raziskave in razvoj
UDK: 694
pregledni znanstveni ~lanek (A Review)
Bambus - nov izziv v arhitekturi?
Bamboo - a new challenge in architecture?
avtorici:  Ljudmila KOPRIVEC, Martina ZBASNIK-SENEGAČNIK
Fakulteta za arhitekturo, Zoisova 12, 1000 Ljubljana
izvleček/Abstract
V de`elah, kjer bambus najbolje uspeva, so ga skozi stoletja {irokopotezno uporabljali za gradnjo. Odlikujejo ga lastnosti, kot so lahkotnost, elasti~nost, trdnost in naravni videz. Danes se »material revnih« v arhitekturi uporablja v obliki ravnih in upognjenih palic ter kot kompozitno gradivo, in sicer za pohi{tvo, talne in fasadne obloge in kot konstrukcijsko gradivo. Bambus je kot organsko gradivo biolo{ko hitro razgradljiv, ima nizko naravno odpornost in je zato dovzeten za razne {kodljive organizme. Za za{~ito pred {kodljivci in pove~anje njegove vzdr`ljivosti se uporabljajo naravne, tradicionalne in kemi~ne metode. V ~lanku so predstavljene mo`nosti uporabe bambusa v arhitekturi.
For centuries utilization of bamboo for building purposes was largely spread in the areas where it thrives. Characteristics such as lightness, elasticity, strength and natural appearance of material are its preferences. In architecture today the »material of the poor« can be used in straight and in bend forms or as a composite material. Bamboo is used for furniture, floors and façades or as a construction material. Bamboo is an organic material. It has low natural resistance and low durability due to biological degradation. Therefore it is a ready food source for a variety of degrading organisms. For its protection and increased
durability there are natural, traditional and chemical methods in use. In this paper the possible applications of bamboo in architecture are represented.
Klju~ne besede: bambus, bambus v arhitekturi, ekolo{ko gradivo, za{~ita bambusa
Key words: bamboo, bamboo in architecture, ecological material, protection of bamboo
1. UVOD
Bambusovke so zelo raz{irjene zimzelene rastline z olesenelimi bilmi iz dru`ine trav (Gramineae) (Coe, 1995). Bambus ima longitudinalno rast (v primerjavi z drevesi, ki imajo radialno ali lateralno rast) in sestoji iz petih glavnih delov: korenike, korenine, olesenele travne bilke, vej in listov. Njegova posebnost je votlo, olesenelo steblo, ki je `ilavo in vlaknato. Okrepljeno je z mo~nimi pre~nimi kolenci1, ki steblo zapirajo po gostih intervalih (Kumar et al., 2005). V kolencu je notranji septum2, ki povezuje zunanje stene, krepi steblo in ga lo~uje v »oddelke«. Glavne snovi stebla so celuloza (55 %), pentosan (20 %), lignin (25 %), v manj{ih koli~inah pa smole, tanin, voski in anorganske soli. Dele` teh snovi je odvisen od vrste, pogojev rasti, starosti bambusa in predela stebla (Liese, 1986). Bambus je sicer naj{ir{i pri tleh, nato pa je premer ~ez celotno dol`ino pribli`no enak. Oskrbuje se izklju~no preko korenike in raste izjemno hitro (v idealnih pogojih lahko dolo~ena vrsta zraste v {tiriindvajsetih urah tudi do 1,2 m (Dunkelberg, 1985). Svojo maksimalno vi{ino dose`e v pri-bli`no enem letu, naslednji 2 leti do 3 let pa pridobiva jakost (ESRC, 2005). Pod idealnimi pogoji lahko na primer
1 bot.: kolence = odebeljeni del votlega stebla, iz katerega poganjajo listi
2 bot.: septum = prekat, ki lo~i dve votlini
ijaLeS 58(2006) 1-2
raziskave in razvoj
vrsta bambusa Guadua Angustifolia z obsegom stebla od 22 do 24 cm v treh do {tirih mesecih dose`e vi{ino do 30 m (Dunkelberg, 1985).
V Evropi se je pojem bambusa prvi~ pojavil leta 552 n. {. V bambusovih palicah so menihi po svileni cesti takrat prvi~ pretihotapili iz Kitajske v Carigrad jaj~eca sviloprejke. Leta 1626 je nem{ki botanik G. E. Rumpf objavil sedem zvezkov z naslovom »Hebrarium Am-boinense«, kjer je opisal 24 vrst »cevastih dreves« in njihovo uporabo. Leta 1778 je {vedski naravoslovec C. Linné v znanost vpeljal opis bambusa, ki je temeljil na indijski besedi »mambu« ali »bam-bu«. Thomas A. Edison je leta 1880 pospe{il razvoj elektri~ne `arnice z ogle-no nitko, narejeno iz bambusovega vlakna (Dunkelberg, 1985).
