VB. Stsvflki V Trstu, t soboto 25. Mkvivsffi Tete) „EDINOST" labaja dvakrat na teden, »sako grade ta soboto ob 8. ari zjutraj. „Edinost" stana: ia vse leto gl. 6.—; iiren Av»t. ».— gl. ta pola leta * 3.—; , „ 4.60 , ia četrt leta , 1.50; , „ 2.25 , Z „Novlčarjem" vred: za vse l/to gld. 7.— „ pol leta „ 3.50 „ četrt „ .1.75 Posamične Storilko se dobivajo ▼ pro-dajalnieah tobaka T Tr»tU po fc nov., t Oorloi in ▼ Ajdoviolnl po • nov. — „Novičar" pa po 2 nov EDINOST Oglasi in »BUlll M raku f »rutica v petita { ta UalOTO a debelin-. črkami se plačaj« p r o« tor, kolikor bi ga obseglo navadnih vrstic. Poilaaa, Jama aahvala, oaartnioa itd. se račune po pogodbL Viii nopisi se poftiljajo aradatttvn Fiazza Caserma it. 2. Vsako pisao mora biti frnnkovano ker nefrankovana ae ne sprejemajo. Rokopiai se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inserate pre« jema upravniitvo P iazza Caierma it. fi Odprte reklamacije o proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. •V »dlno.t ]• moć« Sodne razmere. (Govorii dr. Laglnja V 201. seji državnega zbora dne 16. februvarja t. 1.) Tudi jaz moram naglašati, kakor ao to storili že nekateri drugi govorniki, da je materijelno in formalno naše civilno pravo potrebno korenite reforme. Koj tu pa naj izjavim, da ne pričakujem z ozi-rom na sedanje razmere, v katerih živimo, da ae bo taka temeljita reforma kmalu začela. Želeti in zahtevati pa je, da ae v tem pogledu, bodisi tudi le po malih novelah, vender kaj stori, ako že ni moči a popolnoma novim zakonom nadomestiti sedanjega oivilnopravdnega reda. Radi po-sobnih razmer, vladajočih v deželi, katero imam čast zastopati, namreč na Primorskem, moram povdarjati, da se v nas ustno postopanje, redno in aumarično, kar je v praksi naposled jedno in iato,8 tako savla-čuje, da pravdam nikdar konea ni. Tega, goap6da moja, nismo krivi samo advokati, ampak — žal — tudi sodišča. Stranke ai morejo vse reči, kar hočejo, ker zaodevajo svoje izjave v slovesno ebliko Bodnih protokolov; če hočejo, morejo celo sodnika na smrt obsoditi; ta ne vidi in ne sliii ničesar, dokler se akti dotične pravde ne uredč in dokler po regi-straturni številki ne pride vrata, da to pravdo reši. To se godi vzlio temu, da bi se bilo moralo vse to po duhu sakona ustno obravnavati pred sodnikom. Po sedanjem razumevanju rečij ne preostane drugega nič, kakor uveljaviti v oivilni pravdi velika principa: javnost in ustnoet. Bojim se pa, da še nismo dovolj zreli za ustno pravdanje in da za to ie dolgo ne bomo zreli. Bagatelno postopanje o katerem se je upalo in pričakovalo, da bo osposobilo sodno osobje za ustno obravnavanje, se ni po mojem mnenju nič kaj dobro obneslo. Sploh pa moram reči, da se bagatelno postopanje nikakor ni tako izkazalo, kakor bi se bilo moralo izkazati. Princip prostega dokazovanja je lep, lepa sta tudi principa javnosti in ustnosti, ali če ni pravega temelja, potem koristijo ti principi po mojih mislih le malo ali pa nič. Govoriti o ustnosti obravnav tam, kjer ■na bagatelni sodnik le jako malo narodovega jezika ali pa [celo nič (Čujte I mej somišljeniki.), to je gola ironija. {(Poslanec Spinčić: V Istri se to večkrat primeri!) Za uveljavljanje principa, da naj bodo .obravnave ustne, je treba drugih razmer; sodnik mora biti pravi narodni sodnik, mora poznati jozik prebivalstva in najfinejše nuanoe za izražanje čutil, ker sicer ni moči govoriti o ustnem obravnavanju in o prinoipu ustnosti. Drug uzrok, da to postopanje ni tako koristno, kakor se je pričakovalo, je to, da se ponekod ne zmatra to za bagatelo, kar sodimo mi, da je bagatela. Ponekod je svota 50 gld., do katere se obravnavajo prepiri bagatelno, že velik del vsega imetja dotične osebe in tu mora sodnik resno preudarjati in soditi, da ne udušf v prebivalstvu pravnega čutstva in zaupanja. Bagatelne reči sodijo navadno mladi, -časih premladi sodni uradniki. Tudi ljudje, ki 'skoro vedno niso iz tistega sodnega okraja in torej ne poznajo razmer v pre- bivalstvu, ne morejo biti dobri bagatelni sodniki. To je uzrok, da so bagatelne sodbe časih, rekel bi, premalo reane ali, da govorim brez ovinkov, krivične; in ker ao to ustno obravnava in se sodba razglaaf v imenu Nj. Veličanstva cesarja, česar ne sliii samo interesirana stranka, ampak Ishko tudi sto drugih oseb, upliva to skoro de-moralizujoče na prebivalstvo. (Posl. Kro-nawetter: Vrh tega pa niti pravnega leka ni zoper take sodbe I) Eer se je mislilo, da utrdč izvestno formalnosti temeljne principe pravosodju, dovolila se je pritožba ničnosti za slučaje, da se ni vršila obravnava formalno pravilno. S tem pa nikakor nista zavarovana pravo in pravno čutstvo. (Posl. Kronawet-ter: Materijelno pravo sploh ni zavarovano !) Velika hiba je tudi, da v bagatelnom postopanju ni dovoljen vzklio. (Tako je 1) Da je to dovoljeno, imeli bi orožje za obrambo v slučaju, če je sodnik raz-aodil zoper zdravo pamet. (Posl. Kronawet-ter : In zoper zakon !) Dovolite, gospdda moja, da vam na; vedem poseben slučaj. Pred nekaterim1 leti je neki mladi mož s prvega nadstropja svojega stanovanja ustrelil sredi vaaf na trgu ležečega psa. Gospodar psa je tožil za odškodnino. Tožba je bila zavrnena, ker se je bagatelni sodnik prepričal, da je dotični mož, ki je iz zaprtega stanovanja streljal na mirno ležečega psa ter ga ubil, bil primoran tako ravnati v svojo osebno varnost (Veselost), in da velja za ta slučaj rek : Qui suo jure utitur, nemini injuriam facere videtur. Stvar je bila ta, da je [toženec nekaj dnij prej sel slučajno blizu ceste mimo tega psa, stražečega torbo gospodarjevo in da mu je pes zobe pokazal. Eer torej po mojem mnenju še ni bagatelno postopanje tako ukoreninjeno, da bi mogli sodni princip ustnosti porabljati tudi v drugih oivilnih slučajih tako, da bi bilo to v korist prebivalstvu, ne morem verjeti, da bi nam sploh hasnila takojšnja upeljava