CENA 240 din - Leto XL - Št. 100 Kranj, petek, 25. decembra 1987 B3IGLAS LET GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO dr. Božidar Debenjak Kriza industrialističnih modelov socializma in problem okolja dr. Radivoje Nikolić — Cveto Zaplotnik En delavec za tovarno nič ne pomeni, zdravje pa vsakomur veliko dr. Drago Vuk — Marija Volčjak Ekološki problemi nas bodo čedalje bolj tiščali Brez sramu in strahu, v zaupanje Danes je Božič, med vsemi cerkvenimi prazniki najbolj Spoštovan in ljudski, ki po svoji izvirni in nepopačeni vsebini n> samo cerkveni praznik in nima samo krščanske vsebine, ampak je Božič tudi najpomembnejši praznik številnih in Po ustavi enakopravnih verskih skupnosti v Jugoslaviji. Bo-*'č je predvsem praznik družine, praznik želje po miru in ploveški sreči, praznik, ki naj mine brez nepotrebnega blišča ,n potrošništva, dan, ko naj tudi padejo tako številne in krute Pregrade med ljudmi. Tako široko, človeško in iskreno je izzvenelo tudi sredino novoletno in božično voščilo predsednica republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Jožeta Smoleta. Božič naj bo za Cerkev cerkveni praznik, za vernike verski, in ljudski za vse tiste, ki ga želijo praznovati. Te vsebine P* sicer medsebojno izključujejo, se pa dopolnjujejo in potrjujejo. Povzdigovanje ene oblike nad drugo, nasilje in zmagoslavje enega pogleda nad drugačnim je za človeško, družbeno in politično razumevanje in sožitje škodljivo. Prav ničesar drugega ni imela slovenska SZDL pred očmi, ko je lani Jačela razpravo o Božiču in jo nadaljevala tudi letos. Ne delimo na prehitrih korakov, u "ošteva imo. da smo v drŽavi nacionalno in versko zelo različni, in ravnajmo, da bomo svoje osebno prepričanje lahko izrazili brez sramu in strahu, v medsebojnem zaupanju. Ne bodimo ozki in ob Božiču ne imejmo za glavni problem, ali bo današnja odsotnost posameznika z dela ali šolanja upravičena ali ne. Verski interes je svoboden, kot so svobodni tudi ostali interesi znotraj socialističnega samoupravnega pluralizma, je zapisal Karuelj. Interese je treba usklajevati po demokratični poti in vsaj v Sloveniji postajamo za tak družbeni dialog zrelejši, in kar je še posebej pomembno, strpnejši. Pritrjujem dr. Vekoslavu Grmiču, ko je dejal, da je praznovanje Božiča ljudsko, kulturno, cerkveno in tudi politično vprašanje. Politika, na obeh straneh, je Božiču kot cerkvenemu in tudi ljudskemu prazniku vzela veljavo, sedaj pa jo vrača, ker smo se vsi spremenili; na strani oblasti in na strani Cerkve. Nismo se pa samo spremenili. Postali smo človeško in politično modrejši in v tem je videti smisel praznovanja Božiča. Če tako mislimo, ne postajamo služabnik tega ali onega, ampak samo na strani tistih, ki so prepričani, da je Božič tudi preizkus naše zrelosti. J. Košnjek DEDEK MRAZ JE ŽE TU — V pričakovanju novega leta so kajpak najbolj razigrani otroci, ki pohajkujejo med pisano razsvetljenimi smrečicami in stojnicami po mestnih ulicah, vsi nestrpni, kdaj bodo ugledali dedka Mraza in njegove spremljevalce. S posebno bogatim programom za otroke so se letos na Gorenjskem posebej izkazali Tržičani, ki so na Deteljici pripravili novoletni sejem, podoben Ii«ib:j«n»kemu rajanju. V sredo panfgjne pS »G jih mladi gledališčniki povabili na »veselico« posebne sorte, na igre na snegu, ki jih bodo ponovili v torek ob štirih. — Foto: F. Perdan ki Seniki počastili jubilej Alpine - Najboljši slovenski športniki, ki £• "h Izbrali slovenski športni novinarji, so bili v torek /veter gostje V r°v ' (i Odlikovanje Andreja Peharca Tržič, 24. decembra — Sinoči je bila na Občinskem komiteju ZK v Tržiču manjša slovesnost, na kateri je predsednik Občinskega komiteja ZK Milan Ogris Andreju Peharcu, dolgolct nemu družbenopo-lilicnemu delavcu Tržiča, izročil Red republike s srebrnim vencem, s katerim ga je odlikovalo predsedstvo SFRJ. Slovenska SZDL ima novo vodstvo Demokratičnost najprej v lastni hiši eč°V in Alpine, ki slavi 40-letnico obstoja. Na izjemno prijetnem . «ru v dvorani v Žiieh so športniki povedali marsikaj zanimivega ^<>i».„, ______.............. ....In .ZQ socialno medicino v/() '''"'"o. ki je analiziral H je upoSteval vse ele-■oču ki,k"v«)'i»i. k<»t jih dn VU* prQviln'k vonj, okus, ajo ?' Pt)pt*'- kislinsko stop &e .'.n Primesi, razen teh pa It,, ''astatienn aktivnost um pro°f,romu razkroj škroba. Dri erTl j'-' namreč v tem, da nas i ''mak 1 , •* io pšenici posvečumo skla diščimo jo še razmeroma vlažno o/.iroma ne dovolj osušeno, to pa povzroča razkroj škroba že v zrnju. Moka, /.mleta iz takšne pšenico, /.gubi na vrednosti, proces pa pospeši še vlaga v skladiščih m predolgo skladiščenje. Vse to se pozna na kakovosti kruha — skorja odstopa, sredica je testasta. Pekarne si sicer prizadevajo, da bi prek zavoda za standardizacijo vnesle v pravilnik tudi diustatično aktivnost moke, vendar za zdaj še niso uspele. Drug problem so skladišča. Tista, ki jih na Gorenjskem uporabi j urno za blago- vne rezerve, niso primerna, da in v njih skladiščili pteni 00 llabe kakovosti dlje kot tri mesece. Praksa je, žal, precej drugačna: analiza vzorcev je pokazala, da je moka v sedemnajstih primerih ležala v skladiščih dlje kot tri mesece, v enem primeru pa celo enajst mesecev V' sedmih vzorčili je bila moka okužena z ličinkami in jajčeci moljev, vseh sedemnajst pa je bilo oporečnih, nekakovostnih...Kaj ob vsem tem reči (ukreniti)? Nesporno je, da bodo tudi gospodarji občinskih blagovnih rezerv 1! 11 irall poakrbtti, da se bo v njihovih skladiščih moka hitreje menjavala kot doslej. Ni pomembna le količina zalog, temveč tudi njihova ka kovost! C. Zaplotnik Ljubljana, 22. decembra — Za predsednika republiške konference SZDL je bil ponovno izvoljen Jože Smole, za podpredsednika, zadolženega za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko, pa Viktor Žakelj iz Žirov, nekdanji predsednik škofjeloške občinske skupščine in sedaj svetovalec predsedstva Slovenije za gospodarsko področje. O vseh vprašanjih sedanjega časa, o krizi na skoraj vseh področjih našega življenja, o zahtevah, naj se vladi končno že dokaže njeno zmotno ravnanje in načrtovanje in predlogih, da slovenska SZDL angažira znanje in predloži svoj program takojšnje rešitve krize, ki smo jo tako kot mnogi na svetu s svojo glavo sposobni ukrotiti, ker sicer ne bomo več sposobni najti izhoda, je bil govor na torkovi programski in volilni seji republiške konference SZDL. Razprav je bilo izjemno veliko, uvodnega referata Jožeta Smoleta niso brali, ker so ga delegati dobili naprej, veliko pa je bilo nasploh govora o nadaljnji demokratizaciji naše družbe. Viktor Žakelj, podpredsednik republiške konference SZDL Razprava o demokratizaciji se je tokrat zožila predvsem na demokratizacijo v svoji hiši - v SZDL. Pri tokratnih volitvah je bil napredek storjen, vendar ne pri kandidatih za vodilne dolžnosti v republiški konferenci. Nekateri, predvsem mlajši, so opozarjali, da bi morali imeti vsi kandidati enake možnosti. Spraševali so, zakaj so izginili s kandidatne liste nekateri evidentirani in zakaj so se pojavila imena, o katerih pred tem ni bilo govora. Za vsakega, ki je ponovno predlagan, bi kazalo temeljiteje oceniti delo, vsak pa bi moral razložiti svoj program. Predlagano je bilo oblikovanje posebne skupine, ki bi oblikovala nove oblike volilnih opravil mimo kadrovske komisije SZDL. Z obljubo, sprejeto na konferenci, da bodo pripombe upoštevane pri naslednjih volitvah, nismo le začasno odpravili pomisleke, ampak je SZDL prevzela resno odgovornost za demokratičnost in odprtost v svoji hiši. J. Košnjek Denar za plače bo Kranj, 24. decembra — Nekaj je; ali so se ušteli republiški planerji, ki so pred dvema tednoma navrgli novo, nižjo dovoljeno rast skupne porabe za letošnjih enajst mesecev (105,21 odstotka višjo od lani), ali pa je slovensko gospodarstvo v teh dneh tako čudežno napredovalo, da je glede na primerljivi dohodek Spel dovoljena 117,45 odstotna rast, torej enaka kot pred prelomnimi štirinajstimi dnevi, ki so napovedovali infarkt celotnemu sisovskemu sistemu. Infarkta torej (še) ne bo. Vsaj letos ne. To, da je dovoljena rast skupne porabe spet višja, pomeni, da bo na Gorenjskem »odtajanih« vseh 4,4 milijarde dinarjev /ablokii anih sisovskih presežkov kranjske, radovljiške in škofjeloške občine, ki so bili najvišji v zdravstvu, šolstvu in otroškem varstvu. Kar bi jih kljub nhlapncjšim odstotkom vendarle še ostalo, jih bodo uravnali s prenizkim prilivom denarja za družbene dejavnosti v jeseniški in tržiški občini. Plače zdravnikov, učiteljev, vzgojiteljic tako niso več vprašanje. Denar zanje bo. Zal \n\ se še vedno ne ve, kako bo naslednji mesec, po 10. januarju, ko bodo spet dane drugačne rasti. H. J. (mimmj^mGLAS 2. stran NOVICE IN DOGODKI PETEK, 25. DECEMBRA 1987 JOŽE KOŠNJEK NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR Pamet se mora braniti V ponedeljek je centralni komite Zveze komunistov Slovenije v stališčih 15. seje zapisal, da je dolžnost slovenskih komunistov podpreti takšno razvojno politiko v prihodnjem letu, ki bo vzbujala zaupanje s strokovno utemeljenostjo in odprtostjo do tuje in nam KorutnZ jnŽŽS-*- d/5 samoupravnih pobud delavcev, do predlogov stroke in znanosti, tovarii, C?Clp- republik in avtonomnih pokrajin. Pogubno je preprečevanje pretoka domuC£yU tu~ jega znanja k nam in naše pameti prek meja. Kakršnokoli drugačno ravnanje, čeprav zmerjano z restavracijo kapitalističnih odnosov in celo kontrarevolucijo, ima lahko samo eno posledico: socializem revščine, pot k romunskemu modelu socializma, kot je na seji centralnega komiteja dejal dr. Božidar Debenjak. V ponedeljek na seji centralnega komiteja in v torek na seji republiške konference SZDL je bil ponujen predlog, da se slovenska znanost in stroka združita in ponudita Jugoslaviji model, ki nas bo izvlekel iz silovitih krčev krize in preglasil govorce z najvišjih položajev v državi, da nas samo delovna vnema in zagnanost rešita iz težav. Besedi znanje, pamet manjkata in to je največja napaka. Pamet in znanje sta se prisiljena braniti. Ne iščemo primerov načrtnega spregledanja stroke samo v Beogradu (to tudi radi počnemo), kjer je menda pet ljudi v štirih dneh spisalo osnutek resolucije o razvoju države v prihodnjem letu in nič čudnega ni, če takšen papir povzroči prepir med deli Jugoslavije, predvsem med razvitimi in manj razvitimi. Tudi v Sloveniji so ugodna tla za razraščanje mentalitete zoper znanje in razvoj. Zakaj propadli referendumi ali celo bolj ali manj glasni štrajki, če se je ž-lelo koristno in v proizvodnji ter na trgu preverjeno znanje boljše plačati. Zakaj je za velikega nergača še imenovan človek, ki sploh ne sitnari, ampak je zainteresiran za novo znanje. Prijetno, vendar na vedno krajši rok, bo uživanje v miru. V Sloveniji je menda že frčal direktor, ki je terjal od kolektiva ustvarjalnost, razmišljanje. Pa še z nečem se nehajmo slepiti. Da sta znanje in strokovnost porinjena na obrobje samo v gospodarstvu, v družbenih dejavnostih pa ju visoko cenimo. Slabo, nestrokovno napisan paragraf je pri nas kdaj najhujše zlo. Svečanosti ob prazniku NA — Ob dnevu 11 A so bile v torek v vojašnicah praznične svečanosti. Tudi v kranjski vojašnici so ob tej priliki podelili številna priznanja. Kranjska enota Teritorialne obrambe Staneta Žagarja pa je bila razglašena za najboljšo v Sloveniji in drugo v Jugoslaviji. Na sliki zgoraj: prvi komandant Ivan Javor - Igor čestita vojakom ob prazniku. — Včeraj (četrtek) dopoldne pa je predsednik kranjske občinske skupščine Ivan Torkar v stavbi občinske skupščine sprejel mlade vojake, ki so ta mesee prišli na služenje vojaškega roka (slika spodaj). Seznanil jih je z delom in življenjem v kranjski občini. V gorenjskih vojašnicah pa bodo jutri dopoldne mladi vojaki tudi zaprisegli. Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega gl .sa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Ix>ke in Tr-žiča _ _ _ Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zurgi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volcjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika. Radovljica), htm Mencinger (kulturu). Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi. Škofja Loka), Danica Dolenc (za dom in družino), Joie Košnjek (notranja politika, šport), Vilma Stanovnik (mladina, gospodarstvo), Dušan Humer (šport), Stojan Saje (Tržič), Danica Zavrl -Žlebir (socialna politika), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih._ . Naslov uredništva in uprave: Kranj, M ose Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-3199» - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali. oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. V sredo je bil sklican medobčinski svet ZKS za Gorenjsko Praznih stolov je bilo preveč Kranj, 23. decembra — Seja, na kateri so nameravali obravnavati letošnje rezultate gorenjskega gospodarstva in pogoje gospodarjenja po sprejemu protiinflacijskega programa, ocenjevati usposabljanje komunistov v zadnji študijski sezoni in se seznaniti s potekom programskovolilnih konferenc v osnovnih organizacijah, ni bila sklepčna. Da tisti, ki so prišli na sejo, ne bi tratili prav tako dragocenega časa, kot ga imajo očitno premalo oni, ki jih ni ulic 50 šč'»~' "-wt£ spremenili v razgovor, v katerem so sekretarji iz štirih občin poročali o poteku programsko — ! volilnih konferenc osnovnih organizacij Zveze komunistov. Poročali so Jeseničani, Kranjčani, Radovljičani in Škofjeločani. Nekaj glavnih ugotovitev. Probleme še vedno iščemo pri drugih, ne pa tudi pri sebi, svoji odgovornosti, zavesti in delovanju; želja po izstopih iz partije ne kaže na silo gasiti, vendar je treba težnje, tudi po kolektivnih izstopih, analizirati; število osnovnih organizacij se zmanjšuje, nekaj zaradi reorganizacij v tovarnah, nekaj pa zaradi premajhnega števila komunistov; za sprejemanje funkcij ni pretiranega navdušenja- nejevolja, da tako malo storimo za premagovanje gospodarske in družbene krize, se stopnjuje in se terja odgovornost znanih posameznikov in organizacij; organizacije pišejo dobre programe, uresničevanje pa je slabo, kar se ponavlja že nekaj iet; zanimanje ZS IGSJ" nopolitično izobraževanje, posebej zahtevnejše, šepa; veliko je izrazov občutka nemoči pred problemi. V nobeni od omenjenih občinskih organizacij pa konference ne potekajo, tako kot je bilo načrtovano. Sodba, ali so res vsi odsotni imeli upravičene zadržke, je naloga drugih: organa, v katerega so bili izvoljeni, in organov, ki so jih izvolili. Razmišljam pa: si nimamo o teh stvareh več kaj novega povedati ali spremeniti, so ljudje, ki bi morali sedeti na praznih stolih, ocenili, da so nekatere stvari veliko pomembnejše, ali smo že vsi v omami prednovoletnega vzdušja, ali pa menimo, da bo za te reči tudi še po novem letu čas. J. Košnjek Odgovor na delegatsko vprašanje Termika še ne bo selila kitov v Poljane Škofja Loka, 23. decembra - Na današnjem skupnem zasedanju skupščinskih zborov so med drugim Poljanci dobili odgovor na svoje delegatsko vprašanje, naslovljeno Termiki, ki se v prvem delu nanaša na nameravano širitev obrata v Poljanah oziroma gradnjo tovarne kituV, V uiugcITI pS uu vplive pGIjUnSritrj;-?; Gvx£*& *»» O^C.jS. Direktor Termikine temeljne organizacije na Trati Janez Deželak je pojasnil, da je v planih Termike res predvidena širitev dejavnosti poliestrskih izdelkov v Poljanah kot tudi dodatni program, proizvodnja kitov.Pred odločitvijobo namreč treba ponovno raziskati trg. Razen tega v Termiki razmišljajo tudi o drugih programih, ki bi bih gospodarni in obenem ekološko sprejemljivi za Poljane. Ko bodo dozoreli, bodo razkriti v krajevni skupnosti. V odgovoru na drugo vprašanje pa je Janez Deželak dejal, da v Poljanah med drugim izdelujejo predelne stene za ladjedelništvo. Polnjene so z lamelami iz kamene volne, ki jih je treba predhodno obdelati. 17. novembra popoldne so delavci rezkali lamele. Zaradi njihove nepazljivosti se je zamašil ciklon in so kosmiči sedali v okolico ciklona. Z boljšim nadzorom se bodo podobnim napakam ognili. H. J. Čigav je izvršni svet škofja lven cev se kaže izogibati ljudem, ki so prepojeni s poslušnostjo, prilagodljivostjo in karieri/ mom, namesto njih je treba postaviti sposobne in ustvar jalne ljudi, ki znajo misliti s svojo glavo. Prvi so nas potiš mli v krizo, drugi naj bi voz po tegmh iz blata, v katerega smo zagazili Če bi bili v položaju, da bi lahko spremenili sedanji volil ni sistem, za kakšne spletnem be bi se odločili - je bilo vpru sanje, na katerega pa je bil najpogosteje obkrožen odgo vor »delegate in druge odgo vorne funkcionarje naj bi od občine do federacije volih ne posredno« Takšno stališče se navezuje na večjo druzbenopo htično odgovornost, ki je bila doslej :>o sodbi Slovencev usodno zanemarjena. I .judem se zdi sedanji volilni .i.tem tudi preveč zapleten. Ko so anketarji vprašali slu čajno izbrane polnoletne Slo vence, ali bi znali razložiti, kako pri nas potekajo volitve, jih |o le desetina izjavila, da bi to znala natančno opisati in ic zložiti, vsi drugi pa »precej, le malo ali nič«. Večina (70 od s to tkov) tudi meni. da je enoletni mandat prekratek (in kajpak tudi družbenopolitično nem m kovit) m se zavzemajo zu dalj sega, štiriletnega, vse v« č pa je tudi pobud za takoimenovam »politični referendum«. Ljudje naj bi sami, brez posrednikov, odločali o življenjsko pomenih mli zadevah, kot so, na primer, spreminjanje /ve/ne ustave, gradnja jedrskih elektrarn, smrtna kazen .. C. 7»»P-«lnlVl Pod Plevno še ne bo trgovine? Skofju l>oku. 23. decembra' Pod Plevno v Škof ji Loki j«' slo obsežno stanovanjsko I je s 96 novimi hišami, ml k»£ rih jih je precej že vselj**1 Al« I ok.i iiii.i v tem p«'1'1' nem planu v načrtu novogrud™ Pod Plevno l<)»<> leta, pravi «7 ter Trojai m ugotavlja, da J«' - hov investicijski plun zastavil^ pretirano optimistično; grud™. 11 gl >vine Pod Plevno in tudi * katerih drugih bodo /.uradi slabših pogojev gospodarja™ in ustvarjanju dohodku P"*1^. m prenesti v naslednjo peti«'1 . -1 I? V AIU 1 ,oka so zainteresiram ■ Pod Plev.)0J skrbo ljudi. 