1.1. Geografska opredelitev, pogoji za rast
Bambus uspeva od 51° severne do 47 ° ju`ne zemljepisne {irine (Villegas, 2003). Kot avtohtona rastlina uspeva na vseh kontinentih, razen v Evropi. (Mos-taedi, 2002). Idealna nadmorska vi{ina je med 0 in 100 m, vendar nekatere vrste kot npr. Guadua Angustifolia (avtohtona vrsta Latinske Amerike) rastejo tudi od 0 do 1800 m (Project Corpei, 2005). Najvi{ja zabele`ena nadmorska vi{ina rasti so visoke pampe v ekvatorskih Andih, kjer raste tudi do 4300 m. Ve~ina najbolje uspeva v vla`nem naravnem okolju meglenih gozdov ali ni`inskih tropskih d`ungel, ~eprav nekatere vrste rastejo tudi v suhem naravnem okolju, vendar nikoli v pu{~avah (Villegas, 2003). Raste sicer v predelih, kjer nihajo padavine med 200 do 2500 mm na leto, vendar se pri zni`anju padavin pod 1000 mm na leto razvoj stebel zaustavlja. Najbolje uspeva v obmo~jih, kjer je relativna vla`nost med 75 % in 80 %. Poleg tega potrebuje bambus med 1800 do 2000 ur svetlobe na leto (od 5 do 6 ur svetlobe na dan) (Project Corpei, 2005).
ijaLeS 58(2006) 1-2
Večina vrst bambusa praviloma raste pri temperaturah med 8,8 °C do 36 °C, določene vrste rastejo tudi do -10 °C (Dunkelberg, 1985). Idealni pogoji za rast so pri temperaturi od 20 °C do 30 °C. Pri nižjih temperaturah se premer in višina stebla manjšata, predvsem če pade temperatura pod 18 °C (Project Corpei, 2005).
Bambus težko uspeva v Evropi, razen na redkih področjih z blago klimo (Italija, južna Francija ...) pa tudi tam je potrebno kultiviranje najbolj odporne vrste na mraz in sicer tropskega bambusa Bambus multiplex (Crouzet, 1998).
Bambus ne uspeva dobro v zemlji s preveč aH premalo vode. Le vrsti Arun-dinaria gigantea in Phyllostachys hete-roclada preživita v zemlji, ki je prepojena z vodo. Pri vseh drugih vrstah bambusov morajo korenike dihati. Idealna zemlja za vzgojo bambusa je lahka in krhka, ki zadržuje vodo, je dobro drenažirana ter bogata s hranljivimi in organskimi snovmi. Predvsem pa zemlja ne sme biti slana (Crouzet, 1998). Za kultiviranje bambusa so primerni naslednji tipi zemlje: peščeno - blatna zemlja, ilovnata zemlja, ilovnato - peščena zemlja in ilovnata -blatna zemlja. Glinene zemlje niso primerne (Project Corpei, 2005).
1.2. Vrste bambusa
Taksonomija uvršča bambus med vrsto Poaceae ali Gramineae (sem spadajo tudi oves, žita, trave in koruza) in podvrsto Bambusoideae. Ta se deli v dve večji skupini: travnati bambusi ali Oly-reae ter lesnati bambusi aH Bambuseae.
Poznamo približno 1600 razHčnih vrst bambusa z različnimi debelinami stebla (Villegas, 2003) (Slika 1).
2. LASTNOSTI BAMBUSA
Za širšo uporabo bambusa v arhitekturi so pomembne njegove lastnosti:
• Naravna odpornost je zelo nizka,
Slika 1. Sedem primerov izmed pribli`no 1600 vrst bambusa Vir: Marden, 1980.
nižja od naravne odpornosti stavbnega lesa. Odvisna je od vrste bambusa, časa sečnje in klimatskih razmer. Bambusi vsebujejo manjšo količino smol, voskov in tanina, vendar le-ti niso dovolj toksični, da bi pripomogli k naravni odpornosti. Zaradi pomanjkanja kakršnihkoli toksičnih sestavin in velike količine škroba v svežih ali suhih palicah so bambusi idealna prehrana za različne organizme. Poleg tega bambus vsebuje v celičnem tkivu higroskopične snovi, zato potrebuje več časa za sušenje kot nekateri lesovi s podobno specifično težo (Kumar et al. 2005).
