vpis v sodni register in predložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oz. podjetja. Sedež obratovalnice oz. podjetja mora biti na območju občine Rogašovci. 5. NAMEN KREDITIRANJA Posojila so predvsem namenjena za dejavnosti, ki: - imajo večji vpliv na razvoj občine kot demografsko ogroženega območja, - uvajajo ekološko čiste tehnologije, - poudarjajo gospodarske značilnosti posameznega kraja in občine kot celote, - razširjajo obseg poslovanja in odpirajo nova delovna mesta v proizvodnji in storitvenih dejavnostih, - bodo izboljšale oskrbo občanov, - pomenijo realizacijo novih investicijskih programov, - pomenijo nakup, graditev, širitev oz. adaptacijo obstoječe proizvodnje - tehnične opreme. 6. PRILOGE K VLOGI NA RAZPIS Prijava na razpis mora vsebovati: - splošne podatke o prosilcu (ime in priimek oz. ime firme, obratovalnice, podjetja in točen naslov), - predstavitev in utemeljitev programa ter predračunsko vrednost investicije (po navodilih bank), - višino zaprošenega posojila, način zavarovanja oz. poroštvo RRA Mura, - dokazilo o vpisu obratovalnice v register obratovalnice oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register ali dokazila o začetem postopku pridobivanja dovoljenja za opravljanje dejavnosti, - gradbeno dovoljenje ali priglasitev del, če gre za gradnjo ali adaptacijo poslovnih prostorov, - zemljiškoknjižni izpisek o lastništvu premoženja za potrebe zavarovanja posojila, - potrdilo o plačanih davčnih obveznostih, - samostojni podjetniki in obrtniki priložijo davčno napoved z vsemi prilogami za leto 1999, podjetja pa zaključni račun in bilanco stanja za leto 1999, - druga dokazila in podatke, ki jih zahteva banka, - podrobnejša navodila za pripravo vloge in glede potrebne dodatne dokumentacije dobijo interesenti pri (kreditni službi banke (informacije po telefonu: Pomurska banka M. Sobota, 154 312, 154 200). 7. ODDAJA PRIJAV Vlogo za dodelitev posojila z vsemi zahtevanimi prilogami oddajo prosilci na občinski upravi ali neposredno v banki oz. do 30. julija 2000 pošljejo priporočeno na naslov: - Pomurska banka, d. d., Bančna skupina Nove Ljubljanske banke, sektor za drobno gospodarstvo, 9000 Murska Sobota, Štefana Kovača 12, s pripisom: »Natečaj - Občina Rogašovci« - Občina Rogašovci - Občinska uprava, Sv. Jurij 15a, 9262 Rogašovci Na osnovi odločitve kreditnega odbora banke kreditodajalke (in kreditnega odbora RRA Mura) bo pripravil Odbor občinskega sveta za gospodarstvo predlog sklepa za odobritev vlog občinskemu svetu. Prosilce kreditov bo občina obvestila v 15 dneh po sprejemu sklepa občinskega sveta. Po odobritvi kredita sklene vsak posamezni upravičenec z banko kreditodajalke kreditno pogodbo. MALE OGLASE ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 531 19 98 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE. y motorna vozila JUGO 55, letnik 1988, vozen, in traktor Steyr 28 po delih prodam. Viljem Kerčmar, Vaneča 66. m4051 MERCEDES 200 D, vozen, ugodno prodam ali zamenjam za JUGO. Tel.: 554 11 64, zvečer. m4059 ZASTAVO SKALA 55, letnik 1989, ugodno prodam. Tel.: 549 13 96. m4088 TERENSKO VOZILO ARO, 4-kolesni pogon, letnik 1988, prodam. Tel.: 70 753, 041 522 846. m4091 NAJ... POSOJILA ZA NAKUP VOZILA - 1.000.000 SIT, obrok samo 20.514 SIT. Prodaja, odkupi, menjave, prepisi vozil. AVTOCENTER POLJANE, Šarhova 19, Maribor, tel.: 062 106 801. m4096 TOVORNO VOZILO ZASTAVA 835, z dvojno kabino, lepo ohranjeno, prodam. Tel.: 46 035. m4098 LADO 1200, letnik 1987, reg. do novembra, prodam za 65.000 SIT. Tel.: 83 770, zvečer. m4101 HYUNDAI ACCENT 1,5, letnik 1996, registriran do marca 2001, prodam. GSM: 041 890 378. m4115 JUGO 45, letnik 1989, registriran do februarja 2001, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 546 20 13, 031 876 427. m4116 živali NESNICE, mlade jarčice, hisex, rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. o. o. Naročila sprejemajo: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 069 28 190, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 069 439 170, Franc Movrin, Petanjci 98c, tel: 069 46 505, gostilna Šarike Železen, Bezno-vci, tel.: 069 49 025, gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 069 72 146, gostilna Rajser, Grad, tel.: 069 55 31 148.m4070 NEMŠKE OVČARJE z dokumenti prodam. GSM: 041 593 362. m4069 30 AŽ PANJEV, 20 petsatarjev in drugo čebelarsko opremo prodam. Tel.: 31 736, zvečer. m3999 MLADO KRAVO, brejo 8 mesecev, zaradi bolezni lastnika prodam. Tel.: 411 339. m4080 KRAVO, staro 4 leta, brejo v 9. mesecu, kontrola A, prodam. Moščanci 53, tel.: 551 15 26. m4084 PSIČKO, mladiča, pasme bernski planšar, prodamo. TeL: 76 481. m4089 NESNICE PRED NESNOSTJO, 850 SIT/kos, z dostavo na dom, prodamo. GSM: 031 303 644. m4092 NESNICE DOBITE V BABINCIH 49. Zagotavljamo vam takojšnjo ne-snost. Tel.: 582 14 01. m4093 DVE TELICI,' breji 9 in 6 mesecev, kontrole A, prodam. GSM: 031 518 194. m4095 DVE KRAVI IN TELIČKO zaradi bolezni lastnika prodam. Tel.: 551 60 45, zvečer. m4114 posesti DVOSOBNO STANOVANJE OD DAM ŠTUDENTOM V MARIBORU. Zasebna hiša, mirni predel, bližina visokih šol. Tel.: 062 219 009, od 16. do 20. ure. m3979 GOSTINSKI LOKAL v Murski Sobot prodam. Tel.: 031 537 518. m404e ENONADSTROPNO HIŠO v Lackov 3 v Gornji Radgoni prodam. Tel.: 61 013. m4066 STANOVANJSKO HIŠO kupim. Pia čilo v gotovini do 7.000.000 SIT GSM: 031 826 005. m4072 GOSTINSKI LOKAL oddamo v na jem. Tel.: 421 170. m4075 MORAVSKE TOPLICE - gostilno kompletno opremljeno, možnost pri zidka poslovnih prostorov, prodamo Tel.: 548 15 33. m4081 ENOSOBNO STANOVANJE v M Soboti prodamo. Tel.: 27 571 m4085 GARSONJERO v M. Soboti vzamen v najem. Tel.: 32 857, 551 14 43 m4108 DVOINPOLSOBNO STANOVANJI v M. Soboti prodam. Tel.: 031 50! 