1 z«'1 gradnjo trgovin zu čim boljšo pi pa svojih možnosti prehiteti ('e torej krajani trgovino prej, bo treba oo^fs drugačen vir financiranju ^ moprispevek7) ah pa drug«1* vestitorja tI j H J Črne napovedi gorenjskih gradbenikov V prihodnjem letu »vidijo« le petino dela Kranj, 23. decembra — Gorenjski gradbeniki so imeli letos še dosti dela, za prihodnje leto pa so napovedi slabe, trenutno »vidijo« le petino dela, običajno so ob koncu leta lahko rekli, da imajo že dovolj dela za pol leta. Konkurenca bo torej še ostrejša, v borbi za preživetje bodo Večje firme prevzemale tudi manjša dela in izrivale manjše. Verjetno bodo marsikje morali zmanjšati operativo, prav gotovo pa oklestiti sodelovanje s skupinami delavcev iz drugih republik, kar bo zastavilo vprašanje prevelike režije in slabše izkoriščenosti strojev in opreme, Kar bo na koncu koncev prineslo dražje gradnje, če notranjih realizacij ne bodo poiskali. ^ Gradbincu že v prvi polovici Prihodnjega leta pričakujejo IJgubo_ »Nekaj dela bo, vendar ne do-v°lj, sedaj ga za prihodnje leto *vidimo« le 20 odstotkov,« je napovedal Stanislav Božič, direk-^r kranjskega Gradbinca, ki so-* med večje gradbene organiza-Sk na Gorenjskem, saj zaposlu-Je 1.000 ljudi. »V prvi polovici Prihodnjega leta pričakujemo iz-Jpbo, bojimo pa se, da ji bodo klavci ploskali, saj bomo kot izgubarji lahko delili večje plače H zdaj,« je še dodal. V zadnjem letu dni so se torej j^ari bistveno spremenile, še ^nedavna so gradbeniki delav-Ce novačili v drugih republikah, Predvsem v BOsni, sedaj pa že Kpvore, da jih imajo preveč, v V*radbincu govore o sto odve- n,h delavcih. Približno R00 ima- jo takšnih, ki pri nas nimajo stalnega prebivališča in pri njih je osip lahko hiter. S tem pa se bo seveda velik vprašaj narisal ob režijske delavce, ki jih je že zdaj preveč, Stanislav Božič je dejal, da približno 30 odstotkov. Tehnik bo oklestil sodelovanje s skupnimi gradbenih delav-cev od drugod_ »Borba na trgu bo huda, gradbeniki ne potrebujemo nobenih družbenih usmeritev, na družbeno potreben obseg nas bo zmanjšal trg,« je napovedala direktorica škofjeloškega Tehnika Meta Krže. Zmanjšati nameravajo sodelovanje s skupinami gradbenih delavcev iz drugih republik, ki jim pravijo kar GG (grupe gradžana), s katerimi so zdaj pokrivali predvsem konice. S tem bodo seveda ostali brez dela tudi tisti režijski delavci, ki so doslej skrbeli za tovrstno operativo. Zastavila pa je vprašanje bančnega spremljanja njihovega dela, saj si brez njega težko predstavlja, kako bi se lahko vključili v večje infrastrukturne gradnje na Gorenjskem. Gradbeniški blagovni krediti so poslali običajni_ »Slabo smo obveščeni o resničnih naložbenih namerah, nekaj časa je bila zelo aktualna hitra železniška proga na Gorenjskem, ki je povezana tudi z gradbenimi deli, nato je spet vse utihnilo, tudi v Karavanški poslovni je veliko praznega govorjenja, nihče pa natančno ne ve, kaj bomo lahko zgradili,« je dejal direktor Gradisovega tozda na Jesenicah Božo Lukač. Kritičen je bil tudi do bančnega spremljanja gradbenih del, da je gorenjska banka toga in okleščena (limiti!) in kar običajno je če, da investitorji računajo na 30 odstotkov blagovnega 1 kredita gradbenika, za dobo petih let, celo z dvoletno odločitvijo odplačevanja. Tako se seveda skromna akumulacija preliva v druge dejavnosti. V jeseniškem Gradi-su imajo trenutno za 3 milijarde dinarjev takšnih plasmajev, težave z likvidnostjo pa imajo tudi zaradi dokajšnjega dolga jeseniške Železarne. Ta teden bodo začeli graditi trgovsko hišo na Bledu, gre za gradnjo za trg, (računajo na 40 kupcev), ki jo vsi pozdravljajo kot napredno, ko pa je treba dati roko, ni nikogar, je pikro dejal Božo Lukač. Gorenjska gradbena operativa bi potrebovala za 80 milijard dinarjev gradbenih del, »vidi« jih le za 16 milijard dinarjev »Tudi direktorji ostalih gorenjskih gradbenih organizacij so povedali, da imajo za prihodnje leto zagotovljenega približno petino potrebnega dela. Jakob Stabuc, direktor SGP Tržič, je dejal, da se jim ne obeta nič dobrega, saj tržiška industrija novogradenj ne načrtuje, tudi Peko bo, kot vse kaže, moral svoje projekte za nekaj časa odložiti. Stanovanjska gradnja pa je tako ali tako problematična vsepovsod. V Tržiču so nameravali prihodnje leto zgraditi 30 novih stanovanj, vendar so uspeli pridobiti le enega kandidata, pri stanovanjski skupnosti pa je kar 400 prošenj za solidarnostna stanovanja. Direktor radovljiškega Gorenjca Jože Ahačič pravi, da so turistične blagajne prazne, letos so nekaj zgradili v Elanu ter 30 stanovanj, za prihodnje leto pa so napovedi zelo slabe, trenutno imajo zagotovljenega le 15 odstotkov dela. Direktor blejskega Grada Franc Nočje dejal, da kot majhna gradbena organizacija vse bolj občutijo konkurenco »sive ekonomije«, ki je seveda cenejša, nihče pa pa je ne preganja. V Gradbenem podjetju Bohinj pravijo, da bo ostalo vsaj vzdrževanje in manjša gradbena dela, ki zaradi oddaljenosti Bohinja za druge niso zanimiva, v kranjskem KGP se zavedajo, da bodo lahko le »hišnik Kranja«, vendar se boje konkurence Gradbinca, ki bo ob pomanjkanju dela skušal pridobiti tudi manjša dela. M. Volčjak Dan odprtih vrat elektrarne Medvode ^Elektrogospodarstvu Slovenije so se odločili, da enkrat na 'eto organizirajo informativni dan, na katerega povabijo vse, ki jih •-"nima delo v energetskih objektih. Tako so med drugim, v soboto 12. decembra, pripravili takšen dan tudi v hidroelektrarni Medvode. Direktor Milan Batič je povedal, da se je za delo elektrarne zanimalo okoli tristo obiskovalcev, ki so jim pokazali opremo in delo »elektrarni ter povedali o značilnostih slovenskega Klektrogospo- ^"istva in širših problemih energetike. ~ „ . K * D. Pupler Krav in bikov se ne splača rediti_ Zgodba o garaču, ki je ostal brez plačila ••dovljica, 22. decembra — Težave KZK-jeve temeljne organi-'tt^ije kooperantov Radovljica (in vse gorenjske govedoreje) bi ,a"ko razložili z /godbo o neumnem kmetu garaču, ki je po opornem delu ostal brez plačila. , Podobno s.- dogaja s farmama Blata na Bledu in Polje« ter I vsemi L stM kmet, kooperanti iz jeseniške m radovljiške občine, Prirejo mir ** je nu farmah na evropski ravni - vsaka od 383 krav bo letos dala ?Kr<>K sedem tisoč litrov mleka, večina mleko je v prvem kakovostnem ^Zredu. produktivnost |e nad povprečjem slovenskih farm. I a ven-7r|,,; prireja mleka prinaša izgubo, decembra jo je pri vsakem litru 13] farjev, sicer pa so bili izdatki prireje prav vse meseci- v letu višji od ^upno cene /a /hiranje mleka na kmetijah se jim priznava enajst di "•■>v za |ii,.r klll /udošča le za vzdrževanje hladilnih bazenov. Kje so "fedstvu za prevoz m kontrolo mleka. k]e za plačilo zbiralcev' Podobno **'ja /u pnrejo mt.su yx novembra je bila negativna razlika pri kilogra-2U mladega pitanega govedu »37 dinarjev, /daj je bi/čas s.- nekoliko vi- 8Ub»^'' n','v'* *»>prli m delavce poslali domov, bi bilo nu dan manj iz-ObJ*' kot jo je zdaj, ko mol/.emo, krmimo, se trudimo Ko smo o te/a\ ah jhiln*"1''' r*'Pnbliški sindikat, smo dobili pojasnilo, da je treba nerenta no proizvodnjo ukiniti in Jo nudomestiti z donosnejšo Ali velja tO tu V« u nuše farme'« sv j« nu torkovi seji radovljiškega izvršnega sveta iShi ^°*e Av.sentk. direktor KZK - jeve temeljne organizacije koope ""' Radovuljlca. v 'Muvci so zc ruzmišljuli, du bi se s traktorji pripeljali pred občino, .so nuzadnje le spoznan, du bi bil štrajk nesmislen. še posebe, /a j*'wr bi poslmhce občutila živinu. I'ri tuko inU-n/.ivni prireji, kot je na I*r**»h Blutu m 1'oljče. j,- namreč dovolj, du krave le en dan niso pravo »v««Un pomol/ene m že lahko pride do vnetju vimena in drugih sitnosti. iev \f*"ha I* neizbežna: ob komu leta je l><> okrog :>3(i milijonov dlnui V«Č kot polovico je bodo pokrili sami, /. dohodkom ostalih dejavno *' sadjarstvu, trgovine) in / di m-imi '. u i. od lin do HW milijon* p..... Manjkalo \,fc.K"J ukreniti-' V temeljni orguni/.a« iji razmišljajo o dveh možnostih Osi- , P"lovl,u zmunjšati število zaposlenih, opustiti prirejo mleka in Vati OU^lU ruzvoj na prirejo mesa na osnovi domače krme ali na dal|e •ni!'L* delom m zagotoviti denar za pokritje izgulx«, odkup in zbiranje P-j^- »Vmesne poti ni,. )»• dejul .lože Avsenik in nato opozoril na prve »hllt k,'Ul' v govedoreji Kmetje .....ktobru oddali t.u desetino mam Uto, k,)l v »'nakem lanskem mesecu, novembra celo dvanajst odsto "v »nunj, stalež se zmanjšuje, v trgovinah že občasno zmanjkuje mle t*V.* ^Uz,'ml|ivo |e da se |e i/vršni svet ob vsem tem odločil za drugo [)(,, ''' ('"••.....' t.... I.. 1 .. t ■ .• delom), kuipak / oblpiho. da bo občina ^•KUlu Sredstva naj bi poiskali predvsem v novoustunovljem preskr ^V,,|n. ukupnost,. c. Zaplotnik Konec leta pozitivna ničla, potem izguba Črne napovedi loških gospodarstvenikov Škofa loka, 23. decembra — »Dolgo smo se slepili, da so štrajki naših delavcev predvsem posledica notranjih slabosti, slabega vodenja. Zadnja dva izredna zbora v Termiki in Alplesu sta zgovoren izraz nezadovoljstva delavcev z gospodarsko politiko države, ki odseva v napovedanih izgubah, ukinjanju delovnih mest in vse slabših plačah,« je v razpravi o trenutnem položaju loškega gospodarstva po sprejetju protiinflacijskega programa dejal eden članov izvršnega sveta. Kljub slabostim je loško gospodarstvo še vedno eno najbolj zdravih v Sloveniji in najbrž, tu di v Jugoslaviji. A prav taisto še včeraj uspešno izvozno gospodarstvo se danes že zvija v vseh posledicah protiinflacijskih ukrepov: nesorazmerno predragem uvozu surovin, materialov in opreme glede na zamrznjene cene doma, cvetenju sivih cen, s katerimi jih izsiljujejo dobavite lji domačih surovin ter vse slabši likvidnosti Loška industrija |e večinoma predelovalna in zato se posebej dovzetna za vse te slabosti Najbolj prizadeta je tekstilna, lesna, kovinska pa tudi čevljarska industrija. Gorenjska predilnica zaradi cenovnih neskladij napoveduje v prvem polletju naslednjega leta kar 5,35 milijarde dinarjev izgube. LIP Gradiš izgublja posel, prehaja v žagi na enoizmensko delo, pojavlja se presežek 25 delavcev, likvidnostne težave pojasnjuje 280 milijonov dinarjev kratkoročnih posojil, prihodnje leto napovedujejo bljzu milijard-nii izgubo. Prizadevanja za sa nacijo lanske Izgube so v Alplesu izničena Padec domačega povpraševanja že čutijo, likvidnostne težave se stopnjujejo, pojavljajo se sive cene, zlasti za iverne plošče in izdelke kemične industrije. Leto bodo sklenili s pozitivno ničlo, prihodnje leto se izgubi najbrž ne bodo uspeli ogniti. S podobnimi težavami se spopadajo tudi v LTH, kjer zaradi zveznih ukrepov pričakujejo zmanjšanje letošnjega dohodka za 1,05 milijarde dinarjev. V Iskri /.ele/mki bodo ukrepi zmanjšali uspešnost poslovunja za 660 milijonov dinarjev, medtem ko bodo prihodnje leto pri nesli-izgubo. Morijo jih predrag uvoz, sive cene, slabša likvidnost. V Termiki so decembra ukinili nedonosno proizvodnjo kitov. Izvozne cene so trenutno za 30 odstotkov višje od domačih. Naročila za domači trg se zmanjšujejo. Letos še ne bo izgube, prihodnje leto pa ob nespremenjenih pogojih gospodarjenja bo. V Alpini jih bo prihodnje leto lahko rešila izgube le aktivna tečajna politika oziroma spodbujanje izvoza. Loške tovarne, ki več kot polo vico proizvodnje izvozijo na zahod in poslovne naravnanosti ter uspešnosti, torej več ali manj drse v pogubo, če bodo državni protiinflacijski ukrepi res veljali vse prvo polletje naslednjega leta. Ce se jim ne bo moč kakorkoli prilagoditi (ogniti), bo 50 do 60 odstotkov loških delavcev v prvem polletju delalo z izgubo, medtem ko se bo akumulacija valila drugam. Proizvodnja bo padla za deset do petnajst odstotkov, na drugi strani pa se bodo začeli pojavljali pre sež.ki delavcev, slabše plače, štrajki, pojavljale se bodo motnje v preskrbi. Na ponedeljkovem sestanku direktorjev največjih loških podjetij je z vso silo izbila na dan apatičnost, ki se loteva strokovnih delavcev, od katerih je največ odvisno, ali bo voz peljal naprej ali obtičal v blatu. Ker nešteti argumenti proti očitno še ne prepričajo vlade, da nima prav, je trenutno edina rešitev za loško gospodarstvo, da čimveč akumulacije zadrži doma in vrže iz vseh planov, lastnih in družbenih, nepotreben »balast«, koMkor ga je še ostalo. H. Jelovčan »Grupe gradžana« postajajo odveč Kriza gradbeništva se vse bolj zaostruje, napovedi za prihodnje leto so črne, gradbena operativa se bo najbrž zmanjšala, »odpuščali« bodo tako imenovane »grupe gradžana«, ki jim skrajšano pravijo kar GG in s kateri so doslej gradbene organizacije krile pretirano režijo. Gradbeniki dovolj dela pričakujejo le še na področju prometa in deloma energetike, seveda pa vsi za tovrstna gradbena dela niso usposobljeni, usposobiti se seveda tudi ni moč čez noč. Pri prevzemanju tovrstnih gradenj bodo glavno besedo imele seveda velike gradbene firme, kot so ljubljanski Gradiš pa Slovenijaceste—Tehnika, da ne govorimo o tem, kako ljubljanski Smelt pridobiva inženiringe pri najpomembnejših gradnjah. Usiha pa stanovanjska gradnja, ki je pri visokih gradnjah doslej zaposlovala kar 75 odstotkov gradbeniških zmogljivosti, ustavljene so seveda negospodarske investicije, usihajo tudi gradbeniška dela v industriji, ki zmanjšuje obseg proizvodnje. Na Gorenjskem je v enajstih mesecih upadla za 6,1 odstotek, načrtovana pa je bila 2,6 odstotna rast, kar pomeni skoraj 9 odstotno razliko. Torej so napovedi gradbenikov za prihodnje leto res lahko črne, vsi po vrsti se boje za delo, gorenjski gradbeniki pravijo, da imajo za prihodnje leto zasedenih le petino zmogljivosti, običajno so jih imeli na začetku' leta že polovico. V gradbeništvu se torej začenja neusmiljen boj za preživetje, trg bo neusmiljen. Operative jim seveda ne bo težko zmanjšati, oklestili bodo pač sodelovanje z GG, ki so jih doslej uporabljali zlasti ob gradbeniških konicah. Hitro je moč zmanjšati tudi število delavcev v operativi, saj je dosti takšnih, ki imajo pri nas le začasno prebivališče. Toda pri tem bodo trčili ob trd oreh, ki ga bodo težko štrli. Ostala bo namreč režija, ki je že skoraj pretirana, »pokrivali« so jo lahko prav z najemanjem GG. Podatki nekaterih anket pravijo, da se je v zadnjih osmih letih povečala za 30 odstotkov ob istočasnem 5 do 30 odstotnem zmanjšanju proizvodnih delavcev. Torej bo vsaj tretjina režijskih delavcev preveč, zastavilo pa se bo seveda tudi vprašanje izkoriščenosti gradbenih strojev in opreme. Če tega oreha ne bodo štrli, bodo pritiskali na cene, gradnje bodo postale dražje, če bodo seveda lahko, kar pa je ob vse ostrejši konkurenci težko verjeti. Konkurenca bodo tudi »odpuščene« GG, ki se bodo preusmerile v sivo ekonomijo, ki je že zdaj ne manjka, najbolj jo občutijo manjša gradbena podjetja. Preganja pa jih tako ali tako nihče ne. M. Volčjak IZ C0SP0PARSKECA SVETA Malce drugačen bankovec za 100 dinarjev Narodna banka Jugoslavije je te dni poslala v obtok bankovec za 100 dinarjev s podpisom guvernerja NBJ Dušana Vlatkoviča, vi-ceguvernerja dr. Slobodana Stanojeviča in z datumom 16. V. 1986. Papir, rdeča barva, dimenzije in lika na obeh straneh bankovca so enaki, kot pri bankovcu za 100 dinarjev z datumom 4.XI. 1981, ki ostaja zakonito plačilno sredstvo. Lažje in močnejše baterije iz Japonske Znana japonska firma Sony je skonstruirala novo vrsto zelo lahki h baterij, ki naj bi zamenjale dosedanje. Baterije so približno za četrtino lažje od dosedanjih in več kot dvakrat močnejše od standardnih dolgotrajnih baterij. S serijsko proizvodnjo baterij bodo začeli že v prvi polovici prihodnjega leta, nove baterije pa bodo zaradi svojih dobrih lastnosti pri merne predvsem za prenosne vi-deokamere, brezžične telefonske in miniaturne računalnike. V. S. Najbolj zanesljiv je sicer zahteven zahodni trg_ Tudi Iskri se domači trg zapira Ljubljana, 21. decembra — Na tradicionalni prednovoletni časnikarski konferenci so vodilni sozda Iskra povedali, da se tudi za njihove izdelke zaradi strmega padanja kupne moči domači trg zapira in največ monosti odpira zahodnoevropski trg, ki pa seveda zahteva visoko kakovost. Pospešeni izvoz, zlasti na zahodnoevropski trg, prestrukturiranje, radikalna kadrovska politika in poudarek na kakovosti so poglavitne usmeritve Iskre v prihodnjem letu. Domači trg se tudi Iskri zapira, je povedal predsednik poslovodnega odbora Franc Šif-kovič, vendar ne zaradi političnih razlogov, kar je bilo doslej pogosto, temveč zaradi strmega podanja kupne moči Jugoslovanov na eni ter ničelne naložbene potence organizacij na drugi strani. Države v razvoju zaradi plačilnih težav postajajo tudi za Iskro izvozno vse manj zanimive, SEV pa postaja zaradi reformnih gibanj bolj in bolj zahteven. Največje močnosti odpira zahodnoevropski ti g, izvoz je tja najbolj zanesljiv, vendar pa seveda zahteva visoko kakovost izdelkov. Navkljub kopici težav je Iskra letos realno na konvertibilni trg izvozila za 200 milijonov dolarjev, klirinški izvoz pa je zaradi našega suficita z Vzhodom dosegel le 77 milijonov dolarjev. Izvozni načrt za prihodnje leto je ambiciozen, izvoziti nameravajo kar za 300 milijonov dolarjev. Pospešeni izvoz na zahodnoevropska tržišča pa je seveda krepko povezan tudi s kislim jabolkom pretirane režije, s katero so obremenjeni Iskrini izdelki. Zaposlitvena gibanja so že letos uspeli malce zaobrniti, zaposlujejo bistveno bolj racionalno in strokovno kot v časih Iskrine ekspanzije, dosedanji 3 do 4 odstotni porast zaposlenosti so letos uspeli ustaviti pri 2 odstotnem porastu. Iskra posluje ž manj kot petino lastnih sredstev, kar seveda draži poslovanje. Kar zadeva investiranje, pa bodo letos in v prihodnjih letih skušali nadoknaditi zamujeno v prvi polovici osemdesetih let, ko so v Iskri investirali manj od amortizacije. V tem pogledu so se notranje bolje organizirali, poudarek pa dajejo podjetništvu, torej hitrejšemu prilagajanju zahtevam tržišča. Navkljub krizam so letos uspeli uresničiti naložbene projekte v Avtoe-le k triki, v Rotomatiki Idrija, zaključili pa so pomembno naložbo v Delti v Ljubljani. Kakor so povedali, bodo prihodnje leto spet prečesali 12 proizvodnih programov. @®II^3M©IEnGLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 25. DECEMBRA 1987 Nova trgovina tudi na Golniku — Tako kot se je skoraj točno mesec dni po začetku gradnje samopostrežne trgovine z bifejem v Naklem začela julija letos gradnja enake trgovine na Golniku, je bila tudi otvoritev v torek dopoldne na Golniku skoraj natanko mesec dni po naklanski. Z združevanjem denarja Zivilinih tozdov sta trgovino zgradila Marles in tržiška enota kranjskega Gradbinca. Trgovina na Golniku ima 400 kvadratnih metrov prodajnega prostora, gostinski prostor pa meri blizu 200 kvadratnih metrov. V objektu je tudi zaklonišče za 25 oseb — A. Ž. — Foto: F. Perdan V Poljanah samoprispevek Poljane —V krajevni skupnosti Poljane v škofjeloški občini so konec minulega tedna z otvoritvijo vrtca, s pohodom in proslavo, kjer so podelili tudi priznanja, proslavili krajevni praznik. Hkrati pa so se v nedeljo odločili tudi o samoprispevku za obnovo ceste Lom nad Volčo—Zabukovje. Kar 96 odstotkov se jih je odločilo, da bodo poldrugo leto plačevali 4 odstotke od bruto osebnih dohodkov in 2 odstotka od pokojnin ter od odmerjenega katastrskega dohodka. Načrtujejo, da bodo na ta način zbrali 8 milijonov dinarjev za ureditev nekaj več kot poldrugi kilometer dolg cestni odsek. A. Ž. Zdravica zimi in Novemu letu Kranjska gora —Turistično društvo Kranjska gora za jutri (sobota) zvečer pripravlja za hotelom Larix zanimivo prireditev za otvoritev zimske sezone in bližajoče se Novo leto. Med velikim ognjemetom bodo ob prihodu dedka Mraza nazdravili s kozarčkom kuhanega vina. Nastopili bodo godbeniki iz Gorij, smučarski učitelji pa bodo na smučišču Kekec pokazali nočno vožnjo z baklami. Prireditev se bo začela ob 19. uri. A. Ž, Novoletno praznovanje v Vodovodnem stolpu Kranj — Pred nedavnim ustanovljeno Društvo prijateljev mladine v krajevni skupnosti Vodovodni stolp v Kranju bo jutri, 26. decembra, ob 10. uri, pripravilo za najmlajše v osnovni šoli Simona Jenka v Vodovodnem stolpu prednovoletno srečanje. Otroci si bodo lahko ogledali risanke in predstavo lutkovne skupine Čačke, ki jo vodi Mita Moljuvec. Snežinke pa bodo poskrbele, da se bodo tudi posladkali. Združila jih je bolezen Društvo za boj proti sladkorni bolezni v Kranju dela zato, da bi bolnike in za zdaj še zdrave osvestilo zoper bolezen sodobnega časa. Zadnja leta društvo zbira sredstva za razne aparate in pripomočke, s katerimi lajšajo diabetes. V društvu so jim dostopnejši kot vsakomur posamezne). Pripravljajo predavanja, ki poučujejo o bolezni. Nabavljajo dietne prehrambene proizvode, kajti skrb za zdravje je pri njih najtesneje povezana z zdravo prehrano. Bolnike, odvisne