•  Vsebnost vlage - fizikalne in mehansko-tehnične lastnosti so pogojene z vsebnostjo vlage. Na količino vlage vplivajo vrsta bambusa, starost (količina vlage z leti upada) in čas sečnje. Bambus lahko vsebuje do 25 % vlage, odvisno od posamezne vrste bambusa in sezonskega obdobja v času njegove rasti (Dunkelberg, 1985).
•  Gostota - bambus ima srednjo do visoko gostoto (500 - 800 kg/m3) ter zaradi večinoma vzdolžne orientacije vlaken slabo prečno permeabilnost. Značilna je tudi
EE
raziskave in razvoj
variabilnost gostote materiala v pre~ni smeri bambusovih palic, ki je najmanj{a v notranjosti ter nara{~a proti obodu (Stra`e, 2005).
Kr~enje in raztezanje je zaradi menjavanja vsebnosti vlage prav tako kot za lesene konstrukcije tipi~na lastnost bambusa (Dunkelberg, 1985). Skr~ke in raztezke je treba upo{tevati `e v fazi na~rto-vanja. Posebej je to pomembno pri stikih, kjer so uporabljeni elementi iz drugih gradiv, ki imajo druga~ne koeficiente raztezanja (npr. jeklo, les). Manj problema-ti~en je stik z vlakni ratana ali samega bambusa.
Natezna, tla~na in upogibna trdnost - vlakna bambusovih palic imajo visoko natezno in tudi tla~no trdnost. Bambusova natezna trdnost je pribli`no enaka natezni trdnosti jekla (ESRC, 2005), vi{ja od katerekoli vrste lesa in se lahko primerja z najnovej{imi high – tech vlakni (Villegas, 2003). V skrajni zunanji coni stebla potekajo paralelno z osjo stebla visoko elasti~na vlakna. Zgo{~ujejo se proti zgornjemu delu in zunanjemu robu stebla. Imajo natezno trdnost do 40 kN/cm2, v primerjavi z lesnimi vlakni, ki imajo natezno trdnost do 5 kN/cm2 ali jeklom (Je 37) 36 kN/cm2 (Villegas, 2003). Natezna trdnost se pove~u-je v starosti od 2,5 do 4 leta, optimalna pa je »zrela starost«, zato se za konstrukcijske namene uporabljajo zrele palice (ESRC, 2005). Trdnost se po vi{ini stebla spreminja. Tla~na trdnost se z vi{ino zvi{uje, medtem ko se upogibna zni`uje (Kumar et al., 2005). Tla~na trdnost nara{~a s starostjo bambusa. {estletna stebla imajo dva in pol-krat ve~jo tla~no
trdnost kot eno leto staro steblo. Na tlačno trdnost vpliva tudi nadmorska višina rastišča (Ville-gas, 2003).
•  Vnetljivost in gorenje - rizik gorenja bambusa je večji od rizika gorenja stavbnega lesa. Bambus ima v svojem ovoju visoko koncentracijo silicijeve kisline in visoko gostoto materiala. Po DIN 4102 je klasificiran kot gorljiv, vendar težje vnetljiv material (BI). Hitrost vžiga je odvisna tudi od načina pozicije elementov -horizontalno ležeči elementi se težje vnamejo kot diagonalno ali vertikalno ležeči. Na horizontalno ležeči bambusovi palici se ogenj krožno širi do naslednjega kolenca, kjer se zaustavi. če se vmesna kolenca vnamejo in kažejo vzdolžne in prečne razpoke, se gorenje pospeši. Prečne razpoke močno zmanjšajo zmožnost prenašanja obremenitve pri gorenju (Toenges, 2004).
3. ŠKODLJIVCI BAMBUSA
S povečanjem vlage v bambusovih palicah se poveča tudi nevarnost, da jih napadejo živalski ali rastlinski škodljivci. Pomemben je čas sečnje -najbolj ugoden je v hladnejših in suhih mesecih, ko so škodljivci manj aktivni. Škodljivci namreč lahko poškodujejo bambusove palice do take mere, da so popolnoma neuporabne.
Pogoji za začetek biološke degradacije bambusovi palic zaradi napada škodljivcev so:
•  vsebnost netoksičnih substanc: celuloza, hemiceluloza in lignin so dobri viri prehranjevanja škodljivcev;
•  vsebnost vlage: vsebnost vlage med 40 do 80 % je idealna za rast gob; suh bambus s količino vlage
približno 20 % ni primeren za rast gliv;
•  temperatura: za rast gliv so pogoji, kjer temperatura niha med 25 do 30 °C, idealni.