procedure, snujoče se iz principa javnosti in ustnosti. Dokler ae ne uvedejo občinska sodišča, kakeršna jo na Hrvatakem, kjer dobro uspevajo, in dokler oatane bagatelno po-atopanje, kakeršno je sedaj, bil bi vender mnenja, da je mdči nekaj drugega storiti, kar bi bilu prebivalstvu v veliko korist. Privzeti bi bilo k bagatelnim obravnavam dva porotnika, katera bi vse videla in slišala, da upliva na razsodbo poleg pravnega prepričanja sodnikovega tudi pravno prepričanje narodovo, katero ne soglača vedno a sodnikovim. Ako je to mogoče pri trgovinskih sodiščih, potem mi ni umevno, zakaj bi ne bilo mogoče pri bagatelnih sodiščih. (Dalje prih.) Občni zbor tržaške ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Poročilo tajnice, gospodičine Mdrice N a d 1 i š k o v e, o delovanju podružnice v minolem letu, se glasi: Slavni občni zbori Ko se sklicujemo na veliko število Slovencev v mestu in okolici, imajo nasprotniki naši skoraj vedno pripravljen odgovor, da nas je morda res dosti, a velika masa je nevednih, priprostih delavcev in kmetov in tem ni treba onih zahtev in pravic, kakor je imajo civilizovani narodi. V tem, ko tako govorć, skrbć pa tudi za to, da ostane naše ljudstvo vedno pri tem, ker mu ne dad6 dovolj — kaj dovolj! — niti najpotrebnejših osnovnih šol v našem jeziku. Znano je pa, da more šola delovati vspešno le na podlagi materinega jezika in to dobroto nam kratijo in skrbč, da ostane ljudstvo naše v temi in nevednosti. Mnogo, mnogo otrok in ž njimi Slovencev izgubili smo v mestu samem radi pomanjkanja slovenskih šol; da bi se vsaj deloma v prihodnje zabranilo nadaljno po-tujčevanje, ustanovila je družba sv. Cirila in Metoda I. slovensko šolo. Nasprotniki naši pa so si mislili: Dobro, vi v mesto, mi pa v okolico — in res, Česar ne more odtujiti šolska oblast po okolici, pomaga ji italijansko šolsko društvo. V krajih, kjer je toliko Italijanov, da jih sešteješ leliko na prstih jedne roke, zidajo se šole s poukom v tem, ljudstvu neumljivem jeziku. A okolicaje naša in da ostane; naš a, za to moramo v prvi vrsti skrbeti mi sami!} Slavna družba naša ustanovila je otroška vrtca v Roj anu in na Greti, ali moj Bog, to je kakor kaplja vode v Širno morje. Koliko bi jih bilo treba, da se postavi dovolj močen jez marljivim in neumornim našim nasprotnikom!? Za šole pa je treba denarja in mnogo denarja in prav za to moramo v primeri z velikimi stroški podvojiti naše moči in delavnost našo. — Odbor, ki ste si ga lani izbrale, vedel in čutil je, na koliko krajev mora biti razširjena delavnost njegova. V ta namen zbral se je večkrat k sejam ter razpravljal o potrebnih stvareh. Dne 5. julija praznoval se je god naših blagovestnikov. Naročile smo tedaj 500 svetih podobic razne oblike in vsebine ter za to naprosile vodstvenega tajnika, veleč. g. Ž1 o g a r j a. Poslal nam je od preuljudnega vodstva podobice „gratis", na čemur mu bodi tu še enkrat izrečena iskrena zahvala. Druga leta so se otroci pogostili tega dne, a ker število otrok in razredov raste od leta do leta, stale bi take gosti preveč denarja in truda; sklenili smo torej opustiti to navado ter obdarovati otroke s podobicami. Pri veliki skupščini dne 28. julija v Postojni, zastopale so vašo podružnico tri odbornice. Komaj mesec dni potem — 29. in 30. avgusta, n a p a d 1 a se je slavna družba naša in njeno vzgledno načelništvo. Proti tem krivičnim in neosnovanim napadom poslal je vaš odbor izjavo, v kateri je obžaloval tako početje in to tem bolj, ker je prišlo od roduih bratov Slovencev. Bas tak6 je odbor vaš brzojavil k banketu velezaslužiiega in častitljivega podpredsednika naše družbe. Najlepše in za nas na uajboljši način bil je napad kaznovan z ustanovitvijo mnogih podružnic, posebno ženskih. Slava jim! Dne 19. novembra imele smo s pomočjo vrlega „Tržaškega Sokola* in .Dramatičnega odseka* veselico v slov. čitalnici. Odbor vaš pripomogel je ta večer h gmotnemu vspehu z gastronomično loterijo. Da se je veselica izvršila povoljno, zahvaliti se moramo slavnemu tamburaš-kemu zboru in dramatičnemu odseku .Tržaškega Sokola* ter se jima priporočiti prav lepo še za naprej. Zgodaj že jela nas je skrbeti naša navadna .Božićnica" in to tem bolj, ker smo imeli misliti ns otroke treh vrtov in deloma štirih razredov. Imele smo prelepo misel in namen, prirediti sijajno »Božićnico" vsem trem vrtom skupaj v mestu; slavnost sama bila bi veličaštnejša in prihranilo bi se ob enem na denarji in trudu. Ker se je pa temu ustavljal slavni odbor gretarske podružnice, češ, da bi bilo tamošnjim ljudem nevšečno, ker preodda-Ijeno, udale smo se, da se priredb tri „Božičnice". Vse tri bile so lepe gled6 razporeda in drevesa in otroci bili so dovolj bogato obdarovani. Mnogo slovenskega občinstva je jemalo v poštev, da nabiramo za vse tri vrte, ko smo trkale na njih vrata; naj bi jih posnemali v prihodnje tudi drugi! Gospodična blagajnica vam bode poročala,;koliko se je nabralo v denaiji in obleki, jaz vam povem le toliko, da take svote se nismo nadejale od začetka. Na poziv k »Božićnici*, ki smo poslale slavnemu vodstvu, spisal nam je slavni odbor pismo, v katerem se povsem strinja z našim delovanjem in posebe hvali srečno sestavljen razpored »Božićnice* naše. Izrečem tu v imenu vseh čč. družabnic iskreno željo, da bi mogle vedno in če dalje bolj ustrezati blagim možem načela naše družbe ter če dalje bolj povzdigniti podružnico našo. Tudi na poročilo gledč denarja, katero je poslala gdična blagajnica v Ljubljano, blagovolilo je slavno vodstvo zopet pohvaliti najuljudneje našo podružnico ter vzpodbujati nas k vztrajnemu delovanju, proseč blagoslova na nas od Nebeškega Deteta in blagovestnikov naših. Zahvaljujem se tem potem kar naj-iskreneje gos p. prof. M a n d i č u, ki je bil vedno navzoč pri naših sejah s pripravljenim modrim svetom svojim; dalje cenjenemu listu „Edinost", ki je tiskal pozive in naznanila vselej brezplačno ter slavnemu odboru „Slovanske čitalnice", ki nam je odstopil dvorano za občni zbor in veselico ter prostore za odborove seje. Sklepajoč poročilo svoje, polagam vam, čč. družabnice, kakor vsako leto tudi letos na srce, da se trdno oklenete naše podružnice, da delate za njo povsod in ob vsaki priliki, saj naloga naša je sveta: trudimo se za to, da si ohranimo, kar nam pripada po božjem in svetnem zakonu. Naj ne bode v vašem prijateljstvu, v vašem znanji, v vašem sosedstvu nijedne Slovenke, ki bi ne bila član podružnice naše. Trud vaš pa vam blagoslovi mili Bog! Tajničino poročilo so jo vsprejelo z odobravanjom ; istotako poročilo blagajni- čarice, gospodičine Ljudmile Man-koševe, iz kojega posnamljemo, da je imela ta podružnica t minolem letu 352 gld. 70 kr. dohodkov. DOPISI. Iz Gorice. (Konec) Mogoče ae vam čudno zdi, da vam že danes odgovarjam, ne da bi čakal na Vas dopis o konsurn-nem društvu. Tudi to naj vara pojasnim, da bode tudi med nama. kakor pravi goriška „Soča* : Clera pacta boni amici. Pravite, da imam zelo nejasne pojme o konsumnem društvu. Jako čudno se mi zdi, da vi že napred veste o mojih pojmih glede konsumnega društva, ko teh svojih pojmov do sedaj niti povedni nisem. Jaz nisem rekel druzega nego to, da do danes ne vidimo nikakega vspeha Sicer me bode pa veselilo. da nam pojasnite svoje pojme Verujte mi, da vas pohvalim jaz prvi, ako mi bodo ugajali vaši nazori, a ne morem se odreči pravici, da ne bi tudi jaz povedal svojega menenja. Mojim dopisom ni namen Škodovati, ampak zatrti krivo pojme o trgovini in obrti. Nikari uporabljati proti našim trgovcem istega orožja, ki ga uporabljajo naši nasprotniki! Oni delajo tako, ker že ne vedo druzega, a mi sami jim ne smemo pomagati s tem, da pišemo lehkomišljeno. Jaz so ne morem otresti menenja, da je med nami vse preveč škodoželja, preveč zavisti; radi vsake malenkosti si napovedujemo boj, mesto da bi se lepo pobotali. Kaj mislite gosp. dopisnik, ali bi midva mnogo koristila, ako bi vi mene pokončali ali pa jaz vas P Priznavam vam, da sva potrebna oba; vi, da pazite na trgovce, a jaz, da včasih malo podregnem v sršenovo gnezdo, ker drugače, verujte mi, bi nam ti sršeni postali premrtvi. G. dopisnik očita našim trgovcem, da so ubogi, da pričenjajo trgovino brez kapitala in brez prave znanosti. Jaz pa pravim, da je še obilo prostora in dela za naše trgovce in obrtnike. Zato bi bili jako hvaležni, ako bi nam g. dopisnik za razne stroke poiskal izurj enih bogatašev. Kaj pa hočemo, če nimamo bogatejših in izurjenejših P Ali ni bolje, da potrpimo s temi ; saj tisti, ki so bolj izurjeni in bogatejši, pri sedaujih naših razmerah nečejo trgovati kot odločni Slovenci! Tudi naši nasprotniki niso pričeli svojih trgovin z ogromnimi glavnicami. Poznam trgovca, ki je pričel svojo trgovino z 600 gld. Danes je mej prvimi goriškimi trgovci, a razume se, da tudi mod prvimi našimi nasprotniki. Da ni imel posebnih znanosti, je tudi gotovo, in jaz sam sem ga slišal, ko je to priznal v neki družbi. Tudi nafii nasprotniki imajo hibe, samo da jih ne obešajo na veliki zvon. Pri nas pa imamo že od nekdaj to •labost, da rajde zaupamo ptujcu, nego lastnemu bratu; zato nas pa tudi pritiskajo ptujoi, kakor jim ljubo. To je vzrok, g. dopisnik, da so, recimo v Istri, posedli prva mesta Karnjeli, privaudrani ptujci; to je vzrok, da v Gorici, Trstu zmaguje lahonski živelj. Našim trgovcem in obrtnikom bode res treba klicati: »Bog me varuj prijateljev, sovražnikov se bodem sam !* H koncu moram Še omeniti, da Če nafii trgovci tudi res niso imeli o pričetku potrebnega znanja, vidi se jim vendar, da ai pridno nabirajo Bkušnje in popolnjevali ■e bodo še bolj od dneva do dneva, ako jih bodemo podpirali in vspodbujali, mesto da jim mečemo polena pod noge. Toliko ae mi je videlo potrebno povedati g. dopisniku. Nikakor pa mi ni bil namen žaliti ga. Hotel sem le pojasniti, da izve ljudstvo, da naši trgovci in obrtniki niso nikaki f š v i n d 1 a r j i*. Ako ae je pri tem vkreBala kaka iskra, prosim vas, oprostite mi, saj veste, da vsikdar nastane iskra, ako se zadeneta kremen in jeklo. _ V Pomjanu, dne 5. februvarja 1893. [Izviren dopis] — „ No stri amici et nostrorum amicorum amici et ipsorum con-sortes*, sestavili so in tempo perduto nek „Ricorso" proti prvi seji z dne 15. jan t. I. pomjanskega svetovalstva. N e v e se kdo meni, da to ni nobeno čudo, da se ti zdaj bavijo z „Ricorai", kajti časa so imeli dovelj, (zima je bila huda,) pri ognju sedeti in vino popivati (ako je kdo od teh ima), bilo je torej 8o najbolje ; malo pakramljati mej seboj ni baš neprijetno in v dangubi sestaviti kojo čečkarijo, pa še manje. Naši lahončiči, podkupljeni po Vesekdo in po znanih „doktorjih" nepostave, tuhtajo noprestano, kako bi r e d prevrnili v nered; šli so ter sestavili na c. kr. okr. glavarstvo, oziroma na „junto" v Poreču, neko lažilistino, slabo nazvano „Ricorso", ki pa nima nobene pravne podlage in šepa jalovi „Ricorso* na vseh štirih nogah, ako jih baš toliko ima. Ne davno sva se sešla s prijateljem iz mladih nog pri potoku pod glemskim vrhom. Več let je že minolo od tega, odkar se nisva bila videla, ali poglej Bože, trčila sva zopet in slučajno drug ob druzega, v gori omenjenem žlebu v najtužne-jem delu I s t r e. Na vprašanje moje, čemu da je tukaj, pove mi: „Barantam z vinom, kar je k nam, v naše vinograde ob Savi priromala tista nesrečna trta uš, ter pokončala skoraj vse vinograde. Ali naši so-deželani hočejo ipak piti in dosti piti, — ali vina ni I Slišal sem, da ima Tatra dosti vina in tudi po ceni, (kdo bi pri nas pil laško žlindro) ; mislil sem si, Janez, hajdi na pot, udari jo v Istro, tam ti vina ne zmanjka tako hitro. Izgovorjeno, izvršeno! — Vzamem v roko svoj popotni les ter pot pod noge, in hajdi do bližnje postaje, da