od insulina (v Kranju jih je okoli 400), želijo oskrbeti s posebnimi obeski SOS. /. njimi je moč identificirati sladkornega bolnika, kadar se mu kaj zgodi, in mu je treba hitro pomagati z odrešilno injekcijo insulina. Zadnji čas se društvo ubada tudi z neprijetnim pomanjkanjem zdravil, težave so z insulinom. Za zdravstveno varstvo diabetikov je sicer kar dobro poskrbljeno, saj zanje tri dni v tednu ordinirajo trije zdravniki, ne tako kot pred leti, ko jih je imel na skrbi en zdravnik, pa še to le en dan v tednu. LeUis lavi kranjsko društvo za boj proti sladkorni bolezni 10 let obstoja. Obletnica in letos prvič razglašen teden boja proti tej bolezni (bil je sredi oktobra) sta jih spodbudila, da pospešijo organiziranost diabetikov tudi po drugih krajih, za začetek v Škof j i Loki in Tržiču. V manjših krajih pa bi se diabetikom približali v klubih. Kot je povedal MIha Logar, ki predseduje društvu, si bodo v Kranju pridobili tudi svoj prostor, kjer bodo predavanju, tja bodo namestili aparate za samokontrolo sladkorja, prodajali diemon in SOS obeske. Družno s patronažno službo bodo pomagali težjim sladkornim bolnikom, ki so vezani na dom. Pomaga ti pa bo kazalo tudi zaposlenim, ki doma nikjer nimajo možnosti za dietno prehrano med delom. S trgovinami, ki prodajajo dietno hrano, pa se že dogovarjajo, da jim bodo le-to ponudile na enem mestu in da bo preskrba z njo redna. D. 2.. DOPISNIKI SPOROČAJO_ Pri/.nja in naloge_ Danes dopoldne (petek) ob 11. uri bodo na razširjeni MJi odbora Skupnosti bOTOev NOB Gorenjskega odreda v Poljčuh podelili priznanja, ocenili pa bodo tudi delo komisij in obravnavali program za prihod« nje leto, sporoča Janez Kuhar Piše pa še, da je Skupnost borcev Go renjskega odreda na seji v začetku tega meseca razpisala med solarni natečaj za spise in likovna dela z naslovom Moje srečanje z gorenjskimi partizani. Rok za oddajo del je 30. december na naslov: Občinski odboi ZZB NOV Kranj, OSR Oorenjskega odredu. Kranj, Trg revolucije 1 Zunimiva razstava in oddaj V nadaljevanju pa Janez Kuhar piše, da je turistično društvo Šenčur na začetku praznovanju krajevnega prazniku pripravilo zanimivo trudi cionalno razstavo krompirjevih jedi. Nu ogled je bilo več kot 40 različnih jedi iz krompirja, ki so jih pripravile domače gospodinje. V okviru prireditev ob šenčurskem krajevnem prazniku pa je bila v Šenčurju tudi razvedrilna radijska oddaja Prizmu optimizmu. V oddaji, katere posnetek bo na sporedu jutri, 26. decembra, ob 10.00, je med drugim nastopil in požel velik uplavz tudi domači kvartet, ki ga sestavljajo Andrej Sitar, Tine Oolob, Jože Pipan in Marjan Marusič. Koristno sodelovanje Ciril Rozman piše, da krajevna skupnost Pod na rt zelo dobro sodeluje z delovnima organizacijama LIP Rled TO lesna predelava Podnart m s Kemično tovarno Podnart. Na nadavnem skupnem srečanju so ugotovili, da so za letos začrtani program sodelovanju uresničili. Podovno pa bodo sodelovali tudi prihodnje leto. Svinjska glava in Mis narcis Branko BlenkuS sporoču, da bo tudi prihodnje leto v koledarju pi ne ditev v jeseniški občim zabavna pustna prireditev Svinjska glava m mu ska za izbor Mis narcis. Kaže, da bo tokrat prireditvi organiziralo šport no društvo Plavški rovt, ker gasilci ne kažejo zanimanja Sicer pa sta obe prireditvi vedno dobro obiskani in tudi odmevni. Lani so na primar o prireditvi Mis narcis spraševali celo iz Južne Afrike Dvajset let po odcepitvi od Voklega Dosežki potrjujejo, da je bila odločitev pravilna Voglje, 24. decembra — Prejšnjo soboto je bila v Domu vaščanov v krajevni skupnosti Voglje v kranjski občini morda malce nenavadna slovesnost. Proslavili so krajevni praznik, predvsem pa 20-letnico sa- 9H mostojnosti v krajevni skupnosti in uspehe, ki so jih dosegli od takrat, ko so se decembra 1967 odcepili od krajevne skupnosti Voklo. Član izvršnega sveta kranjske občinske skupščine Jože Zorman je na slo- 9H vesnosti izročil posebna priznanja komisije za delovanje krajevnih skupnosti pri izvršnem svetu Fran- 9H cu Rozmanu, Milanu Globočniku, Francu Zupancu in Jerneju Oselju. Precej nenavadna je bila za tiste čase odločitev več kot 500 prebivalcev Vogelj, da se osamosvojijo oziroma odcepijo od krajevne skupnosti Voklo. Slišati je bilo celo namigovanja, da je eden od vzrokov nekakšno staro sovraštvo med obema vasema. Pa ni bilo nič res. »Cilju, da se odcepimo, je botrovalo predvsem in zgolj samo prepričanje, da bomo z izvolitvijo svojih krajevnih organov veliko prej ustvarili vse tisto, kar je bilo nujno in kar smo si želeli,« pravi danes prvi predsednik sveta na novo ustanovljene krajevne skupnosti Voglje Franc Rozman, ki je potem to funkcijo opravljal do 1978. leta. »Spominjam se, kako zavzeti smo bili vsi skupaj po ustanovitvi svoje krajevne skupnosti. Že tri mesece kasneje smo organizirali veliko delovno akcijo in v, dveh dneh zasuli takratni bajer sredi vasi. Še. isto leto smo obnovili" javno razsvetljavo, začeli ' pa smo razmišljati o gradnji trgovi- ne, zbiralnice mleka in sejni sobi.« Že naslednje leto so začeli načrte tudi uresničevati in februarja 1970 je bil objekt zgrajen. Potem se je prvi pridružila še ena transformatorska postaja, začeli so urejati vaške in poljske poti. Na kraju, kjer je bil nekdaj bajer, leglo komarjev in drugega mrčesa, so uredili park. Velika akcija pa se je začela 1973. leta, ko so asfaltirali večino vaških poti, takoj za tem pa so se lotili gradnje telefonov. Dobre tri leta je trajala gradnja omrežja, vendar so uspeli. 160 novih telefonov je zazvonilo v Vogljah, prej pa so imeli le enega. Franc Rozman Milan Globočnik »Najbrž je Rozmanovo pred-sednikovanje dveh mandatov bilo potem neke vrste pogoj tudi zame.« v šali ugotavlja Milan Globočnik, ki je bil za predsednika izvoljen 1978. leta in bil to vse do lani. Po ureditvi telefonije smo imeli s krajevno skupnostjo Voklo več skupnih akcij, med katerimi je bilo tudi asfalti- Franc Zupane ranje ceste Šenčur - Voklo in še preostalih cest na našem območju. Končno smo 1983. leta dobili še eno transformatorsko postajo in od takrat naprej nimamo več težav z napetostjo. Z vso vnemo pa smo se potem tudi lotili gradnje Doma vaščanov. To ni bila majhna akcija in pre-nekatero težavo nam je vendarle uspelo razrešiti, tako da imamo zdaj od sredine minulega leta res tisti pravi dom, ki je namesto nekdanjega bajerja postal glavno središče Vogelj.« Danes so v domu gasilci, trgovina, gostinski prostor, zbiralnica mleka, velika dvorana in prostori za sestanke organizacij, društev in krajevne skupnosti. Zadovoljni so, le kar zadeva trgovino, si zdaj želijo (čeprav po-slovodkinja Ivanka Drenovec zares vzorno skrbi," da nič ne manjka), da bi jo preuredili v samopostrežno. »Letos smo asfaltirali okolico domas,« pripoveduje Franc Zupane, ki je lani postal tretji predsednik sveta krajevne skUF nosti po ustanovitvi. Zdaj P* smo spet pred telefonsko akcijj'' Kaže pa, da se bomo prihodflr leto končno po dolgem času i*' šili tudi težav zaradi pomanjk*' nja pitne vode. Slej ko prej p&^ bomo morali lotiti tudi gradnr kanalizacije po načrtih za °"' močje letališča, Vogelj, VokleU*j Šenčurja, Trboj in Moš. Vse pa nas jezijo tudi nere^*j vprašanja štirih podvozov P°r avtocesto in nezgrajena pr°" hrupna zaščita.« , Kar zadeva avtocesto so ime pravzaprav že pred in med sai*1 gradnjo v krajevni skupno* precej težav. »Avtocesta je b'1. po svoje tudi najtežje obdobj* našem 20-letnem delu,« njuje Jernej Oselj, ki je dob1 prejšnjo soboto priznanje, kerJi. že vseh dvajset let podpredse*1 nik sveta krajevne skupnosti- J. čeprav je danes precej drugaC in predvsem težje delati v krajf vni skupnosti, je prepričan, đ bodo z voljo in zavzetostjo, kil v Vogljah nikdar ni manjkaj tudi ta program zmogli; seved tudi ob pomoči, ki je že zdaj n odrekla širša skupnost. Dosežki torej danes potrjuj* jo, da je bila odločitev pred dv^J setimi leti pravilna. a. Ža'*r Praznik krajevne skupnosti Log Pripravljajo se na gradnjo telefonskega omrežja Ix>g, 24. decembra — V krajevni skupnosti Log v poljanski dolini, kjer so se Nemci 28. decembra pred 46 leti meščevali za Poljansko vstajo tako, da so na Valterskem vrhu pri Jukopcu zažgali domačijo in ubili gospodarja ter hlapca, bodo letošnji krajevni praznik v spomin na ta dogodek proslavili s tradicionalnim pohodom do domačije. Krenili bodo jutri, 26. decembra, ob 8 uri izpred stavbe krajevne skupnosti. Kar 95 milijonov novih dinarjev so letos prebivalci krajevne skupnosti Log v škofjeloški občini prispevali za priprave in zu nekatere komunalne akcije. Za krajevno skupnost s 600 prebivalci to ni majhen /nosek, saj odpade na vsakega krajana povprečno dobrih 15 starih milijonov. Že spomladi so se namreč začeli pripravljati na gradnjo telefonskega omrežja, razširjali so dober kilometer dolg odsek cesto od linija do Spodnjega Logi m gradili oporni zid od Jurija pint i Krmel ju. I )obršen del so naredili sami, pomugala pa jim je tudi občinska samoupravna komunalna interesna skupnost. »Brez dobre volje, prizadevnosti in prispevka krajanov ter pomoti samouprav n«- inte resne skupnosti tega seveda ne bi zmogli,« ocenjuje Stane Demšar, predsednik svot.i krajevne, skupnosti »Največ pa je bilo seveda narejenega pri pripravah za izgradnjo telefonskega omrežja. Že spomladi smo izvolili gradbeni odbor in potem od vsakega bodočega naročnika pobrali J"> starih milijonov dinarjev, lako imamo /daj /e dobrih pet kilometrov kabla za glavne vode. Na zadnjem zboru krajanov minulo nedeljo pa smo sklenili, da bo telefon prihodnje leto v n.isi krajevni skupnosti (najbrž) glavna naloga.« Kuže namreč, da se bo začela grudnju glavnega kabla od Škofja Loko proti Žirom, v Logu pa se bodo lotili gradnje ru/.vodnega omrežja. Zduj imajo na območju celotne kru Stane Demšar, predsednik sveta krajevne skupnosti log jevne skupnosti 2 telefona. Po izgradnji jih bodo imeli najmanj 130. Za zdaj načrtujejo, da bodo delali pri polaganju glavnega kablu in pri razvoju. Vsak nuročnik bo moral opra viti nujmanj 80 delovnih ur, ko pa bodo gotovi nučrti, bo grad boni odbor določil prispevek v denarju. »Na /boru p.i smo tudi skle nili. da bomo prihodnje leto skušali asfaltirati ceslo od Jurija do Spodnjega Loga in odsek proti Krmelju. Nabavili pa bomo tudi plug za zimsko slu/bo in sicer /a cesto Log Valteiski vrh. Vaške odbore postopoma opremljamo s tovrstnimi plugi /d.i| jih imajo trije. Sicer pa v krajev m skupnosti z.e razmišljamo tudi o programu za leto Kacu nanio na obnovo ceste \ iso ko Bukov v ili in morda tudi TV pretvornik, saj zdaj marsikje m- moiep. gledati niti prvega ljubljanskega TV progrt ma.« A, Žalar £&8£££lfft£R BAJi Jih MLADI O PROMETU IN NOB i Ti Tekmovanje ob prazniku JLA Tradicionalnega tekmovanja, ki ga vsako leto ob Dnevu JIA v Kranju organizirata Avto moto društvo Kranj in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kranj se je v ponedeljek popoldne V Domu JLA v Kranju udeležilo 20 ekip iz. kranjskih srednjih šol in vojašnice Stane Žagar Kranj. Tričlanske ekipe so mora* le odgovarjati mi dve vprašanji iz prometa in eno i/. NOB Gorenjskem, /.magala je s 75 točkami prva ekipa Kkonomske šole, pred prvo ekipo Tekstilne sole, ki je /brala 72 točk i"1 ekipo vojašnice Stane Žagar s 70 /branimi točkami. Na kvftHJ za katerega je vsako leto (po zaslugi mentorjev) večje ziiHj' manje, so vsi poka/ali dobro /nanje cestno prometnih predp1' sov in po/.mivuje NOB mi Gorenjskem. Nagrade za najbolj** ekipe so prispevali Sava Kranj, I TU Škofja Ixika, Zavaroval" na skupnost Triglav, občinska zveza organizacij za tehnično kulturo in občinske družbenopolitične organizacije obči"* Kranj (SZDL, ZKS, ZZB NOV in ZSMS). A.Ž. PRITOŽIJO KNJIGO, E>WOSIM, \ se od spomladi naprej je bil letos nedvomno bolj prim*,r*i »as za obnovo in dela na strehi stanovanjskega bloka v l"'1 Mose Pijadeja v Kranju. Na srečo vreme v teh dneh ncku"^ di i\ Zaradi zavlačevanja pa bi bila zima za stanovalce v I«"'' bloku lahko IikIi pie«e| drugačna Prešernovo gledališče pripravlja ANTIGONA KOT UVODNA PREDSTAVA Kranj — Minuli teden se so začele v Prešernovem gledališču priprave na postavitev najpomembnejšega slovenskega povojnega dramskega besedila Antigone Dominika Smoleta. Predstava, ki jo s kranjskimi gledališčniki pripravlja režiser Matjaž Zupančič iz Ljubljane, bo v drugi polovici februarja odprla Teden slovenske drame. z Antigono zaključuje. Celo nasprotno, z Antigono v bistvu odpira za gledališče nov krog vprašanj,vznemirljivih za družbo tako nekdaj kot tudi danes. Gre v bistvu za spopad s temo, ki je svoj dnevni žar izgubila, toda vrednote, katerih se loteva, ostajajo nadčasovne. V tem pogledu je Antigona zato še živa in zgovorna gledališka predstava, zanimiva in vznemirljiva za vse generacije. Zato tudi ni nič nenavadnega, če jo istočasno v tej sezoni uprizarjajo tudi v SNG Drama Ljubljana. V Prešernovem gledališču so se priprav na predstavo lotili šele pred kratkim. Režiser predstave Matjaž Zupančič, sicer asistent za režijo na AGRFT v Ljubljani, se je doslej že nekajkrat srečal s kranjskim igralskim ansamblom, nazadnje pri Strind-bergovi Gospodični Juliji. Prav gotovo vsaka nova postavitev dela prinaša tudi novo videnje, novo drugačno interpretacijo od vseh dosedanjih, ki jih v Sloveniji v zadnjih letih ni bilo tako malo. Matija Zupančič: »Tolikokrat igrano delo J'sakič znova pomeni izziv za gledališčni- Čeprav selektor Tedna slovenske drame, ki bo v drugi polovici februarja prihodnjega 'eta, še ni dokončno izbral predstav, pa je Uvodna predstava že znana. Tako kot je v Navadi že vsa leta, odkar se v Kranju odvija Pregled slovenske dramske ustvarjalnosti, Sostitelj, Prešernovo gledališče uvede prireditev s svojo predstavo. Zadnja leta je bila °bičajno to slovenska noviteta. Tokrat bo drugače. Teden slovenske dra-ttte se bo začel z Antigono Dominika Smole- Izbor te drame, od njenega nastanka sta sinili že več kot dve desetletji, ki pa ji nista n'b najmanj odvzeli svežine in aktualnosti, tudi ni povsem slučajen. Z Antigono se namreč zaokroža izbor tematike, ki je z obravnavo družbeno kritičnih vprašanj dajala ton Pregledu ustvarjalnosti slovenskih gledališč. t "Prav zato je po svoje Antigona nekak-^n vrh doslej uprizorjenih predstav v okvi-ru. lahko bi tako rekli družbeno usmerjene-?* glodal išča," pravi Matija Logar, umetnici vodja Prešernovega gledališča. "S tem pa nikakor ni rečeno, da se ciklus, ki se je ***el s Kozakovo Afero in segel v minuli se-2°ni do Snojeve novitete Gabrijel in Mihael, Antigono bo postavila na oder gledališka ekipa: Matjaž Zupančič, režiser, Sanja Jurca - scenografija in kostu-mografija, Ludvik Kaluža - lektor, igrajo pa Bernarda Oman, Aleksander Valič, Matjaž Višnar, Tine Oman, Damjana Luthar, Judita Zidar in Pavle Rakovec. "Antigona je, kot temu pravimo, močan tekst. In kot pri vseh velikih tekstih, za katere je značilno, da sprožajo neke kataliti-čne učinke, kot temu lepo pravi Grotovvski, bi ga lahko postavili na oder kjerkoli. Brez dvoma je pri takšni predstavi tudi delček tveganja, kot pri vseh predstavah s tako ne-lahkim tekstom. Vendar pa je ravno zato takšno delo tudi po svoje vznemirljivo, od vseh ustvarjalcev predstave zahteva kar največ. Antigona, to je režija te drame, je bila že dlje časa tudi moja tiha želja. Mo- Matija Logar: »Antigona zaključuje in obenem odpira nova vprašanja, ki jih načenja in razrešuje sodobno gledališče.« ram reči, da so režiserji večkrat v položaju, ko ne moremo izbrati po osebnih željah. Tokrat pa je to zame še posebej srečna okoliščina." Antigona Dominika Smoleta je drama o smrti, pravzaprav o etičnih problemih smrti. Je zgodovina neke družbe, tudi današnje družbe. Avtor je sicer pisal tekst za neke določene okoliščine in modele, kar pa je tudi vedno bilo le okvir za sporočilo. "Antigona je brez dvoma tudi filozofski tekst, ki se loteva zapletenih temeljnih problemov našega bivanja. Lahko ga razumemo tudi kot napeto zgodbo, izsek iz življenja z vsemi problemi posameznikov, loteva pa se tudi vprašanja oblasti; predvsem razčlenjuje določene shizofrene pozicije, ki jih ima oblast danes in včeraj, tukaj in kjerkoli. Zato je Smoletov tekst tako univerzalen tekst, njegovo podoživljanje v Prešernovem gledališču pa svoj ustvarjalni izziv," je povedal režiser Zupančič. Prav gotovo bo kranjska postavitev Antigone zanimiva postavitev izjemnega Smoletovega teksta, obenem pa nič manj zanimiva primerjava z ljubljansko predstavo. L.M. KULTURNI KOLEDAR Knjižni prvenec Mihe Mazzinija 54 TISOČ DROBTINIC Pšenice — Komati Drobtinice Mihe Mazzinija je pred kratkim izšel v izjemni nakladi 54 tisoč izvodov. Drobtinice so na lanskem natečaju Prešernove družbe dobile prvo nagrado. Miha Mazzini, Jeseničan, ki 'Cer zadnja leta živi v Radovlji-i se je v kratkem času prebil v Prednje vrste mlade slovenske ^rature; in to ne po že uhojeni ^nkarjanski solznodolinski ce-S» °t nekateri njegovi vrstniki . postmodernistične" generaci-Pač pa po - vsaj na Sloven- imm ~ dosti manJ utrtin ste/a ullelektUalne proze, (intelektu-. **e v smislu igre in ne pumeto-*nJa!). katere začetnik je bil pri ?s Vladimir Bartol, med številčni predstavniki takšnega pi-|. nju v sveuj pU Di luhko omeni-y VSuJ O'Henrvja, Borgesa in hi ne8uta. Seveda pri Mazzini-- vsaj v boljših delih - ne EL** nekritično posnemanje Ho -Vzorov- Pu^ Pu /u posreče- ni Cepitev uvoženih žanrskih fiet*Zt'ev (kriminalka, science £J*°n...) na tradicionalni sloni* sentiment, ki se kaže v R,.eP«'nenju po daljnem, nedose- W>,n' izKubiJl «iem Ttt UMaMl-»t Mazzinijevega pisanja je še Iv;''.1'"j očitna v noveh LIDIJA buIlJJK OKOLI SVKTA (Pro-1985/0) in romanu DROB- TINICE, ki ga je pred kratkim izdala Prešernova družba. (Mimogrede povedano: roman je dobil prvo nagrado na natečaju PD v letu 1986 in je izšel v — in to ne samo za naše razmere - fantastični nakladi 54.000 izvodov!) DROBTINICE pripovedujejo o siloviti in neuslišani ljubezni delavca Selima Selimoviča do filmske zvezde Nastassje Kin-ski. Selim S. se skupaj s prvoosebnim pripovedovalcem zaplete v vrsto tragikomičnih pustolovščin po delavskih menzah, tovarniških obratih, smetiščih, knjižnicah, gimnazijskih plesih in literarnih večerih. V romanu, kjer si podajajo roke sentiment, humor in ironija, se banalnost vsakdanjega življenja druži z vsakimi sanjami - podobno kot v antoli));i|ski noveli LIDIJA POTUJE OKOLI SVETA, ime sno ganljivem pričevanju o velikih sanjah male trafikantke Lidije. LIDIJA In DROBTINICE IU vsekakor dva pomembna mejnika v Ma/.zinijevem leposlovnem snovanju. Če je objava LIDIJE v Problemih opozorila na piščev talent in mu odprla vrata tudi v druge revije, potem lahko z gotovostjo predvidevamo, da bodo DROBTINICE pomenile dokončno afirmacijo njegovega pisanja — tako pri kritiki kot tudi pri "navadnih" bralcih. Edo Torkar Poslikan strop iz 14. stol. Koncert in nova plošča PttHi V soboto, ob 20. uri prireja Akademski zbor hrame Pre s,>fen j, Kranja s\oj 1H letni koncert; ob tej priložnosti ho Podstavljena ludi nova LP gramofonska plošča / naslovom r,,eno, srečno, Ijubea moja. Kranj — Akademski pevski /bor Erance Prešeren iz Kra Jj» je eden najvidnejših in najboljših predstavnikov kultur-,n5*a delovanja v kranjski občini. V skoraj dveh desetletjih °.b8toja, ustanovljen je bil leta 198» i/ vrst kranjskih gimna-*JJcev, pa se je s trdim in zavzetim delom povzpel med nuj jj°lj*e slovenske pevske zbore. Slovensko pesem je ponesel U*leč prek slovenskih moju, zborovsko petje teh kranjskih «*VCev pa je slišali na domačih prireditvah m koncertih, po Oljskih valovih in zdaj po novem tudi z gramofonskih plošč. -■j-TiMo vuiovin in /.uuj po huyww «. is-----------.....r------- t to U'tni koncert bo obenem tudi predstavitev zdaj ze druge J^P gramofonske plošče. Pevci so pod vodstvom dirigentu l o ^aža Euganelu posneli osemnajst slovenskih ljudskih pesmi. *Hudska pesem je postala gluvni. prvi nujlopši opoj nušegu ^rovstva.. piše v spremni besedi k plošči Borut I>opurnik umetni, domuči nupevi so vžiguli duhu. Zustrun njih nam J1 mhče žugal s pravili, slehernemu smo bili kos, vsakomur If^li. kaj zmoremo In n. ga bilo zbora, da bi se ,.m odrekel, !J Pomislil ni česu hujšegu. Kujti slovensko petje je bilo naj preJ »n nujbolj slu/ha narodnemu, sveto opravilo.