Najpomembnejši škodljivci bambusa so glive, plesen, insekti, hrošči in termiti (Kumar, 2004).
4. ZAŠČITA BAMBUSA
Za kvalitetno uporabo ima bambus kot gradivo organskega izvora nekaj resnih ovir - nizko odpornost proti biološki degradaciji, ni požarno varno gradivo, zaradi anatomske strukture pa ima nizko permeabilnost. Bambusove palice ne vsebujejo toksičnih substanc, kot je npr. jedrovina pri mnogih lesovih, kar izboljšuje njihovo naravno odpornost. V nasprotju z lesom bambusovo steblo sestoji iz 40 % celičnih tkiv, ki vsebujejo hranljiv škrob tudi v starejših steblih (Iiese, 2005). Za uporabo bambusa kot gradiva je potrebna ustrezna zaščita, sicer lahko bambusove palice preživijo največ dve leti (ESRC, 2005).
Za zaščito bambusa so v prvi vrsti pomembni naslednji preventivni postopki:
•  Čas sečnje - idealen čas sečnje je v suhih in hladnejših delih leta, saj so takrat zajedavci manj aktivni. Za uporabo bambusa v gradbeništvu je najbolje, če se poseka takoj, ko poženejo mladike, saj je takrat ves škrob v novemu steblu.
•  Izbor palic - pravilen izbor bambusovih stebel je za trajnost konstrukcije izrednega pomena. Eno leto star bambus je svetlo smaragdne barve z listi, ki so ravno začeli odpadati. Bambus, star 2-3 leta, ima na steblu bele madeže, indikator naselitve lišajev. V starosti 5-6 let se lišaji jasno vidijo (Adams, 2004). Bambus, star do 30 dni, je primeren za prehrano, od 6 do 9
ijaLeS 58(2006) 1-2
raziskave in razvoj
mesecev za izdelavo košar, od 2 do 3 let za izdelavo laminatov in plošč. Zrelost doseže med 3 in 6 leti, kar je tudi najprimernejša starost za uporabo v arhitekturi. Po 6 letih začne izgubljati čvrstost in odpornost (Dunkelberg, 1985).
•  Skladiščenje in sušenje - bambus ob sečnji vsebuje od 30 do 50 % vlage. S sušenjem v senci se relativna vlažnost stebla zniža za približno 15 %. Pri skladiščenju je treba zagotoviti zaščito pred soncem, dežjem in vlago, predvsem pa je potrebna dobra ventilacija med stebli (Toenges, 2004). Za vgradnjo je bambus primeren 2 - 3 mesece po sečnji.
Kljub preventivnim ukrepom je potrebno bambus dodatno zaščititi, za kar se uporabljajo različne metode.
4.1. Naravna zaščita
Skozi stoletja uporabe so se razvile različne tehnike in postopki, ki naj bi bambusu izboljšali sicer relativno slabo odpornost na staranje in škodljivce; to so:
•  Delno sušenje - posekane palice ležijo med rastočimi travnimi bilkami, dvignjene od tal približno mesec dni. Listov in vej ne odstranimo, saj nadaljujejo s svojo funkcijo in iz palic odstranjujejo škrob. Rezultat je večje zanimanje zajedavcev za liste in veje kot za steblo. Seveda pa taki ukrepi niso zadovoljivi za zaščito pred vsemi zajedavci in glivami.
•  Dimljenje -če se bambusove palice dalj časa dimijo, postanejo za insekte neprijetnega okusa in bambus zavračajo (Dunkelberg, 1985). Palice se dimijo pri temperaturi od 50 do 60 °C od 15 do 30 dni, dokler se vlaga v palicah ne zmanjša za približno 12 %. Z dimljenjem povečujemo
odpornost proti gobam in hroščem (Liese, 2005). Stebla morajo biti perforirana. Slaba stran te metode je, da imajo stebla po obdelavi zelo neprijeten vonj (Toenges, 2004). Metoda so izpopolnili na Japonskem.
•  Segrevanje - metoda, s katero palice segrevajo v sušilni peči pri 150 °C (ESRC, 2005). Med postopkom ne smejo popokati, ker bi bil material na teh točkah izjemno občutljiv (Dunkelberg, 1985). Segrevanje pri 200 °C bi sicer povečalo odpornost materiala proti napadom nekaterih vrst gob, vendar bi se mehanske lastnosti zelo poslabšale (Liese, 2005). Metoda se uporablja v Mjanmaru ( do leta 1989 Burmi) in na Tajskem (ESRC, 2005).