242. m4111. • WSMK,15. junij 2000 29 ‘Nepremičnine ‘Nikolaj ‘Kuhar, s. p. nakup, prodaja, najem, oddaja stanovanj, hiš in drugih nepremičnin. Trg zmage 8,9000 SW. Sobota (hotel ^vezda), tel.: 141255 §StM: 041 77 32 90,041 773 290 POSREDUJEMO POD NAJUGODNEJŠIMI P06DJI. Slranki obiščimo m domu po celolnem Pomurju < najkrajšem možnem času. m4109 PRIKOLICO BRAKO z dodatno opremo prodam. Tel.: 49 323. m4061 VIOLINO CELINKO, rabljeno eno leto, zelo ugodno prodam. Tel.: 31 891.m4077 STAREJŠO HIŠO, parcela 33 arov, v Murskih Petrovcih, ob asfaltni cesti Radenci-Gederovci, prodam. Tel.: 28 567. m4054 22 AROV ZAZIDLJIVE PARCELE s starejšo hišo prodam. GSM: 041 821 125. m4112 kmetijska mehanizacija 6000-LITRSK0 CISTERNO CREI-NA in plemenskega merjasca pasme veliki jorkšir, uvoženi starši, prodam. Tel.: 543 90 90 m4004 DVOOSNO TRAKTORSKO PRIKOLICO, 5 ton, s poviški, prodam za 699.900 SIT in dvoosno traktorsko prikolico, 5 ton, za 499.900 SIT. Tel.: 062 776 515. m4047 KOMBANJ KLASS COLUMBOS prodam. Tel.: 558 80 85. m4058 ROTACIJSKO KOSO SIP 165, PAJEK SIP 230, trosilnik umetnega gnojila in plug IMT, 10-colni, prodam. GSM: 041 904 767. m4065 TRAKTORSKO KOSO Gaspardo 175, dvojni rez, prodam. Tel.: 84 9780. m4067 ENOOSNO PRIKOLICO, novo, 2-tonsko, spodnji priklop, prodam za 100.000 SIT. Tel.: 40 423. m4078 PLUG IMT, tribrazdni, 14-colni, prodam ali menjam za drug stroj. Tel.: 062 783 763, zvečer. m4113 TERMOPAN STEKLA, 380 x 967, 858 x 967, 788 x 967, prodam. Tel.: 421 373. m4079 ŠTEDILNIK (2 plin in 2 elektrika), vgradni, s plinsko jeklenko, prodam. Tel.: 23 455. m4082 VISOKOBREJO TELICO, visokotlačno balirko in molzni stroj Virovitica, nov, prodam. Andrejci 3a. m4086 Preklicujem veljavnost HK št. 9-3474 od HKS na ime Mirko Žibrek, Krapje 1. m4100 VALILNICO ali kokljo za izvalitev račjih jajc vzamem v najem. Pokličite po tel.: 552 1031. m4104 Preklicujem veljavnost HK št. 51910-625-20007 4 -1744, izdane pri HKS G. Radgona na ime Milan Rojs, Kraljeve! 14a. m4105 POHIŠTVO ZA SPALNICO IN KUHINJO Gorenje, dobro ohranjeno, prodamo. Tel.: 526 11 42. m4110 delo NATAKARICO v gostilni Lipot v Dobrovniku zaposlimo. Tel.: 7'9 147. m4050 KUHARJA ali KUHARICO v gostišču Kuzmič, Sveti Jurij 10, zaposlimo. Tel.: 557 10 87. m4052 LAŽJE DELO v vinogradu iščejo. Tel.: 60 011. m4055 KV-MEHANIKA za vzdrževanje tovornih vozil in VOZNIKA C, E kategorije s 5-letnimi izkušnjami v mednarodni špediciji za menjavo med dopusti redno zaposlimo. GSM: 041 646 535. m4106 srečanja kmetijski pridelki LUŠČENO KORUZO prodam. Gradišče 62, tel.: 46 962. m4056 VINO, BELO MEŠANO (laški rizling, šipon), večje količine, iz Lendavskih goric, z analizo, prodam. Tel.: 76 909. m4071 GOBE IN GOZDNE SADEŽE kupim GSM: 041 854 339. m4090 43 letni preskrbljen moški iz okolice M. Sobote želi spoznati prijateljico. Tel.: 02 229 75 79. m4094 32 letni fant iz 069 želi spoznati resno dekle iz 069 ali 062. Pokličite na GSM 041 277 274, po 20. uri. m4103 storitve GRETJE IN VODOMONTAŽA. Ogled in predračun brezplačna. Ivan Šarkezi, s. p., tel.: 02 576 13 76, 031 582 865. m4073 KORUZO prodam. Nemčavci 1a, tel.: 531 10 49. m4099 MED, cvetlični in akacijev, prodam. Alojz Cigan, Ribiška 8, Odranci, tel.: 70 173. m4117 NEMŠČINO USPEŠNO INŠTRUIRAM ZA SREDNJE IN OSNOVNE ŠOLE, pripravljam na popravni izpit, maturo in zaključni izpit ter prevajam. Tel.: 27 183, 28 577 ali 411 456, Tanja Huber s. p., Kardoševa 4, 9000 M. Sobota. m4107 razno PRODAJAMO ŽIČNE KLETKE za nesnice in domače zajce, prodajamo tudi plastične rešetke za svinjske bokse. Anton Rajgelj, s. p., Kropa 2a. Informacije tudi v Bratoncih 10, tel.: 421 096. m3881 GLOBINSKI filipsov sesalnik s priključkom za šamponiranje naprodaj. Tel.: 83 207. m4062 ODKUP IN PRODAJA DELNIC UGODNA PROVIZIJA? Razlagova 24. Mb ČUDEČIMA M. SOBOTA, Slovenil, 02/5304046 KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ M- IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, y ■ BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. A r PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI VEŠČICA 17, \ II I(Ul,,,) 141101,0, I AX: JOUl) 2 r> I 170,'IIHH1 MUKSKA SOBOTA Ob tvojem grobu nemo zdaj stojimo, s teboj v mislih govorimo, solzne naše so oči, saj tebe, Olga, več med nami ni. ZAHVALA V 60. letu nas je nepričakovano, prezgodaj in brez slovesa za vedno zapustila naša draga žena, hčerka, mama, sestra, babica, tašča in botra Olga Bukvič iz Križevec v Prekmurju 161 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, z nami delili žalost in bolečino, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in prispevke v dobrodelne namene. Posebej hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in dr. Kiršnerju za dolgoletno zdravljenje. Hvala godbeniku za odigrano Tišino, pogrebništvu Banfi in društvu invalidov. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Kako boli in duša trpi, ko od bolezni usihajo ’ življenjske moči, veš ti in vemo mi, ki smo bili ob tebi zadnje trpeče dni. ZNMNNLK 5. junija je na svoj 75. rojstni dan sklenil svojo življenjsko pot naš dragi mož, oče, tast, dedi in brat Ladislav Pok upokojeni mlinarski mojster iz Talanjijeve ulice 5 v Murski Soboti Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala za darovane vence, cvetje, sveče, za svete maše in dobrodelne namene ter izrečena pisna in ustna sožalja. Iskrena hvala g. župniku, g. kaplanu in g. maestru za opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem za odpete pesmi, govornici Andreji Ošlaj za izrečene besede in podjetju Komunala. Hvala tudi A-servisu, Mlinopeku in 218. brigadi tovarne Mura. Posebna zahvala pa gre celotnemu zdravstvenemu osebju 2. nadstropja kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota, da so mu med njegovo boleznijo s humanim in prijaznim odnosom stali ob strani in mu lajšali bolečine. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Helena, hčerka Helena z možem Edijem, sin Vlado z ženo Angelo, brata in sestre z družinami ter drugo sorodstvo DRAGI DEDI! Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu lepih dni spomine! Ostal boš vedno v naših srcih! Tvoji vnuki: Edi, Dalja, Davorin in Melita z možem Robijem Na tvojem grobu ti lučka že dvajset let gori in cvetje cveti, nas pa v srcu preveč boli. V SPOMIN 18. junija mineva dvajset let od takrat, ko nas je zapustil dragi sin in brat Feri Komaricki iz Murske Sobote Hvala vsem, ki se ga še spominjate. Tvoji: mama, brat in sestre Šopek rožic smo nabrali, na gomilo tvojo dali, zraven svečko smo prižgali, in v tišini s tabo pokramljali. Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce,-ki neskončno nas ljubilo do poslednjega dne. Danes, 15. junija 2000, mineva leto dni od takrat, ko nas je zapustila naša najdražja Breda Temlin iz Moravskih Toplic Vsem, ki ohranjate spomin nanjo, ji prižigate svečke, poklanjate cvetje in postojite ob njenem preranem grobu, iskrena hvala. Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh še v srcih nam živi in nihče ne ve, kako zelo boli, ko zavemo se, da več te ni. 12. junija 2000 minevajo štiri leta, odkar te ni več med nami, dragi Ludvik Temlin iz Moravskih Toplic V srcih vseh, ki smo te imeli radi, boš živel večno. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Žalujoči vsi, ki smo vaju imeli radi Ni te več na pragu, ni te v hiši več, nihče tvojega glasu ne sliši. S skrito bolečino v sebi in z delom si razdajal se zemlji svoji, na kateri si omahnil. Zdaj odpočij si žuljave dlani, za vse še enkrat - hvala ti. ZAHVALA Z žalostnim srcem smo se v 75. letu' v ožjem družinskem krogu poslovili od dragega Jožefa Trplana iz Markovec 89 Prav prisrčna hvala Jožefu in Mariji Ungrošni, ki sta mu v najtežjem trenutku prva ponudila pomoč, ter hvala za vsa dobra dela. Iskrena hvala sorodnikom za darovane vence, sveče, za izraženo sožalje in za svete maše, g. župniku za pogrebni obred in vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: hčerka Dragica z družino Tvoj večni dom rožice krasijo in sveče ti v spomin gorijo. V SPOMIN 15. junija minevata dve leti, odkar nas je zapustil Jože Kojek iz Tešanovec Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Tvoji naj dražji Dedi, neizmerno te pogrešava Miha in Sara Negotovo, krhko in minljivo je vse.... razen tistega, kar zanesljivo in na varnem počiva v preteklosti. ZAHVALA 2. 6. 2000 je sklenila svoj življenjski krog Angela Rappl Hvala vsem, ki ste se priklonili njenemu spominu na pogrebni slovesnosti ali v mislih kje drugje, skozi njeno najlepše in najtežje poslanstvo, ki ga je opravljala, kajti bila nam je Mama. Razlila je toliko ljubezni, da le-ta nikoli ne more presahniti. V odnosu med nebom in zemljo je stala pokončno in trdno na zemlji, njeno čelo pa se je venomer ponosno dvigalo navzgor. Takšne seje bomo vedno spominjali. Vsi njeni Ostala je velika praznina, hiša sedaj je tiha in mila. Nihče kot ti ljubil nas ni, in vedi, da ljubili iz srca smo te vsi. ZKHVKLA Nepričakovano nas je v 70. letu zapustila draga mama, babica in sestra Kristina Kaučič roj. Malačič iz Bakovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam izrekli pisno in ustno sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše. Hvala sodelavcem TMO 2 in sodelavcem likalnice TMO. Hvala tudi gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gospodični Vanji za ganljive besede pri odprtem grobu in pogrebništvu Banfi. Še enkrat vsem - iskrena hvala! Tvoji najdražji 30 OGLASI 15. junij 2000, WSTIK ekološko kurilno olje premog Horizont vedno dovolj toplo www.horizontsi TUROPOLJE d.o.o. CTIUI ® ul. Zorana Velnarja 13, 9000 M. Sobota, tel.: 36 580 H H H t Li VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE TRGOVINA DOM-OBRT OPREMA ZA STROJNE OMETE 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 IN GRADBENIKE GSM.-M15M 99944 OPEKA POROTHERM E-mail: rhdoo@siol.net VSE ZA STREHO ^Tpohištvozavas X\trium Ljutomer, tel.: (069) 84 90 90, od 8.00 do 18.00 Krog, tel.: (069) 35 460, od 9.00 do 17.00 Gradbene izolacije HACK Dobrovnik 244, tel.: 57 99 166, GSM: 041 636 489 HITRO IN KAKOVOSTNO NAREDIMO HIDROIZOLACIJE OPEČNIH, KAMNITIH IN ZIDOV, RAVNIH STREH, TERAS, KLETI, KI JIH ZALIVA VODA REZANJE IN VRTANJE BETONA! vse za konjerejo, ovčerejo, prašičerejo, govedorejo Pokličite nas vsak dan razen nedelje od 6.30 do 14.30, tel.: (061) 152 38 OO, ali se oglasite v Tacenski 90 v Ljubljani Šentvid. ZA VSA DELA DAJEMO 1O-LETNO GARANCIJO! tel.: 069 35 130 gsm: 041 699 499 www.vratko.com POGLED V PRIHODNOST NASVETI IN POGOVORI 090 46 92 090 46 93 Oti d. n. o. Cena minute pogovora 156 sit Zidarstvo-Fasaderstvo in izolacije zidov Strojni ometi JOŽE HORVAT s. p. Filovci 110, 9222 Bogojina, tel. & faks: (069) 47 014 GSM: 041 631 193, stanovanje: (069) 47 300 ZAUPNO VAM SVETUJE IN POMAGA VEDEŽEVALKA META 090 46 49 Raval s.p., cena: 156 SIT/min. HOVI d.o.o. ŽAGANJE. REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJA ZIDOV. Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. 8 faks: ID69) 48 426, GSM: 041 m 426, 041 733 948 ALUEOmTTd " 'PROIZVODNJA ALUMINIJASTIH BOLH * IZOLACIJA ’ PROTIHRUPNOST * VARNOST SaedM let: 1062) 703 60 43. laks.:|062l 703 60 44 DO RAZPRODAJE ZALOG I NAJCENEJE TA HIP I! KLIMA NAPRAVE za poslovne prostore, stanovanja, ______hlajenje kleti in vina,..._ tel.:02/584 80 50’GSM:041/623-728 www.pegas.si, e-mail: pegas.ljutomer@siol.net Slovenska 43, Murska Sobota ________069/304-123________ -Prodaja, nakup, oddaja, najem -NAJŠIRŠI IZBOR NEPREMIČNIN V POMURJU -Urejamo vso dokumentacijo ob najnižjih stroških EA ALI ŽELITE PRODATI ■ KUPITI DELNICE? MURSKA SOBOTA, Slovenska 42 069/ 32 - 945 NAJNIŽJA PROVIZIJA V SLOVENIJI 0,7% ? BOGATIN ZA ZDRAVE IN NARAVNE PRIDELKE Kompostiran kokošji gnoj BOGATIN je naravno organsko gnojilo narejeno iz gnoja kokoši nesnic brez vsakršnih dodatkov. Gnojilo BOGATIN nastaja v procesu bakteriološke razgradnje kokošjega gnoja, je avtopasteriziran in ne vsebuje bolezenskih klic ali semen plevelov ter nima neprijetnega vonja. BOGATIN je z rastlinskimi hranili zelo bogato gnojilo. Zelo pomembna je njegova visoka vsebnost kakovostne organske mase, iz katere se s pomočjo mikrobiološke razgradnje v tleh tvori humus, ki je eden Najpomembnejših nosilcev rastlinskih hranil in regulatoijev vodno zračnega režima v tleh. BOGATIN vsebuje: Suha snov: 75 - 85% Organska snov: 45 - 55% Dušik skupni: 5 - 6% PO : 4-5% KO: 2-3% MgO: 1,5-2,5% CaO: 7 - 12% Mikroelemente: Fe, Cu, Mn, Na, B,.:. PH 6,6 - 7 utfflN mu u vh nm uitun Poleg naštetega vsebuje gnojilo BOGATIN še ogromno število koristnih mikroorganizmov, ki v tleh skrbijo za nadaljnjo razgradnjo organske mase v obstojni humus in mineralizacijo rastlinskih hranil v rastlinam dostopno obliko. BOGATIN je gnojilo z vsemi rastlinskimi hranili, ki se vezana z organskega kompleksa, počasi sproščajo, kar omogoča oskrbo rastlin s hranili za daljše obdobje. UPORABA BOGATINA Bogatin je široko uporabno organsko gnojilo in ga lahko uporabljamo za osnovno gnojenje pred setvijo ali sajenjem, tako da ga spomladi zalopatamo v vrhnjo plast tal. Primeren je tudi za gnojenje okrasnih rastlin. Lahko ga uporabljamo kot sipko gnojilo, kot tekoče gnojilo za zalivanje, ali pa ga enostavno zamešamo v substrat že ob samem sajenju. Zaradi visoke vsebnosti hranil je zelo uporaben za dognojevanje. V času rasti ga potrosimo med vrstami ali okoli rastlin. Za gnojenje s hitrim učinkom ga zmešamo v vodo in potem zalivamo s tekočim gnojilom.Z njim lahko gnojimo tudi zelenice tako, da ga potresemo po zelenici, ki jo nato izdatno zalijemo. Bogatin odlikuje enostavna uporaba, konstantna kakovost in bogata hranilna vrednost. Gnojilo Bogatin lahko dobite v vrtnarskih trgovinah pakiranega v vrečah po 5, 20 in 50 1. Prodajamo ga tudi v razsutem stanju. Za dodatne informacije pokličite 01/5281-115 v dopoldanskih urah, kjer vam bomo radi svetovali. Prodajamo ga tudi v razsutem stanju. Za dodatne informacije pokličite 01/5281-115 v dopoldanskih urah, kjer vam bomo radi svetovali. JATA REJA d.d. L O. O. tel.: 528 14 83 GSM: 041 402 880 KI ULKANIZERSTVOW Marjan Martinec, s. p. Rakičan, Zvezna ul. 23 DA MRZLO Ni za VAS POSKRBI Murska Sobota: (02) 54 59 280 KURILNO OLJE najugodneje, najhitreje najkvalitetneje, najprijaznejše BLISK MONTAŽA, D. D. Plese 9, 9000 MURSKA SOBOTA Na podlagi 28. člena statuta delniške družbe Blisk Montaža inštalacije, krovsko-kleparska dela in zaključna dela v gradbeništvu, d. d., Murska Sobota, Plese 9, vabi uprava družbe Blisk Montaža, d. d., delničarje na 2. sejo skupščine družbe BLISK MONTAŽA, d. d., ki bo v ponedeljek, 17. 7., ob 16.00 v veliki dvorani CPŠ v Murski Soboti. Predlog dnevnega reda: 1. Otvoritev skupščine, ugotovitev sklepčnosti in izvolitev delovnih teles. Predlog sklepa: ugotovi se sklepčnost skupščine. Skupščina izvoli na predlog uprave predsednika skupščine in tri preštevalce glasov. Seje se udeleži povabljeni notar. 2. Sprejem letnega poročila o poslovanju družbe za leto 1999 Predlog sklepa: Na predlog uprave in ob pozitivnem mnenju nadzornega sveta ter mnenja revizorja se sprejme predlagano letno poročilo o poslovanju družbe BLISK MONTAŽA, d. d., za leto 1999. 3. Sprejem sklepa o delitvi dobička za leto 1999. Predlog sklepa: Čisti dobiček poslovnega leta 1999 v višini 10,229.798,07 SIT se razporedi za: - dividende 4,012.000,00 SIT, bruto dividenda na delnico znaša 590,00 SIT; - preostanek v višini 6,217.798,07 SIT ostane nerazporejen Dividende bodo izplačane najkasneje do 31.08. 2000. Način izplačila devidend določi uprava družbe. 4. Imenovanje revizijske družbe za leto 2000 Predlog sklepa: Za revizorja za poslovno leto 2000 se na predlog nadzornega sveta imenuje AUDIT, družba za revizijo in svetovanje, d. o. o., M. Sobota. 5. Določitev višine sejnin članom nadzornega sveta. Predlog: Sprejme se predlagana višina sejnin v skladu s 26. členom statuta delniške družbe. 