« L. M. ODKRITJE V GOSTEŠKI CERKVI Pri vzdrževalnih in sanacijskih delih na podružnični cerkvi sv. Andreja so pod starim poslikanim stropom odkrili še starejši poslikan strop izredne kakovosti. Obnovitvena dela na cerkvi vodi Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine oh materialni pomoči kultrunih skupnosti ter pomoči župnijskega urada v Sori in krajanov. Gosteče — Pri snemanju ortagonalne kasete v cerkvi sv. Andreju v Gostečah so restavratorji Restavratorskega centra SR Slovenije odkrili zelo lep še starejši leseni poslikan strop. Ko so namreč obnavljali lesen poslikan strop iz konca 17. stoletja, ki je v zelo slabem stanju, so spoduj odkrili še starejši poslikan strop iz predrenesan-čnegu obdobju; je tudi prvi spomenik te vrste, ki je ohrunjen v izvirni burvni podobi. Kot ugotavljata dr. Nutuša Golob in Ivan Bogovič, akad. kons. speč, je bil novo odkriti strop poslikan okoli leta 1515. Po delu figure, ki jo sedaj zvečine zakriva baročni, škofjeloškemu podobarju Jamšku pripisun strop iz letu 1699, se ne du predvideti, kukšna figu-rulnu kompoziciju je zavzemalu osrednji del stropn^ freske. Vsekakor pu gre zu delo odličnegu slikurju, ki se bo uvrstil ob bok slikarju prezbiterija na Križni gori uli slikurju pri Sv. Primožu nud Kamnikom. Novo odkriti gosteški strop, ki je izredne kakovosti, je prav gotovo nov kamenček v mozaiku naše .bogate kulturne dediščine. de^clanov Likovn KRANJ — V Prešernovi hiši danes, v petek, ob 18. uri odpirajo razstavo gobelinov, ki jih je po osnutku slikarja Miroslava Adle-riča izdelala Zora Adlerič. Ob 18.30 pa etnološki oddelek Gorenjskega muzeja predstavlja nova pridobljena gradiva iz meščanskega okolja. V Mali galeriji je odprta prodajna razstava likovnih dW članov Likovnega društva Kranj. V Carniumu, Mladinskem kulturnem centru, Delavski dom, vhod 6,danes, v petek, ob 19. in 21. uri vrtijo video film Revolucija (igrajo Al Pacino, Nastasja Kinski in Donnald Shuterland, režija Hudson Hugh). Jutri, v soboto, ob 19. in 21. uri pa je na sporedu video projekcija filma Čarovnice iz Eastwicka (igrata Jack Nicholson in Merrvl Streep). V ponedeljek, 28. decembra, ob 19.30 je na sporedu gledališka predstava Ejga, zapoj -mo eno domačo — praizvedba v realizaciji Firme (razprodano). Videoteka Eva je odprta vsak dan razen nedelje med 18. in 21. uro. Jutri, v soboto, ob 20. uri bo v dvorani kranjske gimnazije letni koncert Akademskega pevskega zbora France Prešeren Kranj. JESENICE — V ponedeljek, 28. decembra, ob 18. uri odpirajo v Kosovi graščini razstavo ilustracij Marije Vogelnik in razstavo gledaliških mask Eke Vogelnik. Na otvoritvi nastopa v gledaliških maskah Eke Vogelnik plesna skupina Akt iz Celja. RADOVLJICA — V Sivčevi hiši je odprta prodajna razstava likovnih del. V galeriji Kamen razstavlja slike akad. slikar Franc Novine. ŠKOFJA LOKA — V galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. slikar Andrej JemecN- galeriji ZKO - Knjižnica razstavlja slike Milan Kralj. Zbirke Loškega muzeja so odprte le ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. V galeriji AG v Dolenčevi hiši, Stara Loka 2, je na ogled prodajna razstava dekorativne in umetniške keramike Darje in Roka Součka ter Aljoše Sotler. KRANJ — V Prešernovem gledališču bo v ponedeljek, 28. decembra, ob 16. uri in 18. uri predstava M. Acharda A' me vzamete zraven — za Iskro Telematiko (in dedek Mraz). V torek, 29. decembra, ob 8. uri bodo isto predstavo ponovili za OŠ Simon Jenko, ob 15. uri pa bo predstava za OŠ Stane Žagar. ADERGAS — Mladinski pevski zbor KUD Velesovo bo jutri, v soboto, ob 19. uri priredil novoletni koncert v dvorani društva v Adergasu. JESENICE — Pihalni orkester jeseniških železarjev prireja v nedeljo, 27. decembra, novoletni koncert v Gledališču Toneta Čufar-ja. Koncert bodo ponovili še v ponedeljek, 28. decembra. NOVOLETNI KONCERT KPZ LOKA Komorni pevski zbor Loka pod vodstvom Janeza Jocifa vabi na tradicionalni že osmi novoletni koncert v galeriji na Loškem gradu. Prireditev bodo obogatili še najboljši učenci Glasbene šole Škofja Loka. Škofja Loka — Jutri, v soboto, ob 19.30 bo v galeriji na Loškem gradu tradicionalni novoletni koncert Komornega pevskega zbora Loka, ki ga pripravlja v sodelovanju z Glasbeno šolo Škofja Loka. Koncert bo ubran na vedrejše tone, na sporedu pa bodo stilno najrazličnejše skladbe — od črnskih duhovnih do be-atlovske Michele do slovenskih in mehiških narodnih. V Gersh-winovi Summertime se bo kot solistka predstavila Vera Mlejnik; pri skladbah La Cucaracha in La Bamba pa bo poskrbljeno tudi za zanimivo instrumentalno spremljavo. Pet atraktivnih instrumentalnih in vokalnih točk bodo prispevali najboljši učenci škofjeloške glasbene šole, program pa bosta povezovala Marija Le-bar in Marko Črtalič. M. Č. Brane Zerjal, KUD Sava Kranj FOLKLORA IN GLASBENI IZRAZ Glasbena spremljava folklornih plesov je pač nekaj, brez česar folklora ne more obstajati. Tako tesno je povezano z rastjo in razvojem kranjske folklorne skupine Sava tudi ime Braneta Zet jala. Zdaj pa vzgaja že nov rod harmonikarjev pri folklori. KranjPrav gotovo ni pretirano reči, da brez glasbenih priredb Braneta Žerjala glasba, ki spremlja folklorne plese Folklorne skupine Sava Kranj^ne bi imela tako značilnega zvoka. Takrat ko ga je zamikala harmonika in se je pridružil folklori, je še drsal osnovnošolske klopi. Skoraj tri desetletja v savskem kulturnem društvu je minilo v delu in ustvarjanju, saj praktično glasbe, po kateri so hoteli plesati folkloristi še ni bilo. Začetki skupaj s Tončko Maroltovo so dali to, kar je savska folklora danes. »Če bi jemal vse skupaj kot dolžnost, ne bi nikamor prišli. Glasbene priredbe, igranje na vajah, na nastopih, vse to je trdo delo. Ne bi zdržal toliko časa, če ob tem ne bi bilo veselja. Razumeti narodno glasbo je vse kaj drugega, kot pa jo le igrati po notah,« pravi Brane Žerjal. Vendar pa uspehi, ki so brez dvoma tudi po glasbeni plati doprinesli k ugledu te kranjske folklorne skupine, nikakor niso uspavali, prav tako tudi ne številna priznanja. Veliko Prešernovo plaketo je Brane Žerjal prejel pred dvema letoma. »Brez novih mladih glasbenikov pa dela ni mogoče nadaljevati. Povabili smo v društvo 20 mladih, večina igra na harmoniko. Z vajami in trdim delom se bo, vsaj upam tako, iz njih razvil marsikak dober glasbenik s posebno občutljivostjo za narodno glasbo. Za to pa niso dovolj le note. Rad bi, da bi nam uspelo iz teh mladih vzgojiti glasbenike, ki bodo razumeli in spoznali ljudsko izročilo. Brez tega pa pri tej dejavnosti nikakor ne gre.« L. M. H. BERGANTIN SLOVENSKI OKTET Kranj — Slovenski oktet pripravlja te dni po slovenskih krajih božične koncerte, na katerih sodeluje tudi organist Hubert Bergant. V Kranju bo koncert v farni cerkvi v ponedeljek, 28. decembra, na Jesenicah v torek, 29. decembra. Naslednji koncerti na Gorenjskem bodo tudi po novem letu,in sicer: v Škofji Loki 9. januarja, v Železnikih 16. januarja in v Kamniku 29. januarja. TRADICIONALNI NOVOLETNI _KONCERT_ Mengeš — Zveza kulturnih organizacij Domžale in Kamnik prirejata tradicionalni novoletni koncert, na katerem sodeluje Simfonični orkester Domžale - Kamnik in Mešani pevski zbor DKD Svoboda Mengeš pod vodstvom dirigenta Tomaža Habeta ter Mešani študentski pevski zbor Kamnik pod vodstvom Janeza Klobčarja. Koncerti bodo v Mengšudn sicer jutri, v soboto, ob 20. uri v Kulturnem domu, v Kamniku bo koncert v nedeljo, ob 19. uri v kinu Dom; v Domžalah pa bo koncert v torek, 29. decembra, ob 20. uri v Hali KC. (^IMiSSoIJ©IEI!GLAS 6. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 25. DECEMBRA 1 PRIPRAVIMO SE NA SILVESTROVO Že zdaj pripravimo načrt, kaj bomo pripravile za siIve strsko večerjo in za praznične dni, in spisek, kaj moramo v teh dneh kupiti, da ne bomo brezglavo tega ali onega iskale zadnji dan. Zmožnostim primerno tudi porazdelimo delo v družini. Tudi otroci in družinski poglavar naj prispevajo svoje! Tako nam bo zadnje dni pred prazniki ušel čas, da si niti misliti ne moremo. Zato je prav, da zadnji konec tedna pripravimo vse potrebno za praznične dni, vsaj kar se vnaprej pripraviti da. Vnaprej lahko spečemo potico in jo damo takoj, ko se ohladi, v zamrzovalnik, sploh pa lahko vnaprej napečemo vseh vrst piškotov, jih spravimo po kozarcih in kovinskih škatlah, na praznični večer pa le postavimo na mizo. POTICE Testo za potico — boljše Potrebujemo: kvas (2 dag kvasa, 1/2 dl mlačnega mleka, žličke sladkorja, žlica moke) 1/2 kg mehke bele moke, 1/2 žličke soli, 2 in 1/2 dl toplega mleka, 8 dag sladkorja, 8 dag surovega masla ali margarine, 3 rumenjake, žlička ruma, malo sesekljane limonine lupinice, maščobo za f£; pekač, beljak za premaz, * /%>/ sladkor v prahu za posip. / Testo za potico — cenejše Potrebujemo: kvas (1/2 dl toplega mleka žlička sladkorja, 3 dag kvasa, žlica moke), 1/2 1 toplega mleka, 10 dag sladkorja, 10 dag surovega masla ali margarine, kavna žlička soli, 1 kg bele moke, 2 rumenjaka, žlica masti ali 2 žlici olja. Kvas razpustimo v mleku, dodamo sladkor in moko ter postavimo na toplo, da vzhaja. V skledo presejemo moko in dodamo sol. V sredino naredimo jamico, vanjo stresemo kvas in med mešanjem dolivamo mleko, da smo mu dodali maščobo, sladkor, rumenjake, rum in limonino lupinico. Stepamo, da postane testo na površini gladko, v notranjosti pa elastično in se loči od posode in kuhalnice. Nato testo pomokamo, pokrijemo s prtom in pustimo vzhajati. Vzhajanega razvaljamo v 1 cm debelo pravokotno krpo, ki jo enakomerno premažemo z nadevom. Nato testo zvijemo in položimo v dobro namazan model, da vzhaja. Sedaj ga premažemo s stepenim beljakom in pečemo v srednje vroči pečici 1 uro. Pečeno potico pustimo v pekaču, da se nekoliko ohladi, nato jo zvrnemo na desko in potrosimo s sladkorjem v prahu. NADEVI: Orehov nadev: 1 1/2 dl mleka, 40 dag zmletih orehov, limonina lupinica, ščep cimeta, 2 žlici ruma, 10 dag kristalnega sladkorja, 10 dag medu, 2 beljaka. Mleko in polovico sladkorja zavremo in z njim poparimo zmlete orehe, dodamo sesekljano limonino lupinico, cimet in rum. Vse dobro premešamo in ohladimo. Nato primešamo prevret in ohlajen med in trd sneg iz beljakov, v katerega smo vtepli preostali sladkor. Rozinov nadev: 15 dag surovega masla ali margarine, 2 rumenjaka, cimet, 10 dag sladkorja, 2 beljaka, 5 dag kristalnega sladkorja, 3 dag surovega masla ali margarine, 5 dag drobtin, 40 dag rozin. 1/2 dl ruma. Maščobo penasto umešamo, dodamo rumenjaka, cimet in sladkor. Ko g.mes naraste, ji pridenemo sneg beljakov, med katerega smo vtepli kristalni sladkor. Na maščobi prepražimo drobtine in jih pridenemo osnovni masi. Narahlo premešamo. Rozine preberemo, operemo, osušimo in namočimo v rumu. Na 1 cm debelo razvaljano testo premažemo z nadevom in na gosto potrosimo z rozinami in prepraženimi drobtinami. Rožičev nadev: 1/2 rožičev, 1/4 1 vrelega mleka, žlica sladkorja, sesekljana limonina lupinica, 5 dag masla ali margarine, pest rozin. Rožiče zmeljemo in prelijemo z mlekom. Dodamo sladkor, limonino lupinico in maščobo. Dobro premešamo in namažemo testo. Potrosimo s prebranimi in opranimi rozinami. JANEŽEVI UPOGNJENCI Potrebujemo: 8 jajc, 500 g sladkorja, 500 g moke, janež. Jajca in sladkor stepemo na topli štedilnikovi plošči v penasto maso in ji primešamo moko. Z vrečko za brizganje ali pa z žlico oblikujemo okrogle ploščice na pomaščene in pomo-kane pekače. Ploščice se morajo na pekaču razlesti, nato naj nekaj časa mirujejo, da se na pecivu naredi tanka kožica. Vsako ploščico potresamo z janežem. Pečemo jih pri temperaturi 180 "C, da robovi zarumene. Rahlo pečene in še tople vzamemo s strgalnikom ali z nožem s pekačev in jih položimo na valjast model, čez valjar, steklenico, da se upognejo. Po enakem postopku pripravimo janeževe ploščice, samo da jih ne upognemo. ROZINOVE PLOŠČICE Potrebujemo: 500 g moke, 300 g masla, 200 g sladkorja v prahu, 1 jajce, 1 rumenjak, 150 g rozin, limonina lupina. Maslo in sladkor umešamo, dodamo jajce, rumenjak in presejano moko, ki smo ji primešali sesekljano limonino lupino. Zamesimo testo. Nazadnje primešamo še rozine. Testo pustimo počivati na hladnem, nato ga zvaljamo in z izrezvoal-cem izražemo ploščice. Naložimo jih na pomaščen pekač in pečemo pri temperaturi 160 do 180 °C, da dobijo zlato rumeno barvo. SKUTINI ŽEPKI Potrebujemo: 1/2 kg skute, 1/2 kg moke, 1/2 kg margarine. Skuto dobro pretlačimo, dodamo moko in margarino, vse skupaj dobro ugnetemo in pustimo počivati vsaj pol ure. Testo potem razvaljamo za pol prsta na debelo, narežemo kvadratke in polnemo z marelično marmelado, prepognemo, po robu stisnemo in damo peč. Pečemo pri srednji temperaturi, na 180 do 200 °C, spečene povaljamo v sladkorni moki, ki smo ji dodali malo vanilija. -k_ NAGRADA TEDNA Oh, ta naloga! »Mami,« sem zateglo rekel oni dan. »Jaz pa te naloge ne razumem, ne znam je rešiti, pomagaj mi!« »Takoj, takoj, samo solato še operem do konca!« se je oglasila mamica. »Sicer pa, kako to, da šele zdaj, zvečer pišeš nalogo? Kolikor vem, si mi popoldne rekel, da si naredil že vso.« Ta pripomba me je zjezila, besno sem vrgel svinčnik po mizi in odrinil zvezek. »Pa nič, če nočeš pomagati, bom pa brez naloge. Ti boš kriva, če je ne bom imel!« sem se trmasto našobil in čakal. Mamica je pustila solato in pogledala v moj zvezek: »No, česa ne znaš?« »Ne prijemaj mojega zveska z mokrimi rokami!« sem se zadri. Namerila je roko, da bi mi pritisnila eno okrog ušes: »Ti smrkavec, ti! Zdaj se boš pa še prediral name, hvaležen bodi, da ti hočem pomagati, pa naj bodo moje roke suhe ali mokre! Zgrbil sem se v stolu, tolkel z nogo ob pod in buljil v steno. »Vsaj v zvezek poglej in me poslušaj,« se je mamica pomirila in mi pričela razlagati. Z enim ušesom sem poslušal mamico, z drugim lovil zvoke s televizorja, vmes pa gledal našega mačka, ki se je pod mizo igral z mojim svinčnikom. »Ali sedaj razumeš?« je vprašala mamica in vstala, da bi se vrnila k svojim loncem. »Kaj, kaj če razumem?« sem zmedeno vprašal. »Res ne vem, kaj si mi govorila, prosim, še enkrat povej!« Tista roka, zdaj že suha, se je spet sprožila in pristalu na mojem licu. Boštjan Šolar, 7. c r. OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled KAOPi Joj, že prišel je med nas, dobri stari dedek Mraz... te dni spet veselo prepevajo naši malčki v vrtcih, šolah, gledališčih, na ulicah. S pesmijo radostno pozdravljajo dedka Mraza. Kaj za to, če letos nima tako bogatih daril, kot jih je nosil včasih. Tudi bonbon, ki ga stisne v dvignjen«) ročico, njegov prijazen nasmeh, topla beseda so vredni pričakovanja. Novoletne želje delavcev naše šole Čistilka Fikreta želi veliko zdravja in da bi vedno delala zjutraj.— Nadja, 3.a Naš hišnik želi dobro plačo in veliko zdravja. — Lidija, 3.a Kuharica želi veliko zdravju, pomoč v kuhinji ter večje spoštovunje kruhu. —Nadja, 3. a Moja tovarišica učiteljici Zvonka želi, da hi dobila llui bo za nedoločen čas, želi tudi, da bi bdi učenci \ soli pridni in poslušni. Maruša, 3. b Dopisniški krožek OŠ Cvetka Oolaija Škofja Loka ZBIRAMO RECEPTE ZA ORIGINALNE GORENJSKE JEDI KRUHOVI CMOKI V CUNJI Včasih v kakšni domači gostilni odkrijemo dobroto, ki nam gre tako v slast, da bi jo najraje takoj pripravili sami doma. Oni dan sem v gostilni Blažun v Kranju poleg srne v omaki dobila na krožniku tudi kruhove cmoke. Toda, verjemite ali ne, tako dobrih še v življenju nisem jedla. Blažunova mama Katarina Grašič, odlična kuharica, ni pomišljala, da bi mi ne zaupala recepta. Vsa skrivnost teh odličnih cmokov je menda v tem, da se kuhajo v cunji. Zato ostanejo polni, mehki, sočni. Recept je za večjo količino, vendar ne pomišljajte, in se ne trudite z manjšimi količinami; kruhove cmoke, zavite v cunji, spravimo v skrinjo in jih imamo pripravljene za naprej. Že za praznike vam bodo prišli prav. 2 kg starega belega kruha narežemo na kocke in stresemo v skledo. Mleko (slabe četrt litra) segrejemo toliko, da je mlačno, dodamo nekaj masla, in ko se to stopi, vlijemo mleko na kruh, da se namoči. V ponvi na malo maščobe po-pražimo malo na drobno sesekljane čebule, in stresemo na kruh. Dodamo še sesekljan pe-teršilj, majaron, malo posolimo, poporamo, za vezavo pa dodamo 4 cela jajca. Vse to dobro premešamo. C* se zdi masa še malce presuha, j° zalijemo še z malo juhe, dodatno pa tudi »za prašek« moke. Ko je masa pripravljena, jo razdelim0 v več delov, naredimo dolge štruklje in zavijemo v mokro cu* njo, da se testo ne prime blag8-Na koncu cunjo zavečemo Cmok v cunji damo kuhat v vrelo vodo in kuhamo 20 minut. Ko so kuhani, jih vzamemo iz cunje, narežemo in postrežemo-Dodamo jih divjačini, pljučnj; svinjski pečenki, pečenicam al1 kateremu koli drugemu mesu-Lahko pa jih ponudimo kot s»" mostojno jed s solato. Če hoče; mo, da bodo naši kruhovi cmok' še boljši, jih lahko zabelimo z ocvirki, polijemo z dobro omakO; lahko pa vanje zrežemo tud1 ostanke mesa. Skratka, kakor' koli jih boste že pripravili, bodo odlični. D. D. ................. Poslavljamo se. Seveda samo za letos. V prihodnjem letu bomo spet z vami. Želimo, da bi bila naša srečanja na straneh Gorenjskega glasa še prijetnejša, da bi bil° še več pestrejšega, zanimivega branja. Drugače P3 vam želimo vse najbolj*^ da bi se vam izpolnilo vse-kar želitel Uredništvo Kakšnega darila ste najbolj veseli? Najbolj vesela sem, če mi za rojstni dan prinesete psa. (Sestrica Ml" na) Praktičnega darila (Čistilka) Darila, danega od srca. (Tovarišica Špela in Veru) Najbolj me razveseli vrtnica. (I .cona) 1'oljubeek od mojih otrok. (Tovarišu i Metil in Metka) Ito/.e s travnika. (Tovarišica Božina) Otroški i/delki. (Tovarišica Maruša) Ho/a in prijetna beseda. (Tovarišica Jožica) Poln kos otroških knjii;. (Dalimirka) Majhna bela muca v košarici (Marina) Strojerk /a siv.inje (Aleksandra) Du bi mi kdo voščil vse najboljše za 18. rojstni dun. (Hišnik) Da bi se vrnila moja muca.(Barbara) Zmage med dvema ognjema.(Gregor) V pričakovanju (tudi za otroke) najdaljše noči Prav nič romantično bela se nam ne obe tu letošnja nujdaljša noč v letu. A čepruv bo brez snegu, ji to ne bo odvzelo čuru. nuni pa ne želje, da jo naredimo cun bolj prijetno, zabavno, veselo. Mamice bodo skuhale sluv-nostno večerjo in spekle orehovo potico, Otroci boste okrasih smrečico in prižgali raznobarvne lučke, očki pu, no tudi zu očke M bo nušlo kuj dela. Veselo pu ne bo le domu. Tudi v šoli, v razredih bo v sredo, ko bo zadnji »delovni« dan staregu leta, pra/: nično. Kaj pri-pruvljujo v Kranju, v delovni enoti osnovne šole Simonu Jenka, nam je v nekaj besedah povodala vodju enota Center Marija Mustur: »V sredo ne ho potika. / učenci si bomo \ Prešernovem gledališču ogledali predstavo A me vzamete zraven, ki jo bomo plačali /. denarjem od zbranega papirja. Potem I.....n. ob okrašeni jelki v šoli imeli malo boljšo malico kot običajno. Zaželeli si bomo se srečno in. . . Zu le lepe načrte učenci se niso slišali (nuj bodo presenečeni!), zuto smo jih vpru sali, kuko bodo praznovali domu. Dijuna Simič, 3. a: Lati! smo praznovali pri prijateljih. S Sandro sva se igrali na računalnik in nisem bila prav nič zaspana. Tudi letos hi rada podobno pi.i/ novula.