Kreditiranje kmetovalcev
Zvezni izvršni svet je te dni sprejel odlok o dajanju kre-ditor zadružnkn članoan iai dru^im inddvidualnim kmeti.jekian proizvajalcem. Temeljni smoter tega odloka je omogočiti indi-vidualniim kmetovalcem, da bodo v večji meri uporablja-li kre-dite za napredek proizvodnje, kakor tudt, da bi kjeditiianje individualnih proizvajaicev usmerili prek kmetij&kih zaArag. V dosedanji sisiem krediti-Tanja mdividualnib. kmetovalcer so v tem smialu vnesli nekatere bistvene spremembe.
Po novi odločbi bodo zad.TUŽmiTn članom in drugun iadi-vidnalnim proiizvajalcem odobravali kredhe za naslednje na-niene: za naikup sadik in plačilo nslug, za zasajevanje dplgo-tetnih nasadov, aakup vprežnih in roonih kmetijsikin strojev in naprav, km&tijigkega in ribiškega orodja, tovornih voz za \'leko. ritiških čolnov, nadalje panjev in drugepa ma^teriala za pospeševa-nje čebelarstva in plemenske živine .Razen tega bo-do kredile še naprej dajali za nakup reprodnkcijskega materi-rala, pitovne živine, nadalje za plačevanje usltig pri obdelavi zemlje, za popraTilo mlatitaih gaTmi+ttr in naknp gTadbemeg* ma^teriala.
Listo namenov, za ka-tere bodo odobravali kredite, so, ka-kor vidimo, znatiio razširili. Od novih naraenov (ki niso bilt doiočem s prejšnjimi predpisi) je vsekakoT najvažmejše kre-ditiranje uslug pri obdelovaoju zemlje, ka jih bodo individu-alni kmetje plačali zadrugi šele po spravilu pridelka. To je koristno tako za zadrugo kakor za indmdualne kmetovalce: zadrugo bo lahko bolj popolno za<po»lila svoj strojni park, in-dividiialnim kmptom pa je tako omogočeno, da bodo z žadruž-nimi sredstvi bolje in sfKlobneje obdelovali svojo zemljo. Kre-dfte za nakup prevoznih sredstev — kar je prav tako novost v kreditnih predpisih — lx>do dajali predvsem zato, da bi kmefova.lce.in omogočili hiter in >ravoča^en prevoz njihov^h pridelkov, kd so prej zaradi pomanjkanja konj in dru?ega pogosto propadali. Med nove namene spada tudi dajanje kre-ditov  individnalnim  kmetovalcem  za  nakup  mršave  živine.
Možnost za najem kreditov je posebno razširjena s tem, da je določeno dajauje kreditor v investicijs.ke namene — za naknp ktnetijskih strojev im naprav, ribiSkega in rebelarsk&ja prilMira, za ureditev dolgoletTiih zasadov, nakup plemenske živine — kar je vse zelo važno za napredek kmetiJ9ke proiz-vodnje. Res je, da so bili ti kredi+i določeni že s prejšnjitni predpisi, ker pa je pTtma-njkovalo sredstev, jih niw odobraTali. Dajanje teh kreditnv bo omogorilo. da bodo kmetovalci bolje izkoristili naravne popojr 7.a naprrdpk kmetijstva. na primer: da bodo na naravnih hribčkastih tfrenih zasajevali plnntažne vinograde, da lx>do v gorskih krajih izkoris+ili pašnike za SM-vitio, da bodo lw>l j nporabljali kmetij^ke s^roje itd.
Do zdaj jc služil kot osnova za odraero višine kredita letni dohodek prosilca za posojilo. V naših razmerah, kjer imamo opravka z dmbno posestjo, ki ima majhen letnt dohodek, se je tako ugotovljanje kreditne sposobnosti kmetovalcev izkazalo kot nepraktično.
Po novi odločbi bo odvisiia višiua skupiiih kreditov od potreb za določene namene, ne pa od velikosii dohodka kate-rega koli gospodarstva. Edina omejitev je to, da bo mogoče kredite odobravati največ v Tišini 50 odstotne vrednosti ne-premiene imovine prosilca za posojilo. Ta omejvtev je bila potrebna, da bi se izog-nili neren-tabilniin naložbam kreditov tam, kjer so možnosii za napredek kmetijstva majhiii.
Od drugih pogojev za najem kredita je treba omeniti zni' žanje obresti od 6 na 4 odstotke. kar So prav tako spodbujald kmetovalce, da bodo jemali kredite.
Posebno pomembfto je to, da pršpada v novem kreditnem sistemu zadrtigam odločilna, glavna vloga v kreditiranju vasi. Zadruge b<xl<> namroč odobravale kredite za vse zgoraj naštete namene. Te kredite bodo dajali individualniTn kmetom tako, da jim bodo zadruge na kredit opravljale razne nslnge pri ob-delavi zemlje, jim dajale reprodukcijski in drugi material. or]-stopale na kredit delovno plemensko živino in pitovfto živino. nakupovale zanje vprežne m druge kmetijske s<troje. ki jim ;ih bodo dajale na kredit itd.
To omogoča zadruga, da IkhIo s kredi-iom sklenile z indi-vidualnimi kmeiovalci Tazne odinosc m tako razvijale razno-vrstne oblike socialistične kooperacije na vasi. Te možtiosti za kooperaeijo z individualTiim ktnetoin so velike. od nslu? pri obdelav« zemlje naprej pa do investicij v itidividualno kTnetijsko gospodarstvo (v zasade, proizvodnjo Hd), razumljivo na temeljtt socialistično koopcracije. Skratka s sklepanjem kreditnib odnosov z inriividualnitn kmetom lahko ktnetijskc ^adruge b««!veno ^pli^rjo na napredek kmetijske protzrodnje in spremembo drtižbenih odnosov na vasi.