Poštnina plačana v gotovini
DELAVSKA
ENOTNOST
VSEBINA DANAŠNJE ŠTEVILKE:
L stran: ZAHTEVAMO SAMO KAR JE NAŠEGA! — DELAVCI IN NAMEŠČENCI ZAHTEVAJO PRAVIČNO DOLOČITEV MEJ. — NAJBOLJŠI RUDARSKI KOLEKTIVI NAGRAJENI; — RUDARJI V MEŽICI’ POZIVAJO NA NADALJEVANJE TEKMOVANJA.
2.	stran: KAJ DELA V TRSTU EKSPOZITURA ITALI JANŠKEGA MINISTRSTVA ZA ZUNANJE ZADEVE. —
FRANCOSKI SINDIKATI V VELIKI BORBI ZA ZMAGO DEMOKRACIJE.
3.	stran: VPRAŠANJE REGULACIJE PLAČ IN POCENI TVE INDUSTRIJSKIH PROIZVODOV. — PODATKI SO
OGLEDALO NAŠEGA DELA — NE PODCENJUJMO JIH!
A stran: VELIKI ŽELEZNIŠKI VIADUKT V ZGORNJ EM DOtičU JE OBNOVLJEN. — USPEHI DELA V TREH DNEH TEDNA ZA OBNOVO CEST.
5. stran: SOVJETSKI SINDIKATI — ZVESTI POMOČN IKI PARTIJJE LENINA - STALINA.
GLASILO ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE
Leto II., štev. 20
Ljubljana, 17. maja 1946
Izhaja vsak petek — Cena Din 2.—
Zahtevamo samo kar je našega!
Izmed vseh mednarodnih političnih vprašanj je brez dvoma eno najvažnejših vprašanje Trsta in Julijske krajine. Vsi z nestrpnostjo pričakujemo dokončne pravične rešitve priključitve Trsta in Julijske krajine k Jugoslaviji. To pričakujejo. narodi Jugoslavije, mi Slovenci, še posebej pa primorsko ljudstvo in delavski razred Trsta.
Narodi Jugoslavije so ob napadu nem-ško-italijanskih fašistov, v času, ko je bila vojaška moč osi na višku, stopili v borbo ramo ob rami z vsemi našimi zavezniki. Pridružilo se jim je tudi vse ljudstvo Julijske krajine, kakor tudi delavski razred in delovno ljudstvo Trsta. Šli so v borbo, ne da bi štedili svoje sile, z zaupanjem, da bodo v tej skupni zavezniški stvari dosegli tudi svojo rešitev, rešitev izpod italijanskega imperializma, fašističnega zatiranja in izkoriščanja.
Z veliko vero in zaupanjem v Atlantsko listino, katera je jamčila samoodločbo narodov, so narodi Jugoslavije, ljudstvo Julijske krajine in vsi napredni Italijani Trsta doprinesli ogromne žrtve in napore k skupni zavezniški stvari z edinim ciljem, doseči svojo socialno in nacionalno svobodo. Primorsko ljudstvo in vsi napredni Italijani tega ozemlja, predvsem pa tržaški delavci, so si organizirali svoje vojaške grupe kot sestavni del Jugoslovanske armade, ki je sama z lastnimi silami in pa predvsem s pomočjo Sovjetske zveze in njene Rdeče armade osvobodila našo domovino, kakor tudi Julijsko krajino in Trst.
Te zmage in osvoboditve naših zasužnjenih krajev pa nam zapadni zavezniki niso priznali; smatrali so jo za okupacijo italijanskega teritorija, ki naj bi prejudicirala odločitve mirovne konference o pripadnosti teh krajev Jugoslaviji
Ker nismo imeli prav nikakih osvajalnih namenov in ker smo bili trdno' prepričani o pravičnosti naših zahtev, smo — čeprav težko — zapustili te kraje z zaupanjem, da' nam bodo vsi zavezniki priznali te naše s krvjo osvobojene pokrajine.
Kljub temu, da se je po odhodu naših vojaških enot pričel z vednostjo anglo-ameriške vojaške uprave nezaslišan teror fašističnih in imperialistično- šovinističnih iz Italije importiranih tolp, so prebivalci Julijske krajine in Trsta, kakor tudi tržaški delavci neprenehoma manifestirali svojo odločno voljo in zahtevo po priključitvi teh pokrajin k federativni ljudski republiki Jugoslaviji. O tem so se zapadni zavezniki, kakor tudi mednarodna razmejitvena komisija lahko ponovno na .svoje lastne oči in ušesa prepričali.
Zato smo s toliko večjim ogorčenjem in začudenjem sprejeli poročilo o predlogih ameriških, angleških in francoskih strokovnjakov o razmejitveni črti med Jugoslavijo in Italijo. Ti predlogi, ki so si na severnem delu razmejitvene črte v bistvu enaki in po katerih bi pripadla k Jugoslaviji dolina Soče, Gorica pa že Italiji, se v južnem delu nekoliko razlikujejo eden od drugega. Po francoskem predlogu bi Jugoslavija dobila Istro s Puljem, po angleškem bi tudi Pulj s polovico istrskega polotoka pripadel Italiji, a po ameriškem predlogu bi mi izgubili več kot polovico istrskega polotoka, pri tem tudi rudnik Raso. Na podlagi vseh treh predlogov bi Trst z vso obalo in ves Kras ponovno pripadli Italiji. Jasno je, da so ti predlogi za nas nesprejemljivi, ker^ predstavljajo umetno razkosanje našega narodnostnega teritorija, jemljejo Trstu njegovo naravno zaledje, in na široko odpirajo vrata italijanske-hm imperializmu in šovinizmu, istočasno pa so tudi vsej mednarodni imperialistični reakciji izhodišče za ponovni zavratni napad na naše jugoslovansko ozemlje ter nadaljnjo ekspanzijo na Balkan.
Ti predlogi predstavljajo za jugoslovanske narode, za prebivalstvo Julijske krajine in za vse italijansko delovno ljudstvo teh krajev največje ponižanje in na najbolj grob način žalijo vse naše žrtve in napore, ki smo jih v tej vojni doprinasah za skupno zavezniško stvar. Ti predlogi nesramno bijejo v obraz resnici ter pljuvajo na kosti slovanskih in italijanskih borcev, ki so padli v skupni borbi proti skupnemu sovražniku človeštva — krvavemu fašizmu.
Prav tako ti predlogi postavljajo nas kot zmagovalce na isto stopnjo s premagano Italijo, ki je bha Hitlerjev glavni zaveznik in katera je s svojimi fašističnimi in kraljevsko šoviruističnimi hordami opustošila našo deželo ter ljudstvu povzročila neizmerno gorje. Dajejo nam čutiti, da so še v svetu sile, katere hočejo na račun vseh prestolih iaporov m žrtev, na račun malih narodov še sedaj eno leto po zmagi nad nemško-itali-janskim fašizmom doseči svoje osvajalne in imperialistične cilje. Prav tako kot po koncu prve svetovne vojne, hočejo naša ozemlja, na katerih naš slo-
vanski živelj živi nad 1400 let, izročiti Italiji za njene usluge mednarodni imperialistični reakciji in s tem okrepiti Italijo, kjer prav po zaslugi zavezniških okupacijskih sil čedalje bolj dvigajo glavo reakconarni šovinistični in profaši-stični elementi. Italija naj bi bila njihova prva postojanka za napad preti demokratičnim in ljudskim državam južno-vzhodne Evrope.
Samo predlog sovjetske delegacije upošteva naše pravične etnične in gospodarske pogoje, predstavlja uresničenje vseh naših zahtev, katere niso nič drugega kot popravek nam storjenih nacionalnih krivic, priznanje naših žrtev, s katerimi smo te kraje sami osvobodili in skupne borbe z vsemi našimi zavezniki za uničenje skupnega sovražnika.
* Sovjetska zveza, ki je v skupni borbi proti fašizmu doprinašala največje žrtve in katera nam je v tej vojni dajala največjo politično, materialno in vojaško pomoč, nas tudi v sedanji borbi za naše priborjene pravice edina podpira, je s predlogom svoje delegacije ponovno dokazala, da je naš edini resnični in iskreni zaveznik ki odločno i n brezkompromisno zastopa interese vseh malih narodov.
Vsa ta dejstvo nam jasno govorijo, da vprašanje Trsta in Julijske krajine ni samo nacionalno vprašanje, da s predlogi zapadnih zaveznikov o razmejitvi med Jugoslavijo in Italijo niso ogroženi samo naši nacionalni interesi, temveč tudi interesi našega delovnega ljudstva, kajti poizkus odtrgati Trst in del Julijske krajine od naše narodne skupnosti ima predvsem namen,, oslabiti gospodarsko in vojaško moč naše ljudske države, oslabiti pozicije delovnega ljudstva.
Delavski razred in delovno ljudstvo Trsta in Julijske krajine se prav dobro zaveda vseh socialnih in demokratičnih pridobitev, ki jih danes ima delovno ljudstvo v Jugoslaviji. Prav zaradi tega se tako odločno in uporno bori za priključitev1 k Titovi Jugoslaviji, prav zaradi tega to delovno ljudstvo danes, ko mi v Jugoslaviji že uživamo naše socialne, kulturne, politične in gospodarske^ pridobitve, dosledno nadaljuje borbo in še danes doprinaša krvave žrtve, ker mu je popolnoma jamo, da priključitev k Italiji pomeni zanj povratek starega, se hujšega izkoriščanja ter politično, gospodarsko in kulturno propast.
Vprašanje Trsta in Julijske krajine ni samo vprašanje jugoslovanskih narodov, ni samo vprašanje jugoslovanskega delovnega ljudstva, temveč ie tudi vprašanje narodov Sovjetske zveze, sovjet-
skega delovnega ljudstva, prav tako narodov, ki so že osvobojeni, kakor narodov, ki se morajo še boriti za svojo nacionalno svobodo.
To vprašanje živo zanima delovno ljudstvo in delavski razred po vsem svetu, ki še prenaša težo kapitalistično-impe-rialističnega izkoriščanja in vidi v borbi delovnega ljudstva Trsta in Julijske krajine tudi borbo za svoje razredne interese, za osvoboditev izpod izkoriščevalskega in reakcionarnega jarma. Prav v Trstu in Julijski krajini so tako odkrito prišle do izraza vse reakcionarne in teroristične metode mednarodne reakcije, prav tu se je vsa mednarodna imperialistična reakcija tako razkrinkala, da ji ne bo mogoče z nikakršnimi lažmi in prevarami preslepiti delavskega razreda sveta. Delavci vsega sveta vedo, da je potrebna odločna in enotna borba za pravice delovnega ljudstva ter zato tako odločno podpirajo težnje tržaškega proletariata za priključitev k Jugoslaviji.
Mi Jugoslovani, ki še vedno čutimo posledice napada fašističnih sil, hočemo v miru obnavljati svojo domovino, utrjevati našo ljudsko republiko, doseči varnost pred ponovnim napadom na naše s krvjo priborjene pridobitve. Prav zato zahtevamo, da se nam vrne naša Primorska, ki je Italiji pod fašizmom služila kot izhodiščna točka za prodiranje na vzhod. Na ta način hočemo preprečiti vsakršno izzivanje m možnost novega spopada, ki bi zanetjl novo imperialistično vojno, katero si želijo reakcionarne rile v svetu. S tem hočemo zagotoviti mir na Balkanu in biti pobor-nik miru v svetu.
Zato pod nobenim pogojem ne bomo odstopili od svojih zahtev, ne bomo dopustili, da se nam ponovi krivica, ki nam je bila prizadejana po prvi svetovni vojni Te svoje pravične zahteve bomo podpirali z vso silo. Za dosego teh naših zahtev ne bomo štedili tudi največjih naporov in žrtev.
Kakor je bil v času narodno-osvdbodO-ne borbe in je tudi v času obnove delavski razred vedno pripravljen na največjo požrtvovalnost, tako je tudi danes delavski razred prvi, ki najbolj odločno zahteva, da se naši ljudski državi priznajo vse pravice, katere zasluži po svojih žrtvah in po svojem skupnem doprinosu zavezniški zmagi
Delavci in delovno ljudstvo bomo najmočnejša opora naši ljudski državi pri njenih pravičnih zahtevah za priključitev Trsta in Julijske krajine k Jugoslaviji
Zavedamo se, da naša ljudska država uživa tak ugled in simpatije ter spošto-
Belavci in nameščenci
zahtevajo pravično določitev mej
V ponedeljek 13. maja so se v Domu sindikatov v Ljubljani zbrali člani sindikatov k množičnem, protestnem zboro-
vanju kakršna se vršijo v tem času širom po Sloveniji S tega zborovanja so poslali naslednje brzojavke:
TOVARIŠU EDVARDU KARDELJU
podpredsedniku Federativne Ljudske republike Jugoslavije in vodji jugoslovanske delegacije na konferenci zunanjih ministrov v Parizu,
Sindikalni aktivisti mesta Ljubljane Vam s svojega manifestacjjskega zborovanja, dne 13. maja 1946 pošiljamo iskrene pozdrave in priznanje za Vaše odločnost pri zastopanju naših pravičnih zahtev do Trsta in Julijske krajine.
Istočasno odločno obsojamo vse krivične, neutemeljene predloge	za-
padnih zaveznikov Anglije, Amerike in Francije, katerih uresničenje M pomenilo ponižanje in izdajo vseh žrtev in naporov, ki so jih naši narodi, še posebej prebivalci Julijske krajine, doprinesli za skupno zavezniško stvar v borbi proti fašizma. Najostreje protestiramo, da se nas postavlja v isti položaj kot Italijo, ^ J® poleg Hitlerjeve Nemčije glavni napadalec naše domovine in katere fašistična kot kraljeva vojska je povzročila v naših krajih nepopisna opasto-šenje in gorje.
Obenem Vas prosimo, da tolmačite sovjetski delegaciji našo najiskrenejšo zahvalo za njeno odločno podporo in priznanje naših upravičenih in e kr^a pridobljenih pravic do Trsta in Julijske krajine.
Vam pa obljubljamo, mi sindikalni aktivisti, v imenu delavskega w™»ifa in vsega delovnega ljudstva mesta Ljubljane, da ne bomo štedili svojih moči za utrditev in okrepitev naše mlade, Titove republike, ki je edina garancija za uresničenje naših pravičnih zahtev, za katere smo pripravljeni doprinesti tudi največje žrtve.
★
SOVJETSKI AMBASADI BEOGRAD
Sindikalni aktivisti mesta Ljubljane smo zbrani na manifestacijskem zborovanju dne 13. maja 1946, obravnavali potek konference zunanjih ministrov v Parizu. Ob tej priliki smo obsodili krivične predloge delegacij zapadnih zaveznikov Anglije, Amerike in Francije za razmejitev med Italijo in Jugoslavijo, medtem ko smo z največjo radostjo in zadoščenjem sprejeli predloge delegacije Sovjetske zveze. To odločno stališče sovjetske delegacije, ki je močna in edina podpora našim pravičnim zahtevam po priključitvi Trsta in Julijske krajine naši Ljudski federativni republiki Jugoslaviji, ponovno dokazuje, da je bratstvo v orožju in krvi, skovano v borbi proti zavojevalnemu fašizmu, postalo rpsnično bratstvo in najtesnejše zavezništvo v miru proti vsem poizkusom podžigalcev nove vojne.
Preko Vas pošiljamo narodom Sovjetske zveze, bratski Rdeči armadi, zaščit-
pravic malih narodov in genialnemu voditelju generalisimu Stalinu najpri-srčnejšo zahvalo m bratske iskrene pozdrave.
vanje v vsem svetu, da bi vsak poizkus kršenja naše suverenosti naletel na ogromen odpor vsega delovnega ljudstva in vseh poštenih ter iskrenih zaveznikov. S to zavestjo lahko najodločneje in najvztrajneje nadaljujemo to borbo, dokler ne bomo dosegli končnega cilja,-
Jugoslavija — kot je izjavil maršal Tito — zahteva po vseh žrtvah najmanj od vseh zapadnih dežel. Zahteva samo, kar je njenega. Istra, Trst in Slovensko Primorje, to je naša zahteva. Pravica je na naši strani, zato ne moremo pri teh naših zahtevah popustiti niti v celoti, niti deloma in bomo pri tem tudi ostali
Janko Rudolf.
Rudnik Senovo je dobil prehodno zastavo
Prehodno tekmovalno zastavo, ki jo je imela _ v preteklem meseci sindikalna podružnica rudarjev v Trbovljah, so ši za mesec maj priborilj s svoj-m požrtvovalnim delom rudarji rudnika Senovo.
Rudnik Senovo je v mesecu aprilu dosegel od vseh rudnikov najboljše uspehe Bil je prvi v dvigu proizvodnje, izboljšanju kvalitete, dosegel je m.nimum neopravičenih 'ut jn izgubljenih šihtov zaradi nezgod.
Tako je v nedeljo, dne 12. 5. 1946 delegacija trboveljskih rudarjev na veliki slavnost), k. se je vršila v lepo okrašenem obratu Senovo, slovesno razvila prehodno tekmovalno zastavo in jo predala rudniku Senovo. Tov.^ Gorjup Karel, tajnik podružnice Trbovlje, jim je v imenu trboveljskih rudarjev iskreno čestital in jih pozval na skupno delo- v novem tekmovanju za čim hitrejšo izgradnjo naše domovine. Rudarji so poziv navdušeno sprejeli. Daleč naokrog je odmevala partizanska pesem. Z glasnimi vzkliki maršalu Titu, bratski Sovjetski zvezi in junaško: tovarišem Primorja in Trsta so rudarji odšli z novim; načrt;‘.-pet na delo, s katerim. bodo dokazali, da so vredni priznanja, ki so ga prejeli za svojo delavnost — prehodne tekmovalne zastave —, ki si jo hočejo z novimi in še večjim: uspehi še za v naprej obdržati,
............*****..............
Tekmovanja nismo zaključiti
— tekmujme dalje!
Najboljši rudarski kolektivi nagrajeni
Kako razumejo delavci v naših rjavih in črnih revirjih potrebe naše obnove in industrije, ki se brez premoga ne bi mogla tako razvijati kot sicer, nam dokazujejo rezultati, ki so jih dosegli rudarji v prvomajskem tekmovanju z vztrajnim in neumornim delom — na vseh poljih so prekoračili uspehe meseca januarja in močno napredovali
Po oceni vseh rezultatov in ob upoštevanju vseh okolnosti in težkih pogojev dela v posameznih rudnikih, je tekmovalna komisija pri ministrstvu za industrijo ugotovila, da je najboljši slovenski premogovnik rudnik Zagorje ob Savi, ki v glavnem obratuje v velikih globinah z razmeroma velikim pritiskom vode. Za velike uspehe, ki jih je ta rudnik dosegel, je ministrstvo za industrijo zmagovalcu poklonilo v trajno last zastavo in 30.000 din denarne nagrade.
Kot drugi mu sledi rudnik Trbovlje, ki je prejel 25.000 din nagrade, tretji rudnik lignita v Velenju z nagrado 15.000 din, četrti Rajhen-burg z nagrado 10.000 din. Vsi štirje rudniki so prejeli tudi posebne diplome.
Lepe uspehe so dosegli tudi ostali rudniki in to po naslednjem vrstnem redu: Hrastnik, Kočevje, Zabukovca, Laško, Liboje, Kanižarica, Krmelj, v skromnih razmerah pa se morajo zelo boriti š težavami premogovniki Pečovnik, Otočec, Vrh, Globoko in ljutomerski rudniki.
Rudarji so svoje tekmovanje podaljšali za tri mesece in hočejo splošni tekmovalni načrt za rudnike premoga visoko prekoračiti.
Rudarji v Mežici pozivajo
na nadaljevanje tekmovanja
V cfljn, da » uspehi, M so bili doseženi v prvomajskem tekmovanju ne samo obdržijo na višini, ampak še nadalje povečujejo, so Srednjeevropski rudniki d. d. Mežica pozvali vse kovinske rudnike v FLR Jugoslaviji: Trepčo, Ljubijo, Vareš, živosrebrai rudnik v Idriji, Mačkatico, kromove rudnike Raduša, svinčeni rudnik Zletovo, boksitne rudnike Draiš, rudnik Majdanpek in Antimon d. d. v Beogradu na nadaljevanje tekmovanja v mesecih maj, junij, julij, pod geslom
»Rode so maša bodočnost11
Rudnik-zmagovalec bo prejel ob zaključku tekmovanja v priznanje in in nagrado lepo zastava
Rudarji kovinskih rudnikov bodo tekmovali za dosego čim popolnejše delovne discipline, vzpostavitev varnostnih naprav, izpopolnjevanje strokovnega znanja, dvignili bodo kvaliteto in kvantiteto proizvodnje, znižali obratne stroške na minimum, skrbno bodo varčevali z materialom in energijo, kar največ bodo delali na akord, poskrbeli za zgraditev higienskih naprav, izvedli izboljšanje stanovanj ter presegli število dosedanjih brezplačnih ur.
Tudi na kultumo-prosvetnem polju bodo tekmovali; stenčase bodo pogosto izmenjavali z novimi dopisi, dosegH bodo, da se delavci in nameščenci 100% naročijo na strokovno in politično časopisje, vsi bodo sodelovali pri kultumo-prosvetnih, pevskih, fizkulturnih in drugih prireditvah in odstranili vsak primer nepismenosti.