« m. Krik Zoran, 2. c: V novem letu želi***« da hi bil v soli priden in bi bile \ • pi icevU' In petke.« Pavlica Ku/icu, 3.a: »Lani smo se otroci /brali v klubski sobi V bloku, letos se nas bo nekaj u.ish. kar pri pi i |.ii« I p« i z« oo\.> leto bom dobila darilo. Kakšno, ne vem. Želim Barbiko. I olj h, bila radu odlična.« 3 Miki Dimitrijev!*-3. a: »Praznovali bomo pi i babici n Po£ torožu. Igral se bol* s prijatelj! Zalimi bi bili v novem letf vsi zdravi in hi se dobro imeli.« 7 ETEK, 25. DECEMBRA 1987 TELEVIZIJA, RADIO, KINO 7. STRAN (^SMSgS©IEIIGLAS TV SPORED PETEK 25. decembra 10.00 Tednik 11.00 Svet na zaslonu 11.40 Portret: Dr. Miha Potočnik 12.20 T. Mann Čarobna gora, ponovitev 1. dela nadaljevanke 15.00 Video strani 15.15 Tednik 16.15 Svet na zaslonu 16.55 Portret: Dr. Miha Potočnik 17.35 A. S. Puškin: Pravljica o carju Saltanu, 5. del 17.50 Super stara mama, 8. del angleške nadaljevanke 18.15 Svetžuželjk, izobraževalna oddaja 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Obzornik 19 12 Iz Tv sporedov 19.17 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 19.30 TV dnevnik in poročilo z zasedanja skupščine SR Slovenije 20.00 Planet Zemlja: Zemljina usoda. 7. oddaja dokumentarne serije 21.15 Propagandna oddaja 21.20 J. Jakes: Sever in jug, 13. del ameriške nadaljevanke 22.10 TV dnevnik 22.25 Tekmovanje, ameriški film 00.25 Rezerviran čas 00.55 Video strani Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik 17 30 Otroci in čas, otroška oddaja 18.00 Znanost 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 Domači ansambli: Ansambel Vlada Sredenška 19 30 TV dnevnik 20.00 Zabavnoglasbena oddaja 20 45 Včeraj, danes, jutri 2100 En avtor, en film 21.23 Lermontov, sovjetski film TV Zagreb I. program 8.20 8.25 8.55 1030 1035 1230 15.00 1600 17 10 17 30 1800 18 30 18 40 1900 19 10 19 30 20 00 20 55 22 00 22 20 23 50 01 20 Poročila Otroci in čas, otroška oddaja TV v šoli: Poštni nabiralnik, Živimo z glasbo, Francoščina, Književni TV vrtiljak Poročila TV v šoli: Helenizem, Risanka, Vuk in Evropa, Repriza, Beograd, Zadnje minute Poročila TV v soli: Francoščina, Književni TV vrtiljak Dober dan Kroninka Reke Otroci in čas, otroška oddaja Znanost Risanka Številke in črke. kviz TV koledar Risanka TV dnevnik Zakon v Los Anglesu, serijski film Kvizkoteka TV dnevnik Kulturni magazin BIS — noćni prc j... Poročila SOBOTA 26. decembra 8.00 Video strani 8.10 Radovedni Taček: Vrata 8.25 Pamet je boljša kot žamet, 12. oddaja 8.30 Kljukčeve dogodovščine, 18. del 8.45 J. Tomažič: Pohorski steklar 9.25 P. Zidar-L. Troha: Utonilo je sonce: Sledovi časa, 5. del 9.55 Periskop 1.10 Čez tri gore: Sloveski oktet poje slovenske narodne 11.40 Aktualno: Samo z izvijačem v 21. stoletje? 12.20 Šopek domačih 12.50 Karel Gott, češko slovaški dokumentarni film 13.55 Video strani 14 15 Pravljice od včeraj, češkoslovaški risani film 15 20 Sakralni koncert Duka Ellingtona, ponovitev 17.10 Pozdrav Genu Kellvju, ameriški dokumentarni film 18.25 Na zvezi 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Knjiga 19.12 Iz TV sporedov 19.17 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 19.30 TV dnevnik 19.50 Zrcalo tedna 20 10 Propagandna oddaja 20 15 Amerikanec v Parizu, ameriški film 22.10 Propagandna oddaja 22 15 TV dnevnik 22.30 M. Laurence: Vrnitev v Paradiž, 9. del avstralske nadaljevanke 23.10 Video strani Oddajniki II. TV mreže: 14.20 Kako biti skupaj 14 50 Zbogom, gospod Chips, ameriški film 16.40 Pusta zemlja, drama 17.40 Dan pionirjev, prenos 18.40 Dallas, ameriška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Sobotni glasbeni večer 21 45 Poročila 2150 Čopičeva humornost in resnost na TV, feljton 22 20 Jazz 22 50 Športna sobota TV Zagreb I. program 9.00 TVvšoli 10 30 Poročila 17 15 Narodna glasba 17 45 Sedem TV dni 18 30 TO, dokumentarna oddaja 19 39 TV dnevnik 20 15 Človek, imenovan Hrabrost, ameriški film 22 45 TV dnevnik 23 05 Nočni spored NEDELJA 27. decembra 8 35 Video strani 8 45 Živžav 9 40 Super stara mama, ponovitev 8 dela angleške nadaljevanke ulil i um Profesorji so ponoreli je ameriška komedija Alex Jarel predava na gimnaziji »J F Kennedv« v trenutku, ko starši •nega od učencev tožijo šolo, da je kljub maturi na tej šoli ostal nepismen Začne te razpletati klobčič čudnih odnosov med mladimi m njihovimi vzgojitelji Alox je bil svoj čas pre davatelj entuziast, iz njegovih razredov so prihajali odlični učenci, ki so kasneje imeli velike uspehe v življenju, kot na primer Lisa Hamon, ki, kot advokat, obdeluje primer nepisme nega maturanta In medtem, ko se profesorji prevzgajajo. zavzemajo stališča, sprejemajo ali odbijajo kritike - dijaki delajo po svoje, uhajajo z ur, nočeio se učiti, nočejo razumeti, zakaj naj bi se sploh učili, pretepajo se med seboj Pa vendar Pd vsem tem. ko se ne ve, kdo |e in koliko je kriv za vse to, zmaguje tisto najboljše v človeku vera v ljudi, v mlade, v pri hodnost Prostor v srcu je ameriika filmska drama režisnrja Ro berta Bentona. ki se je proslavil s filmom Kramer proti Kra mer ju. Tema te tople in humane zgodbe je Amerika tride ■etih let v času ekonomske krize in nacionalnih trenj V ■redtiču dogodkov je mlada in energična lena. ki poskuia vzpostaviti ravnotežje tam. kjer je potrebno samo melo več prostora in ljubezni v srcu. Film je bil nagrajen z oskar iem za glavno žensko vlogo (Sally Field). Matineje: Kino Center Krani v nedel|o, 27 decembra, ob 10 uri Poli cjaka akademija III; Kino Tržič v soboto. 26 decembra, ob 16 uri Prihajajo •mrkci Kino železar Jesenice, v nedeljo, 27 decembra, ob 16 uri Prihajajo smrkci. 10.05 M. Laurence: Vrnitev v Paradiž, ponovitev 9. dela avstralske nadaljevanke 10.50 Domači ansambli: Ansambel Stoparji in Salvček 11.20 Na zvezi, ponovitev 11.40 Propagandna oddaja 11.45 Kmetijska oddaja TV Zagreb 12.45 Planet Zemlja, ponovitev 7. oddaje 13.40 Zlata vrtnica Ligniana, posnetek glasbene prireditve 15.05 J. Janicki-A. Mularczvk Hiša, 7. del poljske nadaljevanke 16.45 Prisluhnimo tišini, oddaja za slušno prizadete 17.25 Ali je pilot v letalu, ameriški film 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19 00 Kino 19.12 Iz TV sporedov 19.17 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 19 30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 M. Vitezović: Vuk Karadžič, 8. del nadaljevanke TV Beograd 21.10 Propagandna oddaja 21.15 Zrno 22.45 Video strani Oddajniki II. TV mreže: 8.30 Poročila 8 35 Danes za jutri in igrani film 1150 Anglunipe, oddaja v romščini 12.15 Oddaja resne glasbe 13.00 Dobro došli v domovini 14 00 Zenica: Boks, prenos 15.15 Lazarevac: Finale Jugoslovanskega pokala v odbojki 16.15 Finale jugoslovankega pokala v odbojki (m), posnetek 17.45 Novoletni turnir v malem nogometu, finale, prenos 18.45 Udeleženec in priča 19.30 TV dnevnik 20 00 Zgodovina izumov, dokumentarna serija 20 55 Včeiaj, danes, jutri 21.15 Maupassantove novele 22.20 Revolucija, ki traja. dokumentarna oddaja 23.00 TV galerija TV Zagreb I. program 10.20 Poročila 10.30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 13 00 Družinski magazin 13.30 Govorimo o zdravju, izobraževalna oddaja 14 00 Grizli Adams, serijski film 14 50 Nedeljsko popoldne 17.15 Otoki v toku, ameriški film 18.55 Risana serija 19.30 TV dnevnik 20 00 Vuk Karadžič, 8. del nadaljevanke 21 15 Dober večer, domača zabavnoglasbena oddaja 21 45 TV dnevnik 22.05 Športni pregled 22.45 Noč in dan PONEDELJEK 28. decembra 10.00 Zrcalo tedna 10 20 Mačka na vroči pločevin3ski strehi, ameriški film 17.20 Video strani 17.23 TV mozaik-Zrcalo tedna 17.55 Radovedni Taček. Smrček 18.10 Pamet je boljša kot žamet, 13. oddaja 18.15 Brahms: Ljubezenske pesmi 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Obzornik 19.12 Iz TV sporedov 19 17Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 D. Steel: Usodna križanja, 6. -zadnji del ameriške nadaljevanke 20.50 Propagandna oddaja 20.55 Koncert Big Banda RTV Ljubljana s pevko Joan Faulkner 21.55 TV dnevnik 22.10 Jugoslovanska teveteka: Lice ob licu, 4. oddaja 23.00 Video strani Oddajniki II. TV mreže 17.10 TV dnevnik 17.30 Mirna, Bane in lutke, otroška oddaja 17.45 Sprehod s pesnikom, otroška oddaja 18.00 Beograjski TV program 18.55 Premor 19.00 Indirekt, oddaja o športu 19.30 TV dnevnik 20.00 Zunanjepolitična oddaja 21 00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Iz megle, ameriški film 22.55 Znanstveni grafiti TOREK 29. december 10 00 1055 11.00 16.00 16.15 17.15 18.15 18.45 18.55 19.00 19 12 19.17 19.25 19.30 19 55 20 05 21.00 21.20 22 05 22.20 Šolska TV- kemija: Od rude do surovega železa Naravoslovje: Voda-vir življenja Obrambna vzgoja: Voda-vir življenja Jezikovni utrinki Tuji jeziki — Angleščina XXIV Francoščina XII. Video strani TV mozaik - šolska TV, ponovitev Koncert za UNICEF, posnetek zabavno-glasbene oddaje Pehar je pripravljen - Pehar je nastavljen, novoletna pravljica za otroke, 1. oddaja Risanka Video strani Obzornik Iz TV sporedov Propagandna oddaja Zrno, vreme TV dnevnik Propagandna oddaja M Karadžič: Ko se to začne,ne odneha, komedija TV Titograd Propagandna oddaja Operne zvezde na Dunaju: Alfred Kraus TV dnevnik Video strani 18.40 19.00 19.30 20.00 20.45 20.50 21.20 22.00 22.25 Številke in črke, kviz Rezerviran čas TV dnevnik Obiskujemo Slovenske muzeje in galerije: Danes Pokrajinski muzej Maribor Žrebanje lota Manjšine - BOgastvo Evrope: Ljudstvo, ki ne potrebuje junakov — Rusini v Jugoslaviji, dokumentarna serija Narodna glasba, vključitev V senci groze, TV nanizanka Likovna akademija v Zagrebu TV Zagreb, I. program: 16.00 Dober dan 17.10 Kronika Osijeka 17.30 Otroška oddaja 18.00 Pokaži mi, kako, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.30 TV dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Kako čas hiti, serijski film 22.50 TV dnevnik 23.10 Noč in dan SREDA 30. decembra Oddajniki II. TV mreže: 17 30 Angleščina XXIX 18.00 Francoščina XII. 18 30 Risanka 10.00 Integrali 10.40 M. Karadžič: Ko se to začne,ne odneha, komedija TV Titograd 12.50 Propagandna oddaja 12.55 Oberstdorf: Smučarski poleti, prenos 16.00 Angleščina XXIX. 16.30 Francoščina XII. 17.00 Aids, ogroža nevedne, 3. del oddaje TV Zagreb 17.30 Kljukčeve dogodivščine 17.45 P. Zidar - L. Troha: Utonilo je sonce: Utonilo je sonce 18.15 Pehar je pripravljen — Pehar je nastavljen, novoletna pravljica za otroke, 2. oddaja 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Obzornik 19.25 Zrno, vreme 19.30 TV dnevnik 20.05 Film tedna: Ljubimec velikega stila, angleški film 21.40 Propagandna oddaja 22.40 Rezerviran čas 23.10 Video strani Oddajniki II. TV mreže: za obstanek. Zadnje minute 12.55 Oberstdorf: Smučarski poleti, prenos 16.00 Dober dan 17.10 Kronika Karlovca, Siska in Gospića 17.30 Otroška oddaj 18.30 Risanka 18.40 številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Najljubša, najprivlačnejša, sovjetski film 21.40 TV dnevnik 22.00 Noč in dan ČETRTEK 31. decembra 10.45 Video strani 11.00 Lindbergov polet čez Atlantik, ameriški film 13.10 Ta li'ibka zelena trava, madžarski risani film 14.30 J Aldnge Moj brat Tom, 1 će' avstralske nadaljevanke 15.15 Novoletni otroški program JRT 18.15 Pehar je pripravljen, pehar je nastavljen, novoletna pravljica za otroke, 3. oddaja 18.45 Risanka 19.00 Obzornik 19.30 TV dnevnik 20.05 SILVESTRSKI SPORED 20.10 S. Makarovič: Mali Kakadu 21.05 Lojtrca domačih 22.30 Podarim - dobim 00.00 Čestitke 00.15 Najboljši ropot 01.30 Borsalino & CO, francoski film 03.10 Sateliti za ples 04.10 Video strani Oddajniki II. TV mreže: 12.50 Radost Evrope, posnetek 14.20 Šola za klovne 15.20 Folktop 16.00 Glasbena oddaja 17.00 Skupni mestni program 19.30 TV dnevnik SILVESTRSKI SPORED 20.00 Dam svoje vam srce, glasbena oddaja 20.30 Generalni inšpektor, ameriški film 22.15 Čestitke tujih TV 23.00 Tistega lepega dne, slovenski film 00.25 Vročica sobotne noči, ameriški film 02.20 VVoodstock, ameriški film TV Zagreb I. program: 9.00 TVvšoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.25 Poročila 12.30 Risanka 12.50 Potopis, izobraževalna oddaja 13.20 Noč in dan 15.50 Snemanje filma Indiana Jones, dokumentarni film 16.50 Številke in črke, kviz 17.10 Poročila 17.15 TV koledar 17.30 30 let Muppetov, igrani film 19.00 Risanka 19.30 TV dnevnik SIVELSTRSKI SPORED 20.00 Zabavno-propagandna oddaja 20.45 Šampanjec, šampanjec 21.30 Boljše življenje, humoristična serija 22.10 Pesem pojem 22.40 Pesem jugovizije 23.10 Sijajna zvezda noči 00.00 Čestita 00.03 Hej, hej, dvignimo kozarec 01.45 Novoletni program Plus radio žiri 17.10 TV dnevnik 17.30 Otroška serija 18.00 Izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18 40 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20 00 Koncert ZN iz New Yorka 21.30 Včeraj, danes, jutri 21.45 Umetniški večer TV Zagreb I. program: 8.25 Poročila 8 30 Otroška oddaja 9.00 TVvšoli: Poštni nabiralnik, P. I. Čajkovski, Za učence, Gitto 10 35 TVvšoli: Gusariada, Risanka, Prvaki v znanju, Veliki odmor, Risanka, Boj Žiri in Poljanska dolina na Škofja Loka in okolica na Selška dolina na UKV območju 98,2 MHz UKV območju 91,2 MHz UKV območju 96.4 MHz Nedelja, 27. decembra 9.00 Napoved programa — EP 9.15 Novoletna inventura poslušalcev radia Žiri v zabavno glasbeni oddaji 11.00 Novice in dogodki —Minute za šport in rekreacijo — Inovator leta 12.00 Čestitke in pozdravi Torek, 29. decembra 16.00 Napoved programa — EP in melodije za vas 17.00 Minute za šport in rekreacijo — KS Log praznuje — Izziv mladini 18.00 Novice in dogodki — Pogovor z najmlajšimi poslušalci ob radijski skrinjici 19.00 Napoved programa za četrtek Sreda. 30. decembra 16.00 Napoved programa — EP — glasbene želje 17.00 Glasbena lestvica in gost Četrtek. 31. decembra 16.00 Stik s poslušalci in EPP 17.00 Dedek Mraz za otroke 17.30 Silvestrski portret 18.00 Novoletna kronika 18.30 30 minut za mlade 19.00 Voščimo si Novo leto RADIO PETEK, 25 decembra: Prvi program 4 30 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo 8 35 Mladina poje 10 05 Rezervirano za... - 11.05 Živalski karneval - 12 10 Pod domačo marelo 12 30 Kmetij ski nasveti 12 40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 13 20 Osmrtni ce, obvestila in zabavna glasba 13 30 Od melodije do melodi je - 16.00 Vrtiljak želja in EP 17 00 Studio ob 17,-fh - 1800 Glasba starih mojstrov 1945 Pojemo in godemo 20 00 Mla di mostovi 2105 Oddaja o morju in pomorščakih 22 30 24 00 Iz glasbene skrinje 00 05 4 30 Nočni program SOBOTA, 26. decembra: Prvi program 805 Pionirski tednik - 9.35 Danes smo izbrali - 10.05 Sobotna matineja 11.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom - 11.20 Minute za staro glasbo - 11.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 14.05 Kulturna pa norama 16 00 Vrtiljak - 16.30 Srečanje republik in pokrajin -17.00 Studio ob 17-ih - 1945 Minute s Kvartetom godal 20 00 Radio na dopustu - 22.20 Od tod do polnoči 00.05.5 - 5 00 Nočni program -glasba NEDELJA, 27. decembra: Prvi program 5 00 - 8 00 Jutranji program -glasba 807 Radijska igra za otroke - 9.05 še pomnite, tovarili? - 10.05 Promenadni kon cert - 11.00 13.00 Naši poslu šalci čestitajo in pozdravljajo -13.20 Za naše kmetovalce -15.30 Poročila - 16 00 Lojtrca domačih - 17.05 Nedeljska re portaža - 17 30 Pojo amaterski zbori - 18.00 Humoreska tega tedna - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-24 00 Glasba za prijeten konec tedna -00.05 - 4 30 Nočni program -glasba PONEDELJEK, 28. decembra: TOREK, 29. decembra: Prvi program 4 30 8 00 Jutranji program -glasba - 8.05 Glasbena lepljen ka — 8.40 Izberite pesmico — 9.05 Z glasbo v dober dan -1005 Rezervirano za. . - 13.30 Od melodije do melodije - 14 05 Ponedeljkov križemkraž - 15 30 Dogodki in odmevi - 16 00 Vrtiljak želja - 18 25 Zvočni signali - 22.30 Zimzelene melodije - 00 05 - 4.30 Nočni program glasba Prvi program 4.30 - 8 00 Jutranji program -glasba - 805 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9 35 Napotki za naše goste iz tujine - 12 30 Kmetijski nasveti - 14.35 Iz mladih grl - 15.30 Dogodki in odmevi - 18.00 Sotočja - 19 25 Obvestila in zaba vna glasba - 21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 22.50 Literarni nokturno -23.05 Mozaik lahke glasbe -00.05 - 4.30 Nočni program -glasba SREDA. 30 decembra: Prvi program 4 30-800 Jutranji program -glasba - 8.30 Instrumenti se vr stijo — 9.05 Glasbena matineja — 1005 Rezervirano za — 11 05 Danes smo izbrali — 12.10 Pod domačo marelo — 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba — 14.05 Mehurčki — 17.00 Studio ob 17.00 - 19.25 Obvestila in zabavna glasba — 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Jazz za vse - 00.05 - 4.30 Nočni program ČETRTEK. 31. decembra: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.35 Koncert za mlade poslušalce - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za -12.10 Pojemo in godemo -13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Za mlade radovedneže - 15 55 Zabavna glasba - 17.02 Otroško in mladinsko popoldne - 19.25 Novoletna čestitka (oprenaša tudi II. program) -19.30 - 0 - 00 Sivestrski večer 1987 - 00.05-4.30 Nočni pro gram - glasba KRANJ CENTER 25. decembra: amor barv pust komediia VOHUNA. KAKOR MIDVA ob 16. 18 m 20 uri, 26. decembra: amer barv pust ko medija VOHUNA, KAKOR MID VA ob 16 , 18 in 20 uri, premiera amer barv komedije PROFE SORJI SO PONORELI ob 22 uri, 27. decembra: amer barv ko mediia POLICIJSKA AKADEMI JA III ob 10 uri, amer barv pust komedija VOHUNA. KA KOR MIDVA ob 15 in 17 uri, franc barv. film PODZEMLJE ob 19 uri premiera amer barv fil ma PROSTORI V SRCU ob 21 uri, 28. in 29. decembra: franc barv film PODZEMUE ob 16, 18 in 20 uri, 30. decembra: franc barv erot film NOVA EMANUELA ob 16.. 18 in /0 uri. 31. decembra: amer barv mlad. glasb, melodrama ST ELMOS FIRE ob 16 in 18 uri KRANJ STORŽIČ 25. decembra: hongk barv uk cij film ODRED ZMA IFV ob 16., 18. in 20 uri, 26. decembra: amer barv fant pust film E T, VESOLJĆEK ob 16., 18. in 20 uri, 27. decembra: hongk barv akcij film ODRED ZMAJEV ob 14. in 18 uri, amer barv akcij film ZAROTA V SAN FRANCIS CU ob 16 in 20 uri, 28. in 29. de cembra: amer barv komedija PROFESORJI SO PONORELI ob 16., 18. in 20 uri, 30. decembra: avstral barv west film MOŽ S SREBRNE REKE ob 16.. 18 in 20 un, 31. decembra: amer barv akcii film ZAROTA V SAN FRANCISCU ob 16., 18 in 20 uri JESENICE ŽELEZAR 25. decembra: amer. barv. film AVTOSTOPAR ob 18 in 20 uri, 26. decembra: amer barv film AVTOSTOPAR ob 16 in 18 uri. premiera amer barv filma PRO STORI V SRCU ob 20 uri, 27. decembra: belg risani film PRI HAJAJO SMRKCI ob 16 uri, amer barv film AVTOSTOPAR ob 18. in 20 uri. 28. in 29. de cembra: amer. barv romantični film ONA HOČE NAJBOLJŠE ob 16 . 