sedem na lukamatijo, ki me je še precej hitro vrgel do Zidanega mosta. — Od tu drdram preko Ljubljane do Divače ter od tu po drž. železnici do postaje Zaboršt, kjer izstopim, da jo mahnem peš v istrska brda I — Blato je bilo na pol metra debelo, kajti cest v tem delu Istre n i n o b e n i h in kamenja za posipanje cest nikjer, čeravno je skalovja povsod na izbiro. Ali kdo se briga tu za ceste P ! — Groza in strah je hoditi po takih potih, osobito po noči; človek gazi blato do kolena in je po ribniško prisiljen groziti se: bom šii damtt pa lapatu, da se ven sam' ga izkopam. Kdo je vender tu gospodaril do" slej, pravim sam v sebi, da ni skrbel, da se prav trohice ni brigal za popravo potov P In vendar so pota pravi božji blagoslov za deželo, ki se more ska-aati z lepo izpeljanimi in in trdo posutimi oestami, in vsaka dežela, ako tudi sicer rodi obilico vsakovrstnih sadežev, ostane vedno le uboga, ako se ne more ponašati s hodnimi cestami, kajti deŽeld ali krajev brez cesta in potov, ogiblje se trgovec, ki donaša „cvenk" v hiše (na kmete), ogiblje se jih voznik, ogiblje se jih slebarni*. — Na to jerimijado mu odgovorim jaz: „Vedi, dragi mi prijatelj od Save, da v dolgi 19 1 e t n i dobi lahonskega gospodarstva v teh tužnih krajih bIov. Istre se ni Bto-rilo ni toliko za napredek in blagostanje skupnih občin nadžupanije pomjanske, da bi bilo vredno vse skupaj 2 nvč. (beri dva novčiča), a kamo-li, da bi se bilo ceste in poti popravljali. Seveda, ako vprašaš prejšnje oblastneže, ti odgovore prav gotovo, da to ni istina: Bignor no, non 5 vero, noi abbiamo fatto tutto quello che esiste in questi otto comuni censuari e quello che vi parla il contrario, 6 un grosso mentitore". (Konec prih.). Politični pregled. Notranje dežela. Poslanska zbornica. V seji dne 21. februvarja je finančni minister izrekel nekoliko trdih besedij na adreso Poljakov. Že dolgo so pritožujejo Poljaki, da gališka finančna direkcija zelo neusmiljeno postopa pri izterjevanju davkov. G. minister pa trdi, da se razcvita blagostanje v Galiciji ter da narašča bogastvo — pada pa davčna mor&la. Davkov ne plačujejo redno niti imoviti ljudje in se odtegujejo svojim dolžnostim z vsemi mogočimi; izgovori. Poljske poslance je zelo oparila ta trditev. — Poslanec F o r m d-nek je slikal žalostno položenjo malih gospodarjev, koje žuli nerazmerno visok zemljiški davek in jih mimo tega tarejo elementarne katastrofo tako, da se zastonj trudijo, da bi ohranili dedšino očetov. Govornik so izraža proti namerovani pre-osnovi davkov, ki izvestno ne odpravi krivic, pač pa bode služila v ojačenje centralizma. Pred začetkom seje naglašal je posl. Bul a t v svoji interpelaciji, da je v D a 1 maciji notranji poslovni jezik italijanski vzlic okolnosti, da Italijani sestavljajo le 3 odstotke vsega prebivalstva. Tudi nemščina pride včasih do veljave, dasi živi v Dalmaoiji le dve petini odstotka prebivalstva. Le jezik nad 96 odstotkov — Srbo-Hrvatov — je omejen na „vnanje občevanje". Pripomniti bi bilo le, da se ista gorostasna krivica godi na Kranjskem, kjer je istotako razmerje mej nemškim in slovenskim prebivalstvom. — V seji 23. t. m. nadaljevala se je razprava o proračunu finančnega ministerstva. — Posl. J a w o r s k i je protestoval proti trditvam finančnega ministra v poslednji seji, a odgovarjal mu je zopet finančni minister trdeč, da ravno obilica zaostalih davkov dokazuje, da finančne oblasti ne postopajo neusmiljeno. G. minister gleda vedno na to, da oblasti ne zahtevajo, kar jim ne gre. Govornik prosi vse poslance, skrbeti v svojem krogu za povzdigo mo-rdle davkoplačevalcev. Na to se je pričela razprava o podaljšanji proračunskega provizorija do meseca marca 1893. Ob tej priliki je govoril poslanec dr. L a g i n j a slikajoč, kako se zanemarjajo materijalne koristi Primorske, kako velika so b re-menadavkov in kako trdo se postopa pri iztirjevanju istih. Za Laginjo je govoril V a Š a t y. Posl. G r e g r izjavlja, da je češko-nemška sprava mogoča le na podlagi popolne jednakopravnosti; le oziri na trojno zvezo so krivi, da se država ne more urediti v zmislu federalizma. Posl. P 1 e-ner je govoril na to izredno mirno nadejajo se, da se sporazumeti obe narodnosti ; posl. H e r o 1 d mu je pa odgovoril, da same lepe besede ne zadoščajo, ampak besedam morajo slediti tudi dejanja. Posl. Rus s je poživljal Čehe naj se odpovedo vsakoršni agitaciji ter naj zastavijo svoje sile v korist države. Odsek za premenbo poslovna g a r e d a p o s 1 a n a k e zbornice je zapričel svoja posvetovanja. Predlog češkega poslanca S p i n d 1 e r j a , da bi namreč oni govorniki, ki ne govore v svojem materinem jeziku, imeli pravico pročitati svoj govor, izročil se je dotičnomu pododboru. Istotako predlog istega poslanca, da bi se tudi n e n e m š k i govori vsprejemali v stenografiški zapisnik. Za predlog F a n d e r 1 i k o v, da bi govorniki govorili z odra doli, so se potezali poslanci Hohenwart, Abrahamowioz, Kathrein, Fanderlik, Haase, Spindler in S p i n č i d, a večina ga je odbila. Deželni zbor nižjeavstrij-s k i zboruje sedaj ter jo na dnevnem redu naBvetovana prememba štatuta mesta dunajskega. Razpruva je burna in srdita, kajti opozicija ve dobro, da je vsa ta prememba naperjena proti opoziciji v mestnem zboru dunajskem. V mestni paliči vladajoča gospoda čuti namreč, kako jej od dneva do dneva ginevajo tla pod nogami in v svoji zadregi napenja vse svoje sile, da bi strmoglavila odločne antisemite pod vodstvom vrlega Luegerja; gospoda ne čujejo radi resnice, Lueger in tovariši pa imajo to grdo navado, govoriti resnioo, tudi če jo komu neljuba. Sicer pa je gotovo, da deželni zbor vsprejme zakon o premembi štatuta, ker mu izvestno pritegnejo tudi veleposestniki. Drugo vprašanje pa je, ali bod e ta prememba res toliko koristila znani nrmško-liberalni kliki dunajski. Vnanja