•  Potapljanje v vodi - sveže posekane bambusove palice potopijo v vodo za 4 - 12 mesecev, da se iz palic izločijo snovi, kot so škrob, sladkor in druge v vodi topne substance, s katerimi se prehranjujejo hrošči (ESRC, 2005). Slana voda ni primerna. Res je sicer, da bi bila boljša zaščita proti nekaterim vrstam insektov, ker jih kristali soli, ki po sušenju ostanejo v bambusovem tkivu, odbijajo, vendar bi postal bambus tudi bolj higroskopičen in tako bolj nagnjen h gnitju. Privabljal pa bi tudi druge nevarne organizme, ki se pogosto razvijajo v slani vodi (Dunkelberg, 1985).
•  Impregnacijski premazi -uporabljajo se redke apnene malte - kalcijev hidroksid Ca(OH)2 ter borax, kreozot ipd. (Dunkelberg, 1985).
4.2. Kemična zaščita
Bambus ima v nasprotju s stavbnim lesom nizko permeabilnost, saj nima
radialno usmerjenih cev~ic, zato lahko material absorbira teko~ino le preko aksialnih kapilar (lasnic) (Dunkelberg, 1985). Kemi~ni premazi ali impregnacijske teko~ine pa so efektivna sredstva za za{~ito pred termiti, hro{~i, gnitjem, trohnenjem. Kot kemi~na za{~itna sredstva se uporabljajo kerosin, dizel in laki ter emulzije, ki vsebujejo nafta-lene. Ta sredstva pogosto vsebujejo insekticide DDT, lindan, PCP, dieldrin (Dunkelberg, 1985) in so zato s prihodom nove, ekolo{ko osve{~ene dobe v razvitem svetu prepovedana, v nerazvitih de`elah pa se ponekod {e vedno uporabljajo (Zba{nik-Senega~-nik, 2004).
Kemi~na sredstva se v bambus vna{ajo na razli~ne na~ine – s potapljanjem, namakanjem, razpr{evanjem, nadome-{~anjem rastlinskega soka, obdelavo palic pod tlakom ipd. (Liese, 1986). Kemi~ne metode za{~ite bambusa so praviloma dra`je od tradicionalnih metod (Toenges, 2004).
4.3. Protipo`arna za{~ita
Mo`ne so razli~ne metode za{~ite pred po`arom – od tradicionalnih metod do naravne za{~ite z boraksom in borovo kislino ter kemi~nimi substancami. Bambusove palice se lahko tudi napolnijo z vodo. Tako zunanja plast bambusa dose`e temperaturo tudi do 400 °C, medtem ko znotraj cevi voda vre (Toenges, 2004). Sicer pri gorenju nastanejo vzdol`ne in pre~ne razpoke. Te se, potem ko voda popolnoma izhlapi, raz{irijo po celotni debelini, nato opna razpoka in palica polno zagori (Dunkelberg, 1985). Z vodo napolnjene palice imajo sicer bolj{o po`arno odpornost, vpra{ljiva pa je trajnost materiala, saj je izpostavljen vlagi, s tem pa tudi propadanju in napadu {kod-ljivcev. Dodatna, u~inkovita za{~ita bambusa je obloga iz malte (Kumar et al., 2005).
ijaLeS 58(2006) 1-2
raziskave in razvoj
4.4. Konstrukcijska zaščita
Podobno kot pri lesu ima tudi pri grad-nji z bambusom pomembno vlogo konstrukcijska zaščita. Bambusovo gradivo na ta način zavarujemo pred vdorom vlage, s tem pa podaljšamo življenjsko dobo palic. Zaščita s konstrukcijo je garancija za obstojnost tega materiala, o čemer pričajo nekateri objekti v mestu Manizales (Kolumbija), kjer življenjska doba objektov, grajenih iz bambusa, presega več kot sto let (Toenges, 2004).
5. UPORABA BAMBUSA V ARHITEKTURI
Bambus je v deželah, kjer je avtohtona rastlina, pogosto edini material, ki lahko zadovolji potrebo po gradivu za bivališča (Liese, 1986). V arhitekturi ga odlikujejo lastnosti, kot so lahkotnost, elastičnost, trdnost in estetski videz. Zaradi relativno kratke življenjske dobe stavb, nizke stopnje požarne odpornosti ter negativnega statusnega simbola (bambus kot konstrukcijsko gradivo pogosto pomeni simbol revščine) pa se v primer-javi z drugimi gradivi manj uporablja. Kljub temu pričakujemo, da bo kot gradivo doživel ponoven preporod, predvsem zaradi izvrstnih statičnih lastnosti. Ekološka miselnost je med arhitekti vzbudila težnjo po zamenjavi sodobnih, okolju in človeku neprijaznih gradiv, z naravnimi. Eden takih gradiv je tudi bambus, ki se je v razvitem svetu do sedaj pojavljal predvsem v obliki pohištva. Kljub temu so mu arhitekti našli mesto tudi med konstrukcijskimi gradivi. Analiza primerov njegove uporabe v arhitek-turi kaže na naslednja področja uporabe (Dunkelberg, 1985):
•  uporaba tradicionalnih tehnologij gradnje v novih arhitekturnih rešitvah,
•  iskanje novih struktur in oblik s tehnologijo,
EE
•  testiranje bambusa za uporabo v proizvodnji različnih kompozitov.