Organiziranju vseh delavcev In nameščencev podjetja v sindikate bodo posvetili še posebno pažnjo, prav tako bodo tekmovali v rednem plačevanju članarine in sodelovali pri vseh akcijah množičnih organizacij.
Poročila o tekmovanju bodo zbirali rudarski oddelki posameznih federalnih ministrstev za industrijo, ocenila pa bo dosežene uspehe posebna komisija strokovnjakov pri SMINRUD-u in Centralni upravi rudarske industrije v Beograda
V tednu za obnovo cest
V nedeljo so tovarišice, ki so zaposlene v Kemični tovarni v Hrastniku, čistile “trtne jarke in pripravljale prostor za gramoz
Dopis Iz Trsta
Kaj dela v Trstu ekspozitura italijanskega ministrstva za zunanje zadeve
V samem Trstu je bilo 31. marca čez 20.000 nezaposlenih delavcev, a v Tržiču in Miljah 3222. Vsi ti delavci so žrtve kot ostali dosledni demokrati, ki jih pretepa policija; ali jih napada reakcionarna sodrga, ki jim pljuje zastave ter jih naziva s »sciavi« ali »prodanci«. Proti-ljudski elementi hočejo uničiti Trst in zlomiti voljo njegovega prebivalstva, ki hoče in zahteva pravico do svobodnega življenja.
Malokdo od nas ni občutil na lastni koži postopanja policije. Kakor so nas včasih preganjali fašisti in nacisti, prav tako je sedaj preganjanje v novi dobi našega trpljenja. To preganjanje je sedaj izvajano tudi na gospodrskem polju. Prej so fašisti in nacisti zaposlili vsako delovno silo, da bi si podaljšali dan svoje propasti s tem, da bi jim delavci s svojim delom zviševali vojni potencial. Naši delavci so bojkotirali proizvodnjo ter tudi na ta način prispevali k zmagi vseh zaveznikov. Danes pa, ko bi morala zmaga nad fašizmom pomeniti tudi obnovo in polni razmah dela, vse gospodarske vodilne reakcionarne sile s svojim bojkotom ovirajo težnje delavstva. Včeraj so delodajalci proizvajali in so delavci bojkotirali zato, da bi uničili fašizem, a zdaj bojkotirajo delodajalci, delavci pa zahtevajo delo, da bi preprečili povratek fašizma.
Ukrepi, ki jih izvaja ZVU v soglasnosti z delodajalskimi težnjami, imajo namen povzročiti lakoto med delavstvom, da bi se zlomila njegova enotnost in moč. Obenem služijo ti ukrepi tudi drugemu še zavratnejšemu in podlejšemu cilju: uničiti hočejo tržaško industrijo.
Današnja gospodarska politika uradnih krogov teži k uničevanju strokovnih kadrov, kajti kaj je industrija brez strokovnega kadra? Naša industrija je močno poškodovana od bombardiranja, toda merodajni činitelji bojkotirajo obnovo. Naša naloga je na eni strani, da vztrajamo pri zahtevah za obnovo, a na drugi, da ohranimo za vsako ceno naše strokovne kadre. Naša prva in največja dolžnost je posvetiti vso pažnjo brezposelnemu delavstvu, mu kar najbolj pomagati v tem tako težkem času in v tako usodnem trenutku za vso bodočnost naše industrije, če bi reakciji uspelo razbiti in raztresti po svetu naše strokovne kadre, bi lahko obenem z njimi neovirano manevrirali.
Kaj mislijo napraviti * našimi strokovnimi kadri, je jasno razvidno iz lista »II Mare«, gospodarskega informativnega tednika, ki izhaja v Trstu in kateri si je napravil legitimacijo s tem, da demokratične delavske množice Trsta naziva »Slavo-komuniste«. Tudi vsebina lista kaže, da je organ, ki zastopa interese delodajalcev. Ta list je odprl v svoji številki z dne 28. aprila »rubriko emigrantov«, v kateri ima namen »osvetljevati svoje bralce«, način, kako misli »osvetliti svoje bralce«, je razviden dalje: »Naš list bo pazljivo zasledoval izseljeniško tržišče, postavil bo zvezo z vsemi nadrejenimi organi in podpiral sivo je bralce pri vseh procedurah v zvezi z izseljevanjem.«
»H Mare« obvešča dalje, kakšno je stanje z izseljevanjem v Francijo in Ve-
nezuelo. Pravi, da glede Francije še ni vse urejeno, pač pa so mnogo boljši pogoji za izseljevanje v Venezuelo. Kdor se želi izseliti, naj se obme na italijansko zunanje ministrstvo, ali na poslaništvo Venezuele v Rimu. List dodaja, da je pripravljen pomagati vsem interesentom, ki se želijo izseliti v Venezuelo ter da bo celo sam poskrbel za odpošiljanje vseh dokumentov na omenjena mesta.
V številki z dne 2. maja obvešča v isti rubriki,, da je svobodno naseljevanje predvsem Italijanov in Nemcev v Argentini jo. Nato daje obvestila glede Francije in končno piše obširno o Cileu.
Polje je torej široko in italijanski delavci gredo lahko po vsem svetu — samo doma ni mogoče ostati, ker tu ni nobene bodočnosti.
Zanima nas, kaj misli o tem anglo-ameriška vojaška uprava. Pripominjamo, da se tako trgovanje z delovno silo upira našemu čutu dostojanstva, kajti mi smo se borili in na našo nesrečo se moramo še vedno boriti zato, da bi lahko živeli in delali na naši zemlji za našo skupno bodočnost in blagostanje, za dviganje naše industrije, čeprav nekaterim to ni všeč. Ne damo se prodajati na mednarodnem tržišču ljudi, kajti mi smo svobodni državljani ne pa sužnji! Razen tega kot zmagovalci v vojni nočemo biti vključeni v vrste tistih, narodov, ki bi se morali sedaj pokoriti. ZVU ne podvza-me nobenih ukrepov, ki M preprečili vključenje našega delavstva v italijansko administracijo in pod italijansko zunanje ministrstvo. Vojaška uprava, Iti bi morala biti nepristranska, dovoljuje, da italijansko zunanje ministrstvo organizira potom svojih tukajšnjih raznih ekspozitur izvoz našega delavstva brez ozira na to, da nočemo biti smatrani kot »blago za izvoz«, pri katerem mešetarijo razni ljudje ali organizacije.
Zanimivo je tudi dejstvo, da je Argentini j a odprla vrata predvsem Italijanom in Nemcem. Znano nam je, da so v tej deželi najplodnejša tla za fašistične in nacistične ideje in da imajo verjetno argentiski vodje gospodarstva, znani po svoji podpori državam osi, posebne simpatije za fašiste in naciste. Te elemente jim radi odstopamo, a »Slavi« ali »komunisti« kakor pravi »H Mare» in to smo mi, raje ostanemo doma in gradimo na naših tleh svojo boljšo bodočnost, -umf u^sTuoCpsz! to af up ‘onref.repnoj panja ozko povezana z množičnim odpuščanjem delavstva kakor tudi s splošno gospodarsko politiko na našem področju. Zato se naše delavstvo organizira, vztraja, se ne da speljati na limanice trgovcev in mešetarjev. z delavskimi življenji. Zato se delavci in kmetje še tesnejše povezujejo med seboj in si materialno pomagajo.
Za vsako ceno hočemo braniti naš Trst in njegovo industrijo, katere delavci se nahajajo v tako težkem položaju, ki jih skušajo prodati zato, ker so najbolj dosledni borci za svobodo in pravice delovnega ljudstva Trsta in Julijske krajine.
Zabrfc Albin,
odgovorni urednik »Primorske delavske enotnosti«.
Francoski sindikati v veliki
borbi za zmago demokracije
Tov. Josip Gazi, član Glavnega odbora ESZDN Jugoslavije, ki je bil vodja jugoslovanske sindikalne delegacije na kongresu francoskih sindikatov v Parizu, je ■napisal v »Radu« naslednji članek, katerega prinašamo v celoti:
V veliki kongresni dvorani na Petit Versailles se je vršil po letu 1938 prvi kongres SGT (Glavne delavske zveze Francije). To je prvi kongres po drugi svetovni vojni, prvi kongres odkar je Francija osvobojena fašističnih osvajalcev.
Velike spremembe, ki so po zmagi protihitlerjevske koalicije nad fašizmom nastale v FFanciji in v svetu, so-vzrok, da 26. kongres SGT-a predstavlja črto ločnico, novo etapo v delavskem sindikalnem gibanju Francije.
Jugoslovanska sindikalna delegacija in delegati drugih 15 držav (Združenih držav Amerike, Velike Britanije, Sovjetske zveze, Švedske, Norveške, Belgije, Holandske, Luksemburga, Češkoslovaške, Poljske, Madjarske, Rumu-nije, Bolgarije, Španije in Italije) smo vznemirjeni poslušali predstavnike 15-tisoč sindikalnih organizacij in 3 in pol milijonov organiziranih delavcev, ki so prikazovali ogromne napore francoskega delovnega razreda v borbi za demokratizacijo in svobodo. Imeli smo priliko videti in se prepričati o visoki zavesti predstavnikov sindikalnega gibanja Francije, ki se je po doseženi enotnosti zelo okrepilo in postalo najbolj množična organizacija delavskega razreda francoskega ijaroda, najkrepkejša in najmočnejša opora progresivnih demokratičnih sil v deželi.
Iz referata in diskusije se je takoj razvidelo, da francoski delavci niso pozabili izdaje in kapitulacije francoske veleburžoazije pred nemškim imperializmom, ki je v bojazni pred ljudstvom in njegovimi revolucionarnimi tradici-
jami podpirala blok Chamberlain-Da-ladier, krepila Nemčijo na račun Sovjetske zveze, oboroževala Hitlerja in /vodila uporno protisovjetsko miinchen-sko politiko. Delegati kovinskih delav-avionske industrije, rudarji severne Francije, najboljši sinovi francoskega naroda so v svojih govorih opozorili Kongres vsega delavskega razreda Francije na imperialistične izdajalce in petokolonaše, ki so pred začetkom vojne s Hitlerjevo Nemčijo uničili in odvzeli delavskemu razredu Francije vse demokratične pravice in svoboščine ter na ta način uničili obrambo Francije, ki je postala plen nemškega imperializma. Podčrtali so veleizdajalsko vlogo buržuazije, kateri je osebni interes bil vedno več kot interes nacionalne obrambe, navajali so, kako so organizacije francoskih velekapitalistov, trusti in karteli prodajali Nemčiji aluminij in železo in to-celo v času vojne, da so desettisoče kovinarjev jeklarske in a vi jonske industrije pred začetkom vojne vrgli na cesto, zato da bi se des-
organizirala in zmanjšaia, proizvodnja jekla in avijonov v Franciji.
Veliki portreti na stenah dvorane so nas spominjali na borce in voditelje SGT-a, ki so padli v borbi za svobodo Francije. SGT je bil z vsem svojim ilegalnim članstvom aktivni član gibanja odpora. Sodelovanje SGT-a v organizaciji pasivne resistence, sabotaže, diver-santskih akcij, partizanskih grup, štraj-kov pri osvoboditvi Pariza itd. je zelo pomembno. French, generalni sekretar SGT-a je bil eden važnih organizatorjev gibanja odpora. Potem, ko je v svojem velikem govoru analiziral preteklost in govoril o spremembah, ki so v Franciji izvršene, je podčrtal, da sd te spremembe temelj za politične svoboščine, nacionalizacijo nekaterih po-nog industrije, sodelovanje delavskega razreda pri oblasti..
Čeprav je po vojni oblast trustov in kartelov znatno manjša in so v toliki meri ojačane pozicije delavskega razreda in ljudstva proti finačni oligarhiji, sei je protinacipnalno in protidemokratično delo predstavnikov velekapitala pojavilo v novi obliki pod krinko Narodnega republikanskega gibanja. V tem gibanju so se pod skrito komando trustov in bank znašle vse reakcionarne sile dežele, bivši sodelavci okupatorja, cerkvena hierarhija in konzervativen
Velekapital, ki se je preko Narodnega republikanskega gibanja v očeh širokih ljudskih njinožic diskreditiral, želi izvršiti restavracijo svojih izgubljenih političnih in gospodarskih .tradicij. Te neofašistične sile sabotirajo obnovo Francije, njeno proizvodnjo in prikazujejo delavski razred in delav,-ske odbore po podjetjih kot nevešče in nesposobne organizatorje gospodarstva. S sabotažo gospodarske obnove naj bi se vrnilo staro carstvo politične reakcije. Zato je kongres SGT-a podčrtal parolo: »Proizvajati, to se pravi, dobiti bitko za demokracijo«. Ves kongres je potekal v duhu te parole, kajti v tem času predstavlja politični in ekonomski program, naprednih sil Francije. Ta parola kaže brez dvoma novo pot, po kateri gre delavsko gibanje Francije.
Sedanje oblike borbe in parole imajo za cilj osvajanje nadaljnjih pozicij v upravljanju dežele, nadaljnjo demokratizacijo njenega aparata, novo etapo v razvoju francoskega proletariata. Kongres SGT-a je, poudarjajoč produkcijo kot osnpvni člen y strateških pozicijah delavskega razreda Francije podčrtal, da je delavski razred stopil na čelo nacionalnih demokratičnih sil v borbi proti novi nacionalni izdaji kapitalističih trustov in njihovi sabotaži v produkciji. Delavski razred vodi na polju gospodarske obnove proti njim glavno bitko za obrambo demokracije.	_
V referatu Johauxa je bila iznešena zahteva, za nacionalizacijo vseh bank, vseh glavnih industrijskih panog, za državno in delavsko kontrolo celotne privatne industrije in trgovine, za kontrolo kvalitete produkcije in cenami blaga. Dalje je iznešena zahteva, da je treba podvzeti odločne mere, katerih rezultat mora biti sprememba ekonomske strukture v korist delovnih množic. Francija mora s svojo organizacijo gospodarstva, s svojo ekonomijo iti pred ostalimi narodi, postati mora spet vzor za vse ostale narode in države. S postavljanjem teh zahtev sprejema delavski razred polno odgovornost tako do države kot do gospodarstva. SGT je naglasil potrebo, da se zgradi industrija aluminija, brez katere ne more živeti industrija avijonov in automobi-iov v Franciji, kakor tudi težka industrija.
O zunanje-politieni situaciji, mednarodnem položaju in zahtevah francoskega delavskega razreda je govoril Saillant, sekretar Svetovne sindikalne federacije, ki je tudi eden sekretarjev SGT-a. Razkrinkal je vojne hujskače, provokatorje in sejalce razdora med balkanskimi narodi, napadel je reakcionarno politiko pomoči španskemu in grškemu fašizmu, podčrtal je, da so se
pošiljke Anglije Francovi Španiji v zadnjih treh mesecih povečale za 50 odst, kemični produkti od 40 na 66 odstotkov, kovinski proizvodi, v prvi vrsti stroji, od 8 na 40°/o; v treh mesecih od januarja letošnjega leta je uvoz povišan od milijon ton na 30 milijonov ton. Ob tem dejstvu je Saillant iznesel potrebo po sindikalnem komitetu, kateri bi moral preprečiti protidelav-sko politiko podpore Francu.
Kar se tiče sindikalnega gibanja balkanskih dežel, je Saillant omenil, da bi bilo potrebno sklicati balkansko sindikalno konferenco.
Kongres SGT-a zahteva zagotovitev francoskih mej in najostrejši boj proti ostankom in povratku nemškega nacio-nal socializma.
Na kongresu je prišla do izraza anaf-ho-sindikalistična in trockistična opozicija, ki se je v glavnem rekrutirala iz Zveze prosvetnih delavcev, iz vrst reakcionarnih učiteljev in profesorjev. Opozicija je nastopila proti generalni liniji, 'ki je bila postavljena v referatu Frachona. Njihovi govori so bili prežeti z demagoškimi zahtevami in parolami: »Najprej zvišanje plače, nato razgovor o večji produkciji« in: »Nas se ne tiče politika, ampak plača.« Ogromna večina kongresa jim je v zboru odgovarjala: »Poznamo Vas! Vi ste tisti, ki ste prostovoljno delali za okupatorja, a zdaj hočete šfrajkati, vi ste tisti, ki ste spro-vajali fašistično politiko, a zdaj ste proti politiki delavskega razreda in obnovi Francije!«
Položaj prehrane v Franciji je zelo težak. Draginja je velika. Realna plača delavcev znaša 35 odstotkov predvojne. Kongres SGT-a se je izjavil proti inflaciji, za večjo produkcijo, za večjo * realno mezdo. Delavci tovarn in rudnikov so manifestirali svojo visoko politično zavest, patriotizem in vero, da so na pravi poti k boljšemu življenju. Preporod Francije ni mogoč brez vloge SGT-a.
Francoski delavci niso pozabili na tradicionalno prijateljstvo naših narodov, na boj proti skupnemu sovražniku v preteklosti in v vojni.
Delegati rudarjev so mi naročili, naj odnesem jugoslovanskim rudarjem sp o ročilo o veliki izbojevani zmagi v bitki za premog. Dnevna proizvodnja premoga je v primeru z letom 1939. prekoračena za nekaj deset tisoč ton.
Kovinarski delegati so sporočili jugoslovanskemu delavskemu razredu, da vodijo uspešno borbo za jeklo. Vemo, so dejali, za vaše uspehe in zmage, za vaše težke žrtve. Trst Jugoslaviji! Močna demokratična Jugoslavija — močna demokratična Francija.
Delavski razred Jugoslavije je nestrpno pričakoval rezultate in odloke 26. kongresa SGT-a. Kongres je potrdil pravilnost politike SGT-a v narodno osvobodilni borbi in odobril linijo, katera je dodelila vlogo SGT-a v ekonomski obnovi Francije. Delavski razred Francije stoji v prvi vrsti ekonomski obnovi Francije. Delavski razred Francije stoji v prvi vrsti borbe, na čelu novih demokratičnih nacionalnih sil za boljšo bodočnost francoskega ljudstva. Brez dvoma bo SGT v tej borbi s trusti in karteli odigral zelo važno vlogo in bo važen činitelj v veliki zmagi demokracije nad reakcijo.
PO SVETU
Iz sindikalnega gibania
Nemogoče je graditi nov svet brez Sovjetske zveze, ki ga je že zgradila na eni šestini zemeljske krogle, je dejal sekretar SvetoVne sindikalne federacije Louis Saal-lant. Na pobudo Društva Fr.ancija-ZSSR je imel v Parizu referat o sindikatih v SZ, o katerih je dejal, da niso bili samo najvne-tejši organizatorji industrijske mobilizacije za borbo proti fašizmu, ampak so tudi ini-cdatorji ustanovitve Svetovne sindikalne federacije. Po zmagi nad Nemčijo so sovjet, ski sindikati prevzeli novo nalogo: obnovo dežele in izpolnitev petletnega načrta.
Zavedni delavci in nameščenci tovarne cementa v Pulju so reakcionarni propagandi., ki raznaša lažnive, neosnovane podatke o razpoloženju v Združenih sindikatih, od. govorili s tem, da so zbrali 22.575 din in jih poklonili Komunistični partiji v Julij, ski krajini.
Glavni odbor albanskih sindikatov je organiziral in odprl zelo zanimivo razstavo, ki prikazuje dokumente, ki dokazujejo odpor albanskega delavskega razreda proti Zoguvemu režimu in uspešno borbo proti fašizmu. Razstava prikazuje dalje uspehe albanskega delavstva pri obnovi države, fotografije zastav delavske zveze mesta Korče; na fotografijah so voditelji in organizatorji delavskega gibanja, razstavljeni so portreti herojev delavskega razreda, ki so padli v borbi proti nacifašlstom.
Atensko časopisje poroča, da so delavci v Kalamati proglasili splošno stavko zaradi. nasilja fašistov, ki so ubili več delavcev.
Grške sindikate nameravajo postaviti iz. ven zakona, da bi jim tako onemogočili delovanje. Zveza atenskih Sindikatov je poslala Svetovni federaciji sindikatov in Svetom sindikatov v Londonu, Parizu in New Yorku brzojavke, v katerih protestirajo proti tej nameri.
Najvažnejši gospodarski viri ne smejo ostati v rokah grofov, knezov in industrijskih magnatov, ker v Interesu lastnega dobička okrutno izkoriščajo delavce, piše neki madžarski časopis v zvezi z aretacijo generalnega ravnatelja in ravnatelja rudnikov boksita ter tehničnega upravnika rudnikov. Aretirali so jih zaradi sabotaže pri izpolnjevanju reparacijskih naročil, časopis naglaša potrebo, da se ta podjetja čim prej podržavijo.