18. in 20 uri. 30. decembra: amer barv ljub. film BITI ZA LJUBLJEN ob 16,, 18 in 20 uri, 31. decembra: hongk barv ak cij film ODRED ZMAJEV ob 16 in 18 uri KAMNIK 25. decembra: franc barv film PODZEMLJE ob 18 in 20 uri, 26. decembra: amer. barv srhljivka LINK ob 16 in 18 uri, amer barv drama ČASTNIK IN GENE RAL ob 20 uri, premiera amer barv ljub. filma BITI ZALJU BLJEN ob 22 uri, 28. decembra: amer barv ljub film BITI ZALJUBLJEN ob 18. in 20 uri, 29. decembra: hongk. barv akcij film ODRED ZMAJEV ob 18 in 20. uri TRŽIČ 25. decembra: amer. barv ko medija POLICIJSKA AKADEMI JA III. ob 17 in 19. uri, 26. de cembra: amer barv risani film PRIHAJAJO SMRKCI ob 16. uri, amer komedija POLICIJSKA AKADEMIJA ob 18. in 20. uri, premiera franc. barv filma PODZEMLJE ob 22 uri, 27. decem bra: amer komedija POLICIJ SKA AKADEMIJA ob 15 in 17 uri, 28. decembra: slov barv film LJUBEZEN NAM JE VSEM V POGUBO ob 17 in 19 uri, 29. decembra: amer barv film -L ČASTNIK IN GENTLEMAN ob 17. in 19. uri KRANJSKA GORA 25. decembra: amer barv. ko medija PROFESORJI SO PONO RELI ob 17. in 19. uri, 29. decembra: amer. barv film PROSTORI V SRCU ob 17 in 19 uri CERKLJE 26. decembra: amer ital akcij, film BUD SPENCER V AKCIJI ob 18 uri, amer. barv. romantični film ONA HOČE NAJBOLJŠE ob 20 uri RADOVLJICA 25. decembra: amer barv. film OBUPNO IŠČEM SUZANO ob 20 uri, 26. decembra: amer barv film EKSPERIMENT PHI'.A DELPHIA ob 18 uri, nem barv film DEKLE ZA UŽIVANJE ob 20 uri, 27. decembra: amer. barv film OBUPNO IŠČEM SUZANO ob 18 uri, amer. barv film KO BRA ob 20 uri, 28. decembra: amer. barv film EKSPERIMENT PHILADELPHIA ob 20 uri, 29. decembra: nem. barv film DE KLE ZA UŽIVANJE ob 20. uri, 30. decembra: amer barv. film KOBRA ob 20. uri BLED 25. decembra: amer barv. film NORI DAN - BEATLESMANIJA ob 20 uri, 26. decembra: amer. film ZAPUŠČENA SOTESKA ob. 18. in 20. uri, 27. decembra:' amer. barv film NORI DAN -BEATLESMANIJA ob 18. uri, ar-gent. film URADNA VERZIJA ob 20. uri, 28. decembra: amer barv. film OBUPNO IŠČEM SU ZANO ob 20. uri, 29. decembra: amer. barv. film EKSPERIMENT PHIADELPHIA ob 20 uri, 30. decembra: nem. barv. film DEKLE ZA UŽIVANJE ob 20. uri BOHINJ 26. decembra: amer film NORI DAN - BEATLESMANIJA ob 20. uri, 27. decembra: amer. pust film ZAPUŠČENA SUZANA ob 18 in 20. uri ŽIRI 26. decembra: amer west film SILVERADO ob 20 uri, 27. decembra: amer. film UPORNIK IZ MOJE SOLE ob 17.10, 29. decembra: amer. avatn. film NE ONSKA DŽUNGLA ob 20. uri, 30. decembra: z vstopnine SESTAVLJEN PROGRAM KRATKIH LU TKOVNIH FILMOV i (g@I^SgcJJ©IEIIGLAS 8. STRAN. PRAZNIČNE ČESTITKE PETEK, 25. DECEMBRA V& — pohištvo KRANJ - PRIMSKOVO Tel.rKranj, Primskovo: 24-554 Kranj, Titov trg: 21-485, Jesenice: 81-179 Lesnina — pohištvo Kranj, Primskovo, Salon kuhinjske opreme, Kranj, Titov trg 5 in Salon pohištva Jesenice, Skladiščna 5 se ob novem letu zahvaljuje vsem kupcem za izkazano zaupanje. V letu 1988 pa se priporoča in želi Gorenjcem veliko sreče in uspeha. KRANJ ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE Kranj, Koroška c. 53 Projektira in instalira vsa elektromontažna dela jakega in šibkega toka Izdeluje el. razdelilce serijsko in po naročilu, opremlja obdelovalne in druge naprave. Prodaja elektrotehnični material na debelo in drobno. Servisira izdelke priznanih firm: ISKRE, Ei, Riz, Elind, čajevec, Grundig in Sever želi poslovnim prijateljem in občanom srečno in uspeha polno novo leto 1988 Trgovska in gostinska DO Kranj 21 VILA Delovnim ljudem, občanom in sodelavcem želimo obilo sreče in uspehov v letu 1988 Kokra, trgovska DO Kranj se tudi v letu 1988 priporoča za obisk v svojih poslovalnicah in želi poslovnim partnerjem in cenjenim strankam veliko delovnih uspehov Zaupajte Lesnini in zadovoljni boste! PICERIJA Pibernik Cankarjeva 74, Radovljica Telefon (064)75-250 VSEM GOSTOM ŽELIMO SREČNO 1988 Hvala za zaupanje -priporočamo! se PRIMC t MARIJA X Cesta na Klanec 3, Kranj (v <► bližini gostilne Blažun) ^ Vam nudi kvalitetno in ♦ hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporoča. Cenjenim strankam in drugim Gorenjcem želi srečno novo leto 1988. /\—ALPETOUR hoteli Bohinj VABILO NA SILVESTROVANJE Hotel Zlatorog: Hotel pod Voglom: Hotel Bellevue: Hotel Jezero: Restavracija Bistrica: ansambel Flamingo ansambel Mirana Mravljeta duo Maja duo PungertniK trio izpod Karavank s pevko Gostoljubnost, zabava, izbrani silvestrski menuji. Cena aranžmajev od 20.000 din do 30.000 din. Informacije in rezervacije: 064/76-441 KUNSTELJ PURGAR BOGOMILA frizerski salon, Kranj, Prešernova 4 želi cenjenim strankam srečno novo leto 1988 in se še nadalje priporoča STANOVANJSKA ZADRUGA KRANJ 1 IL Mladinska 2 želi svojim članom in sodelavcem srečno in uspešno novo leto 1988 i Kemična tovarna EXOTERM Kranj * j ugosmvija Poslovnim prijateljem in občanom želim" veliko sreče in uspehov v letu 1988! frEK, 25. DECEMBRA 1987 PRAZNIČNE ČESTITKE .9. STRAN ^msSSS&SJ^SOUkS IMOS «OIIBSSJC SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE RADOVLJICA LJUBLJANSKA CESTA 11 * VELIKO SREČE IN USPEHOV VAM ŽELIMO V LETU 1988 DO TRGOVINA LJUBLJANA PETRO LJ TOZD TRGOVINA KRANJ Cesta Staneta Žagarja 30 Na 32 bencinskih servisih na območju Gorenjske, v trgovini z avtomaterialom na Laborah v Kranju in v Medvodah nudimo poleg naftnih derivatov tudi: — avtodele, avtokozmetiko, orodje —blago za osebno uporabo in —drugo blago, namenjeno vašemu vozilu Za obisk se priporočamo! ŽELIMO VAM SREČNO VOŽNJO V LETU 1988 mira RADOVLJICA Poslovnim prijateljem in občanom želimo srečno novo leto 1988 CO TE KSTILINDUS ISM^MJ Ob nakupovanju novoletnih daril vas vabimo v INFORMATIVNI PRODAJNI CENTER v Kranju, Prešernova I, kjer boste v pestri ponudbi zagotovo našli kaj po vašem okusu. Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno novo leto 1988 Alpska modna industrija abima Radovljica Delovnim ljudem in poslovnim partnerjem želimo srečno in uspešno leto 1988 GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ s TOZD GOZDARSTVO ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ in PREDDVOR TOK GOZDARSTVO ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ in PREDDVOR, TOZD GOZDNO GRADBENIŠTVO, TRANSPORT IN MEHANIZACIJA KRANJ in DELOVNO SKUPNOSTJO SKUPNIH SLUŽB KRANJ Želi delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in kooperantom srečno in uspeha polno novo leto 1988 >♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< k o o pi KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ, n. sol. o. —TOZD KOMUNALA, KRANJ - o.sub.o. —TOZD OBRT, KRANJ - o.sub.o. —TOZD GRADNJE, KRANJ — o.sub.o. —TOZD OPEKARNE, KRANJ - o.sub.o. —TOZD VODOVOD - KANALIZACIJA, KRANJ - o.sub.o. in DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Delovni kolektiv želi Gorenjcem in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1988 Delovni čas: od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure Telefon: 22-196 PREGLED VIDA: v ponedeljek, torek In sredo od 14. do 15. ure V ORDINACIJI V SERVISU Optični servis Kranj — JLA 18 (nasproti porodnišnice) OČESNA OPTIKA MARIBOR # <^T"- EiSENHANDLUNG HANS NAPOTNIG let I^^Borovlje ■ TEL. (04227)2292 ŽELI GORENJCEM IN CENJENIM KUPCEM ZDRAVO, SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1988 Zahvaljujemo se za dosedanje zaupanje. Tudi v bodoče se bomo trudili za vas. Ostanite tudi v prihodnjem letu naši kupci! (^IMimJ^IEnGLAS 10. STRAH petek, 25. decembra 1987 ZANIMIVOSTI Gorenjska lekarna je na tesnem z zdravili Palica tepe na obeh koncih Nelikvidnost zdravstvenih skupnosti, ki tepe zdravstvo zadnjih nekaj mesecev, začenja kazati zobe pri »izvajalcih« zdravstvenega varstva. Tudi lekarni dolgujejo zdravstvene skupnosti zajeten kupček denarja, ta pa brez denarja seveda ne more kupovati zdravil. Dobavitelji iz vse Jugoslavije, pri katerih je gorenjska lekarna donedavna nabavljala zdravila z gotovino, kajpak ne dajo ničesar na up. Tako zdaj poslujejo le z dvema domačima dobaviteljema, ki še dasta »na kredo«. Zaloge zdravil, ki so še v začetku leta zadoščale za pet mesecev, so skopnele. Zdaj jih imajo na zalogi za dva tedna. Danica Lacko iz Besnice: »Ob zadnjem pomanjkanju zdravil sem iskala insulin, danes pa sem ga vendarle dobila. Tole, kar imam v vrečki, bo zadoščalo za mesec dni, natom pa bom spet v skrbeh. Mnogi ljudje smo od zdravil življenjsko odvisni, zato jih ne bi smelo manjkati.« Drago Krt iz Cerkelj: »Večino zdravil, ki sem jih danes iskal v lekarni, sem tudi dobil. Le z nekim zdravilom za kašelj, ki ga je zdravnik predpisal ženi, ni bilo nič. V lekarni so mi naročili, naj se vrnem k zdravniku, da ji bo predpisal nadomestno zdravilo.« Marjana Tičar iz Kranja: »V domači lekarni imamo nekaj najnujnejših zdravil, tako kot pač vsi. Vsake toliko časa dokupim kake aspirine. V naši družini nas za zdaj še ne skrbi, kaj bo, če bo zdravil primanjkovalo, saj smo zdravi. Vendar vsi, žal, nimajo te sreče.« Konec zalog za pet mesecev Ze letošnji november gorenjske zdravstvene skupnosti dolgujejo Gorenjski lekarni okoli 226 milijonov, kar pomeni 43 odstotkov mesečne realizacije. Tudi december se bliža koncu, zdravstvenim skupnostim (zlasti jeseniški, tržiški in radovljiški) se ne kažejo prav nič svetlejša obzorja, toprej bo konec leta njihov dolg lekarni še večji. Ta pa brez denarja ne more poslovati. Da bi bila mera polna, jih ne tepe le nelikvidnost, temveč jih je palica udarila tudi z drugega konca. Cene zdravil so se povečale za 44 odstotkov: računi so torej višji, hkrati pa pri proizvajalcih ni mogoče dobiti zadostnih količin nekaterih zdravil. Ker je slednjim namreč 44-odstotno povečanje cen premalo za stroške, ki jih imajo s proizvodnjo, so le-to omejili. I/ekarne trpijo pomanjkanje zdravil tudi zaradi tega. Gorenjska lekarna je morala že spomladi zmanjšati zaloge zdravil od 112 dni na 58. Zdaj so vsa sredstva, ki so jih imeli v zalogah, sproti porabili, tako da trenutno za nekatera zdravila nimajo niti tedenskih zalog. V nekaterih lekarnah zaloge antibiotikov in drugih vitalnih zdravil zadoščajo komaj za nekaj dni. nelikvidnosti zdravstvenih skupnosti ne dobi denarja, jemlje tudi na up. Trenutno največ posluje s Kemofarmaci-jo in Salusom. Z dobavitelji so se sicer skušali dogovoriti za odlog plačila faktur za zdravila, vendar ta dogovor ne zagotavlja nemotene preskrbe z zdravili. Na račun nabave zdravil namreč dolgujejo že okroglih 200 milijonov. »Naše nabave so zdaj težav nj«ie, ker zdravila naročamo tedensko, prej smo jih kupovali na dva meseca,« je dejala Bernarda Burdych, direktori ca Gorenjske lekarne. Zato pa smo bili primorani ustaviti nabavo vseh artiklov, ki niso registrirani kot zdravi la, izvzemši injekcijske igle, brizge in pomožna sredstva za zdravljenje. Omejeno nabavo zdravil zaradi pomanjkanja denarju pu blažimo z izmenju vo zdravil med enotami in s priporočili zdravnikom, naj bodo 'racionalni', ko pišejo recepte.« Ker bi pomankunje zdravil pri ljudeh, ki so od njih odvisni, lahko povzročilo hudo psihično obremenitev, so segli še po enem ukrepu. Prosili so za sprostitve zalog SLO in ugodili so jim, vendar v omejenih koli činah, zu 500 milijonov. Vnovič pu so v lekarni zahtevali, naj jim vendarle zagotove plačevanje računov za zdravila, saj si cer utegne priti do novih mo tenj, dodatni stroški in obresti pa jih bodo na račun sedunjih dolgov bremenili .še dolgo po tem. O kritičnem stanju pre skrbe t zdravili so te dni obve stili svoje financerje, gorenj ske zdravstvne skupnosti in i/ vršne svete vseh gorenjskih občin. Zdravila so nezamenljiva Majda Kuhar iz Dupelj: »Slišala sem za pomankanje zdravil, vendar jih sama na vso srečo ne potrebujem. Danes sem kupovala ospen in ga tudi dobila. Dobavitelji dajejo na kredo Gorenjska lekarna doslej v poslovanju s številnimi jugoslovanskimi dobavitelji zdruvil ni niti enkrat izdala menice. Zadnja dva meseca, ko zaradi Gabrijel Kultcnekai i/ Kra nja: »Zdravje mi na srečo še dobro služi, zdravila potrebuje žena, ki je nepokretna. Zadnje čase nekaterih stvari ni dobiti, zato se večkrat oglasim v lekarni« »Motnje v preskrbi I zdravili skušamo kar se da blažiti. Prednost imajo pri zagotavlja nju vitalna zdravila, antibiotiki, zdravila za diabetes, za srce, hude bolečine. Teh nikakor ne sme zmanjkati, zaloge morajo zadoščati vsaj za 14 dni. Zdravila so nekaj drugega kot na primer pralni prašek. Če grozi pomanjkanje tega, ga obsedeni od potrošniške mrzli ce nakupujemo velike količine. Ko slišimo, du je kritična preskrba z zdravili (kot je minuli teden obveščal radio), številne ljudi, odvisne od zdravil, /uski bi za zdravje in življenje. Čeprav je lekarna zaradi likvidnostnih težav in motenj v far macevtski industriji na tes nem z zdravili, večina bolnikov vendarle dobi tisto, kar je zapisano na receptu. D. Z. Žlebir POPULARNI NA GORENJSKEM *&** Jožica, Cvetka, Ančka... Uboga Smodetova »Jožica«, koliko govora in prepovedi je bilo preteklo leto okoli nje! Pa nič zato, glavno, da so jo za svojo vzeli številni poslušalci. V trgovinah so ploščo in kaseto Jožica prodali v več kot sto tisoč izvodih. Marjan Smode, kaj pomeni to tebi? »To je dokaz, da gre moje delovanje v pravo smer, se pravi, da je blizu mnogim ljudem in da se širi krog mojih poslušalcev. To je tudi osnovni moto mojega ustvarjanja poleg tega, da ohranim pošten odnos do poslušalcev.« Pred dobrim mesecem je izšla tvoja nova plošča »Zapoj še eno pesem zame, stari muzikant •>. ki se je v mesecu dni že pozlatila (prodanih je torej 50 tisoč izvodov). »Trudil sem se, da bi ploščo naredil čimbolj čustveno, življenjsko, neposredno. Včasih nastane pesem v trenutku, včasih 'živi' v meni dolgo, preden jo zapišem. V glavnem so to pesmi iz mojega življenja. Mladost mi ni bila nič kaj prijetna, zato prevladujejo otožne pesmi. Seveda pa tudi ni manjkalo veselih trenutkov, takrat pa so nastajale vedrejše skladbe.« Na tej plošči je ena teh pesmi posvečena mami. »Ja, to je pesem SOlze matere. Tak čas je, verjetno se po licih marsikatere matere potočijo solze, ker otrokom ne morejo nuditi vsega, kar želijo. Sam sem to občitil na svoji koži, zato poznam take občutke. Svojo mamo imam zelo rad, ona je tudi prvi kritik mojega ustvarjanja.« V enourni TV oddaji o vu te nismo videli. Kak0 »Oh, dosti je čudnih » vendar me to ne Pf"j Otroci na Živžavu so vi*! nastop in upam, da so ^ luštno kot jaz. Kaj js j spotike, ne vem. Le to čem — vidimo se spet n*' njem Zivžavu.« X Med gorenjskimi imaš veliko oboževalce*'. škofjeloška N*!l kazuje snoijeiosKa proda največ tvojih pl°*l set; to dokazuje nedavn* j na radiu Žiri, ki je i"* i Na letošnjem Živžavu so te otroci lepo sprejeli, s teboj so peli Jožico, Cvetko, Ančko... Boš še ustvarjal za otroke? »Absolutno, čeprav je nekaj 'vetrov' proti (najbrž tisti, ki so vzeli iz programa Jožico, ki je bila očitno preveč priljubljena). Držim se svojega prepričanja. Pesem je na takšni ravni, na kakršni pač je. To sem jaz, to so moje pesmi. Tudi do otrok skušam biti čimbolj pristen, kajti otroci sprejmejo le tisto, kar jim je všeč. Če jim nekaj ne 'paše', tega ne bodo sprejeli.« odziv pri poslušalcih- \A na Gorenjskem še kaj ^ »Pri promoviranju P plošče nisem mogel nas' vseh krajih, zato jih bofl1 obiskati zdaj. Na Gore") pridem najprej v sobot0' cembra, nastopil bom 1,8 skovem pri Kranju.« Tvoja nova uspešni*' Žiri, Predraga Ančka, j* gem mestu lestvice. »To pesmico sem W bi se ljudje, ki jih v teh sti polno skrbi, ob njejr »•« u* »Upam, da jo bom0"^ dolgo poslušali in da ■'^ spet našel kdo, ki jo bofj dal. saj utegne biti za tak I ji v tudi medvede*; skupaj z Ančko. Kdo ve' Nataš« SVET BREZ BLEŠČtC Če je človeška nagajivost močnejša od stiske Stare Žiri še niso varne pred poplavah Žiri, 23. deembra — Najstareši Zirovci še dobro pomnijo leta 192«, ko je poplavilo tele ^*rV pa je odnesla celo nekaj hiš. Pred petimi leti je vodu spet ogrožala in pustošila, in to kar u>' junija in oktobra. Poplavila je večji del hiš v starem delu Žirov, spodkopala in odnesla «ek ]f siov, predvsem prek Kačeve. Takrat so se Zirovci zdramili in začeli resno razmišljati o reg Sore s pritoki llačeva, Hakulk in Osojnica. V i tud i/t je Vodnogospodarski ,nsfiM/f iz Ljubljane pred videl zadrževalnike na Sori v Brekovicah in na Žirovnici v Žirovnici, vendar pa je bila ta rešitev predrami Med drugim bi morali izseliti precej hiš, zlasti kmečkih, in speljati cesto od Žirov v Rovtc po novi trasi. Namesto tega so se Zirovci raje odločili za regulacijo, ki jo financira Območna vodna skupnost Gorenjske. Končano je že dokaj obse-■no delo Struga Sore od I edi niče do mostu Žiri- Logatec je poglobljena, razširjena, na nekaterih ovinkih speljana bolj naravnost, brežine so zaščitene, prejšnji nasipi pa odstru njeni. Podobno kot regulacija su me Sore je za obračun s popla vami na Žirovskem nujno tudi obr.-danje roda njenih prito kov. Potok Hakulk od mdu strijske cone do izteka o S&tO je že reguliran, čeprav je imela prednost Osojnica z občasnimi zalednimi vodami. Regulacija Osojnice je bila načrtovana v planu Območne vodne skupnosti Gorenjske lani in letos, vse pa tako kaže, da se bo delo zavleklo najmanj še za leto ali dre Zapletlo se je namreč s soglasjem enega od lustnikov zemljišč ob Osojmci, ki bi zaradi regulacije izgubil prihli žno 400 kvadratnih metrov travnika. Lastnik zahteva nadomestno zemljišče oziroma denar, razen tega pa še dovoljenje za zidavo hiše, hleva, prestavitev elektrike in nado mestno stanovanje za %( sorodmeo, ki pa je VfC i zavrnila ponujeno n 5 stno stanovanje v blo* tralnim ogrevanjem, a Izguba zemlje je za f*Jjj boleča.v endar pa p^ V n;u za odškodnino kaže zadržati PraV°M lAistnik zemlje ob . ima velike želje, p<> P * nju ljudi v krajevni i Žin prevelike. 0«l*L] hlja. da regulacije ri/' ga/n ir.r 111 lah om ""s'|1.1i IZ ZGODOVINE 1*1 NOB Ivan Jun NA KRATKO IZ ZGODOVINE NOI Hudi boji konec decembra 1941 v Poljanski dolini okrepitve, so se bi vegu bataljona um Kov.ski.Vulter.ski m ' tfl t.m /.po: ta< il položaj*.! Pusji ruvni. A policisti ™ 1 Ia> nekaj dni po uničenju poli cijske kolone 11! decembra 11*41 v Rovtu je okupatorjevii povelj stvo začelo dobivati okrepitve Prelomno dejanje je bilo torej prav uničenje policistov v Kovtu Da je tudi Hitlerjevo vodstvo v Berlinu tu dogodek ocenilo kot zelo pomembnega, dokazuje prav dovu/anje policijskih okrepitev nu Gorenjsko.Do 22. decembra 1»4I, ko je vstaja v Poljanski doli ni, kjer je bil tudi Cunkurjev ba taljon, je okupator nu ožjem (in renjskem zbral f> rezervnih poli cijskih bataljonov in razne speci ulne enote Sami izračunajte, ko liko moitvu - in to do /.ob oboro ženegu je bilo to, če vemo, du je en tak bataljon štel okoli tidii mož! Mt d tem, ko so okupatorjeve policijske enote pogasile /al ista vstaje v Pohinju, okolici .Jesenu in v /gornji savski dolini, sije v Poljanski dolini še kur ruz plamtevala In prav 22 decembra se je tod pridružilo upornikom največ ljudi, in sicer okoli 200 Cankarjev bataljon je n.ii aš< al m okrepljeni policijski oddelki so ga začeli napadati z namero, du bi ga uničili in izgnali tudi prebi valce Ko so 24 decembru policisti šli v napad, je Cunkurjev butu Ijon z vsemi novinci vred štel čez 4110 ljudi Vendar se je tedaj /.ura di pietenj, obljub, pomanjkanja orožja, zime in vseh ostalih oko liščin že začel osip Najprej so ,e vneli hudi boji po dnu doline, u ko so policisti pripeljali nove vrnjeni V teh ostrih tndn**|— po prej imenovanih \jfk na obeh straneh imeli okupatorjevi vsekakor J kot na partizanski Po teh dramatičnih Jf ki so bih najhujši in • i i '.! i decembru *°u jevci \ hudem mru*<* uspešno odbijali vsS cijske napade na njih0 je po vrhovih Čineg*« in Vulterskegu vrhu " ravni, kjer je bila četS' koba Bernarda. Tam J' huje Skoncentrirun« ^Ct jeve sile so ta dun jj'f'. taljon uspele obkoliti A pretilo ru/.hitjc Vnel' ^ ,,■1.1 hop. kl so C'» ,1») prinesle U»liko u«p*h*j ffl položajih ostuh do n^Mt |c bataljon zbral, K*\|l5r tum n.ipudh nusledni^JA bil izhod boja za Csn^fJA nesljivo poru/en. Pu^Tjfli to. ker ho nemškim i9> ski smeri pomagale 1 |fl «ke enote ObkoliU'V r Pragozdov, morij in pod Ml *° pre8nul skrivnostna Bffl "5VOt Pruv'J'c m legend. 