Bambus je kot gradivo v arhitekturi uporaben v naravnem elementarnem stanju v obliki ravnih in upognjenih palic, kot surovina pa rabi tudi kot sestavni del v proizvodnji kompozitnih gradiv.
•  Naravni bambus - za gradnjo so primerne ravne bambusove palice, zaradi dobrih elastičnih lastnosti pa jih je mogoče tudi upogibati. Palice manjšega premera enostavno ročno upogibamo in med seboj povežemo, da obdržijo obliko. Za trše palice z večjim premerom obstajata dve metodi upogibanja. Pri metodi hladnega upogibanja palice upogibamo še sveže ter v tem položaju tudi posušimo, da zadržijo obliko. Z metodo toplega upogibanja palice segrevamo pri 150 °C. Po ohladitvi palica zadrži upognjeno obliko.
Pri gradnji z bambusovimi palicami je zelo pomembno njihovo medsebojno stikovanje, kar daje arhitekturi svojstven karakter. Med seboj se palice lahko povezujejo na tradicionalen način z gradivi organskega izvora (ratan, bambusove vrvi...) (slika 2), v sodobni izvedbi detajlov pa je povezava možna v kombinaciji z različnimi materiali -nerjavečim jeklom, bakrom ... (slika 3). Pogosto se na mestu stika detajlne vezi ojačijo z injiciranjem malte ali betona v votle predele palice.
Z gojenjem bambusa v kalupih lahko dobimo palice kvadratnega prereza, kar nudi boljše možnosti za stikovanje (slika 4).
•  Kompoziti iz bambusa - bambus kot surovina skupaj z drugimi sestavinami rabi za proizvodnjo kompozitov: za furnirje, panelne kombinirane plošče, vezane plošče (Zijlstra, 2005), kosi po dolžini rezanega stebla pa za lepljene
nosilce ipd. Za kompozitna gradiva se uporablja le zunanji, trši del bambusovega stebla, notranji, mehkejši del, pa odstranimo (Toegens, 2004) (slika 5).
Bambus in bambusova kompozitna gradiva imajo širok spekter uporabe, saj so primerni za:
a)  pohištvo - večinoma se uporabljajo ravne in upognjene palice bambusa (stoli, mize, omare, police, vitrine, senčila...);
b) talne in stenske obloge - kompoziti iz bambusa so primerni za izdelavo talnih oblog - masivni in panelni parket, laminatni pod... (bambus je dvakrat trši od rdečega hrasta - primerjava trdote po Brinellovi lestvici: rdeči hrast = 3,3 / bambus = 4,7); zaradi svojega naravnega, prijetnega videza so visoko kvalitetni industrializirani izdelki iz bambusa zaželeni tako v stanovanjskih kot javnih objektih;
c)  fasadne obloge - ravne bambusove palice so zanimiva fasadna obloga (slika 6);
d) konstrukcijsko gradivo za izvedbo različnih objektov:
•  enostavni objekti, kot so zatočišča, šotorske konstrukcije, paviljoni, odprte garaže aH nadstreški;
•  premični objekti , npr. razstavni paviljoni, ki jih je mogoče prestavljati (slika 7);
•  eksperimentalni objekti, na katerih se bambus in tehnologije gradnje z njim analizirajo in testirajo; na podlagi ugotovitev bodo pri Mednarodni organizaciji za standarde sprejeti ustrezni ISO standardi, npr. paviljon v Leipzigu 1986 (Dunkelberg, 1985), bambusov stolp v Berlinu 2004 (Krone et al., 2005), paviljon v Vergiate 2003 ...);
ijaLeS 58(2006) 1-2
raziskave in razvoj
Slika 2. Detajl tradicionalne
vezave dveh bambusovih
palic.
Vir: Dunkelberg, 1985.
Slika 3. Stiki z nerjave~im jeklom omogo~ajo nove mo`nosti izvedbe bambusovih konstrukcij. Vir: Big Bamboo Trading Co., 2004.