Stavka 400.000 ameriških rudarjev, ki traja že en mesec, ima porazne posledice. Po vsej državi se zapirajo tovarne, ker so prisiljene ustaviti delo zaradi pomanjkanja premoga; glavne industrije, zlasti pa jeklarska, so dobile težak udarec. Druge industrije imajo še precejšnje zaloge, zato še niso občutno prizadete, ko pa bo industrija prešla iz vojaške v mirnodobsko proizvodnjo, bodo posledice stavke zajele vso državo. BO izjavi ministra za notranje gadove
bodo morali uvesti racionalizacijo porabe premoga. Promet bodo morali omejiti kakor v času vojne, prevažali bodo le hrano in kurivo. Predsednik ZDA Truman je de-, jal, da je malo upanja, da bi se rešil spor, ki povzroča ameriški vladi velike skrbi, kajti ta. stavka ima za državo večje posledice kakor katera koli večja stavka po vojni. V Chicagu so že preračunali, koliko premoga je treba za mestni vodovod in kanalizacije. Vsi zabavni lokali, kinematografi, gledališča morajo biti po 18. uri zaprti. Električna energija je na razpolago le med 14. in 18. uro, izjeme so pa za bolnišnice, hotele, šole, redakcije časopisov in zdravstvene ustanove.
Zaradi neuspelih pogajanj za podpis no. ve kolektivne pogodbe je izbruhnila stavka tudi v ameriški državi Ilinois. Stavko je pričelo 118.000 rudarjev premogovnih rudnikov. Pomanjkanje premoga je tako občutno, da so v 1300 občinah prenehali s popoldanskim delom, električne centrale bodo mogle delati samo 24 ur na teden. Po izdanem poročilu imajo premoga na zalogi še do 21. maja iti če se stavka ne bo končala v enem tednu, bodo morali ustaviti promet podzemskih železnic v New Torku.
V Palestini so objavili splošno stavko v znak protesta proti predlogu anketne komisije za Palestino, da bi prišlo 100.000 Židov v Palestino. Višji arabski komite je pozval tudi sosedne arabske dežele, da stopijo v stavko in poslal predsedniku angleške vlade Attleeju pismo) v katerem pravi, da komite odklanja priporočila anglo.ame-riške anketne komisije za, Palestino, ker ni rezultat svobodnega in nepristranskega proučevanja palestinskega problema, ter naglaša, da se bodo Arabci z vsemi sredstvi borili za svobodo.
Tudi Sirija se je pridružila splošni stavki v Palestini, Sirija tudi ne soglaša s poročilom anketne komisije. Vse sirijske stranke in organizacije so poslale britanskemu in ameriškemu poslaništvu v Siriji protestno noto.
Lastniki japonskih metalurgičnih podjetij ustvarjajo združenja proti delavskemu gibanju. Okoli 200 lastnikov metalurgičnih podjetij v Tokiu je osnovalo svoja združenja, ki bodo vodila borbo proti delavskemu gibanju.
Indijski železničarji grozijo s stavko, če ne bodo ugodili njihovim zahtevam. Generalni svet vseindijske federacije železničarjev, ki zastopa milijone železniških delavcev, je opozoril indijsko vlado, da bodo pričeli železničarji Indije in indijske kneževine 27. junija s stavko, v primeru da ne bodo sprejete njihove zahteve. Svet je že ustanovil komite, ki bo izdelal program stavke, in od 25 sindikalnih organizacij se Jih je že 15 izrekle za stavko.
Problemi Italije kamen spotike na pariški konferenci. Ms d problemi k: povzročajo nesoglasja, je mirovna pogodba z Italijo, reparacije in vprašanje bivših italijanskih kolonij. Italija naj bi plačala 300 mi-lrcnov dolarjev, kar pa je zelo malo v primeri z ogromno škodo, ki so jo napravile fašistične oborožene sile SZ, Jugoslaviji, Albaniji in Grčiji. Po deklaracijah zaveznikov ne sme bit; razbojniški napad nekaznovan za nobeno državo, ki je bila v njem soudeležena; francoska delegacija s tem popolnoma soglaša, le Agležem in Ameri-kanosm so italijanske reparacije kamen spotike pri pariških pogajanjih. Vzrok tega je, da so anglosaške velesile že med okupacijo dobile od Italije vsoto, ikj je mnogo višja, kot je bila določena v, crnutku pogodbe. Sedaj Italijo ščitijo, čas da ne more toliko plačati, vsiliti ji hočejo režim ekonomske politike, pod katerim bi bila popolnoma v rekah angleškega in ameriškega kapitala. — Glede nekdanjih italijanskih kolonij je Sovjetska zveza predlagala, da bi imele varuštvo nad njimi zavezniške velesile s soudeležbo Italije. Po predlogu Anglije pa hi prišle kolonije pod pretvezo namišljene »neodvisnosti« v angleško posest, kamor bi spadale fudi bivše italijanske kolonije ob Rdečem morju. Francija je predlagala, da bi bile italijanske kolonije ped italijanskim varuštvem, Amerikanci pa predlagajo varuštvo Združenih narodov. Iz sovjetskega, ameriškega in francoskega predloga je razvidno, da tri velesile podpirajo predloge, da sodelujejo pri varuštvu na eni strani zavezniške države, na drugi Italija, le angleški predog izključuje sodelovanje zavezniških sil in Italije same pri določanju usode teh ozemelj.
Odklonitev nove francoske ustave je rezultat neenotnost) delavstva in nepoučenosti volivcev. 5. maja je bil v Franciji izveden referendum (ljudsko glasovanje) glede nove ustave. Izid referenduma je pokazal, da 47% volivcev soglaša z novo ui:-tavo, 53%> volivcev pa je proti. Volivci v številnih industri-skih okrajih so glasovali za ustavo, d očim je v kmečkih okrajih dalo nad polovico volivcev negativen odgovor. Komunistična partija je pred referendumom pozvala socialistično Stranko za skupno akc-jo m da b; se socialisti odzvali, bi bili rezultati referenduma popolnoma drugačni. Socialist, se niso pridi, užil KP. njihova, propaganda je bila slaba, branili so le načela parlamenta v enem domu, druge važne točke ui tave so pa pustil; ob strani in tal;o je nos.la vso težer kampanje KP. Časopisje socialistične stranke ni svojim čitateljem pravilno pojasnilo vsebino ustave, zato je mnogo pristašev socialistične' stranke glasovalo proti. Prav tako so odgovorile negativno pa ameznie politične skupine, ki so bile pod vplivom socialistične stranke. — Desničarske iitranl.ee, zlasti »Republikanska stranka svobode« je strašila pred novo ustavo, da Ogroža tako mate kakor velike in da krati osebno svobodo. izdala je vrsto letakov z raznimi kle-vetniškimi podatki o komunističnih voditeljih. Ta stranka je izdata tudi letake, v katerih je bil de Gaullov poziv Francozom, naj glasujejo proti ustavi. — Vse te protiustavne akcije francoskih . reakcionarnih strank, nepoučenost volivcev, zliastj pa neenotnost v izvedbi volivne kampanje, so vzroki, da je bila nova francoska ustava odklonjena. Komunistična partija naglaša. da je i-edaj bolj kakci kdaj koli prej potrebna enotnost
Med Jugoslavijo in češkoslovaško je podpisana pogodba o prijateljstvu in medsebojni
pomoči. Pogodbo je v imenu Pirezidijia Ljudske skupščine FLRJ podpiral predsednik ministrskega sveta FLRJ in minister za narodno obrambo maršal Josip Broz - Tito, v imenu prezidenta Češkoslovaške republike pa dr. Zdenek Fierlinger. V pogodbi je rečeno, da boota obe državi vodili politiko b ajnega prijateljstva, strupno bosta skrbeli za to, da se prepreči nevarnost nemškega napada ali _ napada kake druge države, ki bi se združila z Nemčijo, udeleževati se bosta vseh mednarodnih akcij za vzdrževanje splošnega miru in varnosti. Držali s; bosta svojih obveznosti, ki jih imata kot članici Združenih narodov. V primeru, da hi Nemčija obnovila svojo napadalno politiko, bosta druga drugi pomagati z vrezni vojaškimi in drugimi razpoložljivimi sredstvi. Nobena' od obeh držav ne bo stopila v koalicijo, kd bi bila naperjena proti drugi pogodbeni stranki, utrjevali bosta duhovne, ekonomske in druge medsebojne vezi. Pogodba je tikl-enjena za dobo 20 let in bo v najkrajšem času ratificirana.
Bolgarska vlada je svetu zunanjih ministrov v Pariz poslala spomenico, v kateri podčrtava svojo borbo proti Nemčiji napore, da je likvidirala star. fašistični red in preuredila družbeno^ življenje in državno ustavo na demokratični podlagi. Bolgarija vodi prijateljsko politiko z vsemi svobodoljubnimi državami in želi, dia bi se vsa spoina vprašanja sporazumno rešila. V spomenici se med drugim obravnava vprašanje reparacijskih zahtev Grčije, ki pa morajo odgovarjati stvarni škodi in izgubam, ki so ji jih povzročili Bolgari. Od vsote reparacij se mora odhiti vrednost investicij in del, Iti jih je izvedla Bolgarija na grškem ozemlju med okupacjo; sem spada tudi vrednost bolgarske državne in privatne lastnine na tem ozemlju. — Bolgari zahtevajo, da se sedanja bolgarsko-grška meja, ki je bila po prvi svetovni vojni vsiljena Bolgariji pop avi v korist Bolgarije, kajti pravica do Trafoije je bila Bolgariji še večkrat uradno priznana. Po prvi svetovni vojni so Bolgariji Traki j o in izhod na Egejsko morje samo obljubili, sedaj pa bi bilo v skladu z inbsiresi pravice, da se razmere nia Balkanu ured.jo, da se Bolgariji prizna izhod na Egejsko merje, Iki Je neohodno potreben za njen razvoj. — Spomenico, ki poziva velike štiri, da pravično rešijo zahteve Bolgarije, eo zunanji ministri v Parizu že prejeli in bolgarsf.ro ljudstvo je prepričano, da bo popravljena velika krivica, M mu je bila storjena.
Transilvanijo so priznal; Romuniji. Na pariški konferenci so sklenili, da se rpomo ozemlje Transilvanije, ki so ga že po prvi svetovni vojni določ.lj za Rumunijo, sedaj prizna Romuniji. Rumunski listi podčrtavajo, da je razveljavljenje dunajskega diktata velika zmaga romunske demokracije in poudarjajo vlogo SZ, da je bil ta sklep sprejet. Pariški sklep pomeni novo ozračje sporazuma in miru med jugovzhodnimi državami, potrjuje in opravičuje zunanjo politiko Rumunije, ki temelji na tesnem prijateljstvu z veliko Sovjetsko zvezo.
Tomo Brejc:
K tekočim nalogam sindikatov
Vprašanje regulacije plač
in pocenitve industrijskih proizvodov
Že dalj časa ugotavljamo, da je v našem mezdnem sistemu nastala prava, za nadaljni razvoj našega gospodarstva in normalizacijo socialnih prilik zelo škodljiva zmeda, Id jo je treba čim hitreje odpraviti. To je sedaj naloga, ki ne trpi nobenega odlaganja več, katero je treba hitro rešiti.
Kako je nastala ta zmeda? .Treba je proučiti razloge, ki so jo povzročili, da bi se v našem bodočem urejevanju plač mogli izogniti napakam preteklosti.
Znano je, da smo takoj po osvoboditvi imeli nekaj časa tltzv. sistem akontacij na delavske in nameščenske plače, čeprav ta sistem pri nas ni trajal dolgo, se je vendar vsled objektivnih tcžkoč pri urejevanju plač zavlekel v nekaterih obratih in ustanovah prav do nastopa zime v preteklem letu. Kakor je sedanja zmeda v mezdnem sistemu pri nas velika ovira za nadaljni gospodarski in socialni razvoj, tako je bil sistem akontacij v pretekli jeseni težka colda za napredek naše industrije. Sistem akontacij je vnašal nejasnost v produkcijske načrte naših industrijskih podjetij. Nobenih realnih proračunov ni bilo mogoče sestaviti, dokler nismo dosegli vsaj do neke meje urejenega mezdnega sistema. Istočasno ja sistem akontacij pomenil veliko zapreko za izgradnjo take pomembne ustanove delovnega ljudstva kot je socialno zavarovanje. Predpis prispevkov za bolniško, nezgodno, starostno in brezposelno zavarovanje ni bil mogoč vse dotlej, dokler mezde niso bile določene.
Treba je bilo hitro delati. Zvezna vlada FLRJ je z okvirno uredbo določila plače. Sindikati so dobili nalog, da izdelajo predloge za podrobnejšo ureditev plač posameznim kategorijam. Naravno, da sindikati pri izdelovanju teh predlogov niso imeli nobenih izkušenj; indeksa cen, na katerega bi se bili mogli opreti vsled znanih okoliščin, . v katerih smo se nahajali, tudi še ni bilo. K temu je prišteti še druge nedo-statke, med katere spada tudi naslednji: le najboljši in najzavednejši sindikalni funkcionarji so za podrobno ureditev plač izdelali predloge, ki so res odgovarjali duhu in ciljem, ki jih je dejansko zasledovala uredba Zvezne vlade. Ostali, manj zavedni sindikalni funkcionarji so več ali manj podlegli gotovemu delu svojega članstva, ki mu je vsled premajhne razredne zavesti manjkala požrtvovalnost in 'perspektivno gledanje v bodočnost in je zato vse plače gonila na maksimum, ki ga je dovoljevala zvezna uredba, če sedaj še ugotovimo, da prej omenjeni škodljivi sistem akontacije zahteva hitro ureditev plač in je bilo zato
za premišljeno in načrtno ureditev tega problema le malo časa ria razpolago — smo rekli vse. Popolnoma jasno je, da taka ureditev mezd v času, kakršen je sedaj pri nas, ko se vse gradi in razvija, ne more imeti nobenega trajnega značaja.
Prav sedaj se nahajamo zopet v podob-nm položaju, kakor preteklo jesen. V interesu nadaljnega razvoja našega gospodarstva pri nas je nujno potrebno, da gremo v urejevanju mezdnega sistema korak naprej. Treba je sedanje nepravilnosti v sistem plač — upoštevajoč napake preteklosti — odstraniti z bolj načrtno, podrobnejšo, bolj premišljeno in smotrno ureditvijo plač. To bo prvič našemu gospodarstvu olajšalo nadaljni razvoj, drugič pa bodo prenehale številne pritožbe delavcev in nameščencev, ki so sedaj v mnogih primerih popolnoma upravičene.
Tarifna komisija pri Glavnem odboru ESZDNS .je tozadevni predlog za novo ureditev plač že izdelala in ga poslala v proučitev vsem zainteresiranim ministrstvom, ustanovam in organizacijam. S sodelovanjem vseh upamo, da bomo kmalu dobili novo ureditev plač, ki bo odpravila sedanje nepravilnosti.
Ponovno poudarjam, da v sedanjem urejevanju tarifnega sistema ne gre za povišanje. plač, temveč za pravilno reguliranje, za odpravo cele vrste nepravilnosti, Iti jih naši sindikalni funkcionarji poznajo in jih zato ne bomo podrobno naštevali.
Pač pa se je treba zavedati, da bomo na tej stopnji našega razvoja pravo in resnično povečanje plač dosegli s pocenitvijo vseh vrst izdelkov, ki jih potrebujejo najširše ljudske množice. V ozkem sodelovanju delavcev in nameščencev z našimi ljudskimi oblastmi bomo ta cilj dosegli s pomočjo cele vrste prijemov in ukrepov, ki so — mimogrede povedano — med seboj ozko povezani.
Eden teh ukrepov bo nedvomno boljša in smotrnejša organizacija naše trgovine, našega transporta, kar bo v praksi pomenilo pocenitev poti, ki jo napravi izdelek od producenta do konsumenta. Tozadevne ukrepe s strani naše oblasti je v »Borbi« z dne 5. maja t L že napovedal tovariš Bla-gojevič.
Treba je našemu delavstvu priznati, da je za pocenitev produkcije že mnogo storilo. Ta iniciativnost, iznajdljivost »n požrtvovalnost našega delavstva je ogromne važnosti za dosego zgoraj omenjenega cilja. Jasno pa je, da je v interesu delavstva samega, da v bodoče še bolj stopnjuje svojo iniciativnost in iznajdljivost, da se čim prej še bolj olajša materialni položaj ljudskih množic.
Toda s tem. da se delavstvo trudi, da samo doseže čim večjo pocenitev produkcije, njegova naloga v tej smeri še dolgo ni izčrpana. Vsi vemo, da so med drobnimi proizvajalci mnogi, ki so se dostojno vključili v skupni napor naših delovnih množic za izboljšanje življenjskih pogojev. So pa med njimi— in to ljudje najrazličnejših poklicev — tudi egoisti, ki v svoji kratkovidni sebičnosti, ne meneč se za splošno blaginjo ljudstva, popolnoma neupravičeno zaslužijo velike vsota denarja. Ti elementi ne razumejo, da z dviganjem cen svojim izdelkom preprečujejo pocenitev življenjskih potrebščin tudi sebi in tako vsled svoje sebičnosti predstavljajo sicer ne veliko, a vendar le upoštevanja vredno oviro za pocenitev vsega, kar ljudstvo potrebuje za življenje.
Treba je jasno določiti naloge, ki jih imamo organizirani delavci in nameščenci do teh elementov.
V kolikor gre tu za drobne proizvajalce, profesionalce in intelektualne poklic«; ki se vsled politične nezrelosti ne zavedajo posledic, ki jih ima njegova sebičnost za našo ljudsko skupnost, — v toliko se je treba poslužiti naše pravilne in preizkušene metode prepričevanja o škodljivosti njihovega postopka, da jih tako privedemo na pravo pot, kar bo v prvi vrsti koristilo njim samim.
Nepoboljšljivim elementom pa je treba ob vsakem konkretnem primeru jasno in glasno povedati: mi nismo nasprotniki zaslužka, ki odgovarja strokovni sposobnosti in storitvi dotičnika, če tudi je tu in tam malo večji. Toda časi, ko so mogli razni se-bičnilti neovirano bogateti na račun delovnega ljudstvu, so za vselej minuli.
Zato je naša dolžnost, da vse take elemente naznanimo kontrolnim organom naše ljudske oblasti.
Zakaj je ljudska oblast v zaščito najširših delovnih množic ustanovila urad za cene, kontrolne komisije, če ne zato, da se jih ljudstvo v polni meri poslužuje ?
Tovariši delavci in nameščenci! V interesu naše države, države delovnega ljudstva, v interesu Vas samih in Vaših družim, v interesu našega gospodarstva in utrditve naše oblasti je, da povečate Vašo budnost, kakor v ostalih tudi v tej smeri, da sodelujete s člani naših kontrolnih komisij, da jim vse nepoboljšljive škodljivce takerj in na mestu naznanite. Nobeno popuščanje ni na m Mu! Organizirani delavski razred mora svoj napredni značaj na tem polju uveljaviti prav tako, kakor na drugih in Izvršiti svojo nalogo, če hoče utrditi in žava-rovati pridobitve, ki mn jih je prinesla zmaga narodno-osvobodilne borbe!
Podatki so ogledalo
našega dela ■ ne podceniuimo lih!
vfl. industrija g 1932 urami; Šesto mesto Titan-Kamnik s 6791 urami; sedmo mesto zavzema podružnica Smodnisnica Kamnik z 2126 urami.	*
Tovarna Titan je ves zaslužek v meška 66.80S din darovala za obnovo.
V zadnji številki »Delavske enotnosti« smo pod naslovom »Izvedimo statistično službo do kraja« skušali prikazati pomen itn vrednost organiziranega in discipliniranega dostavljanja statističnih pol od strani podružnic na svoja 'tajništva, od slednjih pa na Glavni odbor za Slovenijo. Ni potrebno, da. tu še enkrait ponovimo vrednost podatkov, ki nam pokažejo na stvaren način delovanje Enotnih strokovnih zvez. • Danes bi hoteli za primer nakazati v naslednji razpredelnici zbirne statistične podatke, ki se nanašajo na mesec marec. Sleherni, ki se za to zanima, bo spodaj navedene 'podatke z zanimanjem pregledal in se ne bo ustavil le pri navedbah, temveč bo šel pri tem še globlje. Saj nam v resnici ne gre le za. številke. Gre nam za vsesplošno delovanje, za vrednost in težino našega dela. Vse to in še mnogokaj najdemo lahko v podatkih za mesec marec.
če so ti podatki zanimivi že za javnost, tedaj so prav tako tudi pomembni za Glavni odbor bodisi za Slovenijo ali Jugoslavijo. Preden pa bi o ,tem napravili pregled, moramo ugotoviti,' da podatki odgovarjajo le za polovico obstoječih podružnic v Sloveniji. Zakaj, o tem smo že slednjič pisali.. Samo zaradi tega ne moremo Imeti vsaj do neke mere celotnega pregleda nad delovanjem., ker nam podružnice enostavno niso dostavile statističnih pol. Tako tudi od tajništev nismo mogli prejeti vseh podatkov, iz česar sledi, da zbirna statistika za omenjeni mesec še zdaleka ni popolna.