6. Pobude in vprašanja delničarjev. Gradivo za skupščino je delničarjem na vpogled na sedežu družbe (tajništvo) BLISK MONTAŽA, d. d., Plese 9, 9000 M. SOBOTA, od 12.00 do 14.00. Skupščine se lahko udeležijo in uresničujejo glasovalne pravice poleg delničarjev tudi njihovi pooblaščenci in zastopniki, ki se pisno prijavijo. Prijave morajo prispeti s priporočeno pošto na sedež družbe oziroma morajo biti osebno oddane najkasneje tri dni pred skupščino. Delničarje naprošamo, da svoje morebitne nasprotne ali nove predloge k posameznim točkam dnevnega reda v pisni obliki z utemeljitvijo vložijo v 7 dneh od objave tega sklica. Dvorana bo odprta 30 minut pred začetkom zasedanja. Udeleženci se pred prihodom na skupščino identificirajo z osebnim dokumentom. Če skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, nastopi polurni odmor, po katerem se skupščina zopet sestane. V tem primeru je skupščina sklepčna ne glede na višino zastopanega kapitala. BLISK MONTAŽA d.d. uprava, GOLDINSKIJ BORIS Videorekorder PHILIPS VR 400 I- 4 glave, show vlew, turbo drive |- digitalna studijska kontrola slike TV MARINER 55 TTX -diagonala ekrana 55 cm -90 programskih mest -mono -sleep timer - hyperband kanalnik ‘_________________________________________ do 22. junija 2000 'Gil 00 S Kartico Kovinotehna za gotovino 35.990,?! S Kartico Kovinotehna za gotovino 39.988,9? KG CGfl 00 I OtLggUaStr Š kartico Kovinotehna za gotovino 66.490,9! Hladilnik ELECTROLUX ER 7522 B -1701 - mere: (š/v/g) 54,5/150/60 cm - avtomatsko odtaljevanje - energijski razred B - zaobljena oblika TV EVELUX 63 P2 -diagonala ekrana 63 cm -99 programskih mest -avtomatsko iskanje -visoki S kanalnik ■slika v sliki z dvojnim kanalnikom (PIP 2) I 86.990.9! S kartico Kovinotehna za gotovino 82.640,9? | 00 >, sir S Kartico Kovinotehna ta gotovino 13.910,9? BOSCH 1235 400 W količina 1,5 kg testa - dvostopenjska nastavitev - za miksanje, gnetenje, drobljenje, sekljanje Prodajni center v Murski Soboti W, 15. junij 2000 NAPOVEDNIK kulturni koledar Delimo vstopnice za kino OTVORITEV - V četrtek, 15. junija, ob 20. uri bo v Novi galeriji Zavarovalnice Triglav otvoritev razstave del akademskega slikarja Jožeta Šubica iz Maribora. Prireja klub PAC! GLEDALIŠČE HANNOVER - V soboto, 18. junija, bo na svetovni razstavi EXPO 2000 nastopilo Gledališko društvo Torpedo iz Murske Sobote s predstavama Morska republika in Kapetane moj. KONCERT GORNJA RADGONA - V četrtek, 15. junija, ob 19.30 bo v dvorani Glasbene šole koncertni večer s kitaro, kjer bosta nastopila Sanja Plohl in Sašo Lamut. MALA NEDELJA - V soboto, 17. junija, ob 19.30 bo v telovadnici OŠ koncert ob 10. obletnici ljudskih pevcev Fantje od Male Nedelje. BELTINCI - V sredo, 21. junija, ob 20. uri bo v cerkvi koncert pevke in kitaristke Shirlie Roden ter flavtistke Alenke Zupan. PLES MURSKA SOBOTA - V soboto, 17. junija, ob 16. uri bo v telovadnici OŠ III produkcija celoletnega plesnega izobraževanja avtorice Nine Fras in plesalcev iz OŠ: Bakovci, Beltinci, Bistrica, Grad, Ljutomer, Križevci pri Ljutomeru, Stročja vas, Sveti Jurij ob Ščavnici, Veržej ter plesnih šol Devžej in Fitko iz Murske Sobote. PREDAVANJE MURSKA SOBOTA - V četrtek, 15. junija, ob 17. uri bo v galeriji vodstvo po razstavi Pavola Binderja iz Slovaške z naslovom Objekti iz žice. - V soboto, 17. junija, ob 19.30 bo v MIKK-u potopisno predavanje Kostarika in Panama avtorja dr. med. Mateja Drobniča. DOGODEK MURSKA SOBOTA - V petek, 16. junija, ob 19. uri bo v Klubu upokojencev (dnevni bar Denko) literarno-glasbeni večer - predstavitev knjige Sezonci avtorja Janka Kleibencetla, nastopil pa bo Moški vokalni kvartet DU M. Sobota. DOBROVNIK - V soboto, 17. junija, bo pri Bukovniškem jezeru organiziranih več prireditev: ribiški turnir, Veter v laseh - s športom proti drogi, II. igre na vodi, mednarodni rolarski maraton, kros in zabavni večer. V nedeljo, 18. junija, bo potekalo Vidovo proščenje. GRAD - V soboto, 17. junija, ob 10. uri se bo pri gradu začela zadnja etapa vseslovenskega pohoda Od Dragonje do Tromejnika, ki se bo končala v Trdko-vi. Dolžina pohoda je 15 kilometrov, izveden pa bo ob vsakem vremenu. Prireja TD Tromejnik Kuzma! MOTA - V nedeljo, 18. junija, bo pri gostišču Trnek potekalo tekmovanje v pripravi ribjih jedi. RADENCI - V soboto, 17. junija, bo pri lovskem domu potekalo tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. LJUTOMER - V soboto, 17. junija, ob 10. uri bo na trgu Frana Miklošiča zbirališče udeležencev 13. pohoda Po poteh kulturne dediščine, ki se bo končal v Rado-merju. Dolžina poti je 14 kilometrov. Prireja TD Železne dveri - Radomerje! MORAVSKE TOPLICE - V nedeljo, 18. junija, bo potekal rekreativni kolesarski maraton Ajda v režiji KK Tropovci. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V soboškem gradu si lahko ogledate Stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Poleg stalne postavitve je na ogled tudi stalna likovna razstava Od poznega srednjega veka do modernizma. - V galeriji je do 30. junija na ogled razstava slovaškega umetnika Pavola Binderja iz Bratislave z naslovom Objekti iz žice. - V kavarni Jelša je na ogled razstava fotografij Jožeta Denka - V MIKK-u je na ogled razstava Plastika - Pop - Art študenta Matjaža Pavlinjeka iz Murske Sobote. - V preddverju grajske dvorane je na ogled razstava del študentk 3. letnika Oblikovanja tekstilij in oblačil Manice Stvarnik in Sonje Toplak. - V prostorih stanovanjske hiše avtorja Ernesta Bransbergerja je na ogled likovna zbirka Lepote stare Sobote. Za obisk se najavite na tel.: 21 433. LJUTOMER - V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko. V muzeju se lahko naročite tudi za ogled mesta. - V knjižničnem oddelku za otroke in mladino je na ogled razstava Človek in okolje, v malem razstavnem prostoru pa je razstava slik in skulptur Marjete Zajnkovič. - V galeriji Anteja Trstenjaka je do 20. junija na ogled razstava Objekti in odtisi akademskega kiparja Mitje Staneka. MORAVSKE TOPLICE - V zdravilišču do 23. junija razstavlja slikarka Ida Šprah. BELTINCI - V prostorih zdravstvenega doma so razstavljena dela Izidorja Horvata - Izaka. PUCONCI - V prostorih občine je razstava osnovnošolskih učencev z naslovom Cvetje, simbol miru in sožitja med mladimi v združeni Evropi. MALA NEDELJA - V soboto, 17. junija, bo na ogled razstava Mala Nedelja v sliki in besedi do leta 2000 ter razstava del otrok iz vrtca in OŠ. Murska Sobota Četrtek, 15. junija: ob 18.00 ameriška grozljivka Brezglavi jezdec, ob 20.00 ameriška vojna komedija Trije kralji Petek, 16. junija: ob 18.00 Trije kralji, ob 20.00 Brezglavi jezdec Sobota, 17. junija: ob 18.00 Brezglavi jezdec, ob 20.00 Trije kralji Nedelja, 18. junija: ob 18.00 Brezglavi jezdec, ob 20.00 Vojni kralji Sreda, 21. junija: ob 20.00 ameriški zgodovinski spektakel Gladiator Ljutomer Sobota, 17. junija: ob 20.00 ameriška drama Prebujena vest Nedelja, 18. junija: ob 20.00 Prebujena vest B O R Z ZNAN Jj je informa- cijsko središče, v katerem brez- plačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim! In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo? • Ponuja se znanje angleščine in nemščine, tudi kot priprava na izpite za SŠ in fakultete. • Išče se recept za varjenje domačega piva. Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 36 566, vsak delavnik od 10.00 do 18.00. Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo NATAKARSKI POMOČNIK DEKLE ZA STREŽBO (NATAKARICA-ŽENSKI SPOL): nedoločen čas; Samsko stanovanje; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 2 MESECA; do 21. 06.00; MACUN SLAVKO, S. P BAR MACUN, STROČJA VAS 20 LJUTOMER STROJNI MEHANIK KLJUČAVNIČAR; določen čas 24 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI PRIUČENI KLJUČAVNI ČAS S PRAKSO, PRIČETEK DELA TAKOJ, SPREJEMAJO PISNE VLOGE Z DOKAZILI O IZOBRAZBI; do 12. 07. 00; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA ŠIVILJA ŠIVANJE AVTOPREVLEK; določen čas 6 mes.; ostali pogoji; POSKUSNO DELO 1 MESEC; do 15. 06. 00; KONSI, PROIZVODNJA IN TRGOVINA D. O. O. , KOBILJE 36, DOBROVNIK - DOBRONAK; št. del. mest: 10 FRIZER FRIZERKA; določen čas 9 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; do 16. 06. 00; POTRČ LEOPOLDINA S. P. FRIZERSTVO, LACKOVA 8A, GORNJA RADGONA ŽELEZOKRIVEC ŽELEZOKRIVEC; določen čas 24 mes.; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI GRADBENI DELAVEC S PRAKSO, PRIČETEK DELA TAKOJ, SPREJEMAJO'PISNE VLOGE Z DOKAZILI IZOBRAZBE; do 27. 06. 00; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje Izobrazba ____________________l-ll HI-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 1___________21______3_____0________4________29 TESAR TESAR-POMOŽNI GRADBENI DELAVEC; določen čas 24 mes.; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI GRADBENI DELAVEC S PRAKSO, PRIČETEK DELA TAKOJ, SPREJEMAJO PISNE VLOGE Z DOKAZIL1*O IZOBRAZBI; do 27. 06. 00; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA ZIDAR ZIDAR; določen čas 12 mes.; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI POM. GRADB. DELAVEC S PRAKSO, PRIČETEK DELA TAKOJ, SPREJEMAJO PISNE VLOGE Z DOKAZILI O IZOBR. IN PRAKSI; do 12. 07. 00' PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE; čas zaposlitve : ni podatka; 1 L delovnih izkušenj; do 22. 06. 00; GRADNJA RAKIČAN D. O. O. , RAKIČAN, TOMŠIČEVA 19, MURSKA SOBOTA VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM CESTNEM PROMETU; nedoločen čas; jeziki: nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: C, E; ostali pogoji: VOZNIŠKI IZPIT KATEGORIJE C IN E, VESELJ E DO VOŽNJE; do 21.06. 00; RENTTOUR D. O. O. , LUKAVCI 69A, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU VOZNIK TOVORNEGA AVTOMOBILA (C, D KATEGORIJA); nedoločen čas; jeziki: nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: C, D; do 16. 06. 00; TRSTENJAK FRANC-AVTOPREVOZNIK, JAMNA 11A, VIDEM OB ŠČAVNICI VOZNIK AVTOMEHANIK; nedoločen čas; 5 L delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: C, E; do 22. 06. 00; T. L P. TRANSPORT, INŽENIRING IN PROIZVODNJA D. O. O. , LENDAVSKE GORICE 18A, LENDAVA-LENDVA NATAKAR NATAKARICA; določen čas 24 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 2 MESECA; do 24. 06. 00; BRUNEC HELENA S. P. , OKREPČEVALNICA BREZA, BREZOVICA 43, VELIKA POLANA NATAKAR-ICA; določen čas 4 mes.; jeziki: nemški jezik - govorno; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 1 MESEC, KANDIDATI SE NAJ P O TELEFONU DOGOVORIJO ZA RAZGOVOR; do 16. 06. 00; KRIZMANIČ SLAVKO S. P. PREDELAVA PLASTIČNIH MAS, LEDAVSKO NASELJE 22, MURSKA SOBOTA NATAKAR-ICA; določen čas 7 mes.; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI PRIPRAVNIK, SPOLVS EENO, ODDALJENOST DO 15 KM; do 20. 06. 