Slika 4. Umetno preoblikovanje profila palice z gojenjem v {katlastih kalupih. Vir: Dunkelberg, 1985.
Slika 5. Panelne plo{~e so
primerne za pohi{tvo, obloge
in druge proizvode, kjer
`elimo poudariti naravni videz
bambusa.
Foto: L. Koprivec.
Slika 6. Parkirna hi{a v Leipzigu, 2005, arh. HPP Architekten. Projekt je prejel arhitekturno nagrado mesta Leipzig za leto 2005. Vertikalno - v smeri vlaken postavljene bambusove palice omogo~ajo hiter odtok vode. Vir: Kump, 2005.
Slika 7. Paviljon, Expo 2000, Hannover, arh. Simon Velez. Leta 1999 je bil za V. svetovni kongres emisij v mestu Manizales v Kolumbiji zgrajen paviljon, ki je bil na pobudo {vicarske neprofitne fundacije ZERI (Zero Emissions Research Initiative) razstavljen na Expo 2000 v Hannovru. Po kon~ani razstavi je postavljen nazaj v mesto Ma-nizales. Vir: Dethier, 2002.

5*:w    fj ■
Illl.t  ,
::£M
Slika 8. Stanovanjsko naselje, Manizales, Colombia, arh. Arcilo Lozada. Naselje, v celoti zgrajeno iz lokalnega gradiva – bambusa - ima socialno in kulturolo{ko vrednost. Vir: Minke, 1983.
Slika 9. Center Naiju in otro{ki vrtec, 1996, Fukuka, Japonska, arh. Shoei Yoh. Bambus v obliki slepega opa`a, na katerega je bila vlita betonska plo{~a. Vir: Yoh, 1997.
Slika 10. Bambus kot konstrukcijsko gradivo {ole, Luong Son, Vietnam, arh. Theskyisbeautiful Architecture. Vir: Anon., 2004.

ijaLeS 58(2006) 1-2
raziskave in razvoj
•  stanovanjski objekti - porast prebivalstva zahteva vedno ve~jo potrebo po novih bivali{~ih; obmo~ja, kjer bambus uspeva, so tudi najvi{je ocenjena po stopnji, kljub temu pa v primerjavi z drugimi konstrukcijskimi gradivi ostaja v senci; tak{no mi{ljenje sku{ajo izpodriniti realizirani projekti individualnih hi{, kjer je bambus kvaliteten dejavnik bivalnega ugodja (slika 8);
•  dru`beni objekti - {ole, vrtci, dru`beni centri, sakralni objekti, industrijski objekti ipd. (sliki 9, 10);
•  mostovi;
•  sekundarne konstrukcije -gradbeni odri (slika 11).
6. SKLEP
Bambus je vsestransko, obnovljivo in trajnostno gradivo z izjemno hitro rastjo in z majhno vgradno energijo. Nekatere njegove lastnosti se lahko primerjajo z jeklom in najsodobnej{imi heigh - tech vlakni, hkrati pa ga odlikuje majhna te`a. Vendar je naravna odpornost bambusa manj{a kot pri stavbnem lesu. Za zagotovitev varnosti je potrebna primerna za{~ita gradiva. Tudi rizik po`ara pri gradnji z bambusom je ve~ji kot pri gradnji s stavbnim lesom.
Kultiviranje bambusa v predelih Evrope z milej{o klimo ni izjema, vendar se ve~inoma uporablja za biomaso, saj pogoji za razvoj bambusovih stebel niso idealni za rast kvalitetnega gradiva. Kljub temu pa se v Evropi kot uvo`ena surovina uporablja tudi za razne kompozite, do nedavnega redkeje kot konstrukcijsko gradivo, kar pa se po~asi spreminja. Zanimanje za
bambus kot konstrukcijsko gradivo je v Evropi vzpodbudil projekt paviljona arhitekta Simona Veleza, razstavljenega na EXPO 2000. Nedavno zgrajeni objekt parkirne hi{e ZOO v Leipzigu pa dokazuje mo`nost uporabe bambusa tudi za fasadne obloge. Bambus je torej tradicionalno gradivo, ki tudi na evropskih tleh pomeni izziv v sodobni arhitekturi.
literatura
1.    Adams, C.: Bamboo Architecture and Construction with Oscar Hidalgo. http://www.networkearth.org/ naturalbuilding/bamboo.html , 06.2004.
2.   Anon. Bamboo lessons: Bamboo is rarely used structurally; this school teaches universal lessons. The architectural review, 12 (2004).