Podatki za mesec marec letošnjega leta
so sledeči:
Podružnic je obstojalo	1387
Statistične pole je poslalo le	625
Te so imele sej	2518
Sestankov	2137
Zborovanj	291
Prireditev	512
Raznih tečajev	141
Sten-časov	766
Prostovoljnih ur izven podjetij	119.130
Prostovoljnih ur V podjetjih	499.112
To znaša	din 8,267.221
Nabrali železa	kg	82.165
Nabrali stekla	kg	6.167
Nabrali krp	kg	3.698
Nabrali papirja	kg	25.148
Nabrali bakra in gume	kg	161
Nabrali raznega starega blaga kg 196.600 Krajevni odbori so imeli sej	205
Tajništva so imela sej	34
Tajništva so obiskala, podružnic ali krajevnih odborov	297
K tem podatkom bi pripomnili sledeče: Kakor smo že navedli, se nanaša poročilo na 625 podružnic. Povprečno so torej imele po 4 seje, prav tako skoraj tedenske sestanke, pod tečaji so mišljeni razni strokovni, organizacijski, prosvetni tečaji, kakor tudi ure za ruščino itd. če je več sten-časov kakor je podružnic, nas to ne sme Čuditi. Saj imamo podružnice z več kakor 1000 člani in tako podjetje ima še največkrat v vsakem oddelku po en stenčas. Posebej je treba še navesti število nadur v podjetjih. Teh je bilo skoraj pol milijona, in po vseh zaključkih pride 8 ur v mesecu ha enega delavca, upoštevajoč pri tem, da nismo prejeli vseh podatkov. Dalje je treba opozoriti podružnice, naj natančneje izpolnijo rubrike, kjer je treba navesti, koliko so nabrali starega blaga. Vemo, da smo prav v mesecu marcu nabirali največ krp, Vendar pa je količina, ki je zgoraj označena, nizka. Prav gotovo je ta zbirka všteta PSd zbirko »raznega starega blaga«, ki zna'
ša skupaj 196.000 kg. Toliko zaenkrat o teh podatkih. V naslednjem podajamo primer vzornega dostavljanja poročil o rezultatih prvomajskega tekmovanja. To poročilo nam je poslal Krajevni medstrokovni sveit Kamnik. Podatki se nanašajo na razdobje od 1. februarja do 20. aprila letošnjega leta.
Omenjeni KMS je svoje poročilo razdelil pregledno, zato ga navajamo v celoti, kakor smo ga prejeli:
»Na območju KMS v Kamniku se nahaja 27 organiziranih sindikalnih podružnic. Skupno število zaposlenega delavstva in na-meščenstva v podjetjih, uradih ali ustanovah, kjer sindikat obstoja, znaša 2090. Organiziranih pa je 2030 delavcev in nameščencev, kar znaša 97 o/o.
Prispevanje članarine vseh podružnic v času tekmovanja znaša v skupnem znesku 132.807 din. Članarino plačujejo člani skoraj 100 °/i>.
Včlanjeno v OF je 1814 članov — t. j.
79 P/o.
Zvišapje produkcije v tovarnah.
Prvo mesto v povečanju produkcije zavzema tovarna »Remec«, Duplica pri Kamniku, ki je z vpeljavo novih strojev in povečanja delovne moči dvignila svojo produkcijo za 53 % oA predvojne produkcije.
Drugo mesto zavzema živilska stroka Eta-Triglav-Mlekopromet, ki so za 70 % dvignili svojo produkcijo z ozirom na mesec januar tega leta.
Tretje mesto, železničarji Kamnik, M so z uvedbo novih vlakov povečali promet, in to v februarju 10 %>, v marcu 15 % ter v aprilu 25 «/„, povprečno za 17 °/o z ozirom na mesec januar tega leta.
četrto mesto zavzema rudnik Kaoltn, črna, z 9%.
Peto mesto zavzema tiskarna Slatnar,
Kamnik, z 8°/o.
šesto mesto zavzema tov. Knaflič, Kamnik, s 7 <>/»•
Sedmo mesto zavzema tovarna Titan,
Kamnik, s 6 o/o.
poseben uspeh, ki se tudi prišteva k nad-produkciji, je dosegel sindikat pri Okrajnem LO Kamnik, ki je z 22.040 brezplačnimi urami izvršil 33 % celokupnega dela v svojem območju.
Brezplačne ure za obnovo izven tovarne.
V času tekmovanja je bilo Izvršenih 14.320 delovnih ur za obnovo izven tovarne, urada ali ustanove, kar znaša približno 200.000 din. Posebno priznanje zasluži »Smodnlšni-ca«, Kamnik, ki je s svojimi petimi nedeljami (udarniškimi) v vaseh Zg. Tuhinj, Kostanj in Stotnik prispevala 6890 ur, kar znaša z ozirom na uspeh storjenega dela 100.000 din. Kot druga sledi tovarna Knaflič, Kgmnik, s 1798 urami, ki je obnavljala vas Pirčevo v Tuh. dol. in Zlato polje. Tretje mesto pripada podružnici Baza cest v Kamniku z 924 urami. Četrto mesto tovarni Titan, Kamnik, z 2928 prostovoljnimi urami. Peto mesto, Okrajni LO Kamnik, z 280 urami, šesto mesto, tovarna Remec, Duplica, s 1120 urami in tiskarna Slatnar, Kamnik, s 70 urami. Sedmo mesto: Mešč. korporacija Stahovica s 140 urami in Kao-iin, rudnik, Črna, s 170 urami.
Brezplačne ure v tovarni, uradu ali usta | novi:
Prvo mesto zavzema podružnica Okrajni LO z 22.040 urami; drugo mesto SZPD Vodice s 3014 urami; trejtje mesto Kamnik. Bistrica s 1640 urami; četrto mesto Fin. usl. Kamnik z 2580 urami; peto mesto ži-
Prispevki v denarju. Vseh prispevkov v denarju, in sicer za sklad Ljudske pravice, za sklad Primorske-Koroške in izseljence, aa KP, obnovo ter razne druge socialne namene je bilo 209.700 din.
Od tega zneska so največ prispevale:
1. Podružnica ESZDNS Okrajni LO Kamnik 22.226 din; 2. Podružnica ESZDNS Titan Kamnik 82.808 din; 3. Podružnica ESZDNS Knaflič Kamnik 29.392 din; 4. Podružnica ESZDNS Slatner Kamnik 4155 din; 5. Podružnica ESZDNS Svilanit Kamnik 11.173 din; 6. Podružnica ESZDNS Okr. sodišče 3560 din; 7. Podružnica ESZDNS Živ. Ind. Kamnik 5260 din.
knjigami, od it Okrajnega LO Kamnik, in to 300 komadov.
Predavanj je bilo 40, od teh Jih Je Imela tovarna Knaflič-Kamnik 10.
Kulturnih prireditev oz. koncertov je bilo 16, od teh je Imela Smodnlšnioa 5.
Odposlanih dopisov za časopise je bilo 39, objavljenih 20, od teh ima amodniSnioa 22, objavljenih pa 9.
časopisje, skupno število naročnikov ra*, nib časopisov znaša 1072 kom.
Največ naročnikov ima Titan-Kamndk 210 Smodnišnica 160, Svilanit 98, Knaflič 88, ‘Okrajni LO 86, Remec-Duplica 60.
Končno seštete prostovoljne ure 59.085, kar znaša v denarju okoli 800.000 din.
Resničnost navedenih podatkov o prvomajskem tekmovanju potrjujejo oz. so potrdili posamezni podružnični odbori.
Vsakomur bo razumljivo, zakaj smo objavili prve in druge podatke. Poročilo Krajevnega med strokovnega sveta iz Kamnika nas opozarja na pravilno dostavljanje poročil o majskem tekmovanju In tekmovanju sploh. Tu pridejo v poštev predvsem podružnice, ki ne bodo nikdar mogle nakazati stvarnega uspeha svojega tekmovanja, če teh uspehov ne bodo beležili, označili s številkami, jih ob koncu meseca zbrali ter odposlali svojemu tajništvu. Mi moremo še tako uspešno tekmovati, toda, če tega ne moremo dokazati s stvarnim poročilom s številkami, je naše tekmovanje nekako prazno. Nima svojega nujnega zaključka, ki napravi pregled čez tekmovanje, ki naj bo skratka bilanca tega dela.
Omeniti moramo, da so bila tajništva, pa tudi Glavni odbor, ob prvomajski proslavi nemalokrat v zadregi prav zaradi tega, ker je manjkalo stvarnih podatkov bodisi o tekmovanju, bodisi o udarnikih, šlo je za to, da napravimo skupen pregled o tekmovanju, pa so bili podatki nepopolni in tudi ne pravočasno predani Glavnemu odboru. Isto je z udarniki. Treba jih je bilo povabiti v Ljubljano. Šlo je ža predloge za odlikovanja — pa ni bilo vsestransko utemeljenih podatkov, zato je predlog za marsikoga odpadel Itd.
Naj zaključimo zopet s pozivom na eks-peditivnost, točnost in redno dostavljanje nujno potrebnih poročil, za kar so odgovorni v mnogih primerih tajniki, pa tudi odborniki, ki so določeni za tekmovanje, udamtštvo in podobno.	J. J
Ljubljana. Sindikalna podružnica Tobačne
tovarne priredi v soboto, v primeru dežja pa v- nedeljo, na dvorišču kulturno akademijo z bogatim programom. Podružnica goste toplo k udeležbi.
Kulturno-prosvetno delo. število knjižnic je 6 s 1169
katerih jih ima največ sindik
Vloga »Navoda"
v gospodarskem življenju Slovenile
Če hočemo pravilno razumeti vlogo Naroda (Naibavljalnega zavoda Slovenije) v gospodarskem življenju Jugoslavije in posebej Slovenije, si moramo najprej v osnovnih črtah ogledati organizacijo gospodarstva v FLRJ.
Ena izmed vej narodnega gospodarstva je
preskrba prebivalstva s hrano.
In ta veja nas dokaj zanima. V normalnih časih se vrši oskrbovanje prebivaLtva s hrano normalno. To se pravi, proizvodnja hrane je dovolj visoka, da krije potrebe prebivalstva in vi-akemu posamezniku je s tem zajamčena količina hrane, ki mu je potrebna. Predpostavljamo seveda, da so dobrine med prebivalstvo pravično razdeljene, alj: z drugo besedo, da prejme v ak državljan toliko denarja, kolikor ga potrebuje za človeka dostojno življenje.
Pri nas gospodarske razmere še niso dosegle normalnega stanja. Da so t&mu kriva razdejanja vojne, mora uvidet; tudi reakcionar in mora tudi priznati, da se tako globoke rane ne zacelijo čez noč. Brez dvoma je naj večje izgube v tej vojni utrpelo naše poljedelstvo, torej tista panoga gospodarstva, ki proizvaja življenjske potrebščine. Vemo, da je okupator uničil polovico goveje živine, dve tretjini, ovac, veliko število konj itd. Bre:elil je veliko število ljudi in še večje število iztrebil, torej onesposobil velik del tistega elementa v gospodarstvu, ki je najvažnejši — delovno silo. Na ta način so velika piedelj naše dežele o tali brez delovnih rok in je orna zemlja ostala zapuščena. Razen tega je okupator odpeljal vse rezerve od velikih skladišč Pa do najmanjšega kmeta jn tako zemljo docela izmozgal. To so vzroki, da so se naši narodi Po osvoboditvi znašli popolnoma brez sredstev in predstavimo si lahko težkoče, na katere so naleteli tisti naši borci, ki se borijo za čim boljšo preskrbo naših natodov z življenj-kimi potrebščinami. Mislim, da jim moremo k uspehu čestitati. V času, ko se bore predeli na naši zemlji, ki jih vojna vihra sploh ni dosegla, z lakoto, drugi so priisjljeni zniževati obroke, opažamo, da gre pri nas vzdržno na bolje in bo šlo na bolje z naglico, dokler ne bemo dosegli, da vprašanja prehrane sploh ne bo več, da bo ostalo, edino vprašanje, kako doseči, da bcmo dajali ljudstvu najboljšo hrano najceneje.
Videli smo torej, da fo pri nas razmere v prehran; nenormalne in da ne razpolagamo v dovoljni meri s količinami, ki jih ljudstvo potrebuje. Zato je nujno in neizbsžno, da vodijo razdeljevanje hrane naše oblasti, da se na ta način kolikor mogoče doseže enakost. Vzemimo, da bi oblast v km pogledu dovolila anarhijo. Tisti, ki imajo največ denarja, bi pokupili zelo velik del razpoložljivih količin in si ustvarili zaloge. S tena bi dvignili cene, zaloge bi pa neiz-koriščane ležale mesece in mesece, medtem ko bi manj srečna množica umirala od lakote.
Naše oblasti so drugače rešile ta problem
in Se postavile na stališče, da dobi vsak državljan enalko količino živil, upoštevajoč pri tem, da tisti, ki težje delajo, potrebujejo več. Zvezno ministrstvo za trgovino in preskrbo v Beogradu ima pregled zalog, ki so za vso državo na razpolago in ima pregled _ nad potrebami posameznih federalnih edinic. Zvezno ministrstvo je torej edina instanca, ki je sposobna jn upravičena razdeliti življenjske potrebščine med posamezne federalne enote. Zvezno ministrstvo pri delitvi upošteva potrebe bodočih mesecev, kakor kadi predvideno proizvodnjo bodočih mereče v. Ko je zvezno ministrstvo določilo kontingent (delež) posameznim fedcralnm edinicam, v našem primeru Sloveniji, prevzame ministrstvo trgovine in preskrbe LRS skrb, razdeliti ta delež po enotnem ključu, ki velja za vso državo, med potrošnike v Sloveniji. Ministrstvo za trgovino in preskrba v Ljubljani prejme od okrajnih ljudskih odborov poročila, koliko in kakšne živilske nakaznice je posamezni okrajni odbor za določeni mesec izdal in v smislu teh poročil izdela načrt razdelitve za dotični mesec. Vsakemu okrajnemu LO določi ustrezajoči kontingent živil
In tukaj se pričenja funkcija državnega velepodjetja »Navoda«. Navod odkupi bodisi od »Zavoda za vanrredne mabavke«, bo-diši od drugih državnih, zadružnih ali privatnih podjetij količino zvil, Iti jo je določilo ministrstvo za trgovino in preskrbo po centralno določenih cenah. To blago prevzame, transportira in vskladfeči po svojih skladiščih, ki m raztresena širom Slove-,nije, upoštevajoč jn vodeč račun o kontingentih, ki so določeni posameznim okrajem. Ena glavnih nalog jn skrbi Navoda je, da pravočasno oskrbi z življenjskimi potrebščinami svoja skladišča in da na ta način pravočasno stavi okrajnim LO na razpolago njim piipadajoče količine. Ko so dovoljne količine živil vškladiščene pri podružnicah Navada, izdajo OLO nakazila, trgovcem na drobno in podružnice Navoda jim iz svojih skladišč izšajio pripadajoče količine blaga
če na, kratko ponovimo, je v načelu naloga Navoda prevzeti blago, ga transportirati po vsej Sloveniji na mesta potrošnje in ga izdati maloprodajalcem, vse to pa samo po nalogih ministrstva za trgovino in preskrbo oziroma OLO in po uradno določenih cenah.
Izvršujoč to nalogo, naleti Navod na razne težkoče
in na velike probleme. Eden največjih problemov je, kako harmonično povezati in spraviti v sklad dve načeli; prvič zmanjšati prevozne stroške na minimum in s tem razbremeniti naša močno obremenjena prometna sredstva, zlasti železnice. Drugič, truditi se, da bodo vsi. potrošniki po vsej Sloveniji prejemali kvalitativno enako blago. Naj v osvetlitev zapletenosti tega problema navedem primer: olje dobivamo v glavnem iz Zagreba in še jz nekaterih drugih krajev Štajerske. Da bomo čim manj obremenili prometna sredstva, bomo to olje dajali potrošnikom, ki so krajem proizvodnje najbližji. Iz istih razlogov bomo'krili potrebe po maščobah v Prekmurju z domačo mastjo, ki se tam proizvaja. Toda na ta način bomo prišli v konflikt z drugim načelom, ki pravi, da moramo blago enako razdelit; med vse potrošnike Slovenije. — Podoben primer je z moko. Ker ni mogoče zbrati vse bele. koruzne in' enotne moke, ki se ho v prihodnjem mesecu razdelila, na enem mestu in jo mogoče y kakšnem
ogromnem silosu premešati, da bi jo tako popolnoma enotno razposlali po vsej Sloveniji, se dogaja, da prejme en okraj mogoče nekaj več bele moke, drugi prejme nt-kaj več koruzne moke itd. Seveda so to večinoma razlike, ki sp popolnoma nepomembne, tako da se niti reakcija preveč ne spodtika ob nje.
Ena od najvažnejših nalog Direkcije Navoda v Ljubljani je pravilno razporejanje blaga na vse kraje Slovenije. Pravilna dispozicija prištedi ljudstvu dosti transportnih stroškov in dosti neprilik vsake vrste. Če bi imelj blaga na zalogi za nekoliko mesecev, bi to postalo enostavna stvar. Kajti blago, kakor bi sukcesivno prihajalo, bi se pošiljalo na zalogo on;m skladiščem, ki pač niso prenatrpana in blago bi bilo povsod in ob vsakem času n,a razpolago. Ker pa. reze iv nimamo, mora Direkcija Navoda kolikor mogoče natančno predvideti, kakšne zaloge bodo v pasameznih okrajih ostale po končani delitvi na razpolago za prihodnji mesec* in kakšne bodo predvidene potrebe za prihodnji mesec. Če bodo te prognoze zelo natančne, se bo malokdaj zgodilo, da bemo morali naknadno in v naglici prevažati blago iz kraja v kraj in v zadnjem trenutku mašiti luknje. Lahko ugotovimo, da tmo v tem pogledu v zadnjih mesecih prišli do stanja, ki je zelo zadovoljivo.
To je nekaj težav in problemov, ki* jih rešuje Navod; predaleč bi zašli, če bi te hoteli spustit; v podrobnosti ;n podrobnosti bi tudi zameglile sliko Navoda v gospodarski organizaciji Slovenije kot jo hočemo podati.
Kako obsežno je delo Navoda
nam bodo nazorno pokazale številke, ki veljajo za čas od osvoboditve do 31. decembra 1945:
V	dalmatinskih lukah je Navod prevzel in prepeljal v razne kraje Slovenije cca 1030 vagonov brane im drugega blaga. V prvem meecu se je prevoz vršil izključno z avtomobili, kar je predstavljalo velike stroške in ogromno delo, Nešteto udarnih ur je bilo opravljenih za natovarjanje in pretovarjanje blaga in na tisoče kilometrov je bilo prevoženih po slabih obal kih cestah ob n a več ji pripeki dalmatinskega i.onca.
V	Trstu je Navod prevzel cca 5800 vago-
nov blaga. Pri tem so bile velike težave vsled primanjkovanja vagonov. Pr; vsakem transportu je bilo treba organizirati hitro in udarno razkladanje, tako da so prazni vagon; mogli v čim krajšem ča u zopet v Trst po nove tovore. Iz Vojvodine je- Navod prepeljal cca 2440 vagonov hrane in dragega blaga. Tudi pri teh transportih so bile velike težave, ker je v začetku edina železniška zveza vodila preko Madj-areke in Avstrije.	*
Skupno je torej Navod prevzel in prepeljal bodisi od UNRRA-e, bodisi od dobav iz Vojvodine cca 9270 vagonov hrane in drugega blaga.
V	Sloveniji je Navod odkupil 10.999 glav goveje živine v skupni teži 3,626.119 kg.
Za potrebe civilnega prebivalstva v Ljubljani je Navod preko mlekarn zbral in razdelil 2,0.98.860 1 svežega mleka.
Razen tega je bilo razdeljeno: 201.108 doz kondenziranega mleka, 81.000 kg mleka v prahu, 787.363 komadov jajc..
• V raznih krajih Slovenije je Navod odkupil tudi: cca 590.000 kg fižola. 53.000 kg olja, 2000 vagonov krompirja, 400 vagonov žita.
V	času od 1. julija do 31. decembra 1945 je bilo v federalni Sloveniji preko Na veda in detajlistov razdeljeno: cca 4570 vagonov moke in žita, 420 vagonov zakuh. 71 Vagonov ječmena. 114 vagonov maščob, 271 vagonov sladkorja, 680 vagonov soli, 30 vagonov kave, 68 vagonov kondenziranega in mleka v prahu. 92 vagonov raznih konzerv, 12 vagonov razno, skupaj 6328 vagonov.
Monopolkih predmetov: 12,270.153 škatlic vžigalic, 518.000 kg cigaret in tobaka, 110.460 knjižic cigaretnih papirčkov, 3 milijone 278.283 komadov cigar.
Iz Slovenskega Primorja je bilo pripeljano do srede avgusta cca 845.000 kg zelenjave in sadja. Dalje je Navod v minulem letu uvozil ie Vojvodine 26.000 kg perutnine m 30.000 zajcev.
Za vse svoje prevoze je imel Navod na razpolago 89 avtomobilov. Z njimi je p e-psljal 115.472 ton blaga in prevozil l milijon 336.679 km.
Za potrebe Slovenije potrebujemo mesečno cca 900 vagonov 'moke. Navod pa je v preteklem letu dobival merečno poprečno eno tretjino moke in dve tretjini žita. Povprečno bi torej morali zmleti naši mlini cca 650 vagonov žita, dejansko so ga pa zmleli le 285 vagonov in je bil vsled tega Navod prisiljen delno krit; kontigent z žitom.