00; MARIČ MARJAN S. P. OKREPČEVALNICA - BISTRO M, SE-BEBORCI 46A, MARTJANCI LESARSKI TEHNIK TEHNOLOG-VODJA PROIZVODNJE; nedoločen čas; 5 I. delovnih izkušenj; Ridley in Tony Scott sta brata, kar je tokrat med redkimi pravilnimi odgovori vedel tudi naš nagrajenec Gregor Sukič, Topolovci 4, 9261 Cankova. Čestitamo! Naše naslednje vprašanje pa se glasi: Napišite originalni naslov filma Prebujena vest! Odgovor: Kupon Št. 24 Odgovore pošljite do 20. jinija na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV 1. CORAZON ESPINADO - Santana & Mana 2. GLORIOUS - Andreas Johnson 3. OOPS! I DID IT AGAIN - Britney Spears 4. FLY ON THE WINGS OF LOVE - Olsen Brothers 5. MY STAR - Brainstorm 6. SHE'S GOTALLTHE FRIENDS - Chumbawamba 7. AFTER THE RAIN HAS FALLEN - Sting PREDLOGI: WADDE HADDE DUDDE DA - Stefan Raab THE TIME IS N0W - Moloko THIS FRIENDLY W0RLD - R.E.M./Jim Carrey LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. NEKOGA MORAŠ IMETI RAD - Babilon 2. NOCOJ JOČE NEKO SRCE - Tulio Furlanič 3. MOJE SRCE - Natalija Verboten 4. LUNANANI - Siddharta in Vlado Kreslin 5. POŠLJI MU VETER POZDRAV - Majda Arh 6. MINI BIKINI - Kingston 7. MOJA SIMPATIJA - Foxy Teens PREDLOGI: MALI SVET - Kondohs Band NE USTAVI ME NIHČE - Anja Rupel POSKUSI POZABITI - Miran Rudan LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. KOVAŠKI ŠPRICER - Štirje kovači 2. KRALJESTVO NAŠE SREČE - Čuki 3. AVTO MOJ NE VE - Kvintet Dori 4. ZALJUBLJENO DEKLE - Jože Bohorč s prijatelji 5. ŠUMIJO GOZDOVI DOMAČI - Vesel? Štajerke 6. NASMEH NI GREH - Nasmeh 7. ZAVRISKAJ NA VES GLAS - Mitreji PREDLOGI: MINULA LJUBEZEN - Jodler Lojz in njegov trio SEZIMO Sl V ROKE - Nagelj VRAČAM SE DOMOV - Ptujskih 5 Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 22. junija 2000, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene.lestvice. Kupon Št. 24 - GLASUJEM ZA SKLADBO TO« pri ZPMS •SSSSBS. jeziki: nemški jezik - govorno; do 20. 06. 00; ŠEBJANIČ MARJAN S. P. POHIŠTVO, APAČE 94, APAČE EKONOMSKI TEHNIK PRIPRAVNIK-ARHIVAR; določen čas 6 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: ; ostali pogoji: UPORABA PC, ZAHTEVA SE SREDNJA SPLOŠNA AL I SREDNJA STROKOVNA ŠOLA EKONOMSKE ALI ADMINISTRATIVNE SMERI; do 16. 06. 00; UPRAVNA ENOTA GORNJA RADGONA, PARTIZANSKA CESTA 13, GORNJA RADGONA KNJIŽNIČAR KNJIŽNIČAR Z DOPOLNJEVANJEM POUČEVANJA NE IN LV; določen čas 12 mes.; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: ; do 16. 06. 00; OSNOVNA ŠOLA GORNJI PETROVCI, GORNJI PETROVCI 2, PETROVCI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS) INŽENIR STROJNIŠTVA-PROJEKTI-RANJE STROJEV IN CELOTNIH LINIJ; nedoločen čas; 3 L delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno, angleški jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: ZAHTEVNO ZNANJE AVTOCAD; do 20. 06. 00; ROBOTIKA KOGLER D. O. O. , PAKIR-NO PALETIRNI SISTEMI, ŠRATOVCI 58, RADENCI PROFESOR RAZREDNEGA POUKA UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; nedoločen čas; do 16. 06. 00; OSNOVNA ŠOLA GORNJI PETROVCI, GORNJI PETROVCI 2, PETROVCI; št. del. mest: 2 RAZREDNI POUK; določen čas 12 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; do 16. 06. 00; OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA LJUTOMER, CANKARJEVA CESTA 10, LJUTOMER; Na kratko Beltinci, Turnišče V cerkvi sv. Ladislava je bila sklepna slovesnost, na kateri so zaznamovali 240. obletnico ustanovitve župnije, ki je nastala iz pra-župnije Turnišče. Na slovesnosti je sodeloval tudi mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej. Že prej pa so imeli misijon, ki je sicer praviloma vsakih deset let. Beltinska župnija je nastala iz pražupnije Turnišče. V Turnišču je bilo srečanje mladih iz Lendavske dekanije. Nanj so se pripeljali s kolesi, si ogledali turniško cerkev, nato so se zapeljali k Bukovniškemu jezeru, druženje pa so sklenili pri izviru vode ob cerkvici sv. Vida. (J. Ž.) Na kratko Gornja Radgona V Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo za območje občin Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici je vključenih 217 ljudi. Sodijo pa, da je še najmanj 200 ljudi, ki bi si lahko pridobili formalni status veterana. Na to jih je pisno opozoril predsednik Združenja Franc Zemljič. Na svoje pravice bodo opozorili državo na srečanju veteranov z območja vzhodne Štajerske in Prekmurja. (F. KI.) Sveti Jurij ob Ščavnici Cestno podjetje Murska Sobota modernizira lokalno cesto Grabo-noški Vrh-Grabonoš, dolgo 2.200 metrov. Vrednost del je 40.000.000 tolarjev, račun pa bo plačala občina Sveti Jurij. Na sejmišču pri soboškem Agroservisu so v ne-prodajali 19 rabljenih avtomobilov, prodali pa so le dva, in sicer Opel Kadett, letnik 1987, pre- voženih 193.000 kilometrov, za 250.000 SIT, in VW Golf 1,6 diesel, letnik 1983, prevoženih 181.000 kilometrov, za 100.000 SIT. Znamka Letnik Prev, km Cena Mercedes 190 D 1986 196.000 650.000 SIT yw Golf 1,3 1987 194.000 280.000 SIT BMW316 1988 164.000 440.000 SIT Renaulti 9 GTS 1992 153.000 650.000 SIT Nissan Suny 1,4 Lx 1992 117.000 700.000 SIT Audi 80 1,6 1988 151.000 650.000 SIT Fiat Uno 45 1992 41.000 350.000 SIT ZADNJA STRAN Menjalniški tečaj Pomurske banke 13. 6. 2000 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 13. 6. 