3.   ISO International Standard. Bamboo Structural Design. http://www.bwk.tue.nl/bko/research/Bamboo/ ISO%20N313%2022156.doc , 11. 2005.
4.   Anon. Bamboo – a material with a future, Ingineering with rods. md, international magazine of design, 3 (2002).
5.   Kump, J.: Parkhaus am Zoo Leipzig: Von Bambus umhüllt. Industrie Bau, 51 (2005).
6.   Austin, R., Levy, K.: Bamboo. New York, John Weatherhill, 1972.
7.    Big Bamboo Trading Co.: Bamboo architectural system, Guadua tech – bamboo structures. http:// www.koolbamboo.com, 12. 2004.
8.   Blanco, M., A.: Sembrar Bambú para cosechar casas. http://www.analitica.com/especiales/bambu/images/ bambu01.jpg , 12. 2005.
9.   Coe, M.: Oxfordova enciklopedija `ive narave, Ljubljana, DZS, 1995.
10.  Crouzet., Y.: Bamboos. Köln, Benedikt Taschen Verlag GmbH, 1998.
11.  Dethier, J.: Le bambou selon Simon Velez. Techniques et architecture, 458 (2002).
12. Dunkelberg, K.: Bambus – Bamboo. Stuttgart, Karl Krämer Verlag, 1985.
13.  Engineering Structures Research Centre, City University, London. Building materials. http://www.staff.city.ac.uk/ earthquakes/Bamboo , 09. 2005.
14.  IV International Bamboo Congress 1995: Bamboo, people and the environment. http://www.inbar.int/ publication/txt/INBAR_PR_05_1.htm , 10 . 2005.
15.  Krone, M., Untergutsch, A., Brandenburger, D.: Der Bambusturm auf dem Schlossplatz in Berlin. Bauingenieur; 80, (2005).
16.  Kumar, S. et al.: Bamboo preservation techniques : a review. Indian Council of Forestry Research, Education, INBAR and ICFRE, 1994. http://www.inbar.int/publication/txt/INBAR_Technical_Report_No03.htm , 09. 2005.
1 7 . Kumar, S.: Preservative Treatment and Protection of Bamboo, http://www.world-bamboo.org/archives.htm, 12. 2004
18.  Ku{ar, D.; Varnost v arhitekturi neko~ in danes. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, 2000.
19.  Liese, W.: Characterization and utilisation of bamboo. In: 18th IUFRO World Congress, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, BF, Oddelek za agronomijo, 1986.
20. Liese, W.: Preservation of Bamboo in Service. http://www.emissionizero.net/W._Liese_-_Protection_of_Bamboo_in_Service.pdf , 09. 2005.
21.  Lo, Y. T., Cui, H. Z., Leung H. C.; The effect of fibre density on strenght capacity of bamboo. http:// www.sciencedirect.com , 03. 2004.
22. Lynne, E., Adams, C.: Alternative Construction, Contemporary Natural Building Methods. New York, John Wiley & Sons, 2000.
23. Marden, L.: The distribution of bamboo; Bamboo, the Giant Grass. National Geographic, 4 (1980).
24. Minke, G.: Construire en bambou. Techniques et architecture, 345 (1983).
25. Mostaedi, A.: Sustainable architecture: Low tech houses. Barcelona, Carles Broto i Comerma, 2002.
26. Project Corpei - CBI. Bamboo (Guadua Angustifolia) Giant American Bamboo Product’s Profile. http:// www.sica.gov.ec/agronegocios/productos%20para%20invertir/CORPEI/bambu.pdf , 09. 2005
27.  Stra`e, A.: Su{enje bambusa. http://www.gzs.si/ForumSporocila.asp?IDForum=9&ID=78&IDpm=-1 , 11 .2005.
28. The New Encyclopaedia Britannica, Volume 1. Chicago, Encyclopaedia Britannica, Inc., 1992.
29. Toenges, C.: Construction with bamboo. http://www.conbam.info , 06. 2004.
30. Villegas, M.: New Bamboo, Architecture and design. Colombia, Villegas editores, 2003.
31.  Yoh, S.: Shoei Yoh: In response to natural phenomena. Italia, L’Arca Edizioni, 1997.
32. Zba{nik-Senega~nik, M., Kresal, J.: Glosar gradiv. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, 2001.
33. Zba{nik-Senega~nik, M.: Tradicionalna za{~ita lesa na fasadi. Les / Wood, 56 (2004).
34. Zijlstra, E.: Material Skills. Rotterdam, Materia, 2005.
ijaLeS 58(2006) 1-2