Iz vsega gornjega moremo zaključiti, da je bilo v prehrani opravljeno v letu 1945. veliko delo in da so bili vsi problemi prehrane v danih razmerah zadovoljivo rešeni. Zaradi stvarnih prilik, ki jih do sedaj še ni bilo mogoče izboljšati, so i?e sicer pripetili manjši, zastoji, ki pa bistveno na prehrano niso vplivali. Reakcija je te malenkosti skušala izrabljati pri svojem razbijaškem delu, toda njen trud ni imel uspeha.
Istočasno pa moramo ugotoviti, da so najširše množice ljudstva do sedaj premalo aktivno sodelovale pri reševanju prehranbenih problemov. Ljudstvo ee mora z vsem; temi problemi do podrobnosti seznaniti, dajati mora inicijativo za njihovo reševanje. Posebno pasivno je bti0 zadržanje nekaterih krajevnih odborov. V času, ko vlaga delovno ljudstvo vse svoje sile v delo za obnovo, bi moral;, pri_ tem vri eodelovati, pomagati za naš skupni napredek. Popolnoma je Pa nepravilno samo tirjat; tn ničesar prispevati.
Dalje ise moramo zavedati, da v tem kratkem času ni bilo mogoče nadoknaditi vsega, kar Je bilo v vojni . uničeno. Svoje zahteve moralno zr&vnavati po tem spoznanju. Vsem našim potrebam bemo mogli v celoti zadostiti šele takrat, ko bomo opravili veliko delo obnove.
Naročnina za Delavsko enotnost znaša:
četrtletno	.	.	.	Din	26.—
polletno .	.	.	.	Din	52.-—
celoletno	.	.	.	Din	104,—
Obnavljamo, gradimo, ustvarjamo...
Veitkt železniški viadukt
v Zgornjem Doliču je obnovljen
Uspehi dela v treh dneh
tedna za obnovo cesi
Tak je bQ most, ko so ga porušili partizani,
in pridne delavske roke so v času svobodnega ustvarjanja postavile nov most
Na progi Celje — Dravograd je bil dne 22. avgusta lanskega leta vzpostavljen. ■ promet s prestopanjem v Zgornjem Doliču. Za čim prejšnjo uvedbo direktnega prometa med Celjem in Dravogradom je bil zato zgrajen provizorij iz »Peinec nosilcev. Decembra lanskega leta je preko tega provizorija že sopihala prva lokomotiva v veliko zadovoljstvo prebivalstva Zgornje Savinjske doline.
Provizorij je bil zgrajen na dokončno zabetoniranih opornikih, vendar predstavlja za promet oviro, ker je vožnja preko njega dovoljena samo s 10 km na uro. >Peine< nosilci so visoki in med seboj povezani, via-dukt pa je zgrajen na krivini in je bilo zato za povečanje hitrosti vožnje preko mostu nujno potrebno zgraditi trajen most
Osnovna naloga našega prometa na železnicah je, zagotoviti hiter in varen prevoz potnikov in materiala. Vsaka počasna vožnja poveča potovalni cas, torej tudi uporabo lokomotive na paro. Na sami počasni vožnji izgubi vlak eno minuto pri zaviranju,
1.9	minute pri prevozu in eno minuto pri pospeševanju brzine, torej je skupna izguiba
3.9	minute po 50 din, kar znese pri enem samem vlaku 195 din. Istočasno se pri zaviranju in pospeševanju brzine vlaka uničuje gornji ustroj lokomotive, pa tudi loko-motivska kolesa se pri čestem zaviranju prekomerno obrabljajo.. Škoda, ki pri tem nastane, znaša pri enem vlaku okrog 200 dinarjev, torej znašajo celotni stroški pri počasni vožnji preko viadukta 395 din, za 10 parov vlakov 7900 din ali v enem mesecu 237.000 din. Z odpravo počasne vožnje bodo ti izdatki odpadli in prevozni stroški se bodo znižali.
Zgornja Savinjska dolina je v času okupacije veliko pretrpela. Da so temu prebivalstvu v času narodno osvoboi-lne borbe
Is ostalih ljudskih republik
Mesto Zader je dobile električno razsvetljavo
Med pomembne uspehe tekmovanja delavcev električne centrale v Zadru spada vzpostavitev splošne razsvetljave v mestu. Z materialom, ki je izgledal na pivi pogled neuporaben, so delavci .popravili mestno električno ctmrežje tabo, da je bi.o mesto s prvim majem že v celoti razsvetljeno. Kako težko opravilo so opravili delavci, si .lahko predstavljamo iz dejstva, da so zgradili svojo cetatralo šele pred kratkim, ker :je bila stara popolnoma porušena.
Ključavničar je izumil nov stroj za sejanje Po enomesečnem delu je Djordju Pepjo-viču, ključavničarju iz Njfršiča, uspelo, da je skonstruiral stroj za sejanje, ki omogoča, da navadni sejalni stroj uporabljamo tudi za sejanje koruze. Ta izum pomeni precejšnji prihranek delovne sile.
Za lisko progo so dali 2,156^538 delovnih ar V Izgradnji liške proge, ki je bila porušena v času okupacije, eo tekrnovdip mladinci z delavci, delavci s kmeti in inženirji s tehniki V osmih mesecih so postavili 160 tisoč novih pragov od Zagrebai do Sjptita, položili so 17,123.000 kg novih tračnic, uporabil so 1.900 kub. m stavbnega lesa, vzidali so 800.000 kg cementa in 4.200 kub. m peska. Zato delo so porabili delavci 2,156.638 delovnih ur, od katerih moramo odšteti 210.436 prostovoljnih ur.
Kafootr vemo, je dne 3 maja krenil jz. Magreba poseben vlak prot* Splita z 200 gosU k svečani izročitvi obnovljene proge.
Prebivalstvo Slovenije se dobro zaveda važnosti dobrih cest, zato se v tednu za obnovo istih polnoštevilno udeležuje kolektivnega dela. Rezultati, ki so jih dosegli tako v kamnolomih, kjer pripravljajo gramoz za posipanje, kakor tudi pri delu na cestah, so po vseh okrožjih zelo visoki in zadovoljivi. Vsak dan se veča število delavcev, ki popravljajo ceste, po katerih se bo odslej vršil hiter in lahek promet. Vse množične organizacije so vključene v akcijo, vendar so člani sindikalnih organizacij tisti, ki najbolj organizirano prihajajo na delo. Parola, da je akcija zajela res vse prebivalstvo ni samo vsakadnja fraza, to je živa resnica, o kateri se lahko vsak sam prepriča.
partizani, M so biti tu stalni gostje, posvetili vsako priliko za vzgojo, je bilo opaziti tudi na stavbišču mosta v Doliču.
Objekt obnavlja podjetje »Gradis«, ki zaposluje v glavnem domačine. Vsi delavci in nameščenci so organizirani v sindikate. Pri napornem delu jih vodi zavest, da je znižanje transportnih stroškov njihova, naša lastna korist; to znižanje pa se bo doseglo z skrajšanjem gradbene dobe, torej s povečanjem produktivnosti dela — v najkrajšem času napraviti kar največ in najboljše. Sporazumno z gradbenim vodstvom so uredili stavb išče tako, da morejo zadamo nalogo z uspehom izvrševati. 30 delavcev, ki eo zaposleni od prepustitve vlaka preko provizorija na obnovi tega viadukta, je napravilo vse oblikovnike za štiri oboke in jih postavilo na določeno mesto. Morali so jih dvig-gati iz doline v višino 18 metrov. Sami so pripravili ves potrebna opaž in zabetonirali oboke, četne zidove ter med njima polnilni beton.
Za to viadukt, K bo v prvi potov** meseca junija izročen prometu, smo v glavnem iz Nakla pripeljali 120 vagonov gramoza in uporabili 20 vagonov cementa. Da bo most popolnoma obnovljen, se mora napraviti še izolacija, tako, da bo meteorna voda odtekala po odrejeni poti in ne bo zaradi zmrzovanja uničevala nosilne konstrukcije, ki je zelo važen del objekta.
Ko bo izročen prometu največji objekt na progi Celje-Dravograd, bo ta dan obenem tudi največji praznik delavcev, ki so v hitro obnovo viadukta vložili vse sile, da se tako čim pre je zabrišejo sledovi vojne, most sam pa bo še dolgo dokazoval veliko požrtvovalnost slovenskega delovnega ljudstva, ki" ga j.e v današnjih težkih prilikah gradilo za skupno boljšo bodočnost	Borut
Prvi dan je
v Domžalah
prišlo popravljat ceste 190 prostovoljcev — članov sindikatov, AFŽ in ZMS. Opravili so 1306 delovnih ur in prekopali 239 kub. metrov materiala za razširitev ceste v Domžalah ter okoli 400 m cestnega banketa. Pri delu sta bila v obratu tudi dva valjarja, 5 tovornih avtomobilov, 9 voznikov in 1 škropilni avto. Pri valjanju cestišča se je posulo 205 kub. metrov gramoza. Prvi dan je bil pri delu posebno požrtvovalen tov. Pungerčar in tov. Pestotnik Janez, ki je opravil v 8 delovnih urah 13 voženj in zvonil z avtomobilom iz kamnoloma na določeno mesto 39 kub. metrov gramoza. Tudi ostali prostovoljci so dobro Izrabili delovni čas, posebno žene; organizacija dela je odlično potekala in vozniki in tovorni avtomobili so iz kamnolomav Trznu in Podrečju sproti vozili potrebni material. Navoziti so 134 kub. metrov gramoza.
V kamnolomu
v Trzina
je delalo 53 prostovoljcev iz Trzina in Depale vasi. Opravili so 363 delovnih ur in v tem času nalomili 55 kub. metrov kamenja in nadrobili 20 kub. metrov gramoza ter zdroba. Odkriti in odstranili so v kamnolomu 20 kub. metrov zemlje ter gramoz, ki so ga nalomili in pripravili, tudi naložili na kamione in vozove.
V Logatcu
so se v nedeljo formirale štiri delovne skupine. Eno skupino, ki je bila sestavljena v glavnem iz mladincev in mladink, so vojaki naložili na kamion, ki ga je dala za odvoz gramoza na razpolago vojska in jo odpeljali na staro cesto, ki vodi proti Vrhniki. Cestar je delo razdelil in razložil, kako je treba razkopavati, da se pridobi kar največ dragocenega materiala za posipanje. Močnejši mladinci so zavihteli krampe, dekleta so z lopatami zbirala pesek, nekateri so na kamion nakladati material, katerega so vojaki razvažati na določena mesta.
Na cesti proti Zirem so blizu Rovt delaE člani sindikalne podružnice čevljarske zadruge iz Logatca. »Skoraj vsi smo prišli,« je rekel eden izmed njih. »Pa nam prav dobro dene delo na zraku, ko ves teden sedimo v delavnicah.« Pridno so delal; in »širfati« cesto, kakor pravijo dbsekavanju cestnih robov in čiščenju jarkov.
Blizu ilztiva Hotavljigče v Poljansko Soro gradijo nov betonski most, ki bo izravnal cestni ovinek. V nedeljo so cestarji-prosto-voljcj, krivili železo za most, ki bo še ta teden gotov. Železne palice so pripravljene tudi za drug manjši most, k; ga gradijo ob stranski cesta.
V Naklo
je že zjutraj ob pot sedmih prišlo iz Kranja okrog štiri sto ljudi, članov sindikatov in študentov. Zmanjkalo je orodja, čeprav so ga prejšnji dan dobil; precej od »Gradisa«. Pa se je cestar le znašel; telefoniral je progovnemu mojstru v Kranj in oti tam so kmalu poslali z vagonom krampe, lopate in železne mreže, da je lahko vsem razdelil delo. 140 delavcev iz kranjske tovarne »Gumica« je dopoldne nakopalo nad loo kub. metrov gramoza. Študentje, ki so delali skupaj s svojimi profesorji, niso dosti zaostajali. Nameščenci pisarn Okrajnega odbora, sodišča in drugih uradov so bili tako pridni, da cestar Jošt kar ni vedel, koga bi pohvalil
V kamnolomu
v Kamni gorici
je 42 ljudi iz Krope delalo že v soboto popoldne, da so pripravili material za svojo cesto in za Radovljico, kamor ga je vojaštvo odpeljalo v nedeljo zjutraj, da so Radovljičani lahko popravljali ceste na svojem koncu.
v Radovljici
je bilo v nedeljo zjutraj zbranih 150 ljudi im 5 kamionov. Razdelili so se na skupine, od katerih je ena za 2 metra razširila cesto, kr pelje dkozi Radovljico, jo opleta in posipala. Druga skupina — 25 ■ prostovoljcev — je delala v gramoznici v Dragi V 7 urah so popravili most, da je bil mogoč prevoz s kamionom, potem pa so nakopali, presejali-in naložili 32 kub, metrov gramoza.
v Hrastniku
je bilo v nedeljo zjutraj vse živo. Že ob šestih so v kamnolomu pela kladiva, krampa In lopate, po cestah so brneli avtomobili in ropotali vozovi, ki so sproti dovažali pesek na ceste, kjer so žene jn mladina pridno delali. V 4 urah so vzorno očistili 2 km ceste, v kamnolomu pa je tov. Centrih sam pripravil 25 kub. metrov gramoza, za kar zasluži vse priznanje. V tednu popravljanja cest dela v kamnolomu vsak dan 25 delavcev, tovarišice od AFŽ in mladina pa popravljajo ceste in čistijo cestne kanale. Pri razvažanju gramoza sodeluje 43 voznikov in 7 kamionov. Delo je razdeljeno zelo načrtno in bo teden obnavljanja cest tudi v Hrastniku pokazal lepe uspehe.
e
V	prvih treh dneh tedna za obnovo cest je v ljubljanskem okrožju delalo 6942 delavcev, sodelovalo je 1138 voznikov, 36 avtomobilov, pripravili so 8525 Kub. metrov gramoza, 3699 kub. metrov gramoza pa so razpeljali, izkopali 2101 kub. meter jarkov, očistil; 6020 m ceste. Skupina vrednost dela znaša 811.340 din.
V	mariborskem okrožju je delalo 8050 delavcev, 1309 voznikov, 70 kamionov, pripravili so 1208 kub. metrov gramoza, ga 1806 kub. metrov razvozili, očistili 3077 m ceste; skupna vrednost zaslužka pa znaša 800.350 din.
V	novomeškem okrožju je delalo 5293 delavcev. 217 voznikov, 33 kamionov, pripravili so 1138 bub. metrov gramoza in ga razvozili 1555 kub. metrov. Skupna vrednost znaša 584.335 din.
V	celjskem okrožju je delalo 3747 delavcev, 70 voznikov, 38 avtomobilov, pripravili so 1338,5 kub. metrov gramoza in ga razvozili na ceste 1962 kub. metrov, izkopali so 124,5 kuto. metrov jarkov. Skupna vrednost zaslužka znaša 427.156 din,
V	Okrožju Ljubljama-mesto je delalo v prvih treh dneh 1184 delavcev. 29 voznikov, 25 kamionov, pripravit, so 113 kub. metrov gramoza in ga 308 kub. metrov razvozili na ceste. — Skupna vrednost zaslužka znaša 122.430 din.
V hvastniškem
kamnolomu in apnenicah
lovnih ec. Poteg tega so usposobiti minirano lokomotivo, za katero je bilo potrebnih 8-500 prostovoljnih delovnih ur. En vagon so preurediti za prbpagando tnainistrstva za prosveto. Kolektiv glavne železniške delavnice je dal 56.801 delovnih mr, za delo na deželi pa 3.079 prostovoljnih ur.
Rudarski kolektivi Bosne ate Hercegovine So dosegi pri tekmovanju prav lepe uspehe. V proizvodnji se je najbolj izkazal kolektiv rudnika Kakanj. Na drugo mesto pride delovni 'kolektiv rudnika Zenice, tretji pa je kolektiv rudnika »Broza«.
Vsj delovni kolektivi so dalj, v februarju in, marcu v fond .obnove 77.711 delovnih uic. Za časa tekmovanja se je naučilo citati in pisati 299 nepismenih rudarjev.
V kovinski industriji je pokazal najlepše uspehe kolektiv železarne v Zenici Drugi je kolektiv vojnotehničriega zavoda »Tito« v Sarajevu, ki je prekoračil proizvodni načrt za 20%, izboljšal kakovost dela za 21%, ter prihranil na sirovjnah dm materialu za 25%.
Kolektiv žage »Kreka« spada med najboljše delavske kolektive. Njegovi Sami so dali za obnovo 7:106 delovnih ur, teir so ob enem prekoračili načrt proizvodnje za 46% kr zmanjšali stroške za K>%' pni gorivu.
Ob viaduktu sredi Hrastnika se dvigajo štiri visoke peči, od katerih trj s polno kapaciteto obratujejo, za četrto pa so v teku vsa pripravljalna dela in bo v kratkem zakurjena. V teh pečeh se žge apno.
Visoko nad apnenicami, v skalah vrta okrog 40—50 delavcev po 8—9 ur dnevno apnenec. Delo je naporno in obstoja stalna nevarnost, da delavcu pri delu spodrsne in pade v globino. Zaradi večje varnosti so sicer privezani na vrvi, vendar to napornega dela v strmi skali kamnoloma ne zmanjša. Dnevno pripravijo ti delavci mnogo kamenja, od katerega se uporabi 60% za proizvodnjo apna, ostanek pa za apnenčevo moko oziroma za cestni tlak.
Apnenec, ki ga Izkopljejo v kamnolomu, prepeljejo na malih ročnih vozičkih do peči, kamor vodijo posebni mostički. Vratca, ki so nekako dve tretjini nad celotno višino peči se odpro, apnenec zmečejo v peč, v kateri je zobati stožec. Peči kurijo v spodnjem predelu apneničnega objekta kar s treh strani z zdrobom (premog), ki ga dobivajo iz hrastniškega rudnika. Ob pečeh je vroče, še posebno.takrat, ko so vratca odprta in vidiš in čutiš, kako premog z nizkim, modrikastim plamenom razvija ogromno toploto in žge kamenje. Kurjači so rjavi, ožgani od vročine in pot jim neprestano lije s čela — treba je dobro kuriti, da se apnenec žge, zato kurjači oddi-
Hercegovski delovni kolektivi v tekmi za obnovo
Kolektiv železniške delavnice je v prostem času ui posobil motorni vagon, ki ga je izročil kot prvomajsko darilo tov. maršalu Titu. Za ‘to delo so porabili 7690 de-
Mladjna Hrvatske je dala v predkongresnem tekmovanju 738.544 delovnih dna
V predkongresnem tekmovanju so sodelovale vse mladinske organizacije LRH, tako delavska mladina, kmečka mladina, dijak} in višeteošolci. Skupno so dalj mladine: in mladinke' Hrvateke 738.544 delovnih dni za razna dela. V kratkem času so popravili L666 km državne ceste, zasaditi 1,552.318 saidiik, nasekali 2.673 vagonov drv ih izaralj 10.929 oralov zemlje.
Na kulturno prosvetnem polju je dosegla mladina LRH lep uspeh. Organizirata je S0-58Otutioeditev lia 24 fizbutitimih nastopov.
te M poznajo. V delovnik, v nedeljo in praznik so ob pečeh, ki se ne smejo nikoli ohladiti in jih morajo kuriti tudi takrat, kadar ostali del obrata stojL Strokovno usposobljenih kurjačev zelo manjka, saj je delo ob pečeh težko in odgovorno, ker se pri nepravilnem kurjenju lahko zgodi, da ostane apnenec v peči nežgan, poleg tega pa je treba pogostokrat očistiti žlebove stožca, o katerih se izsiipa k vratcam že žgano apna V-elike in majhne kose žganega apna nalagajo v samokolnice, in jih prepeljejo na »rampe«, kjer čakajo železniški vozovi, da sprejmejo proizvod, po katerem je veliko povpraševanja in ga popeljejo na trg. Delavci, ki to delo vršijo, imajo prste na rokah opečene od vročega apna kljub temu, da prelagajo istega s pomočjo »štrac«, ki vsaj nekoliko varujejo roke. Dnevno se proizvaja v apnenicah lepa količina žganega apna, vendar vseh potreb zaenkrat še ni mogoče kriti, saj se apno potrebuje ne samo pri obnavljanju porušenih in požganih domov, ampak tudi pri popravljanju železniških viaduktov, in cestnih mostov. Hrastniško apno pa je tudi edino v naši domovini, iz katerega se lahko najrentabilnejše proizvaja čisti karbid in gre zato velik del proizvodnje v Ruše, kjer je velika tovarna za karbid in cianamid.
»V kamnolomu so vsi delavci brez izjeme zelo pridni pri delu, pri apnenicah pa zaslužijo še prav posebno pohvalo tov. kurjači: Kralj Anton, Venko Jakob in Glavan Ivan, ki niso še nikoli imeli -nežganega kamenja in so roizvodnjo v pečeh dvignili nad normalo«, pohvali pridne delavce vodja obraita.