države. Volilno gibanje na Srbskem je zelo viharno. Ne-le načelniki strank, ampak celo ministri potujejo po deželi, da uplivajo na volilce. Vladna stranka dela z vso silo, da si pribori večino v skupštini. Opozicijonalno časopisje je seveda zelo razburjeno in protestuje najodločneje proti pritisku z vladne strani. To časopisje trdi, da se bodo bodoče volitve vršile pod znamenjem terorizma in policijskega nasilstva, da torej ni nade, da bi to volitve rešile krizo, ampak še poostrilo jo bodo. Gotovo pride do srditega boja, kojemu posledice utegnejo biti take, da nihče dane« ne sluti o njih. Predsednikom francoskega senata je izvoljen Jules Ferry z 148 od 249 glasov. — Francoska zbornica je vspre-jela zakon o obdačevanju borznih operaoij. Različne vesti. Naša preavitla cesarica biva sedaj v neki vili blizo Berna v Švici. Papeževa »lavnost. Predvčeranjim je sprejel sv. Oče katoliške romarje iz Franooske, Ogrske, Uruguaja in Argentine. Ogrskih romarjev je bilo 250. Papež jih je ogovoril v latinskem jeziku, opominjajoč jih, naj se trdno drže vere sv. Štefana ter naj branijo nje pravico, kakor jih je branil on. Avstrijskega poslanika grofa Revertero pa še ni vsprejel, ker je sv. Oče nekoliko prehlajen. Papeževa »lavnost na slovenski Soli pri sv. Jakobu izvršila se je dostojno. Spremljani od svojih učiteljev in učiteljic šli so otroci v farno cerkev. Tam je čakalo mnogo občinstva. Mašo je tlarovsl veleč, gospod Fran Sila, zavodni ka-tehet. — Gosp. Bogomil Kiferle je vodil lepo petje na koru. Po maši smo šli v šolo. Tam je bila šolska soba nalašč okrašena s prelepo podobo slavljenoa, Leona XIII. V slavnostnem govoru je čast. gosp. Fran Sila (konzistorijalni nadzornik in ka-tehet) v jako primernih besedah opisal ži-venje Leona XIII. Pazljivo so otroci in navzoče občinstvo poslušali popis svetega živenja slavljenčevega. Govornik je slikal mladostna leta sv. Očeta kot živi vzgled pobožnega živenja. Velečastiti gosp. Fran Sila je res najpožrtvovalniši duhovnik v naši fari, ob enem katebet, a tudi pravi duhovni voditelj naše mladine, katera ga ljubi in spoštuje. — Slavnostni svoj govor je končal s trikratnim .živil Lev XIII.4', kateremu kliou so je navdušeno odzvala vsa mladina. — Po govoru povabil je g. učitelj M i r. Pretnar otroke svojega razreda na oder, da zapojo „himno Leonu XIII." „Ker je Petra cerkev pravatt. Otroci so peli tako krasno in harmonično, da smo se kar radovali na lepih glasovih in precizno izvršitvijo. — Potem je nastopil učenec IV. razreda Marij Dobrila ter deklamoval lepo, glasno in primerno naglašeno: „Slava LeonU XIII.tt Cesarsko so zapeli skupno. Slednjič je č. gosp. katehet razdelil mej otroke lep spominek slavljenca. Moram reči, in vsak navzoči mi gotovo pritrdi, da je bila slavnost prav primerna. Naši učitelji in učiteljice se vedno trudijo, da nam preskrbe kako krasno uro. — Naša mladina je dobro zavarovana: le podpirajtno skrbno družbo sv. Cirila in Metoda! Resnicoljub. Deputacija pri gosp. Nabergoju. Na-prošeni smo priobčiti nastopno poročilo t V soboto, dne 8. t. m. se je predstavila našemu državnemu poslancu, gospodu Ivanu Nabergoju 12 mož broječa deputacija okoličanskih veljakov, med katerimi sta bila dva deželna poslanca. Izreklo se je gosp. Nabergoju sočutje radi napada na njegovo osebo v listu „I 1 Diritto Groat o", in v to imenu ogromne večine okolice. — Povdar-jalo so je pa še posebe, da, ko bi vsa okolica stala na mestu deputacije, brez dvojbe bi mu izrekla enako sočutje in enako zaupnico. — Gosp. poslanec zahvalil seje — vidno ginjen — ;na izrečenem sočutju in zaupnici. V oficijelnom nagovoru ni bilo govora o politiki ali sploh o postopanj u našega poslanca. Tako smo določili že popred in skupno. — Yeč govornikov, oglasivšihse posamično, izreklo je pa potem svoje menenje gosp. poslancu. Ako se niso govorniki povsem atrinjali s taktiko g. Nabor-gojakot državnega poslanca, n a p i v a I o se mu je pa skupno in navdušeno kot deželnemu poslancu. Gosp. Nabergoju se je izreklo tudi prepričanje okoličanskih veljakov, da nas vlada pušča popolnoma v nemar, čeravno vsak, le količkaj zavedni okoličan dobro zna, da smo mi tisti, kismožepo naravi prisiljeni braniti mejo države, in se po takem država le na nas more oslanjati brez pomisleka. Se do pred nekaj leti delali s m o s k u p n o z a v 1 a d o v prepričanju, da nam ista pomore do svete naše pravico ter da nas bode ona skušala ohraniti tudi v lastno korist. To menenje se je pa v z a d -n j i h 1 e t i h p r e d r u g a či 1 o , in-vBi vidimo, da se pri sedanjih r a z-merahne smemo zanašati na vlado. — Gospod poalaneo se je naprosil, da to menenje raz-tolmaČi na primernem mestu. dtiridesetletnica. Včeraj je praznoval višji poštni upravitelj, cesarski svetnik Ferdinand Coffou Atiridesetletnico svojega službovanja. Tem povodom so mu čestitali vsi uradniki brzojavnega urada tržaškega ter mu izročili jako umetno iz-delauo darilo. Gospod cesarski svetnik Coffou uživa vsestranske simpatije mej uradniki, ker jim je vedno skrben in dobrohoten načelnik. Bog ga poživi še mnoga leta! — Gosp. Ivan Resman, železniški uradnik v Nabrežini, odide prihodnji teden na svojo novo mesto kot načelnik postaje v Velenji. Vrlemu možu želimo vse dobro, koderkoli bode hodil. -— V tem trenotku se p^č ne moremo iznebiti nevšečnega občutka, kako silno težko dospejo do samostalnosti zavedni slovenski uradniki — in naj so še tako uzorni in vestni. Je ie tako, kaj hočemo ! Ministerski predsednik grof TaalTe je praznoval včeraj svojo šestdesetletnioo. Umrl Je včeraj finančni prokurator, dvorni svetnik dr. Alfred Pfeiffer v cvetoči dobi 41 let. Neki naš sotrudnik je želel, da se mu odkaže mesto mej poročevalci listov o mestnih sejah. V ta namen ae je predstavil tajniku mestne delegacije. Gospod doktor je omenil, da mesta so določena aamo za poročevalce