2000 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1 14,8702 14,8532 14,9953 Francija 1 31,1938 31,1581 31,4563 Nemčija 1 104,6195 104,5000 105,5000 Italija 100 10,5676 10,5555 10,6566 Švica 1 130,9868 129,1506 131,7036 ZDA 1 214,7543 214,2842 216,3347 Vaše želje so uresničljive! Velika ponudba kratkoročnih namenskih, kratkoročnih gotovinskih ali dolgoročnih gotovinskih posojil z odplačilno dobo tudi do 60 mesecev vam bo omogočila, da uresničite želje, ki so povezane z denarjem. Primeri gotovinskih posojil: ■Znesek v SIT Odpl. doba Obrestna mera Obrok v SIT 100.000 do 6 mes. TOM + 3% 17.225 100.000 do 12 mes. TOM + 4,5% 8.925 250.000 do 12 mes. TOM + 4,5% 22.311 360.000 do 24 mes. TOM + 6% 17.333 500.000 do 24 mes. TOM + 6% 24.074 500.000 do 36 mes. TOM + 6,95 17.379 500.000 do 48 mes. TOM + 6,95% 13.963 1.000.000 do 60 mes. TOM + 7% 23.913 V dvoje je lepše V naši rubriki smo že večkrat Kredite odobravamo brez depozita, ne glede na namen in dobo odplačevanja. Posojila za avtomobile (za komitente Pomurske banke) po obrestni meri že od TOM + 3 %. Povprašajte v svoji enoti Pomurske banke. zapisali, da sta se mladoporočenca spoznala v disku v Vitomarcih. Tam sta se po naključju srečala pred petimi leti tudi Marija Tišler iz Kraljevec pri Svetem Juriju ob Ščavnici in Mirko Kukovec iz Bratislavec pri Polenšaku. Marija je bila zaposlena osem let v gornjeradgonskem Elradu, po njegovem stečaju pa je prijavljena na zavodu za zaposlovanje kot iskalka dela. Mirko pa je polno zaposlen kot bagerist pri nekem zasebniku iz Kranja. Dnevno dela tudi do 12 ur. Če je delovišče bliže doma, se vozi na delo z doma, če pa je oddaljeno (na drugem koncu Slovenije), potem prenoči kartam. Z mislimi je seveda »doma« pri svoji Mariji, ki jo nekateri kličejo Marica, in pri 18-mesečnem sinčku Mihaelu. 27-letni Mirko in 31-letna Marija živita v novi hiši, ki sta si jo zgradila na Kukovčevi domačiji v Kraljevcih. Ta še ni povsem urejena, saj bo treba narediti še pročelje in podstreho, toda glavno je, da sta s sinkom na svojem. S poroko nista odlašala v nedogled, ampak sta pred kratkim stopila pri Svetem Juriju ob Ščavnici pred matičarja, pozneje pa še v cerkvi pred duhovnika, in sklenila zakonsko zvezo Da bo ta trajala do konca življenja, sta potrdila priči. Na gostiji v gostišču v Spodnjih Ivanjcih je bilo 90 svatov, igral je ansambel Prijatelji, katerega člana sta tudi Mirkova bratranca Sandi in Vinci. Mladoporočenca iz Kraljevec ne bosta šla na poročno potovanje, saj vse prihranke vlagata v urejanje hiše. To pa ne pomeni, da sta le doma, kar sicer godi zgaranemu Mirku, ki si ob koncu tedna rad odpočije doma, ampak bosta - kot v prejšnjih poletnih obdobjih - šla večkrat v bližnje toplice. - Š. S. ZO ) pomurska banka x Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Na kratko 16. junij, petek, BENO 17. junij, sobota, GREGOR 18. junij, nedelja, Sv. trojica 19. junij, ponedeljek, ROMUALD 20. junij, torek, SILVERIJ 21. junij, sreda. telovo Lunine mene: 16. junija bo sonce vzšlo ob 5. uri in 10 minut, zašlo pa ob 20. uri in 55 minut. Dan bo tako dolg 15 ur in 45 minut, kar je le za tri minute dlje kot pred petimi dnevi. 17. junija ob 0.28 bo na nebu nastopil ščip. 21. junija ob 3. uri in 46 minut se začenja poletje! Hrastje ■ Mota Iz neznanega vzroka je 11. junija zagorelo na odlagališču komunalnih odpadkov. Požar so pogasili domači gasilci. Sotina Na smetišču, velikem 10 krat 5 metrov, med Sotino in Serdico je 10. junija zagorelo. Ugotovili so, daje prišlo do samovžiga dveh odrvženih žimnic. Ogenj so že na samem začetku pogasili domačini in gasilci Serdice, Svetega Jurija in Sotine, zato se ni razširil. Pomurje llegaci pa še kar naprej prihajajo v naše kraje prek madžarsko-slovenske in hrvaško-slovenske meje. Večino jih policisti odkrijejo, nekaj pa se jih uspe prebiti naprej. 6. junija so prijeli 39 tujcev, 7. junija 36, 8. junija 12,9. junija 31 (v Boračevi v vozilu, ki gaje vozil slovenski državljan), 10. junija 3,11. junija 6,12. junija 27 tujcev, ki so skrivaj prečkali mejo na pomurskem območju. Grabe Nekdo, ki je vlomil v klet nenaseljene stanovanjske hiše v Grabah pri Ljutomeru, je odnesel različno električno orodje, nekaj žganja in konzerv, tako da je škode za 100.000 tolarjev. Š. S. ■ Športna napoved Pomerili so se častniki in policisti ....j bmočno združenje slo-] venskih častnikov Gornja I Radgona je organiziralo odbojkarski turnir, na katerega so povabili tudi ekipo Policijske postaje Gornja Radgona in ekipo Slovenske vojske iz Murske Sobote, ki pa se tekmovanja ni udeležila. Tako so se pomerili le domači častniki in policisti. Zmagali so častniki in prehodni pokal osvojili v trajno last. Pozneje je bilo družabno srečanjem ob kozarčku dobre kapljice in dobrotah z žara. - Foto: B. Ma. Tekmovanja na evropskem nogometnem prvenstvu v Belgiji in na Nizozemskem so na vrhuncu. Dosedanje tekme so že pokazale vrednost posameznih moštev, zato bo nekoliko lažje napovedati, katere reprezentance imajo največ možnosti za naslov evropskega prvaka. V športni napovedi vas sprašujemo za vrstni red prvih tre-h reprezentanc. Glasovalni listek pošljite na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, najpozneje do petka, 23. junija 2000. Pravilne napovedi bomo izžrebali in nagradili. ed EURO št. 2 Vrstni red reprezentanc: 1. VESTNIK znova preseneča in nagrajuje Ime in priimek: NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto) Ime in priimek:______________________________ Ulica:________________________;______________ Kraj: _ Pošta: Podpis:_________ Datum naročila: & 5 a >