Po apnenčevi molji, ki jo proizvajajo v Hrastniku, je veliko povpraševanje, saj so se naši kmetje začeli zavedati važnosti apnenčeve moke, ki nevtralizira kislo zemljo. Pred leti je Kemična tovarna v Hrastniku napravila skupaj s tovarno v Rušah preko 4000 analiz zemlje iz vseh krajev Slovenije, izmed katerih ni niti 1% pokazal nevtralne reakcije. Iz vsega tega je razvidno, kako prav je, da kmetje posipajo zemljo z apnenčevo moko, kajti le nevtralna zemlja pospešuje vegetacijo in šele po nevtralizaciji zemeljskih kislin pokažejo umetna gnojila in hlevski gnoj svoj blagodejni učinek na rast. V iste svrhe služi tudi apneni prah, ki odpade pri proizvodnji apna. Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku bi za proizvodnjo tega artikla zelo potrebovala mlin za mletje apnenca, s čimer bi vsaj deloma zadostila potrebam razvoja našega gospodarstva.
Berite In širite »DELAVSKO ENOTNOST" !
»■■■■■■■■■■seeeBeeee
Naši demokratični zakoni
Po našj Ustavi ima akonodajno oblast za področje celotne zvezne države Ljudska skupščina FLRJ. Zvezna vlada pa izdaja uredbe za uporabo zakonov in uredbe po predhodnem zakonskem pooblastilu, kakor tudi navodila itn odredbe za izvrševanje zveznih zakonov. Naša zvezna vlada je v smislu Ustave sestavljena z ministrstev in dveh komisij (komisija za načrtno gospodarstvo in zvezna (kontrolna komisija). Na podstavi posebnega Zakona o komitetih vlade FLRJ, ki ga je zdala Ljudska skupščina FLRJ je bila izpopolnjena organizacija naše zvezne vlade kot najvišjega organa državne up ave FLRJ. Ustanovljeni so bili posamezni komiteti vlade FLRJ, ki so njeni organi za določanje splošnih načel in smernic za' vodstvo ljudsikih republik v določenih panogah državne up ave ter za skladno delo in pomoč pri delu ustreznih ministrstev Ijudihih republik jn za neposredno vodstvo ustanov in podjetij občedržavnega pomena. Poleg tega lahko komiteti vlade FLRJ vodijo določene posle jz zvezne pristojnosti, ki po svoji naravi ne spadajo v p-odtočje ministrstev in komisij vlade FLRJ ati so skupni za več panog državne uprave. Kcmiteti vlade delajo na omovi zveznih zakonov in na osnovi uredb, navodil jn odredb zvezne vlade. Komiteti vlade FLRJ za določene panoge državne uprave so sestavljeni iz predsednika, sekretarja in določenega števila članov. Imenuje jih vlada FLRJ na predlog predsednika vlade. Komiteti so kolektivni organi jn izdajajo svoje sklepe po pravilu na skupnih sejah. Komiteti določajo na svojih sejah načrt, postavljajo temeljna načela o poslih iz pristojnosti komitetov, dajejo .smernice za
delo, sestavljajo predlog proračuna in izdajajo vse sklepe -splošnega in načelnega značaja. Komiteti, ki ro ustanovljeni na podlagi te uredbe so sledeči: komitet za zakonodajo tin izgradnjo ljudske oblasti, za kulturo in umetnost, za šole in znanot:4, za zaščito ljud-skega zdravstva, za socialno skrbstvo, za fiz-kulturo. Komitet za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti, je pristojen, da vodi jn spravlja v sklad celotno dejavnost pri sestavljanju p edlogov zveznih zakonov ter uredb, navodi'1 jn uredb zvezne vlade; daje pobudo za izdajanje novih in spreminjanje veljavnih predpisov ter za sestavljanje načrtov. kakor tudi predpisov, ki jih izdaja zvezala vlada; dokončno obdela predpise, ki jih je v načelu sprejela, zvezna vlada; daje zveni vladi mišljenja po predlogih zakonov, uredb, navodil in odredb, katere ji predložijo člani vlade in' njeni komiteti; podlaga zvezni vladi splošna načela za zakonodajo ljudskih republik glede organizacije državne oblasti in postavlja splošna načela za zakonodajo ljudskih republik glede organizacije ...državne oblasti ih? postavlja splošna načela za j vodstvo ljudskih republik glede •izgradnje 'in organizacije državnih organov; predlaga Prezidiju Ljudske skupščine predloge za obv&no tolmačenje zakonov; daje predloge Vladi za izdajanje splošnih predpisov o sistematizaciji uslužbenskih mest in položajev, o višini njihovih p ejemkov in o splošnih nazivih uslužbenskih zvanj; nadzoruje, ali se pravilno izvajajo zvezni predpisi o sistematizaciji uslužbenskih mast in položajev; pripravlja splošne obrazce statutov ljudskih odborov ter pravilnikov in poslovnikov organov in ustanov državne uprave; daje obvezna pravna mišljenja v sporih o pristojnosti med ministrstvi, komisijami in komiteti zvezne vlade ali med njim podrejenimi uradi in ustanovami; vodi »Uradni list FLRJ«; skrbi za uradne izdaje zakonov in (komentarjev zakonov; znanstveno proučuje vprašanja pravne izgradnje države; opravlja vse -druge posle -s področja zakonodaje in izgradnje ljudske oblasti, ki jih zakoni ali uredbe zvezne vlade določijo v njegovo pristojno, 1. — Komitet za kultu* o 'in umetnost je pristojen, da skrb; za otočeljud-sko kulturo in občeiljudske kulturne vrednote ter za podpiranje dela pri dviganju kulture in umetnosti; pripravlja jn se tavlja načrte zakenov in uredb, navodil 'in odredb
F I Z K U
VSELJUDSKI PETEROBOJ
L redna skupščina Fizkultume Zveze Slovenije je osvojila predlog Zveze mladine Slovenije za »Vseljudski peteroboj«, ki se začenja 10. maja in konča na Fiz-kultumi dan 23. junija tega leta. Vseljudski peteroboj, ki naj zajame sleherno vas, mesto, tovarno in šolo, mora utrditi fizkulturno organizacijo, in jo razširiti tako, da bo postala last širokih ljudskih množic.
Spomladanski kros je bil prvi mogočni korak ljudstva, zlasti pa mladine v fiz-kulturo — »Vseljudski peteroboj« pa mora ta začetek utrditi .in mu dati konkretno delovno vsebino.
Mladina Slovenije!
Pripravljaj se z vso vnemo za tekmovanje v »Vseljudskem peteroboju«! Vsak mladinec in mladinka naj se vključi v to tekmovanje, da duška svoji radosti, ki naj jo izrazi v merjenju sil pr| tekmovanju. »Vseljudski peteroboj« mora postati mogočna manifestacija enotne volje vsega naroda, ki mora usposobiti svoje moči za izgradnjo domovine.
Delavci in kmetje!
K vašim velikim delovnim naporom v 1 borbi za gospodarskim podvigom — tudi zdravega razvedrila in veselja! »Vseljudski peteroboj« naj zajame vas vse, haj vam pripomore, da boste svoje delo Vršili še z večjim in radostnejšim pole-tom. Tovarna in šola, delavnica in vas haj se združijo, pomerijo svoje sile v ^Vseljudskem peteroboju«. Vsak delovni človek v mladi republiki — fizkultumik!
Slovenske žene!
»Vseljudski peteroboj« naj zajame in *aktivizira v fizkuiturnem delu prav Mednjo slovensko ženo.
Mladina tovarn, delavnic, šol, mest in V«tsi — delovno ljudstvo vse Domovine! vključimo se vsi v »Vseljudski petero-r°j«, ki naj postane prava narodna last.
tekmovanju in pripravljanju za »Vse-Ihdski peteroboj« naj zrastejo novi ljudski aktivi in dajo z vztrajnim delom norija življenja fizkulturi. »Vseljudski peteroboj« naj postane najboljša pripra-** za 23. junij — dan fizkulture__ob-
zvezne vlade s področja kulture in umetnosti; postavlja spl-cšna načela za vzporejanje in delo kulturnih in umetniških, ustanov; vodi kulturne jn umetniške ustanove občedržavnega pomena; vzdržuje in pospešuje kulturne zveze z inozemstvom; deluje za tesno kulturno sodelovanje med narodi FLRJ in ukrepa potrebno, da bi se naši narodi spoznali glede kulture in umetnosti; podpira in pomaga pri kulturnem dviganju ljudskih republik; predlaga mere za pospeševanje kulture 'in umetnosti v FLRJ; opravlja vse ostale posle s področja kulture in umetnosti, ki e,padajo v pristojnost FLRJ. — Komitet za šole in znanost je pristojen, da ukrepa potrebno, da se zavaruje ustvarjalno .in raziskovalno znanstveno delo; pripravlja in sestavlja načrte zakonov in uredb, navodil in odredb zvezne vlade s področja šole in znanosti; postavlja splošna načela za organizacijo jn delo visokih šol in vseučilišč; postavlja splošna' načela za 'organizacijo, delo in učne načrte za vse šole v FLRJ; vzdržuje zveze s tujimi državami glede šolstva in znanosti; podpira ljudske republike pri razvijanju njihovega šolstva; vodi šole, znanstvene institute in založniška podjetja občedržavnega pomena; ekrbi sploh za znanstvene kadre in za ostale posle s področja šole in znanosti iz zvezne pristojnosti. — Komitet za zaščito ljudskega zdravstva je pristojen, da pripravlja in sestavlja načrt zdravstvene službe in kontrolira njegovo izvajanje; organizira ukrepe za zatiranje epidemij v ob-čedržavnem obsegu; vodi zdravstvene ustanove, toplice in zdravilišča občedržavnega pomena; prip.avlja in sestavlja načrte zakonov jn uredb, 'navodil In odredb zvezne vlade s področja ljudskega zdravstva; določa zdravstvene norme za vso državo; kontrolira proizvodnjo in uvoz serumov, cepiv in zdravil; sodeluje pri sestavljanju učnih načrtov in programov za visoke medicinske šole v FLRJ; vodi zvezna farmacevtska podjetja; Gkrbi sploh za vzgojo in razmestitev medicinskih kadrov ter opravlja vse ostale posle s področja, ljudskega zdravstva, ki so v zvezni pristojnosti. — Komitet za socialno skrbstvo je pristojen, da ukrepa potrebno za enotno .socialno zavarovanje; izvaja vrhovno nadzorstvo nad izvrševanjem predpisov o preskrbi jjn zaščiti vojnih invalidov in ostalih žrtev vojne; vodi zvezne invalidske in druge ustanove za socialno skrbstvo; vodi posle repatriacije; deli ljudskim republikam socalno pomoč jz zveznih sredstev! pomaga opustošenim ljud kim republikam socialno pomoč iz zveznih sredstev; p,omaga opustošenim ljudskim republikam; pripravlja in sestavlja načrte zakonov) uredb, navodil jn odredb zvezne vlade s področja socialnega skrbstva. Komitet za fizkU.turo je pristojen za splošno vodstvo telesne vzgoje ‘ ljudstva, zlasti mladine; podpira, ljud ke organizacije, ki imajo za cilj telesno vzgojo, dviganje delovne sposobnosti in krepitev obrambne moči ljudstva; vodi državne ustanove za telesno vzgojo jn omogoča zvezo med našimi in inozemskimi organizacijami za telesno vzgojo.
Po določbah naše Us’tave imajo pravico predlagati Ljudski skupščini zakonske predloge zvezna vlada, člani zvezne vlade in ljudski poslanci obeh zbornic. Naša zvezna vlada je predložila Ljud-ki skupščini v pretres nekatere važne zakonske predloge (predlog zakona o ljudskih odborih, predlog zakona o občedržavnem gospodarskem načrtu itd.). O teh zakonih bomo na tem mestu spregovorili, č-m jih bo Ljudska .skupščina sprejela v definitivni obliki. Posamezna mi-njšrstva zvezne vlade pa so izdelala osnutke ža razne zakone (osnutek zakona o invalidih, osnutek zakona o lovu itd.), ki jih bo zvezna vlada v obliki zakonskih predlogov predložila Ljudski skupščini v usvojitev.
Pravna organizacija naše mlade države se torej krepko razvija v korist širokih množic delovnega ljudi-tva, ki mu naša demokratična zakonodaja nudi polno zaščito za svoboden in progresiven razvoj.	2.
L T U R A
enem pa na bo -začetek priprav k tekmovanju za Fizkultumo značko.
S tekmovanjem v »Vseljudskem peteroboju« razvijajmo in čvrstimo svoje delovne sile, da bomo kos vsem nalogam, katere postavlja pred nas domovina in maršal TITO!
Fiz kul turna zveza Slovenije
Spored važnejših flzkultumih prireditev v letošnjem letu
Na ustanovi skupščine Fizkultume zvez« Slovenije je komisija za razporejanje pri* reditev in tekmovanj izdelala naslednji spored federalnih prvenstev j,n važnejših prireditev v letu 1946. v Sloveniji;
V	juniju:
Od 9. do 10. nogometno prvenstvo mladinskih moštev v Ljubljani; 23. fizikulturni dan.
V	juliju:
21. ali 28. kote-arsko cestno prvenstvo na krožni progi v Stovenjgradcu; 20. in 21. prvenstvo Slovenije v odbojki v Celju; 28. mladinski finale za »Ziherlov memci.ial« v Ljubljani z odkritjem spominske, plošče Branku Ziherlu in padlim plavalcem; 28. cestna mioto dirka za prvenstvo Slovenije.
V avgustu:
Od 1. do 11. mednarodna kolesarska dirka (verjetno na progi Vama—Trst); 3. in 4. federalno prvenstvo v lahkoatletskem de-setboju za člane, petoboju za članice in troboju za mladince in mladinke v Celju; 4. in 11. diikališčno kolesarsko prvenstvo Slovenije v Ljubljani; 11. začetek jesenskega nogometnega p.vensrva za leto 1947.; 17. in 18. propagandni lahkoatletski nastopi na vasi; do 18. morajo biti zaključena okrožna prvenstva v lahko atletiki; 24. do 28. prvenstvo Slovenije v plavanju, skokih in vvater-pol uv Mariboru z otvoritvijo »Ziherlovega stolpa«; 24. iin 25. prvenstvo Slovenije v košarki v Ljubljani; 30. jn 31. drugi del državnega lahkoatletskega prvenstva v Ljubljainl (olimpijski spored).
V septembru;
1. zaključek drugega dela lahkoatletskega prvenstva v Ljubljani; 2. prvenstvo Slovenije v streljanju v Ljubljani; 15. motociklistično gorko p venstvo Jugoslavije na Ljubelju; gorsko kolesarsko prvenstvo Slovenije; propagandni lahkoatletski, nastopi na vasi; 22. prvenstvo Slovenije v orodni telo-
iuad!h; iv KramiM
Sovjetski sindikati - zvesti
pomočniki Partije Lenina-Stalina
Novi stalinski petletni načrt, ki je bil potrjen v Vrhovnem, sovjetu SSSR, je postal zakon. Cilj petletnega načrta, njegove osnovne naloge so blizu in razumljive vsakemu preprostemu človeku: izgraditi porušene predele domovine, doseči predvojno višino proizvodnje in kmečkega gospodarstva, nato to višino prekoračiti in ustvariti še silnejšo, še močnejšo domovino, a življenje ljudi, njenih prebivalcev, ustvariti še lepše, še kultumejše, še varnejše. V luči veličastnih perspektiv, Id jih je začrtal genialni Stalin, se posebno močno kaže pomen prvega povojnega petletnega načrta.
Odločno in neuklonljivo ustvarja Partija boljševikov svojo modro politiko in ima vdane iri zanesljive pomočnike v množičnih, nepartijskih organizacijah, predvsem v sindikatih, najbolj množični organizaciji delavskega razreda — avantgardnega razreda sovjetske skupnosti. »Opora Partiji — uči tovariš Stalin — to so prvič sindikati s svojimi podružnicami v središčih in okrajih, katerih namen je ustvarjanje cele vrste produkcijskih, kulturnih, vzgojnih in drugih organizacij.«
Mesto sindikatov in njih pomen v sovjetski skupnosti označujeta Lenin in Stalin bot upravno šolo, šolo gospodarstva in šolo komunizma. Sovjetski sindikati so se razvili, krepili in rasli po poti, ki' so jo označili voditelji Partije in sovjetskega ljudstva. Naši sindikati smatrajo, da je zanje največja čast, da delajo pod znamenjem Partije Lenina
-	Stalina. Delavski razred in njegovi sindikati so spoznali, da je sovjetsko ljudstvo dolžno za vse svoje zmage priznanje pametni politiki Komunistične partije in njenemu neutrudnemu organizacijskemu delu. V dneh volivne kampanje za volitve v Vrhovni sovjet SSSR so sindikati na zasedanju VCSPS izjavili: »Pod vodstvom Partije Lenina
-	Stalina se bodo sovjetski sindikati v dobi mirnega razvoja prav tako kot prej borili za nov dvig narodnega gospodarstva, za nadaljnje povečanje proizvodnje, za nov dvig materialnega blagostanja in kulture sovjetskih narodov, za popolno zmago komunizma v naši domovini.«
Sovjetski sindikati imajo svojo slavno zgodovino, ki je neločljiva od zgodovine herojskega delavskega razreda Sovjetske zveze. »Najbolj karakteristična črta v zgodovini razvoja naših sindikatov je ta, da so vzrasli, se razvijali in krepili v Partiji, okrog Partije in skupno s Partijo« (Stalin). V tej posebnosti razvoja sindikatov je skrivnost njihove sile, vpliva in avtoritete v delavskih množicah. Že pred Veliko oktobrsko revolucijo smo imeli formirane sindikate, ki so imeli ogromno avtoriteto -med delavci.
Sindikati so vztrajno in s predano gotovostjo pomagali Partiji pri ustvarjanju njenih veličastnih načrtov in zavzemali v času stalinskih petletk v boju prvo mesto. XVI. kongres VKP (b), M se je sestal v času borbe za prvo petletko, pravi v svojem sklepu: »Dolžnost, da mobilizirajo in organizirajo množice za naloge izgradnje socialistične skupnosti, katero si lahko ustvarimo in zgradimo samo z naporom milijonov delavcev, se nalaga predvsem na sindikate kot najširše množično proletarsko organizacijo.« Delavski razred je izključil iz vodstva strokovnih organizacij podkupljive elemente, razgnal izdajalce, ki so ga skušali izpeljati iz edino pravilne poti. Sindikati so dejansko sodelovali pri ustvarjanju petletk.
»Tekmovanje in petletka sta neraz-družljivo povezana med seboj,« se glasi v povizu XVI. konference VKP (b) vsem delavcem, ki so sprejeli petletni načrt. Tako je bilo vsa leta stalinskih petletk. Osnovna vsebina dela sindikatov je obsegala . socialistično tekmovanje in stahanovsko gibanje, vsakdanjo botbo za vključitev množic v socialistično izgradnjo in za zadovoljitev materialnih ■ življenjskih potreb delavcev.
V	letih stahanovskih petletk se je naša domovina izpremenila v prvo in mogočno socialistično državo. Vsaka petletka je pomenila nov korak naprej za zadovoljitev materialno-življenjskih in kulturnih potreb delavcev.
Rezultat prve petletke je odprava brezposelnosti, zagotovljena bodočnost, ustanovljeni so bili kolhozi in z njimi je bila uničena zaostalost in revščina na vasi. V primeri z 1928. letom je število delavcev in uslužbencev v veliki industriji naraslo ob koncu prve petletke dvakrat, ljudski dohodki, dohodki delavcev in kmetov, so se povečali za 85%, povprečna letna zaslužena plača delavcev in nameščencev v veliki industriji — za 6%, fondi socialnega zavarovanja za 292%.
V	letih druge petletke je bil z zvišanjem nivoja ljudske porabe za dva in večkrat izpolnjen načrt za material-np-kultumi dvig delavcev. Podvojila
se je proizvodnja predmetov splošne , ljudske uporabe in stvarno zaslužena plača delavcev se je dvakrat povečala. ■Leta 1935., na vsezveznem posvetovanju stahanovcev so zazvenele .stalinske besede: »Živimo boljše, tovariši! Živimo veseleje.«	^
Načrt tretje petletke je zadal nalogo, da se zviša splošna ljudska poraba za dva in pol krat. Sovjetsko ljudstvo je pristopilo k rešitvi osnovne ekonomske naloge SSSR, da v ekonomskem odnosu, to je v razmerju množine industrijskih proizvodov na število prebivalcev, dosežejo in prekosijo glavne kapitalistične države. »Naša domovina je ustvarjala načrte takšnega nadaljnjega dviga ljudskega blagostanja, o katerem ne more sanjati niti ena, tudi ne najbogatejša in najbolj kapitalistično razvita država. Ta dvig popolnoma odgovarja rastočim potrebam delavcev v. vaseh in po mestih,« je govoril tovariš Molotov na XVIII. kongresu VKP (b).
Ta nagel dvig je prekinil verolomni napad hitlerjevske Nemčije na . našo domovino. V dnevih velike Domovinske vojne so sindikati in delavski razred posvetili vso svojo aktivnost interesom fronte. Sindikati so pod vodstvom Partije Lenina - Stalina Partiji aktivno pomagali dvigati delavce na upor in v boj za uničenje fašističnih zavojevalcev, mobilizirati iniciativo in energijo širokih množic v boj za razvoj vojnega gospodarstva, izpolnjevati najnujnejše potrebe delavcev. V težkih letih vojne se je močno pokazal plod dela boljševiške partije na polju vzgoje organizatorične pripravljenosti, in politične izgradnje delavskega razreda. »Socialistično tekmovanje in ob njem ustvarjene nove oblike za dvig produkcijskega dela so ostale vedno osrednja skrb prvih delavcev in vsega delavskega razreda. Sindikati in druge delavske organizacije so vodile naporno organizacijsko in vzgojno delo med delavskimi množicami.« (Molotov.) To je pripomoglo k . premagovanju mnogih težav.