dnevnikov, a da ga bode jako veselilo, ko bode čul, da ae je alovansko časopisje v Trstu razvilo do dnevnika. Ko se to zgodi, zglasi naj se zopet in dobil bode vstopnico. Omenil je tudi, da bodo v kratkem razpisane nove volitve. — Po teh besedah se morda smemo nadejati, da nam nova delegacija pomaga s par tisočaki, kakor je atoril stari mestni zbor za „Lego". — Nu, vsaka nada je dobra! Za družbo sv. Cirila in Metoda so položili gospodičina Kriša M o d i c e v a, in gg. dr. Gustav G r o g o r i n in Ivan Resman svoto 25 gld. kot fond aa po- kroviteljstvo tržaške ženske podružnice z geslom „Ne sodi, da ne bodeš obsojen !" Temu znesku je pridodala pisarna Man-kočeva 10 gld. — ukup torej 35 gld. Pri zadnjem občnem zboru ženske podružnice se je vzelo to na znanje posebno radostjo in se je takoj zapričelo nadaljno nabiranje, tako, da je upati, da omenjena podružnica kmalu postane pokroviteljica družbo. — Boritelji za svobodo pri Trafal-garju nabrali bo 1 gld. 20 kr.; Bločanje 40 kr.; prepir pri igri donesel 1 gld. 40 kr.; Matija Prelc, ker se ni mogel udeležiti plesa „Del. podpornega društva", 1 gld.; Jakob Urhar iz Blok 50 kr. — Župan Ig. Tance je nabral po veselici „Nabrežine" na pustno nedeljo 4 gld. 20 kr. — To je že četrti dar to leto mej vrlimi Nabrežinci. Vse čuti iu dela za svoje brate sosede, ki so v bedi in nevarnosti. In po tacom kraju škilijo la-honi! — No boš! Za družbo sv. Cirila |in Metoda izročila nam je gosp. Metlikovičeva 2 gld., kot kazen g. Ribariča, ker je zašel po mestu in tako zamudil „Sokolovo" ma-skarado. Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti sta nabrala dva Prose-čana „pri pošteni meri" 1 gld. 20 nvč. V isti namen je daroval gosp. Fran Dollenz, poznan dobrotnik iste podružnioe, tugujoč radi smrti svoje hčerke Pavle, 10 gld. Možka podružnica družbe sv. Cirila In Metoda imela bodo jutri ob 3 uri po-poludue svoj občni zbor u prostorih ,De-lsvskog podpornog društva" z nastopnim vsporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo pregledovaleov računov. 5-Razni nasveti in 6. Volitev novega od-bora. — Vsi častiti člani te podružnice so naprošeni naji skrenejo, da se v polnem številu udeleže zborovanja. Ro)ansko posojilno in konsumno društvo ima jutri ob 11. uri predp. svoj II. občni zbor. Zadružniki se vabijo k obilni udoležbi. Vodstvo „Tržaškega podpornega in bralnega društva" vabi vse čč. druStvenike, da se udeležijo rednega občnega zbora, kateri se bode vršil v nedeljo dne 5. m a r o a t. 1. točno ob 3. uri po-poludne v društvenih prostorih (via Stadion štev. 19.) Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Prečitanjo društvene kronike mi-nolega leta. 3. Prečitanjo računov za leto 1892., predložitev hranilničnih knjižic in vrednostnih papirjev itd. 4. Prečitanjo izjave pregledovalnega odbora. 5. Posamezni predlogi svetovalstva, članov ali interpelacije. 6. Volitev: I. knjigovodje, I. tajnika, I. vodstvene avetovalke in blagaj-gajnika; b) 10 Članov svetovalstva; 5 članov pregledovalnega odbora in 7 članov mirovne sodnije. Občni zbor je veljaven, ako se ga udeleži vaej ena tretjina — 120 Članov, zaradi tega so naprošeni vsi društveuiki, da se mnogoštevilno iu gotovo istega udeleže. Vabilo na XCIV. odborovo skupščino „Matioe Slovenske", katera bode v sredo dne 1. marci j a 1893. leta ob 5. uri popo-ludne v Ljubljani v društveni hiši na Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1. Potrjenje zapisnika o XCIII. odborovi seji. 2. Naznanila predsedništva. 4. Poročilo gospodarskega odseka. 4. Poročilo književnepa odseka. 5. Poročilo tajnik« vo. 6. Posameznosti. „II Piccolo" se je repenčil te dni, ker so baje na pepelnično sredo pri sv. Ivanu napadli tnirno italijansko družbo samo zato, ker je prepevala znano poulično pesen : „Lasce, che i canti e subii..... Mi ne vemo sicer, koliko je resnice na tem napadu. A denimo, da se je godilo res vse tako, kakor trdi „II Piccolo", vender pridemo do zaključka, povsem drugačnega, nego blebetavi nas tovariš — do zaključka namreč: da izživljajo le naši nasprotniki, ne pa mi. Ni-li to izzivanje, ako zahajajo laske družbo na slovenska tla, mej izključljivo slovensko ljudstvo prepevat — ne morda kake nedolžne pesmi — ampak take, katerih vsaka besedica in vsak zlog izražata sramotenje na adreso Slovencev?! Naši okoličani so gotovo mirne in prepohlevne duše in gotovo ne store nič žalega nikomur, ako jih ne prisili v to. Živ krst ne bi se izpodtikal na tem — to je gotovo —, da zahajajo meščani v okolico in ao tu razveseljujejo po svoje, na miren in nedostojen način ; ako pa posebnim naglasom prepevajo pesmi, koje je smntrati kot demonstracijo proti slovenski okolici, ako le drezajo in drezajo ter neprestano greše na račun dobrodušnosti našega ljudstva, potem se seveda ne bodo smeli čuditi, ako bi se okoličani jeli postavljati po robu ; saj se Še črv zvije, če stopiš nanj. Sicer pa prosimo našo rojake, da se izogibljejo vsakemu sporu in neredom, kajti ^skušnje naa uče, da naši nasprotniki vsak tak dogodek izkoristujejo na najnesramnejši način, ako tudi so bili izzivalci protivniki in smo se mi le branili. Bodimo torej previdni! Pomiloščenje. Presvitli cesar je po-milostil 81 kaznencev, zaprtih v raznih kaznilnicah, mej temi 3 v Kopru in 2 v Gradiški. Starišem V svarilo. Kmetica Helena Kodarin iz Boršta pustila je dne 27. decembra svoje osemmesečno dete samo doma. V izbi je bil privezan tudi — prešič. K nesreči se je prešiču posrečilo odvezati se. Žival se jo lotila obogega otročiča ter mu razgrizla en del glave. Prišedša domov je lehkomišljena mati kar besnela same žalosti, tako, da so je komaj pomirili. Vrhu tega pa se je morala zagovarjati pred tukajSnj'm deželnim sodiščem, kojo jej jo prisodilo 14 dni zapora. StariŠi, bodite vender previdni in ne puščajte otrok samih dom«! Volilni Shod članov „Tržaškega podpornega in bralnega društva* bode jutri, v nedeljo dne 26. t. m. ob 3. uri popoludn« v društ venih prostorih, kamor vabi vse društvenike Volilni odbor. star uradnik. V P.