Sedanja naloga sindikatov je pomagati. Partiji boljševikov pri mobilizaciji iniciative in energije delavcev v borbi za nadaljnji dvig gospodarstva., kulture in materialnega blagostanja milijonov delavcev naše domovine. •
Sovjetski sindikati imajo možnost, da stvarno izboljšujejo iz dneva v dan materialno-življenjske in kulturne potrebe delavcev, če bodo 'posvetili vso svojo aktivnost za uresničitev petletnega načrta, katerega namen je nadal-nji proč vit naše domovine, povišanj č življenjske ravni ljudstva.
x Partija Lenina - Stalina daje sindikatom aktivnost, daje jim primere stalinske skrbi za človeka in dviga aktiv- -nost strokovnih zvez z vso svojo avtoriteto. »Neprestana skrb za izboljšanje materialno življenjskih in kulturnih potreb delavcev in meščanov je osnovna naloga sindikatov. Naj živijo sovjetski sindikati!« Ta poziv CK VKP (b), ki' je zadonel v predoktobrskih-dneh leta 1945., po zmagoslavnem koncu vojne, so z velikim zadovoljstvom sprejeli milijoni člani sindi-' katov.
Popolnoma drugačna je aktivnost sindikatov v buržuaznih državah. Še danes se odreka sindikatom pravica, da sploh obstojajo, kakor na primer v Združenih državah Amerike, kjer kapitalisti, ki vplivajo preko reakcionarnih krogov Kongresa, skušajo vzeti delavcem pravico do združevanja v sindikate in ščititi svoje interese. Istočasno ko trka uporno in vztrajno kriza na vrata kapitalističnih držav, se narodno gospodarstvo v SSSR razvija brez kriz, brez brezposelnosti in je zagotovilo nov dvig produkcije in kupne moči.
Ni rekel zaman vidnejši funkcionar amerikanskega sindikalnega gibanja Leo Kržicki, ko je govoril o teh razmerah, v katerih se kaže aktivnost sovjetskih sindikatov in je vzkliknil z balkona dvorane Doma sovjetov na XIV. plenumu VC SPS:	»Zavidamo
vam in vas pozdravljamo!«
Nori petletni načrt je zadal sindikatom nove, večje naloge. Naša država nadaljuje pot razvoja sovjetske skupnosti, katero je prekinila vojna, pot postopnega prehoda iz socializma v komunizem. Lenin in Stalin učita, da se nova skupnost la. ko zgradi samo s pomočjo delavskih množic, ker so one same heroji in tvorci novega življenja. Zakon o novem petletnem načrtu se končuje s poročilom,Sovjeta ministrov SSSR »zavarovati splošno dejavnost delavcev, 'unetov in inteligence pri delu za ustvarjanje petletnega načrta na osnovi socialističnega tekmovanja s tem, da bi petletni načrt upo-stavitve in razvoja narodnega gospodarstva ne samo izpolnili, pač pa tudi prekoračili.«
Sindikati morajo opravljati veliko organizacijsko in vzgojno delo, da bi pomagali Partiji in upravi še bolj pri-; tegniti delavce k ustvarjanju petletke. Sovjetski sindikati pristopajo k temu delu in se pri tem opirajo na širok in mnogoštevilen aktiv. Cigani tovarniških in cehovskih komitetov, sovjetov socialnega zavarovanja, zavarovalni delegati, člani mnogoštevilnih komisij, ki so osnovane ob tovarniških komitetih, več kot pet milijonov aktivistov se prišteva v vrsto sindikatov. Ti ljudje so mnogokrat neopazni, njihova aktivnost je malokomu znana, vendar so to vijaki, na katerih temelji vsa dejavnost sindikatov. To je velika sila, katere pomena v borbi za ustvaritev nove petletke ne smemo zmanjševati. Tovariš Stalin nas uči ceniti mnogomilijonsko verigo aktivistov in razumeti njeno nalogo v mehanizmu sovjetske demokracije. »Naši tovariši mnogokrat ne opazijo, da se okrog vrste naših partijskih, sovjetskih, kulturnih, strokovnih, prosvetnih, komsomolskih, vojaških in vsakih drugih organizacij kopičijo cela mravljišča organizacij, komisij in svetov, kateri zajemajo milijonske množice nepartijskih delavcev in kmetov, mravljišča, ki dajejo s svojim neopaznim, mirnim, vsakdanjim delom osnovo in življenje sovjetom, ki so izvor sile sovjetske države. Brez teh milijonov organizacij, ki se kopičijo okrog naših sovjetskih in partijskih organov, bi bil razvoj in obstoj sovjetske oblasti,
•	vodstvo in uprava • velike domovine, absolutno nemogoče.« (Stalin.)
»Zveza z množico, to je z ogromno večino delavcev (in za tem vseh delovnih ljudi), je najvažnejši, osnovni pogoj uspeha kakršne koli aktivnosti sindikatov,« — to nalogo, ki nam jo je nakazal Lenin, moramo vedno pomniti.
Sindikati so dolžni izpolniti važno nalogo pri ustvarjanju novega stalinskega petletnega načrta, krepiti morajo svojo zvezo z množicami, živeti z njihovimi interesi, dvigati delavce in nameščence za trdno delo za blagor domovine. Sedaj, ko nadaljuje ngša domovina zmagoslavno pot komunizmu, morajo sindikati z vsem svojim delom pomagati Partiji v komunistični vzgoji množic, k nadaljnjemu dvigu organiziranosti, disciplini delavcev in nameščencev, odstranjevati nedostatke z boljšerištoo kritiko in samokritiko in dvigati raven vsemu delu sindikatov.
Noben sindikalni delavec nima pravice živeti od starih zaslug, stare navlake. Vsak sindikalni delavec mora sistematično poviševati zahteve do samega sebe. V delu sindikatov ni malo pomanjkljivosti, ki jih je nakazal XIV. plenum VCSPS.
Vsak delavec vidi v svojem sindikatu svojo najljubšo in najbližjo organizacijo — ki ga voli, kontrolira in mu je Obenem podrejena. Nujno je, da bi vsak delavec čutil, da je odgovoren za popolnejšo zadovoljitev delavskih potreb, da bi čutil pravo potrebo po vseh tistih pogojih, od katerih neposredno zarisi nadaljnje izboljšanje delovnih pogojev, življenja in oddiha delavcev. Glas sindikalnih delavcev mora jasno in trdno zveneti pri reševanju vseh vprašanj, ki so povezana z opremo tovarne, zgraditvijo stano-
•	vanjSkih blokov, kulturnimi in življenjskimi pogoji, z rešitvijo vsakodnevnih potreb delavcev.
Ne bo prešlo mnogo časa in naše ljudstvo bo spoznalo plodove svoje zmage in povojnih naporov v delu.
Povratek k mirni socialistični izgradnji zahteva od vsakega delavca jasno in globoko razumevanje perspektiv našega dviga naprej h komunizmu. Tovariš Stalin uči, da »čim višja je politična raven v marksistič-no-leninistični izgradnji delavcev kakršne koli veje v državnem in partijskem delu, tem višje in plodnejše je delo samo, tem bolj efektni so rezultati dela...« Ta stalinska naloga se v polni meri nanaša tudi na sindikalne kadre. Ko je nakazal, kako veliko vlogo igra zvišanje politične in teoretične ravni naših kadrov, je tovariš Stalin dejal:	»Ne mislim samo na delavce
partijskih, trgovsko-kooperativnih, gospodarskih, sovjetskih, prosvetnih, vojaških in drugih organizacij.«
Delavec sovjetskega sindikata je v prvi vrsti splošno politično aktiven, se živo zanima za usodo domovine, za perspektive njenega razvoja, njegova prva zapoved je — pozornost vprašanjem množic.
Povečali so zahteve do sebe in sedaj izpolnjujejo sindikati svoje prve naloge v nori stalinski petletki, dokazujejo vrednost zaupanja Partije bolj-šerikov, velikega Stalina.
S. Domjanov.
Glas naših delavcev in nameščencev
Navad tekmuje!
Organizacija prehranjevalne službe se je izboljšala Podružnica Nav oda v Črnomlju na prvem mestu
Direkcija Navoda v Ljubljani in podružnica Navoda v Mariboru sla napovedali tekmovanje vsem Navodovim podružnicam na ozsm.ju LR Slovenije. Namen tega tekmovanja je vsestransko izboljšati prehranjevalno^ službo. Povsem jasno je. da hiti Navad niti oblastveni sektor še ne moreta neposredno vplivati :na povečanje -edanjih obrokov hianie, ki jih potrošniki prejemajo. Povečanje In izboljšanje obrokov je zadeva, ki je prvenstveno odvisna od razpoložljivih zalog na domačem, kakor tudi na svetovnem trgu.
Nav od torej lahko tekmuje samo v toliko, da pospešuje izdajo blaga maloprodaj ilo?m in da izboljša organizacijo prehranjevalne službe v trgovsko-tehničnem pogledu.
Ker pa je pravočasno izdajanje blaga odvisno od tekočega poslovanja oblastvenega sektorja, počenši od ministrstva za t> govino 'In preskrbo do krajevnih LO, zato je bil v to tekmovanje vkljčen celokupni oblastveni sektor. Prav tako so bi'lj vključen) vsi malo-prodajalci in pa tudi potrošniki, katerim so bili stavljeni krajši rokd za oddajo naročilnic.
Če upoštevamo, da je na pr. mariborska pod« užnica Navoda v mesecu februarju tega leta blago izdajala komaj 22. v mesecu za tekoči mesec in da so potrošniki prejela blago za mesec februar komaj koncem meseca, potem zaznamujemo v tem pogledu znatno izboljšanje. V meseca marcu se je začelo blago izdajati že 14. v mesecu, aprila že 8. in v mesecu maju že 6. v mesecu za tekoči mesec. S pomočjo požrtvovalnega• sodelovanja samega ministrstva za trgovino in preskrbo tar vseh okrajnih in krajevnih LO, je torej Navodovim podružnicam uspelo blago izdajati že v p vih dneh vsakega meseca. To izboljšanje je naše delovno ljdstvo povsod toplo pozdravljalo.
Tudi zadruge in trgovci so bil; prijetno presenečeni, kar jim je Na vod zače. blago dostavljati na dom. S tem je vsem maloprodaja! cem odpadla velika skrb za prevažanje blaga.
Pri akciji za odkuip poljskih pridhikov je direkcija Navoda z vsemi svojimi podružnicam; požrtvovalno sodelovala. Vriik del Na-vodovega upravnega in prometnega aparata
je bil dva polna me-eca zaposlen pri tej akciji. Več sto vagonov krompirja in drugih poljskih pridelkov je bilo odkupljenih, koncentriranih ter odprsmljenih v posamezne ljudske republike za letošnjo pomladno setev.
Potrebam naše železniško-tpamspotrt.ne službe so vue podružnice Navoda posvečale veliko pažnjo. Železniški vagoni so bili vedno pravočasno nakladen,i in razkladam ter ni bilo za časa tekmovanja nobenih atojnin za železniške vagone, čepr-av je bil dotok vagonov mnogokrat nad normalo. V velikih skladiščih (Ljubljana, Maribor) so bili po zamisli samih uslužbencev postavljeni drsalni žlebi, ki znatno po veča vaj o dosedanjo storitev. Izboljšane so bile tudi naprave v topilnicah. V avtomehaničnih delavnicah so bila uvedena nova poskusna stojala.
Na sindikalrio-političnem področju so bili doseženi tudi lepi' uspehi. Ustanovljenih je bilo precej novih podružnic, sindikalnih knjižnic, etenčasov, pevskih odsekov ter go-spodarsko-zadružnjh odsekov. Število članov pri sind katih in OF se je zvišalo v večini primerov na 100%. Število naročnikov Delavske enotnosti se je primemo zvišalo. Za tiskovni sklad Ljudske pravice je bilo nabranih 30.000 din. Tudi za Ljudsko pravico so uslužbenci Navoda pridobili v okviru tekmovalnega načrta nekaj novih naročnikov.
Tekmovalna komisija ki se je prvič sestala dne 26. aprila v Mariboru, je po temeljitem proučevanju posameznih poročit ugotovila, da je doslej dosegla najboljše tekmovalne uspehe podružnica Navoda v Črnomlju, ki je dosegla 23 točk. Njej sledijo podružnice Celje, Maribor, Ljubljana in Novo mesto z 20 točkami. Trbovlje in Škofja Loka (19), Ptuj in Je-enice (18). Direkcija Navoda in podružnica v Gornji Radgoni (17); Rakek (16), Dolnja Lendava -n Šmarje pri Jelšah (14), Krško (13), Prevalje (10).
Podružnice, ki niso postale nobenih poročil, so: Ribnica na Dol.. Logatec. Domžale in Litija, Kočevje, Ljutomer, Kranj in Brežice, Kamnik itn Šmartno ob 'Paki. Grosuplje in Vrhnika, Murska Spbota :n Trebnje.
Tekmovalna doba traja do konca julija 1.1. Mnogo dela stoji še pred nami.
IZ MARIBORA
Delavci mariborskih železnic na prostovoljnem delu pri kmetih
Dne 14. aprila smo se veselo razpoloženi odpeljali v vjts Hrastje-Mota, da popravimo tamkajšnjim kmetom stroje in drugo gospodarsko orodje, kakor tudi kuhinjsko posodo in pribor. Utaborili smo se sredi vasi. Harmonikar, ki^smo ga imeli s seboj, je z veselimi narodnimi in partizanskimi pesmimi izvabit iz hiš staro in mlado. Nekoliko nezaupljivo so nas gledali od začetka, ker so mislili, da nas je pripeljala k njim želja po zabavi in ne delo. Ko smo jim povedali, da bomo popravljali staro in deloma že zavrženo šaro, so se jim razjasnili obrazi in izpremenili so svoje prvotno mnenje o našem obisku. Navdušenje je še naraslo, ko so videli, s kakšnim veseljem jim popravljamo orodje. —, Z nami je prišel tudi tovariš^ Tiren Drago — dentist. Težko so se odločili, kdo bo šel prvi v roke »rablja v beTetii'plašču«. Ojunačila se je kmetica srednjih .lest, in si dala izdreti zob. Za njo so prišli še rogi in tovariš Hren je imel kar dovolj dela. Izpulil je- 18 zob.
Delo je lepo in uspešno napredovalo, kar dokazuje uspeh, ki smo ga dosegli. Napravili smo eno novo stojalo za električni vod, popravljenih je bilo 20 veder za mleko, 47 loncev, 27 ključavnic, 1 medena pipa za pivo, 16 voznih verig, 26 svedrov za les, 8 šči-palnih klešč, 5 Škarij, 3 ogrevači za pivo, 3 sobne peči, 4 plošče kuhinjskih štedilnikov, 10 moških koles im 2 smo popravili z novimi deli, 1 kopalno kad, napravili smo 4 nova cedila, 5 pa smo jih popravili, popravljenih je bilo 16 žepnih im ročnih ur, 1 kmečki voz, BO komadov različnega orodja in še mnogo kuhinjskih potrebščin.
Po štirinajstdnevnem odmoru smo se 4. maja spet opeljali na nedeljsko delo k Sv. Ani v Slovenskih goricah.. Sprejele so nas tovarišice AFŽ ter nas prisrčno pozdravile. Naša ekipa, ki je sestavljena iz dobrih strokovnjakov, se je takoj lotila dela. Zapela so
kovaška kladiva, iz varilnih gorilnikov se je zasvetil plamen, lonci so postajali zopet uporabni. Dentist tovariš Hren Drago je or-diniral v kmečki hiši, urar Lončarič je hitel popravljati ure. tovariš Dremelj jia nam je z veselo pesmijo svoje harmonike krajšal čas.
Do tretje ure popoldne smo napravili 19 novih loncev, 19 skled, 6 umivalnih posod, 35 vedrom novo dno, popravili pa smo: 1 bakren kotel, 19 motik, 44 kos, 16 vil, 145 loncev, 59 sekir, 6 lopat, 56 ključavnic, 21 škropilnic za trto 2 ležaja 6 šivalnih strojev. 16 plugov, 13 okvirjev- za kolesa, 18 starih umivalnih posod, 5 nočnih posod, 8 vrčev, 1 tehtnico, 1 zobato kolo, 7 likalnikov, 6 matičnih ključev, 5 plošč za štedilnik, 1 žago, 1 škarje,'18 brzokuhalni-kov, 1 obroč. 7 posod za mleko, 5 babic za klepanje kos, 2 svedra, 1 kavelj, 5 nožev, 27 ur, 12 zajemalk, 35 cedil za mleko, 14 moških koles, 1 čevljarsko trinogo, 12 kladiv za klepanje kos, 10 ročnih mlinčkov za kavo, 1 cev za studenec, 5 krčenic, 2 krožnika, 1 plinski jpotor, 1 bakreno cev, tovariš dentist pa je izpulil 24 zob.
Po dokončanem delu so nas tovariši KL odbora in tovarišice AFŽ povabili k pogrnjeni mizi k okrepčilu. Celoten potek nedeljskega dela je pokazal, povezavo med delavcem in kmetom, tako, da beseda povezanost mi več fraza. Predsednik KLO Sv. Ane se je zahvalil celokupni naši ekipi za trud ter nas v imenu vaščanov povabil, naj še pridemo k njim in jim s svoj jim delom olajšamo naporno poljsko delo.	G. L.
Tiskarn so zborovali
V soboto dne 6. aprila se je vršil občni zbor Zveze delavcev in nameščencev tiskarske industrije Krajevnega odbora Maribor, katerega sta se udeležila tudi tov, Pelicon Rudi od tajništva Zveze in tov. Kocmur Janez kot zastopnik Podpornega fonda.
Iz poročila predsednika krajevne organizacije tov. Šefrana je razvidno, da podružnica kljub vsem poizkusom, da bi
usmerila članstvo k večji aktivnosti, v tej svoji nalogi ni popolnoma uspela. V čem je krivda, da je del članstva tako mlačen? Ali nosijo krivdo aktivisti, ali na svojstven način preživeti čas okupacije, morda pa tiči v tem, da. se nekateri še niso mogli vživeti v nove naloge današnjih strokovnih organizacij, ki so eden glavnih stebrov naše mlade republike ? Bodi tako ali tako, naloga novega odbora je, da napako ugotovi, jo odstrani, zagrabi organizacijsko in politično delo pri korenu ter tako uspe v svojem stremljenju, povesti članstvo naše podružnice na tisto ravan, na kateri so člani ostalih strokovnih organizacij. Saj so mariborski tiskarji nekdaj sloveli po svoji aktivnosti, zato smo prepričani, da bodo tudi v težkih dneh utrjevanja naše ekonomske neodvisnosti in gospodarskega položaja dokazali, da zaslužijo dober glas.
Eno izmed najbolj važnih vprašanj naše stroke je vzgoja naraščaja, V štiriletni dobi okupacije grafična mladina ni prejemala onega strokovnega znanja, ki je ne-obhodno potrebno za uspešno delo v tiskarski stroki, zato so starejši tovariši prevzeli skrb, dia to vrzel izpopolnijo in so v ta namen že predložili vodstvu Moške stro, kovno nadaljevalne šole v Mariboru, katero so vajenci dolžni obiskovati, predlog o učnem načrtu s posebnim ozirom na grafično mladino, kar je te-to upoštevalo. Na teh posebnih učnih urah se predava o vsem, kar je v zvezi z grafiko, praktično delo pa se vrši v prostorih mariborske tiskarne. Če bodo mlade sile pazljivo sledile predavanjem, uspehi ne bodo izostali in marsikateri izmed njih bo pozneje zaradi svojega strokovnega znanja upoštevan kot visoko kvalificiran delavec »v svoji stroki.
Tudi pevski zbor »Grafika« je po dolgih letih prisilnega molčanja zopet svobodno zapel ter nas razveselil z mogočnimi borbenimi spevi," umetnimi in narodnimi pesmimi. že danes lahko pohvalimo ta okoli 25 mož broječi zbor kot enega izmed onih, ki ga bo vsak rad prišel poslušat.
Pri volitvah novega odbora je bila predlagana samo ena kandidatna lista, ki je bila soglasno sprejeta. Ob zaključku je tov. predsednik zaključil občni zbor s pozivom k uspešnejšemu in živahnejšemu delovanju vseh članov, da bomo lahko na naslednjem občnem, zboru s ponosom gledali uspehe, ki jih maramo ustvariti.
—bp.
IZ CELJA
Tekmujemo, ker se zavedamo svojih dolžnosti
Sindikalna podružnica pri okrožnem in okrajnem sodišču v Celju se je zavedala, da je napačno mnenje nekaterih ustanov, č.eš da se tekmuje v delu za obnovo domovine edinole zaradi razpisanega prvomajskega tekmovanja. Gotovo se niso pokazali pričakovani uspehi in povoljni rezultati tam, kjer so odgovarjajoči faktorji pristopili k tekmovanju le vsled priporočila s strani, oblasti in pričeli z izvedbo od sosedov kopiranega tekmovalnega načrta šele tedaj, ko je njihova okolica že žela lepe uspehe.
Mi v Celju nismo tekmovali le zaradi tekmovanja, temveč nas je pri delu vodil tudi nepremagljivi čut notranje potrebe, tekmovali smo in tekmujemo zgoj iz zavesti svojih. velikih dolžnosti do ljudstva. V polni meri se zavedamo nepravilnosti, ki so se dogajale v predaprilski Jugoslaviji v škodo poštenega delovnega ljudstva tudi na sodiščih, že v prvih mesecih po osvoboditvi smo skušali razumeti novi čas in nobena žrtev nam ni bila* v breme, saj smo hoteli postati pravi borci, takšni, kakršne zahteve od nas čas prebujenja in prosvetijbnja. Poglabljali smo se v delo neumorno in z ljubeznijo, prekaljeni v štiriletni borbi smo hoteli biti čim prej kos nalogam, ki so se in se še postavljajo pred nas. V prvi vrsti smo odpravili stari način dela in napovedali neizprosen boj birokratizmu in dolgoveznemu reševanju tekočih stvari po vseh pisarnah. Mnogo slabega in nezdravega smo že v kali zatrli, marsikaj pa tudi v času tekmovanja.
V času tekmovanja so sodniki obeh sodišč tudi v najbolj oddaljenih krajih kot Planini pri Sevnici, Št. Juriju ob Taboru, Jurkloštru, Letušu, Sv. Lenartu nad Laškem in drugod predavali 0 ustroju/sodišč, veljavnosti starih predpisov, pogodb, odločb, nezakonskih otrokih, plačilu predvojnih dolgov in dolgov, nastalih med okupacijo, zlasti pa še o zakonu o agrar. ni reformi, o kolonizaciji v Sloveniji ter o vseh vprašanjih v tej zvezi.
V programu prvomajskega tekmovanja smo si zadali tudi nalogo, popularizirati naše sodstvo. Največ pažnje smo posvetili sodnikom-prisednikom. 17 predavateljev je z 48 predavanji o organizaciji sodišč, pristojnosti itd., o materiji civilnega, kazenskega in nespornega prava ter o zemljiški knjigi 191 sodnikom-prisednikom v Žalcu, Laškem, Št. Juriju ob juž. žel., Celju in na Vranskem nudilo v 96 urah, največ ob nedeljah toliko, da danes lahko računamo na močan kader, ki bo s pridobljenim zna. njem lahko pravilno doumel in vršil svoje dolžnosti.
Od čim bolj strokovno usposobljenega nameščenstva bo imelo ljudstvo največ koristi, -— zato smo v prvem administrativnem tečaju, ki je trajal preko 2 meseca, Izobraževali bivše jetniške paznike in slu-žitelje, v nadaljnem tečaju pa smo istim tečajnikom še bolj razširili obzorje in nudili začetniškemu pisarniškemu osebju najpotrebnejšo osnovno strokovno podlago ter jih uvajali v raznolično in težko sodno službo. Zemljiško-knjižni tečaj se je vodil v dveh grupah po štiri ure tedensko. V prvi grupi so predavanja tečajnikom osvežila spomin in utrdila pravilno pojmovanje v zemljiški knjigi, v drugi grupi pa so tečajniki-začetniki dobili ono najpotrebnejše znanje, ki ga mora imeti vsak sodni uslužbenec.
Napačno bi bilo tudi razumeta,! da smo tekmovali za dosego čim večjega in rekordnega števila prostovoljnih nadur. Vsak posameznik se je posebno v času tekmovanja nahajal pred dejstvom, da mora storiti mnogo veq, kot mu nalaga uradna dolžnost, da mora prebroditi vse ovire, da takoj ali v najkrajšem času izvrši poverjeno delo. S požrtvovalnostjo in ljubeznijo do dela in ustvarjanja se je pri nas iz dneva v dan dvigalo število prostovoljnih, na lastno pobudo opravljenih nadur, s katerimi smo prihranili 160.000 din. Povprečno je v času tekmovanja opravil vsak nameščenec 2 in pol nadure dnevno, ali v času tekmovanja skupno 122 nadur.
Poleg tega smo izvedli tudi 100% organizacijo vseh nameščencev na obeh sodiščih v sindikalno podružnico ter pridobili 90% novih naročnikov »Delavski enotnosti«.	Odah.
IZ TRBOVELJ
Delavci m nameščenci elektrarne v Trbovljah so izvršili svoje obveze 100%
Delavci in nameščenci Trboveljske e!ek-, trame so si >• p. vomajskern tekmovanji: zadali 6 točk. ki so jih z vestnostjo in požrtvovalnostjo dosledno izpolnili. Sestavljena je bila komisija 6 članov, ki je imela na'o-go, enkrat na teden pr ekon (roli ra ti vse naprave, da bi bila zagotovljena varnost delavcev. Na množičnem sestanku so delavcem in nameščencem natančno razložili, kako se morajo čuvati nesreč. Rudnik in cementarna Trbovlje ter rudnik Zagorje nista bila niti v februarju niti v marcu niti enkrat brez toka, le rudnik v Hrastniku ni imel 12 ur elektrike, kar pa ni bila krivda elektrarne, ker je bila napaka na daljnovodu. S skupnim delom je bil daljnovod hitro popravljen, delo pa se je moglo nadaljevati. Ključavničarji so popravili 50 odstotkov provizoričnih železniških ograj ter stopnišč. Vsi so pomagali pri pospravljanju ruševin zbombardirane lesene barake, Id je služila za kuhinjo in odstranili so navlako okrog elektrarne. Pospravili so že približno 10 odstotkov vseh ruševin. S prostovoljnim delom so uredili oba > elektrofiltra, prav tako urejajo odvod pepela, ki sicer še ni brezhiben, toda s preizkušanjem bodo dosegli odvajanje pepela z vodo. Poleg zidarjev so se zelo izkazali pri urejanju mehanične delavnice električarji. ki so polagali cevi za instalacije in vodni inštalaterji, ki so v grobem položili vse cevovode za pitni vodovod v mehanični delavnici v 6 ddneh. Tui za' skladišče se je poskrbelo, prostor vzhodno od mehanične delavnice se je planiral. Skupno so očistili ner snago okrog barak im pregledali vse prostore, da bodo odgovarjali higienskim zahtevam. Zaslužek enodnevnega šilita so poklonili vdovam in sirotam, vsoto 24.156 din pa so nakazali Krajevnemu strokovnemu odboru rudarske industrije v Trbovljah. — Za obnovo obrata se je v mesecu februarju napravilo 400 prostovoljnih ur, v mesecu marcu pa že 880. Tekmovanj v fizkulturi sicer ni bilo, včlanjenih pa je 42 tovarišev.
D delu naših podružnic
Ljubljana — Delavci in nameščenci tiskarne Merkur so prvi svobodni maj proslavili z ujpelo kulturno prireditvijo, ki se je vršila v 'lepo okrašeni strojnici. Tovariši in tovarišice so. zelo dobro pred-našati recitacije, pevski zbor je zapel več partizanskih pesmi. VAnaši strojnici, kjer dan za dnem teče delo med ropotajočim mehanizmom črne umetnosti je bilo ob prvem svobodnem maju zelo ž.vahno in praznično, saj so bile med prireditvijo na,(marljivejšim članom j,n članicam naše sindikalne podružnice: Milici Avguštinovi. Josipu Jan-dejšku, Angelci Pirkovičevi, Urški Seifer-tovi in Romanu Stichu izročene za njihovo delo primerne nagrade.
Božidar Pirkovič
Podružnica št. 1 Zveze brjvsko-Iasuljar-
skih in higijentkih delavcev .n nameščencev je ob zaključku prvomajskega tekmovanja izvedla v Domu sindikatov ogledno friz-na-njie. Nastopilo je 54 članov in članic iz Ljubljane, Maribora In Kranja, med njimi tudi 11 vajenk iz ljublatoske podružnice. Brivci so na modelih zelo lepo prikazali pričeske iz pretekle in sedanje dofos.rizka-zale so se tudi vajenke, ki so dokazale, da so se že visoko Izpopolnile v svoji stroki.
Podružnica brivcev št. 1
V podjetju Bratje Tuma izdelujejo razne tiskovine, vrečke itd. po naročilu in po pi ed-pisih naročnikov, ki so zelo različna in_ pestra. Razumljivo je, da se pri tako različnih naročilih ne more začeti s proizvodnimi načrti. Toda prostovoljno delo upravljajo tudi delavci tega podjetja. 34 delavcev je napravilo 507 prostovoljnih uir. Vsi s ti etnijo za tem, da bi se čamprej uvedle delovne norme.
Maribor. Delavci, in nameščenci podjetja Karel Erlih so darovali za Sindikalni dom enodnevno mezdo v znesku 944.— din, s toplo željo, da bi se z gradnjo doma čim prej začelo.	Golob
Krajevni odbor Zveze finančnih uslužbencev. je ob obletnici Dneva zmage priredil lep ‘ kultumo-prosvstnl večer. Prireditev se je vršila v mali dvorani finančnegai odseka. Član.1 podružnice so jo v nekaj urah spremenili z strogega .urada v lepo .okrašen prostor, iz kale ega je dihala prisrčna svečanost. Program je bil zelo pester; vrstile so ee glasbene in pevske točke — partizanske In narodne pesmi, soCopetje, zborna recitacija, nastopili so tudi pionir,£ s svojo pevsko točko. V celoti je bil progrem zelo dobro izvajan in nastopajoči fo želi navdušeno odobravanje. S tem prvim kulturirm večerom smo stopili na pot, po kateri bomo dosegli lasten dvig in dvig sočloveka na kul-turno-prosvetnem polju.	M. Z.
Kresnice. V naši apnenici je_ zaposlenih 59 delavcev. Z vestnim in p o ž r: vo va In i m delom smo dosegli pclno prozvodhjo z ozirom na kapaciteto podjetja. Razklada -c. premoga so zvišali deloviho normo za 3%, na-kladaci apna Pa za 2%. Napravili smo 470 prostctvoljmih ur v znesku 7.500. - d n. Zne™ sek smo dali pogorelcem za nabavo, apna in tako pomagali. pri obnovi porušenih domov svojih tovar.šev.
Ptuj. — Sindikalna podružnica Mestnih podjr-tij Je g&. aprila, svečano razvilo, svoj
prapor, simbol dela. pod katerim se bodo tudi člani Zveze občinskih uslužbencev borili za izboljšanje in utrditev našega gospodarstva v mladi Jugoslaviji.	J. D.
Maribor. Naloge, ki si jih je sindikalna podružnica pravosodnih in upravnih ustanov v kazensko - poboljševalnem zavodu v prvomajskem tekmovanju zadala, je izpolnila v celoti. Dvignila se je na političnem, kulturnem, kakor tudi na gospodarskem polju.
V okvira prvomajskega tekmovanja so člani podružnice napravili 7322 prostovoljnih ur. Poleg tega so se odrekli prostih ar, ki jih imajo v soboto popoldne ter delajo kot običajno. V mesecu marcu in aprilu so vsako nedeljo dopoldne čistili in odstranjevali ruševine. Pri delu se je s svojo požrtvovalnostjo izkazal tov. Gulič. Tudi drogi uslužbenci so delali marljivo in so prijeli za vsako še tako težko delo. Glavna vhodna stavba je zasijala kot novo zgrajena palača. Že ob vhodu na dvorišče lahko ugotoviš, da to ni več bivša kaznilnica, da to niso več fašistični zapori, kjer so zapornike pretepali in mučili, temveč zavod, v katerem se vzgajajo ljudje, ki do sedaj vzgoje niso poznali.
Tovariši, ki so zaposleni pri ekonoma tu, vsestransko skrbijo za proč vit gospodarstva in so uvedli medsebojno tekmovanje. Niti košček zemlje ni ostal neobdelan in niti eno drevo ni ostalo neočiščeno.
KULTURNE ZANIMIVOSTI
Ustvarjalni značaj marksizma. O ustvarjalni moči marksizma je napisal M. Selektor v »Naprijedu« daljši članek, v katerem pravi, da največ jo moč Komunistične paa-tije predstavlja dejstvo, da se Partija vodi z napredno znanstveno teorijo, s teorijo marksizma-leninizma. ki daje edino pravilno razumevanje sveta in ki Partijo oboro-žuje s spoznavanjem zakonov razvoja dražbe jn politične borbe. Stalna življenjska sposobnost in zmagovitost marksistično - leninske teorije je v tem, da je zmeraj povezana s prakso in se nepredano razvija in raste. Zaradi tega ne pomeni biti marksist to, da se oborožiš s citati iz del ustanoviteljev marin izma-lenimizma, temveč obvladati mair-ksastiono - leninistično teorijo -pomeni: razumeti umeti jedro te teorije in se naučiti, teor ijo uporabljati v praktičnem delu. To pomeni obogateti teorijo z novami izkustvi in jo znati razvijati.
Petindvajset milijonov rubljev za kulturne in druge potrebe delavcev. Delavcem znane moskovske tovarne »Kladivo in srp«, ki izdeluje jeklo, je sovjetska vlada izročila 25 milijonov rubljev samo za, njihove kulturne in druge potrebe. Ta tovarna izdaja tudi svoj list »Martinovka« trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek jn v roboto, v katerem delavci berejo o življenju v delavnicah, o naporih livarjev za izdelovanje jekla, o delovnih metodah najboljših ljudi, o športa, o dopustu, o različnih novicah. Sploh moramo vedeti, da v Sovjetski zvezi ne izhajajo časopisi samo po vseh meid.h in vseh
rajonskih centrih, temveč tudi v tovarnah, sovhozih, institutih itd. Samo v Moskvi izdaja tiskane časnike 120 tovarn. To je seveda mogoče samo v socialistični državi, kjer delavec dela res le zase, za svoje tovariše in za svojo domovino.
Problemi množičnega kultumo-prosvetne-ga dela. Načelnik oddel. za kulturo in umetnost pri ministrstvu prosvete Ljudske republike Hrvatske’ je imel referat »O kul-t urn o -umetniškem delu na terenu« in je med drugim dejal: »Na današnji stopnji razvoja naše držbe s še nerazvitimi ekonomskimi možnostmi, kulturno - prosvetno delo še nj moglo doseči tistega razvoja in tistega pomena, ki mu v resnici pripada. Doseganje splošne pismenosti in praktičnega znanja, zgradnja strokovnih kadrov, kakor tudi dvig kulture naših narodov so danes temeljne naloge naše prosvetne politike. Naši narodi so v narodno osvobodilni borbi pokazali da umetniško delovanje ni samo zabava, temveč neobhodna potreba. Danes ko so okrožni ljudski odborj češto v težkem položaju zaradi relativno težke ekonomike situacije, ne smemo pozabiti tistih dni, ki so bili mnogo težji od današnjih, pa so se kljub temu naša sredstva in«smii-el za umetniško delovanje. Vsaka gledališka družina ali skupina naj goji tri vrste umetniškega izražanja in naj ima za to tri sekcije: dramsko, reeita-tontko in folklorno. Dramska skupina up l-zarja dramska dela:	komedije in drame.
Njeno delo je v prvi vrsti igralsko. Recitatorska skupina neguje posamezne in zbor-
ne recitacije ter umetniško čitanje. Folklorna skupina vežba in predvaja narodne plese, prvenetveno iz svojega kraja pa tudi plese drugih krajev in dežel. Te citate smo navedli zaradj njihove pomembnosti za naše odrsko življenje.
Uvodnj govor dekana ing. Gustinčiča. Pred nekaj dnevi je bila svečano odprta Gospodarska fakulteta na naši univerzi vpričo ministra prosvete tov. Ferda Kozaka in ministra trgovine in preskrbe tov. Toneta Fajfarja. Uvodno predavanje je imel novj dekan ing. Gustinčič, ki je prikazal pomen gospodarske fakultete, razgrnil gospodarski razvoj v naši državi in se nato obrnil na slušatelje, ki jih je opozoril, da jih čaka na fakulteti resno delo, ki naj se ga oprimejo z vso disciplino, da bo nova fakulteta mogla opravljati svoje znanstveno delo v korist svobodne domovine pod vodstvom ljubljenega maršala Tita. Tako smo tudi mi Slovenci dobili ekonomsko visoko šolo,- ki bo vzgajala in vzgojila nove kadre gospodarskih delavcev.
»Partizani«. Pr" nas je izšlo že več slikarskih albumov, kakor Miheličev, Pirnatov, Vavpotičev, zdaj je Pa izšla tudi v Beogradu mapa risb od Djotdja Andrejeviča-Kuna. napravljena s tušem. Na dvajsetih listih je Kun očrtal življenje in borbo naših partizanov v karakterističnih epizodah- Vadimo borce na položajih in pri odmoru, v napadu in utrudljivem maršu, pri prehčd.h čez reke in druge zapreke, vidimo ranjence in njih zdravljenje, vidimo borce, kakti gradijo zasilne mostove pa tudi kako gradijo sami sebe pri študiju in prireditvah. Skozi te l&te p »doživljamo razvoj tragične jn herojske epohe naše zgodovine. Ljudje, ki jih
riše, so preprosti, nam vsem poznani liki, življenjski poiti vrni pojavi iz naših narodov. Ne podčrtava plemenite hrabrosti in patetičnega čustvovanja posameznika, pač pa poveličuje vztrajnost, silo. požrtvovalnost in junaštvo kolektiva, skupnosti, talko da iz . slik diha neka nova ž-vljenjska svežost. Pri tej priliki še pripomnim, da je v Beogradu izšla tudi zbirka karikatur treh karikaturistov: Milorada Čiriča, Vlade Kristla in našega Nikolaja Pirnata, z naslovom: »Kje je Hitler?« v založbi »Borbe«. Tudi ta zbirka je zbudila veliko pozornost.
Kulturno - prosvetno društvo Albancev. V
Beogradu ee je ustanovilo kultumo-prosvet-no društvo Albancev, ki živijo v prestolic:. Na ustanovnem občnem zboru je govoril tudi miinister Hodža, Id je poudaril, da je cilj društva v tem, da zbere vse Albance v eno samo društvo, v katerem bodo delovali kul-' turno in prosvetno. Naglasil je posebej, da pred vojno ne bi bilo mogoče ustanov,iti po-1 dobnega društva, ker takrat Albancev niso smatrali za enakopravne državljane. Danes pa je Albancem, je dejal minister, kakor tudi vsem drugim jugoslovanskim narodom dana široka svoboda in iso popolnoma enakopravni z ostalimi državljani nove Jugoslavije, za kar gre zahvala narodno-osvobod.ini borbj jugoslovanskih narodov.
Sovjetska hidrografska in geodetska ekspedicija je poslana v Severno Zemljo. Te dni je na novo začela delo hidrografska in geodetska ekspedicija v Severni Zemlji, kamor jo je preteklo leto poslala Uprava sovjetske severne pomorske poti. Severna Zemlja je bila -odkrita 1. 1913 po ekspediciji, ki jo je vodil VilkMti. Od takrat pa do 1. 1930. ni bilo v to novo pokrajino nobene ekspedicije
več. To leto pa je z novo ekspedicijo dospel tja znani arktični*pilot Ušanov. Ta ekspedicija je izdelala prvo geografsko karto Severne Zčmlje in nje otokov. Razvoj plovbe po severnih pomorskih poteh pa je zahteval točne in podrobne pomorske karte. Zato je preteklo leto šla 'tja spet nova ekspedicija pod vodstvom arktičnega hidrografa Mihaj-lenka, kj zdaj meri globočino morja in postavlja goin-i'cmetriji ke postaje, da b: dognali geografski položaj Severne Zemlje. Ta dela bodo omogočila točnejšo in podrobnejšo izdelavo geografskih in pomorskih kart in ustvaritev dobrih sidrišč.
Knjiga maršala Tita na češkem jeziku. V
Pragi je izšla knjiga »Borba za osvoboditev Jugoslavije«, ki jo je napisat maršal Josip Broz-Tito. Knjiga obsega prevode maršalovih člankov ,jn govorov od 1941. do 1945. leta. Delo je na Češkem zbudilo veliko pozornost.
Rokopis romana Vande Vasiljevske oču-van. Roman »Zvezde v jezeru«, ki ga je napisala slavna poljska pisateljica Vanda Va-siljevka, je bit več kot štiri leta zakopan pod temeijj neke hiše v Lv®vu. Po osvoboditvi Lvova je bil rokopis izkopan in poslan v Moskvo, kjer je zdaj izšel. Je to drugi del romana z naid-ovom »Pesem voda«, ki v njem pisateljica opisuje borbo ukrajinskega nairoda prot; tlačiteljem stare Poljske. Tudi usoda tega dela, ki nosi naslov »Pl3' men nad močvirjem«, je bila nenavadna-Vanda Variljevska je dala rokopis v 't,;st 1939. leta, N-emcj pa so ga našli in ga zf' pečatili; toda Vandini prijatelji so ga izt:aF” niti in ga postali pisateljici v Lvov, tsk da se je pojavil v Sovjetski zvezi že 1- I94
J. K-
Glavni odbor Enotnih strokovnih zvez delavcev In nameščencev Slovenije. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva 22-11., tel. št. 45-38. Odgovorna urednica: Bašfc, Boža. - Tiskarna »Slovenskega poročevalca«.