«trogradu jo umrl dne IG. f. m. tajni svetnik Jvanov v 110. letu svoje dobe. Služil je 73 let. Poslano*). Na poslanico v predzadnji št. „Edinosti" iz Gorice prosim najpoprej, naj tistih 16 trgovcev in obrtnikov priobči svoja častita imena slavnemu uredništvu „Edinosti", pa dozvoljujum, da smo povedati moje ime vsakomur, kdor bo po njem vprašal. Sicer jo pisalcu in uzročitelju poslanice moje ime prav dobro znano, ker edino to ga je vspodbujalo, da jo z velikim trudom in naporom spravil vsaj 16 podpisov pod svojo spletkarsko delo. Jaz nisem nikomur prikrival, da sem poslal v 7. št. „Edinost* dopis, ker dobro premislim, kaj pišem. No bojim so torej tudi 7. imenom zagovarjati svojega stališča. Obžalujem, da ga ne u moj o ali pa nočejo umeti tisti, ki so zadovoljno ali po nagovarjanju priložili pod poslanico svoj podpis. Kdor hočo kaj več vedeti, obrne so lahko (udi na uredništvo „Sočo" ali „Primorca". V Gorici, 22. februarja 1893. Goriški dopisnik. •) Za stvaii pod tom naslovom je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu postava velom. brivec v _ _ '5 via Stadion št. 1, priporoča se slav. občinstvu za blagohotno obiskovanje. Gl. Društvena krčma Rojanskega posojilnega in koiisum-nega društva, poprej Pertotova, pri-poroča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo ae vedno izborna (lomača oko-ličanska vina. Cl. Rnc+ilria staroinana pod ime- UUSUina „OlMll , no... „Belladonna", polog kavarne „Fabris", priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo so izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl. Gostilna „Alla Vittoria" Petra Muacheka, v ulici Sorgente (Via Torrcnto št. 30) toči izvrstna vina in prirojujo jako okusna jedila Prenočišča neverjetno r ceno. Gl. B. Modic in Grebene, ninfcS in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih Bpomenlkov. Gl. Via Picolomini številka 2, Antonijeta Drenik se priporoča tržaški slovenski gospodi za vsakovrstna dela. spadajoča v stroko šiviljo, po najnovejši parižki in dunajski modi. Zagotovijo točno postrežbo v popolno zadovoljnost in po nizkih cenah. 22 — 52 V gostilni „Alla Croce di Malta" Fiuzza della Zorita, točijo so istrska in furlanska vina najbolje kakovosti po 82 kr. liter. Kuhinja dobra in postrežba točna. Vino v sodčkih za družine po 2t> kr. 1. franko na dom. 13 — 6 Spoštovanjem V. C OVAC IC H. Prodajalnica in zaloga jestviu „Hojanskega posojilnega in konHumnega društva", vpisano zadrugo z omejenim porošivom r ulici Belvodoro št. 3., bogato založena z jedilnim blagom razno vrste in po nizkih cenah se priporoča kupovalcom v Trstu in iz dežele. 47 104 Antnn PnMigl na T0?lu utico tihega niliuil rUblldj, in Cecilia,toči izvrstno domač« žganje ; v tnbakarni svoji — ista hiša -pa prodaja vse navadno potrebne ncuiško-slovcnska poštne tiskanice. Cl Kavarni ,Commercio' in Je- HnQPfl' V a H r m P'ftvn' "bajn- UOOvU Ušči tržaških Slovencev vseh stanov. N.i razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk so priporoča Anton & o r 1 i , kavo mar. Cl, Pivarna Lavrencič priporočujo svoja izborna isterska vina častitim družinam po najniži ceni 28 kr. litor v stanovanje postavljen ; naročila pod 28 litrov se ne sprejmejo. — Ćastitiin gostom se priporoča tudi izvrstno pivo in iiborna kuhinja ter dobra isterska kapljica. Mlekarna Frana Gržine f.2; na Notranjskem (Via Campanillo v hiši Jakoba Brunnerja št. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišnor opresno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana. Josip Kocjančič, vuc!i"r«" :>c" trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rizem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl. Gostilna .Alla citta di GrarPv» poleg kavnrne „Univorso" priporoča bo Sloven-oeiu v mestu in na deželi, — Točijo se izvrstna vina, in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polunoČi, Z odličnim spoštovanjem Cl JAKOB KCMAU Martin tfl*7P P'azza 8. Giovanni, št. 1 «■«• MU l»l trgovina z mnogo vi stnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd. Cl. Franca Potočnika gostilna .Andemo de Frans" v ulici Ireneo s« priporoča »lavnemu ob fin etru Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo Cl, Jah. Klemene TRST Via S. Antonio št. 1. priporoča najnovejše zavratnike iz volne, z žido za gospe in gospice; zidane zavratnike, ovratnike in zapestnice za moške; ži-dane rute za moške in ženske; volnene čepice za otroke več vrst; boa, mufe iz kožuhovine, davants Sabo iz snraha in Čipke za plese, židane dežnike na izber. Zagotavlja se točna postreiba pri vmernih cenah. n_ Kotranove sladčice katere izdeluje lekarničar PRENDINI v Trstu Telefon ji t. 334. 18-52 r. Velika poraba ki je dandanes v navadi t rabiti kotranove izdelke prepričala me je, da sem začel sani izdelovati iz pristnega kotranovega izvlečka iz NorvedSkega izvrstue sladčice podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva Te Hladčice imajo isto moč kakor kfttra-noy.a. T.0v. atlp cunje, ki so komaj toliko vredna, kolikor se plača krojaču, obrne naj se do IVANA STIKAROFSKY v BRNU (v tem Manchestru Avstrije) Najvefija zaloga fabrižkega sukna, v vrednosti '/. milijona gld. Da pojasnim velikost in zmožnost izjavljam, da moja roka združuje največ« izvažanje sukna V Evropi, izdelovanje kamgarnov, potreb&ln za krojače in veliko knjigoveznico le za lastne namene Da se prepriča o Tsom tem. prosim slavne občinstvo, da si, kadar mu prilika na-neso, ogleda velikanske prostore mojih proda-jalnlo, kjer ima posla 150 ljudij. Pošijja se le po poštnem povzetiu. DopiBuje se v nemSkom, češkem, ogrskem, poljskem, italijanskem, frencoskem in angleškem 24—4 jeziku. 24-2 FfLIJALKA e. kr. pri?. arstr. kreditnega zavoda za trgovino i 11 obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na V napateealh na Za Škode izplačala je doslej „Slavlja" čez dvajset milijonov inarjev. — Po svojih rezervnih in poroštvenih fondih more se meriti z vsako Irugo zavarovalnico. - Kako koristno in potrebno je zavarovanje življenja, dokazujejo naslednje * primere s 1. Miha Dolniiar iz Št. Vida nad Ljubljano umrl dnell.avguata 1874. Uplačal Jo 3o gld. BO kr.; ( 1000 smrti ___________ izplačala 1000 gld . zavaroval m Je dne 15. oktobra 1873. in Je dediči njegovi pa so prejeli od banke „Slavij«" goldinarjev; ------------««»•«» au pmjou uu umik« „niavijn • * to?1)? deželni oflcijalv Ljubljani, zavaroval se je dne 10. aprila 1874. Do »vol čaineirtT0 ldrUVBTja 11'laial Je 125 gld. & kr., banka „Hlavija pa Je dedičem njegovim 4-dnevni odkaz 2l/,% 8- » 37«% - 3% 30-dnevni odkaz 2°/0 8-mesočni „ 2'/4°'a 6- . . S V,% j ^ HenriW grof WurmbTaad v KT>njtcah zavaroval ae Je dne 16. marclja 1875 ter In do »vole •mrtl dne 15. marcija. 1877 uplaial 1188 gld ; dediči njegovi i.a so od banke „slavile" prejeli eOJOgld . 17 . f/, AV£2V župnik v Begunjah, zavaroval se Je dne 1. avgusta l87Cf. Po smrti njegovi ?e 364 Id t# k? izp,ttcaIa Je La,lk0 "S,BViJ» kttPittt» 1«» Bld-. dasi Je bilo vplačane zavarovalnine 5. Janoz Verbič, načelnik postaje na liakeku, zavaroval se je dne 5 anrila 1878 • umrl na J^e^dne as. novembra 1883. V tej dob!1 upiral Je 174 gld. 96 kr; banka .^a«Va Je lzplaćSa <£ iličem :ovim 10QD gld. Luka fiabec, trgovec ie posestni v St. Petni na Notranjskem, zavaroval seje dne 30. Mv 7n lMIO irlil. rin uvnin H in rt. I dna 17 nn In OSi ,,.1.1.1 'n. c « ■ m . ' . . . o litina «aoec, irgovec le posestni v st. p<>trn ____ JanuvarJa 1882 za 1000 gld. Bo svoje smrti dne 17. junila 1884 uplačaT je '215'gTdT 52 kr/in"banki „Slavija" izplačala je rodbini njegovi ves zavarovalni kapital. .. . 7f; DLI7an1^,amic,' ?d,v?tM£«X P«8^"'. ^varoval se Je dne 10. novembra 1882. Do svoje ROOO -ol'ainttr'kv ! nSlavija" pa je dedičem njegovim izplačala , * 4l,mo,n. Mat^jMfi. župnik v Starem Pazinu, zavaroval se Je dne 10. JanuvarJa 1892 in le njegovfin Xdfčem lOOO^d tCKft DaSi J® uPlaćal le 7 49 kr-. izpla«ala Je banka „SlaviJa" 9. Petar Bogović, župnik v Lunu na otoku Rabu, zavaroval Jo dne 15. mala 1889 svoiiin trem npeakinjam, Milici, Brni fn Andjeliji Miletlčeviin, po f.00 gld. doto. Na to zavarovanie unlačal M Hl0jflI8'-nrt11 llPI februvarja 1891 lfi8 gld 88 kr.; banka .Slavija" pa bode v*ak*J imenovanih deklic, ko dozivi 18 leto, izplačala 500 gld., tednj vsem trem 1500 gld. in™ 10. Josip Porko, učitelj v Smlhelu pri Žužemberku, zavaroval je svojemu sinčku Josipu 1000 gld. dote. Do svoje smrti uplačal je 25 gld. r>3 kr kr.; banka „Slavija" pa bode sinu njegovemu ko doseže 50. leto svoje starosti, izplačala 1000 gld. Vsa pejasnila o zavarovalnih zadevah daje radovoljno: generalni zastop banke „Slavije" y Ljubljani v lastni liisi Gospodske ulice Št 12. 1 Vplačevanja avstr. vrednostnim papirjem, ka-tori se nahajajo v okrogu pripozna se nova obrestna tarifa na temelju odpovedi ofl 17. in 21. odnosno 12. jnnija. Okrožni od (tel. . V vredn. papirjih 2'/,% na vsako svoto. V napoleonih brez obresti Nakaznici za Dunaj, Prago, Peftto, Urno, Lvov, Tropavo, Reko kakor za Zagreb, A rad, Bielitz, Gablonz, Grade«, Hermanstadt, Inomost. Celovec, Ljubljana, Lum, O lomne, Reichenberg, Saaz in Soinograd, — brez troškov. Knpnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčeuje kupono* 24-2 pri odbitku l°/oo provizije. Predujmi. Sprejemajo se vsakovrstna vplačila pod ugodnimi pogoji. Na Jamčeva« listine pogoji po dogovoru, 7, odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija no pogodbi. Na vrednosti obresti po pogodbi. Vložki v pohrano. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali p« po dnevnem oursu. Trst, 13. maja 1892. 5 24 U goldinarjev fZiVJ" Istri poslan, ako se naročnik skliče na ta časnik, stane pri meni en modroc na peresih (Federmatrntze). Ti modrooi so solidno iz najboljSe tvarine narejeni, imajo po 30 dobro vozanih, močnih peros iz najboljšega bakrenega dratu, so s finim afrikom tapocirani in močnim platnenim cvilhom preoblečeni ter pri najtežji rabi do 15—20 let nobenih poprav no zahtevajo. — Pri naročilih e deželo naznani naj se vselej natančna mora posteljo v notranji luči. — Ako se torej dobi za 11 gld. dober, franko doposlan, tapeciran modroc na perosih, je pač neumestno kupovati malovredno nadomestke, kakor žiča<-te žimnioo, slamnico itd., kateri pravomu namonu, imeti dobro poBtolj ne vstrozajo. ANTON OBREZA, urar, Corso štv. 89. 23-104 Prodaja in popravlja ure. P Ta domača. Lastnik pol. društvo „Edinost*. tapecirar v Ljubljani, Šelenburgove ulice itev. 4. j- *» umnM, edina narodna tvrdka te stroke na Slovenskem bodi Blav. občinstvu najbolje Pr»P°ročentt /a nakupovanje žiranic, salonskih garnitur, divHiiov, stolov, preprog, za-Jjj griujal in vsega v tapetniško obrt spadajočega dela. Ceniki s podobami zastonj in * franko. — Hitra in poštena postrežba, nizko cene posebno pri b a li 6 č i h in obširnejih naročilih. ^ Otročji vozički jako elegantni fini, in močni dobivajo se pri meni skozi leto in dan in sicer v vseh barvah, kukor rudeče, modre, sivo in olivno P° gold. 5.50, 6, 7, 8, 9, 10 in višje po vsaki ceni do 25 gld. 10F Pri meni je najcenejši kraj za kupovanje ^ otročjih vozičkov. 14~80 Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poStni parobrod „RED STEARN LINIE" iz Antverpena direktno v New Jork & Philadelfljo konoesijonovana orta, od c. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-oeaijonovani zastop 50—5 „Red Star Linie" na Dunaju, IV WoyringergHHse 17 ali pri Josip-u Strasser-u Sdeditionsburea fiir die k. u k. Staatsbabnen in Innsbruck. Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotiČ. Tiskarna Dolenr v Trstu.