1q tt 'aj časi, ko se ni vide-biifm" a ra''«ma. Skrivnosti je *e mai.J vse se je dalo w*lo*iti, naravo se je začelo •iaHjmevati k()t vzročno-polj1 ."čno mehaniko Se mulo, *«tv! rnem,°- >n odkrite bodo ^Poslednje zakonitosti, ki jih Oj 'Va narava in novoveški Vqi °* bo končno zagospodo-^* nad naravo '•t T zudnJm dvesto. tristo d°gttjalo, vemo: skokovit •tri ?« 7nanost». pohod indu v*ni mU' brezmejno izčrpa-OnJ'' r,ttrQvnih virov, rastoče 0!|naževanje okolja Pred nekaj desetletji človek zgrožen spozna, da ne more tako naprej, da mora menjati model razvoja, ga uskladiti z naravo, njenimi samoobnovitve-mnii ziTiOznosTrni. .3 tem j*-končano drugo, kratko, a intenzivno razmerje med človekom in naravo - njegovim anorganskim delom. Sedaj človeštvo, predvsem njegov najrazvitejši del, /. velikimi napori korigira napake svojega gospodovalnega odnosa do narave. Ponovno želi zaživeti v skladu /. njo, ker sicer — to sedaj zanesljivo ve — bo ta naša civilizacija kmalu ena od mnogih, ki se bo z večjim ali manjšim ostankom pogrez-nila v mrtvo zemeljsko skorjo. Toliko nasploh. Sedaj pa nekaj konkretnih misli, ki zadevajo nas zdaj in tu - v Sloveniji in na Gorenjskem. Svoj pogled bom strnil v nekaj točk, preprosto in razvidno, tako kot se problemi okolja, o čemer me sprašujete, kažejo slehernemu od nas, ki je z vsemi čutili in umom odprt v okolje, katerega del je. 1. Problemi okolja so v prvi vrsti ekonomski problemi. Naj na kratko povem, kaj imam v mislih. Martinovke na Jesenicah so npr. onesnaževale okolje. Kaj je bilo potrebno narediti? Nič drugega, kot zbruti veliko količino denarja in zgraditi elek-troplavže. Jesenice so tako rešene pogubnegu rdečkastega pruhu in strupenih plinov. (Je bil to z vseh vidikov gledano najboljši korak, puščam to pot ob struni.). Podobno bi lahko razmišljal o rudniku urana v Žirovskem vrhu pu tudi drugih večjih ali manjših onesnaževalcih našega okolja. Tako bi mogle biti tudi naše vode znatno čistejše, le zgraditi bi bilo treba čistilne naprave za mehanična in biološku čiščenja odpadnih vodu, zgraditi zaprte krogotoke za tehnološke vode, izdelovati manj strupena gnojila in razna čistila itd Ekološke razmere v SR Sloveniji bi se v tem primeru začele naglo spreminjati nu boljše, če bi naša družbu seveda zmogla na-menjuti na primer vsuj tolik-.,,.,1 dele/ družbenega proizvo da za sanacijo glavnih žarišč onesnaževanja okolja, kot ga namenjamo za pospeševanje razvoja v gospodarsko manj razvitih republikah in pokrajini Kosovo (1.56% DP). Toda slovensko gospodarstvo je tcnnO-loško zastarelo in relativno ugodne rezultate - primerjajoč se seveda z drugimi deli države — smo v preteklosti in še tudi dandanes dosegali pogosto le na račun ravbanja okolja in izčrpajočega dela vsega prebivalstva, še zlasti žena. Razpoložljivega dohodka za končno porabo v SR Sloveniji tako ni bilo kaj prida niti v preteklosti, še manj pa ga je danes, ko Slovenija nosi nesorazmerno veliko breme gospodarske stabilizacije. (Na primer: najnovejši antiinflacijski ukrepi so - izračuni so različni - po mojem mnenju vsaj za 3% realno zmanjšali naš družbeni proizvod.) Mislim, da ni potrebno nadaljevati v tej smeri - zaključek je 1.1/viden: potrebujemo dohodek, akumulaciji, skratka denar. Drugače rečeno: potrebujemo učinkovito ekonomijo in spodbudnejšo delitveno politiko. Le tako bo tudi varstvo okolju moglo biti učinkovitoj še. 2. Slovensko gospodarstvo, in gorenjsko še posebej, se mora prestrukturirati. Pojem prestrukturiranja je večpomenski. V zvezi z ekologijo bi mogli reči vsaj naslednje. Gospodarsko sestavo moramo postopno menjati v smeri opuščanja vse tiste proizvodnje, ki še zlasti na dolgi rok usodno bremenijo okolje. Seveda vsega ni mogoče preko noči, res pa je tudi, da se mudi. V vsaki naši občini bi se dobilo nekaj programov, ki so na prvi pogled celo dohodkovno atraktivni, ob tem pa se poza-blju, da med stroške niso prišteti »stroški okolja«. Če bi to naredili, bi bili izračuni povsem drugačni, s tem pa bi bila tudi ekonomska in razvoja politika teh občin drugačna. Dalje, pri prestrukturiranju gospodarstva bi morali izhajati iz neprijetnega dejstva, da pri nas na enoto družbenega (iiadalievanje na I I str ) Urednikova beseda Po enem letu Dobro leto je minilo, odkar smo izdali prvo prilogo z ekološko vsebino. Tedaj smo pozornost posvetili pregledu ekoloških problemov, ki jih na Goprenjskem ni malo. Tokrat smo se osredotočili na dozorevanje ekološke zavesti, ki se ne izčrpava le v naštevanju, kaj vse smo že onesnažili, pokvarili in zastrupili, počasi vendarle dojemamo, da ekologija ni parcialno vprašanje, temveč bistveni dejavnik razvoja, skratka ekonomsko in politično vprašanje. Naša druga ekološka priloga je izšla na božič, naključno. Berem zadnjo številko Teleksa in svežo misel, da je božič ekološki praznik, potemtakem je trenutek pravi. Marija Volčjak MAURICIO OLENIK In kaj se je zgodilo? ?C-3!vJC- C0!!et.n.6Qa obračuna uspehov in neuspehov DrohlcrTISkt; konference SZDL ■Ekologija, energija, varčevanje< Čas, ki je pretekel od torka, 26. maja 1987, torej od dne, ko je v prostorih slovenske Skupščine potekala problemska konferenca SZDL »Ekologija, energija, varčevanje«, zadostuje, da lahko z določeno mero distance ocenimo težo in uspehe, ki jih je konferenca dosegla. Sam sem v nekaterih člankih po konferenci trdil, da se pravi boj pravzaprav šele pričenja. Če sem potihoma upal, da sem se zmotil vsaj v decidiranosti te trditve, moram sedaj ugotoviti ne samo to, da se pravi boj šele začenja, ampak da bo trd, dolgotrajen in, kar je najvažnejše, ne izpostavljen javnemu nadzoru v tolikšni meri, kot je bilo delo konference same in odbora, ki jo je pripravil in izpeljal. Dogajanja v prostorih slovenske Skupščine so neredkokdaj protislovna in ne popolnoma jasna. Včasih šele čas, običajno prepozno, pokaže njihov pravi vzrok, cilj in rezultat. Boj za realizacijo stališč in sklepov problemske konference (Temeljni cilji in programske usmeritve političnega in družbenega programa SZDL Slovenije na področju ekologije, energije in varčevanja) je bil v prvi fazi, to je v opredeljevanju slovenske Skupščine do njih, relativno uspešen. Skupščina je 20.7.1987 sprejela in potrdila koncept ničelne rasti proizvodnje in porabe končne energije kot strateško usmeritev družbenega razvoja Slovenije in s tem kot svojega sprejela najpomembnejši sklep problemske konference. Celoten dokument problemske konference pa je opredeli la kot usmeritev za spreminjanje srednjeročnih in dolgoročnih planskih aktov. Že 24.6.1987 pa je Izvršni svet zadolžila naj predloži predlog Odloku o pripravi sprememb in dopolnitev planskih aktov s progran om aktivnosti za njihovo izvedbo in »predlog za iz- dajo Zakona z osnutkom zakona, s katerim bo do leta 2000 odložena gradnja jedrskih elektrarn (moratorij) v SR Sloveniji«. Na isti seji je slovenska Skupščina dala pobudo za spremembo tistih delov dolgoročnega plana Jugoslavije do leta 2000, ki določajo izgradnjo novih jedrskih elektrarn. Do pobude se zvezna skupščina še ni izrekla. V drugi fazi je slovenska skupščina ne brez odporov realizirala nekatere od konkretnih zahtev, ki jih je postavila problemska konferenca. Glede na precejšnje odpore v fazah priprav na problemsko konferenco, ko so predstavniki Izvršnega sveta in Zavoda za družbeno planiranje z zelo šibkimi argumenti (plani se tako ali tako ne realizirajo, srednjeročno obdboje se tako ali tako izteka, generalne usmeritve planskih aktov so v skladu z ekološkimi zahtevami in z zahtevami po prestrukturiranju itd.) zavračali zahteve po spremembi srednjeročnih in dolgoročnih planskih aktov, je ta proces stekel neverjetno hitro. Izvršni svet je predložil izredno napet, mogoče celo prenapet rokovnik za njihovo izpeljavo, ki predvideva, da bi celoten proces bil zaključen že v prvi polovici naslednjega leta. Skupščina je 20.11.1987 sprejela Zakon o odložitvi graditve jedrskih elektrarn do leta 2000, s katerim je prepovedana kakršnakoli izgradnja ali investiranje v jedrske elektrarne za potrebe Slovenije. Zakon lahko označimo kot zgodovinski. Kot je meni poznano, je z njim prvič slovenska Skupščina kot vrhovni zakonodajni organ slovenske države na osnovi širokega nasprotovanja javnosti z zakonom preprečila nekemu investitorju, da pod krinko zadovoljevanja širših družbenih inte- resov uresniči nek svoj parti-kularni interes. To je pomemben precedans, ker se je s tem vzpostavil eden izmed možnih mehanizmov za preprečitev investicij, do katerih obstaja širok odpor javnosti. Škoda je le v tem, da se je ta pojavil vsaj dve leti prepozno (modernizacija TGA Kidričevo in Je-klarna 2 na Jesenicah!). Sam zakon pa bo le polovični dosežek, če ne bodo jedrske elektrarne črtane tudi iz dolgoročnih planov Jugoslavije. Glede na vesti, ki prihajajo iz Hrvaške, da si ta republika »brez nukleark ne more zagotoviti nujno potrebne električne energije« in da bo vztrajala pri izgradnji JE Prevlake, je izid razprave v zvezni Skupščini o pobudi Skupščine SRS za spremembo tistega dela dolgoročnih planskih aktov Jugoslavije, ki opredeljuje izgradnjo novi JE, še izredno negotov. Moratorij je le na pol dobljen. Drugi nenapisan tabu je padel s pozitivnim mnenjem Zakonodajno-pravne komisije Skupščine SRS glede zahteve problemske konference o ustanovitvi posebne strokovne komisije, ki bi z ekoloških, ekonomskih in strateških vidikov proučila upravičenost pridobivanja uranove rude v RUŽV. Zakonodajno - pravna komisija je ugotovila, da obstaja ustavna podlaga za ustanovitev take komisije kot občasnega delovnega telesa Skupščine SRS, ki bi bila sestavljena tako iz delegatov kot iz strokovnjakov. To mnenje je komisija sprejela 14. oktobra 1987! Kljub temu, da komisija še ni imenovana, je že z mnenjem Zakonodajno-pravne komisije utrta pot za oblikovanje ad hoc komisij, ki bi proučile vprašanja nacionalnega pomena (investicije, pro jekti), ki so v javnosti sporne (nadaljevanje na 14. str.) (mmmmmmc&AS 12. stran DR. RADIVOJE NIKOLIĆ En delavec za tovarno nič ne pomeni, zdravje pa vsakomur veliko CVETO ZAPLOTNIK Škofja Loka, decembra — Dejavnost rudnika urana Žirovski vrh že zaradi slabih izkušenj iz vojne in civilne uporabe jedrske energije in tudi zavoljo takšnih nesreč, kakršna je bila pred dobrim letom in pol v Černobilu, zbuja pri ljudeh najrazličnejša razmišljanja in sumničenja o škodljivem vplivu na okolje. Ljudje, še zlasti prebivalci Poljanske doline, se sprašujejo, ali je rudnik kriv (in če je, koliko je) za umiranje gozdov, za poškodovanost najobčutljivejših vrst lišajev, za spremembe dednih snovi pri rastlinah... Ob vsakem (naravnem) splavu, prizadetem novorojencu ali rakastem oboljenju se v podzavesti tamkajšnjih ljudi nehote zastavlja vprašanje, ali je na bolezen in na nevsakdanji pojav vplivala tudi rudniška dejavnost. V času, ko še raziskovalno c!s!0 razmeroma veliko osredotoča na gozdove in na ostali rastlinski svet, malo in premalo^ana morebitne ŠKo j'j've vplive na zdravje ljudi, si je težko naliti čistega vina. Javnost obtožuje, rudnik se brani — obema pa v dialogu manjka tehtnih osnov (raziskav) za strokovno pojasnjevanje nejasnosti in reševanje problemov. Dr. Radivoje Nikolić, vodja dispanzerja za medicino dela, prometa in športa v Zdravstvenem domu Škofja Loka, je človek, ki še najbolj pozna zdravstveno stanje delavcev rudnika urana Žirovski vrh (RUŽV) in (morebitne) vplive rudniške dejavnosti na ostalo prebivalstvo. Redno pregleduje delavce RUŽV pa tudi sicer ga kot strokovnjaka to področje vedno izziva. • Dr. Nikolić, posežimo nekoliko v bližnjo preteklost! Med ljudmi še vedno živi spomin na beograjskega rudarja, ki naj bi umrl prav zaradi dela v rudniku urana Žirovski vrh. »Primera ne poznam natančno, vem le to, da gre za Ivana Sokolića, rudarja Inštituta za geoi-straživanja v Beogradu in da je zbolel in umrl v začetku sedemdesetih let, torej v času, ko rudnik še ni obratoval in je bilo težišče dejavnosti na raziskovalnem delu. Že pred prihodom na Žirovski vrh je delal v neustrezno prezračenih jamah Kalna in Bukovica v Srbiji. Domnevam, da je bil rak posledica sevanja, saj so takrat namerili na delovi-ščih koncentracijo, ki je bila kar petindvajsetkrat večja od seda-nie.« • Rudnik je ob ustanovitvi leta 1977 prevzel od Geološkega zavoda Ljubljana tudi tri rudarje, od katerih so pri enem ugotovili silikozo, pri drugih dveh pa so o njej 1« pCiUrr;:!.'. Kakšne so zdajšnje razmere v rudniku? je silikoza se nevarna za rudarje? »Primeri, ki jih navajate, so še iz časov, ko so v jami delali po tako imenovani »suhi tehnologiji«. Postopek so kasneje nadomestili z »mokrim vrtanjem«, tako da je odtlej nevarnost za silikozo bistveno zmanjšana. Glavna značilnost nove tehnologije je v tem, da rudarji po določenem času po eksploziji dobro zaščiteni od daleč poškropijo in namočijo rudo, vse to z namenom, da se kremenčev pesek oziroma prah usede, šele potem pridejo nakladalni stroji, v njihovih hermetično zaprtih kabinah pa sedijo ljudje z osebno zaščito na glavi.« • Dr. Blanka Druškovič iz Inštituta za biologijo pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani je raziskovala poškodovanost dedne snovi tudi pri rastlinah v bližini rudnika. Ugotovitve so naravnost alarmantne: v Todraški dolini je 90 odstotna poškodovanost dedne snovi, je najvišja v Sloveniji in triinpolkrat višja od najnižje opazne poškodovanost i na osemdesetih točkah na območju naše republike, je iz poskodovanosti genetskega materiala pri rastlinah mogoče sklepati tudi na poškodbe dedne snovi pri ljudeh? »Tu ne moremo govoriti o avto-matizmu oziroma o tem, da so enake poškodbe kot pri rastlinah tudi pri ljudeh. Gre za razlike: rastlina se ne r.na zaščititi, človek se zna, rastlina je stalno izpostavljena sevanju in dobiva radioaktivne snovi tudi iz zemlje, človek se giblje... Razlike so tudi med rastlinami — stročnice in gobe, na primer, bolj koncentrirajo radioaktivne snovi kot »—4----I . nr. Ko je inštitut za medicinske raz-sikave pri Medecinski fakulteti v Zagrebu pred leti pregledal deset delavcev RUŽV, pri katerih so osebni dozimetri pokazali največje količine sevanja (te pa so bile še vedno daleč pod dovoljeno mejo), se je pokazalo, da pri nobenem niso poškodovane dedne snovi. Izvidi so bili v redu, v mejah normalnega, sicer pa je treba reči, da na spremembe lahko vplivajo tudi kajenje, okužbe, zlatenica...« • Na cesti je mogoče slišati tudi takšne trditve: na škofjeloškem območju se rodi več prizadetih otrok kot drugod, večje naravnih splavov, več naj bi bilo tudi rakastih obolenj... Puščice so uperjene v rudnik urana. Kako bi komentirali takšne in drugačne govorice? »Tudi sam sem o tem nekaj slišal, vendar nimam v rokah raziskave, ki bo to potrdila ali ovrgla. Mislim, da je naloga zdravstva in raziskovalnih ustanov, da ljudem čimprej nalijejo čistega vina. Kdorkoli se bo že lotil takšne raziskave, bo moral pri ugotavljanju števila prizadetih novorojencev izločiti vpliv ženi-tev in možitev med sorodniki in tudi druge dejavnike. Kot mi je znano, je bilo teh na Škofjeloškem precej. Ob vsem tem tudi ne gre prezreti, da je naravno sevanje v tej dolini starejše od človeštva. Radioaktivnost urana 238 se je do danes lahko zmanjšala največ na polovico, kajti njegova razpolovna doba je 4,5 milijarde let, približno toliko pa naj bi bil star tudi naš planet.« • Zakaj se v evidenci vodijo rakasta ohni°»>n :.;..p~ ~ — sko in škofjeloško občino, drugod pa se menda za vsako posebej. Gre za prikrivanje ali kaj druge ga? »S tem nisem seznanjen. Ne vem, ali je res tako, kot navajate, mislim pa, da ni razloga, da bi karkoli prikrivali. Zavzemam se za resnico, ker vem, da se je proti sovražniku najlaže bojevati, če ga dobro poznaš.« • V rudniku uporabljajo močne ventilatorje, s katerimi »odganjajo« radon in njegove potomce iz jame. Ali niso potem ogroženi ljudje, najbližji stanovalci? »Ker je razpolovna doba radona in njegovih potomcev kratka, zelo hitro razpadejo in ni nevarnosti za ljudi. Naselje bi moralo biti blizu, le sto metrov proč, da bi stanovalci dobili vsaj minimalno dozo sevanja. Meritve so celo pokazale, da je v hišah, ki so grajene iz kamna s področja Ži-rovskega vrha, celo več sevanja kot v jami.« • V dispanzerju za medicino dela, prometa in športa pregledujete tudi delavce RUŽV. Kakšno je njihovo zdravstveno stanje? »Prav zdaj pripravljam poročilo o tem, vseh podatkov še nisem zbral, vendar lahko rečem, da je njihovo zdravje zadovoljivo. Pri rudarjih nismo opazili bolezni, ki bi bila posledica sevanja. Rezultati osebne dozimetrije kažejo, da se letna doza sevanja jamskih delavcev suče okrog dva milisieverta, praviloma pa ne preseže treh in je dvajsetkrat do tridesetkrat manjša, kot je maksimalna doza za delavce, ki so poklicno izpostavljeni sevanju (rudarji, delavci v jedrskih elektrarnah, v nuklearnih inštitutih...). Petdeset milisievertov je namreč tista količina sevanja, ki ji je delavec lahko izpostavljen po 42 ur na teden vse do upokojitve brez tveganja, da bi bilo ogroženo njegovo zdravje. Po vojaških merilih se prvi znaki akutne radiacijske bolezni pojavijo pri 1,5 sieverta, za smrt pa je potrebna doza štiri sleverte. Znanost pozna poleg maksimalne doze za »poklicne ljudi« še maksimalno dozo sevanja za celotno prebivalstvo. Tu je meja pri 0,2 milisieverta. Če bi takšno povprečje imela tnrli SlOVeiiija, kjer živi nekaj več kot dva milijona ljudi, bi lahko na leto pričakovali okrog 25 rakastih obolenj — to pa je toliko, kolikor jih umre v dveh tednih na slovenskih cestah MARJAN ŠOLAR IZ INŠTITUTA ZA GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO SLOVENIJE CVETO ZAPLOTNIK Glavni razlog za propadanje gozdov je onesnaženi zrak Kranj, decembra —- Na Gorenjskem smo dolgo mislili, da živimo v najčistejšem okolju Verjeli in upali smo, da nas bo »zelena kuga«, kot nekoliko senzacionalisti-cno imenujemo pojav umiranja gozdov, obšla in da našemu toliko opevanemu go spodarjenju z gozdom ne bo mogla do živega. Zmotili smo se: gozdovi umirajo tu di na sončni strani Alp, tako kot tudi v Avstriji, zvezni republiki Nemčiji, Švici, Italiji.. Po predlanskih podatkih je v blejskem gozdnogospodarskem območju ogrožena dobra polovica dreves, vsako triindvajseto pa že propada; v kranjskem je stanje še slabše, saj sta ogroženi dve tretjini dreves, propada pa že vsako trinaj sto drevo. Najbolj je poškodovana jelka, sledi ji smreka Gozd le še od daleč zgleda zdrav, od blizu (in pod mikroskopom) pa je videti kot bolehni starček, ki umira in propada pred očmi ekološko ne dovolj osveščene javnosti. V njem je precej več sušic, kot jih je bilo nekdaj, drevje nenavadno močno semeni, veliko dreves ima rumene in rjave iglice ter presvetljene krošnje, prirastek lesa upada, škodljivci se nevarno množijo, lišaji, ki so znanilci čistega zraka, izginjajo z dreves, spremembe so vidne tudi v celicah oziroma v dednih zasnovah... Strokovnjaki si ne upajo napovedati scenarija, kako bo umiral gozd. Ne morejo še povsem jasno določiti meje med vplivi onesnaženega zraka in drugimi razdiralnimi vplivi (naravne ujme, bolezni, škodljivci, posegi v prostor, gozdna paša, gospodarjenje z gozdom...), med vplivi domačih, lokalnih onesnaževalcev in mednarodnim transportom umazanega zraka. Zračni tokovi se namreč ne menijo za državne meje in zanesejo umazanijo tudi tja, kjer bi jo najmanj prčako vali. Za Pokljuko se je dolgo časa govorilo, da je čista, vendar so citogenetske raziskave pokazale, da ima tudi pokljuška smreka poškodovane dedne snovi. Podobno velja za Jelovico in za jeloviško smreko. V rudniku urana Žirovski vrh, na primer, zatrjujejo, da ne prispevajo ničesar k umiranju, propadanju gozdov, četudi je dokazano, da je poškodovanost dedne snovi pri smreki v Todraški dolini najvišja v Sloveniji. V zgornjesavski dolini, kjer je poškodovanost genetskega materiala dvainpolkrat višja kot v ekološko najmanj obremenjenih območjih, je lažje povezati posledice z vzroki. Glavni onesna ževalec je železarna, poleg nje pa še posamezna kurišča in promet. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije je v sodelovanju z gozdnimi gospodarstvi pred dvema letoma prvič raziskal umiranje oziroma propadanje gozdov na Slovenskem, raziskavo pa je po enaki metodologiji (kar omogoča primerljivost) ponovil tudi letos. Kakšni so rezultati7 le stanje boljše ah slab še? Na takšna in podobna vprašanja je skušal na osnovi še ne povsem obdelanih podatkov popisa odgovoriti Marjan Šolar I Bleda, priznam gozdarski strokovnjak, ki že več let proučuje vpliv onesnaženega zraka na gozdove. »Predlanski popis je pokazal, da je pri nas le še 45 odstotkov povsem zdravega gozda; letošnji rezultat je sicer spodbudnejši, govori so. o 54 odstotkih zdravega gozda, vendar je kakršenkoli optimizem popolnoma odveč Stanje gozdov se ni nič izboljša lo, je približno enako kot predla ni ali je morebiti celo zu malen kost slabše. Drevesa, pri katerih smo že pred dvema letoma ugotovili precejšnje poškodbe, še naprej nezadržno propadajo. Meja med zdravimi in malo ogroženimi gozdovi se je letos zaradi ugodnih vremenskih raz mer nekoliko pomaknila na stran zdravih, verjetno le zača sno, čeprav bi bilo dobro, da bi se za zmeraj. Ugroženih gozdov dva odstotka več kot pred dvema letom.i, zelo ogroženi so na približno enaki ravni, dreves, ki propadajo, pa je celo manj, vendar je nu l<> vplivalo spravilo s u šic« Kakšna je poškodovanost posa meznih drevesnih vrst? • |eiki m ml predlani nobene spremembe, povsem zdrave je le se sest odstotkov Neogrožene smreke je bilo pred dvema leto ma 26 odstotkov, letos je bilo takšne le še 22. Stanje listavcev se v dveh letih ni spremenilo m bistveno Izboljšalo m poslabšalo.« 9 Gozdnogospodarska območja ste. upoštevajoč poškodovanost gozdov, razdelili v štiri skupine V katero sodita kranjsko in blej sko?_ »Kranjsko je skupaj l slovenje graškim in nazarskim v skupini najbolj ogroženih gozdov. Pri slovenjegraškem gre za vpliv mežiškega rudnika svinca, pri nazarskem za škodljivo delovanje termoelektrarne v Šoštanju, pri kranjskem pa je razmeroma velika poškodovanost gozdov posledica splošnega in lokalnega onesnaženja, velikih naravnih ujm (veter, žled) ter preštevilčne divjadi Da bi lahko rekli bobu bob, bi bilo koristno, če bi v Kra nju razmejili vplive nuruvnih ujm in onsenuzenega /raka Mi slim, du se nu to že pripruvljajo. Blejsko gozdno gospodursko ob močje se je v računalniški obde- Omenili smo rezultate osebne dozimetrije v jami, navedimo še podatke za predelovalni obrat. Letna doza gama sevanja je nizka, koncentracija radona in njegovih kratko živečih potomcev je na spodnji meji. Kritična skupina v tem obratu so le trije delavci, ki delajo pri sušenju in pakiranju rumene pogače.« • Pravite: vsaka doza sevanja škoduje. Ali tudi tista, ki jo ljudje dobijo pri zdravnku. Mislim na rentgenske in podobne preiskave. »Ko sem še delal v dispanzerju za otroke, najprej v Logatcu in nato v Bovcu, nisem nikoli »pošiljal« otrok na sevanje kolkov, ker se pri tem vedno poškodujejo tudi spolne žleze. Tedaj sem se zaradi takšnega ravnanja ci-vT-l c r^nrliatri vHai if> fn v 7VP7- nih predpisih. Še ni tako dolgo, ko so v tovarne, krajevne skupnosti in šole prihajali posebej opremljeni avtobusi za množično fluorografiranje pljuč, zdaj je tudi to prepovedano in na »slikanje« gredo praviloma le ljudje, za katere je ugotovljeno, da je to upravičeno. Veliko zdravnikov pošilja ljudi ob sumu, da imajo rano na želodcu, na rentgensko preiskavo. Jaz načeloma temu nasprotujem, ker človek pri takšnem sevanju dobi dozo 30 do 80 milisievertov in ker imamo dobro nadomestno metodo — gastroskopijo. (Petdeset milisievertov je, kot sem že omenil, maksimalna letna doza za delavce, ki so poklicno izpostavljeni sevanju.) Nekdaj smo lahko na šolah, vrtcih, stanovanjskih blokih in drugih stavbah lahko videli radioaktivne »strelobrane« — kot volan velike obroče, obrnjene navzgor in močne vire gama sevanja, zdaj jih je dovoljeno postaviti le še na nekatere industrijske objekte. Takšen »strelo-bran« se namreč lahko ukrivi in seva proti tlem, lahko pa pade na tla in postane zanimiv, a tudi smrtno nevaren za otroke.« • Govorili smo le o zdravsb* nem stanju delavcev, nič pa o činu, kako ste prišli do ugotf* tev. Kako pogosti so prevt0T pregledi za jamske delavce i" ** druge »rizične skupine«, M šni pregledi obsegajo? ___, »Pregledi so pogostejši in obs# nejši. Za delavce v jami in vp*\ delovalnem obratu je predp)S" no minimalno število preglej po potrebi ali če se pojavi »*! sumljivega, pa zahtevam šč*. datne. Reševalna četa ima^P' šni pregled na vsake P0' pregled očesnih in vidnih W\ cij (ne zaradi ostrine vida,.it.1; več zato, ker morebitna io*1^ joča sevanja puščajo posk*1 najprej na očesnih lečah) vffi leto, psihološka testiranja; . pet let... Redni so pregledi W delovanja srca, jeter, ledvic | drugih notranjih organov.'';* ko Iste meri™ sluh, h« ie v£ mi zaradi delovanja ventil^ jev precejšen ropot. Tisti, k1. posebej izpostavljeni uranu* strupeni snovi, morajo P0^* na pregled za ugotavljanje »jj centracije urana v urinu. Ne . tere smo poslali tudi na doda preiskave na nevrološko kli^ v Ljubljano, vendar so izvidi r kazali, da ni nič posebnega-benih trajnih posledic. . jem, ki že več kot deset let jo v jami, pregledujemo izp^ ke oziroma to stori bolnišnic* Golniku. Vsi morajo Tean0^& veliko radiografijo pljuč, na^ ki sliki so namreč spreme1 bolje vidne in tudi doza sev*™, je pri tem manjša kot pri ^ radiografiji.« • imate pri delu proste rok'?^ mislim le na preglede, ternv# di na posredovanje podatko^ ---!** »Rudniška uprava name ^> pritiska. Delam po svoji ^ sem za sodelovanje, vendaf ^ na škodo delavcev. Če pn ^-spornega primera, se vedn° jjj, stavim na stran delavca. E° i lavec za tovarno nič ne p0111 zdravje pa vsakomur veliko-' lavi podatkov /našlo v skupim / zelo visoko stopnjo poškodova nosil gozdov, skupaj s kraškim Celjskim Območjem !'ri celj skem je glavni krivci onesnaze m /rak. na Krasu gre za bolezni črnega hora, v ljubljansko ob mocje sodi tudi Zasavje z. vsemi onesnaževalci, na poškodova nost gozdov v blejskem gozdnogospodarskem območju pa na| bolj vplivap. jeseniška industi i ju, naravne ujme, posamezna kurišča in tudi daljinski Iran spoit onesnaženega zraka Le kako naj si drugače razlagamo, da so meritve poka 'ale onesna nje gi izdi iv ■lug« 'slavlja J1 ^ piidpisala spi »razum, da b°J\ ta 15193 za 110 odstotkov la onesnaženost /raka, yt le bila leta 15)80, vendar bO. f preiti od besed k dejunj**JJ mi je /nano, so največji %l /ovali'i okolja že prejeli ske inšpekcijske odločbe ^ tevami, da mi »rajo i/bolj* .j: voilnjo, ^' 0^'', n |e ali () vplivi i pn .k. ukiniti Državi I u • so na tem | ■ lorde in bodt kazale na nas, žem rok.« I je, «<,atVi naselil > , malu ■ bonu' u*J5 _"J\ \ letu IJIH0, ki nuj bi v gozdarstvu veljalo se /a iioriiuil'1"'!, sušice, poškodovana ali bolna drevesa in drugi »slučaju' ^ pudki« predstavljali v kranjskem gn/diiogospodurskcit1 J močjo petino poseku, luni že ■)>!' odstotkov Ali bodo K°' J kmalu samo še mrhovinarji, lovci na odmrla drevesa? ' luliadark se je, d« iniii, v tem času povečal tisockralnO- ■eno-,i padavin celo pri se< I nu ■ rih triglavskih jezerih« • Ko ste pred časom kemično analizirali smrekove iglice na osemnajstih mestih na Gorenj skem. se je i/ka/alo. da je Gorenj ska ekološko /e močno obreme njena / domačimi in »uvo/enimi« škodljivimi snovmi le na enem mestu so bile količine /vepla v normalnih mejah Kakšna je ob vsi'm tem prihodnost ao/dov? •Vsako povečanje onesnaženosti /.raku bo sprožilo hitro propada • Onesnaževalci pravijo, ji. vzgojite takšne drev«**** ki bodo odporne zoper nI zrak Je to možno? »Z boljšim gospoda! l'-,1jt/l dov in z odpornejšimi d** je mogoče ■ii|iieti nl"V kratkotrajnemu <>ne'^ zraka, ni pa mogO"S*#/// 13. STRAN GLAS BERNARDA PODLIPNIK, GORENJSKA EKOLOGINJA Znanje je raztreseno na koncih Na Gorenjskem je bil letos na področju varstva okolja storjen korak naprej, pri Zavodu za socialno medicino in higieno v Kranju je bila ustanovljena ekološka služba, cjelo je prevzela Bernarda Podlipnik, kemik po stroki" različnih »Ekološka služba je novost, zato za začetek povejte, kakšno jelo je to?« 'Res je novost, Gorenjska je pr-Va- Zamisel je zorela več let, zas-noya je nastala na svetu gorenjskih občin, vseh pet občin je predlagalo ustanovitev ekološke službe, bolje rečeno službe za varstvo okolja. Odločili so se, ^aj deiuje pri nevtralni instituc!" il> da bo res nepristanska in se !*e bo obračala po interesih lokalnih oblasti. Sprejet je bil samoupravni sporazum o financiranju te službe, zagotovljena je bl'a pomoč občinskih upravnih Organov, s strani zavoda pa posebno mentorstvo za uvajanje te službe, predvidena zaposlitev Ekologa. Objavljen je bil razpis, Prijavila sem se in bila izbrana to delo.« •kdaj je bilo to?« 'Izbor je bil narejen že avgusta etos, ker sem imela še nekaj zadolžitev kot ravnateljica šole v ,av>, sem to delo začela opra-v'jati i. oktobra.« *Torej ste $e povsem na začetku, 2«Jte se lotili najprej? Bistvena naloga je zbiranje in-orrnacij na enem mestu ter dajanje napotkov za razreševanje ^oloških problemov. Napravili Orno informacijski sistem ozi-?ma kataster onesnaževalcev Kolja, začeli smo pri vodah, nadijevali bomo pri zraku, zemlji, rupw t0 je obsedna naloga, ki e bo kmalu opravljena, pred-sem pa DO zahtevala sodelovaje številnih strokovnjakov, z • L^^^ga zavoda, angažirali pa jih r0"10 tudi iz drugih inštitutov, s ^fimi naš zavod že sodeluje.« lik^aJai° *e kakšne evidence, ki JJ\ boste lahko s pridom uporabili fj^fstavi katastra?« »Dr-,,,, Z ■ «•- vuK je izdelal kataster J^ebnih odpadkov na Gorenj-,,r''1 t)nmo lahko uporabi ■ Kakor sem že rekla, začeli m° pri onesnaževalcih voda, na aV<)(iu S() /(, potekale me .v«. vzorčenje in analize voda, Pllrie, odpadne, vseh vrst voda, stvari so arhivirane za dobo desetih let. Pripravljamo izhodišča za sistematično urejen kataster oziroma za takšen informacijski sistem, da bo moč vsak trenutek določiti morebitne krivce ekološke nesreče. Osnova so nam geodetske karte, izdelane v merilu 1 : 5.000. Seveda pa moramo poprej poznati tudi vhodne in izhodne materiale v industriji in drugih dejavnostih ter tehno- lusrve jjiutcac, n.i oc ap»uuli mi i ■ spreminjajo. To bo najbolj zahtevno, delikatno delo, kajti nikoli ni povsem zanesljivo, da smo dobili res verodostojne podatke. Težko rečem, kdaj bo kataster narejen, to je zahtevno, strokovno delo, tudi časovno razpote-gnjeno, veliko pa bo odvisno tudi od denarja, ki ga potrebujemo za nakup računalnika in vseh podatkov, ki so kjerkoli že zbrani. Nekaj jih imajo pri območni vodni skupnosti, nekaj pri hidrometeorološkem zavodu, pa pri gospodarski zbornici itd., vendar pa je vprašljivo, kakšna bo njihova primopredaja, običajno jih ne dajo zastonj, večinoma jih zaračunajo, skratka, to ni poceni stvar.« »Kakšna bo navezava na Slovenijo?« »Seveda si ne moremo privoščiti svojega, ločenega informacijskega sistema, kompatibilen bo s slovenskim. Zato tudi sodelujemo s številnimi institucijami, ki nam dajejo napotke. Moram pa reči tole: s temi stvarmi se v Sloveniji ukvarja že dosti ljudi, nikjer pa ni nič dokončnega, žalostno je, da vsakdo dela nekaj po svoje.« »Mislite pri tem na različne stroke?« »Naše znanje je raztreseno na različnih koncih, hidrometeorološki zavod spremlja onesnaževanje zraka, deloma voda, vodno gospodarstvo onesnaževanje voda, inštitut Boris Kidrič trdne odpadke itd. Vsakdo nekaj dela, 'lar pur lar', nismo pa še sposobni vsega tega povezati, žal v naši družbi še ni dozorela zavest, da bi rekli: potrebujemo integracijo znanja, da bi ekološke probleme lahko razreševali. « »Kaj pa informacijski sistem za odpadke, ki ga pod vodstvom dr. Aleksandre Kornhauser snujejo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, s sodelovanjem Unesca in svetovne banke?« »Tudi ta bo kompatibilen, mikro-računalniško podprt. Problem pa bo najbrž v tem, da bo vstop vanj drag, na nek način ga bo treba plačati z denarjem ali z delom. Sicer pa to velja tudi za vse ostale.«_ »V bistvu torej manjka dogovor (in denar) na slovenski ravni?« »Na slovenski ravni bi se morali dogovoriti, kakšne bodo povezave, kaj bomo naredili skupaj, kje bo center teh podatkov. Kljub temu, da se o tem veliko govori, je še dosti odprtih vprašanj, nerešenih stvari, bojim se, da bomo spet porabili preveč časa, preveč denarja in raztrosili preveč znanja.« »Ali ni morda brez slovenskega dogovora snovanje lokalnega informacijskega sistema preuranjeno?« »Republiški računalniški center ima shranjene določene podatke, toda, če jih hočeš dobiti, se moraš postaviti v vrsto in precej časa traja, da jih dobiš. Pri ekoloških nesrečah pa je pomemben hiter odgovor, zato mislim, da je bolj pametno, če zdaj izdelamo lokalni kataster, ki bo seveda kompatibilen z velikimi informacijskimi mrežami. Težko pa seveaa rečem, kdaj bo naš informacijski sistem zaživel. Dva meseca, kar opravlja to delo, je prekratko razdobje, premalo poznam stvari, da bi lahko dala kakršenkoli zaključek o ekoloških razmerah na Gorenjskem. Mislim pa, da je prav informacija nujno potrebna, seveda pravilna in točna informacija. Pri ekoloških problemih je informacija zelo delikatna stvar, ljudje si jih pogosto različno razlagajo, čustveno reagirajo, ker ne poznajo stroke. Zato je na tem področju nastalo že veliko sporov in s tem veliko nezaupanja.» »Nekaj gorenjskih ekoloških problemov ste najbrž že spoznali, s katerimi ste se srečali najprej?« »S škofjeloškim, ki je klasičen primer zaostritve ekološkega problema v naselju. V trikotniku tovarna-krajani-občina se melje-jo in mešajo različna mnenja, prihaja do hudih besed, prišlo je do popolnega nezaupanja med tovarno in krajani. Kdo je kriv, je seveda jasno, tisti, ki onesnažuje. Vendar ne le Termika, na Trati je niz tovarn, ki bolj ali manj elegantno zauspljajo okolje, ob tovarnah pa je strnjeno stanovanjsko naselje, torej so krivi tudi urbanist'. Danes, ko se borimo za ljubi kruhek, ko nam ni najbolj lagodno, ko vak-so išče krivca svojih tegob in težav, tudi bolj vidi oblak umazanije. V tem gordi j skem vozlu bo moral zmagati zdrav razum vseh, vendar pa se mi zdi, da so ljudje, ki tam žive, s svojim trpljenjem tako na koncu, da bo morala vsa industrija na Trati resnično dokazati, da je nekaj storila, sicer zaupanje ne bo povrnjeno. Mislim, da so vodstva tovarn že bolj osveščena, da so počasi doumela, da nekaj morajo storiti, vendar se ta kolesa žal prepočasi vrte. Termika je že naredila korak, upam, da ga bo dokončno.« MARIJA VOLČJAK »Kateri so še najbolj pereči?« »Po dveh mesecih pioblematiko še premalo poznam, da bi lahko rekla kaj več. Poseben problem so Jesenice, poseben problem je Rudnik urana Žirovski vrh, zelo velik in hud problem so divja smetišča, ki so raztresena po vsej Gorenjski, tam so med smetmi tudi polizdelki in odpadki iz tovarn. Tako kot se obnašamo doma, se tudi v tovarni, tam je to seveda še bolj nevarno, ker smo izpostavljeni mnogih strupenih snovem, če z njimi ravna nepoučeni, do nesreče ni daleč. Le nekaj največjih gorenjskih tovarn ima ekološko službo, drugod je to prepuščeno službam za varstvo pri delu, ki vsemu niso kos. Še tole bi rada rekla. Jedro ekološke problematike je v človeku, ki ga je potrošništvo pokvarilo, —----*-; 1—~- ' - ::r~~i^ c ^,w\ mani ŽIVCU IlOCe IttgUUHU, a ».mi w;n , dela imeti vse dobrine, to pa seveda ne gre skupaj. Nekaj moraš žrtvovati, toda naj ne bi žrtvovali svojega zdravja in svojega okolja. Se veliko se bomo morali naučiti, da tega ne bomo počeli, predvsem pa se disciplinirati, kajti industrija, četudi nevarna in umazana, če so upoštevani maksimalni varnostni ukrepi, zakoni in zapovedi, potem se ob njej lahko bolj ali manj varno počutimo. Pri nas pa, saj veste, koliko je malomarnosti in kršitev predpisov in zakonov.« ?*• DRAGO VUK, SVETOVALEC ZA EKOLOGIJO PRI KOGP KRANJ Ekološki problemi nas bodo čedalje bolj tiščali ŽLJ>ago Vuk je eden redkih strokovnjakov za ekologijo na Gorenjskem, po stroki Oljski tehnolog, magistriral in doktoriral je prav z ekološko tematiko, zdaj je sve-gVŽlec za področje ekologije pri Komunalnem, obrtnem in gradbenem podjetju kjer se ukvarja tudi z izgradnjo deponije za posebne odpadke. »Pri varstvu zraka bodo ponovno izvedene meritve, ki bodo dale povratno informacijo, kaj smo pridobili s prehodom Tek-stilindusa s premoga na plin. Bistven pa je premik na področju ravnanja z. odpadki, tudi v delovnih organizacijah so se naposled zavedeli Lee a problema. Tik pntfpkOJIOjA 'l'ta se^i h ko». pohvalimo* danimo v pKvvgjplovttia ^ega leta uspeli skleniti sporazum o izdeltvi'-ureditvenega na-uiiV.i izgradnjo deponije po sobnih odpadkov. Sklenilo ga je 13 največjih delovnih organiza-eij. Noveliran bo kataster posebnih odpadkov, ki je dal tudi ključ za porazdelitev stroškov, saj je delovnih organizacij, ki imajo posebne odpadke, več kot 13; Nii osnovi tega ključa, torej na osnovi količin in značilnosti odpadkov, bo financirana priplava tehnične in invesli< ijsko dokumenta« i|e in sama izgradnja depnni|e *°{*elovali ste na spomladanski j^Ološkj problemski konferenci, ki Sy Pripravila republiška konfe-S2DL. kakšni sodite so re-2j|tati?« .^'•'d široko slovensko javnost ' ""»zgrnila probleme, rezultati j-, •S() vsaj do zdaj sorazmerno VI a' '''"kaj? V našem sistemu : ada mrtvilo, organizacijske . "Ziiosti imamo, vendar jih na področju ne izkoriščamo. 'kol<>gi|,, v gospodai stvti J odzvanja It •d kot I* strošek, bre Vprašati bi se morali zakaj vr"iieioV za analize imamo doti'J- *a kvantitativne in kvalita njihovi zaključki bi lahko jQ 11 '»apotek na nadaljnjo ak< i C|.l'' pa so na tem področju J'><) potrebne, saj sicer ne bo jjjj^*Uiv le obstoj naftega gospo- du tega in družbenega siste- . temveč obstoj čoveške vrste ft ffvljenja na našem planetu. '» ( i... 4._ • • ■ ... t* trt „ " "J 1 »J U M. I II. i Ml lii' ■ to lahko utemeljim? Po-Kfl ' v.zadnJih petdesetih letih -Ovestvo v energetske in su r°vinske stv namene porabilo bi- da'6-0 ve* ^ot v vseJ svoJ' dote n ker štedilnik na drva sla- i»»jPreJei največkrat v mrzli staro in vla-Je kot ledenica, v kleti pa še za mesec ovanje, od r°bno ždi ob sveči. Ko pono-2&joka najmlajši Danijel, n*a mrzlično išče vžigalice, bi Posvetila k otroku. Bubo fy)rt *0ma-i '•'' /a mesec dni. t^. ,Vt>(,'r petčlanska družina ei so namreč že 9 mesecev, ar so se nasilno vselili v jJ'azno stanovanje na Planini, g elektrike, o u\\ je Borka, doma iz San-dj?88 "i.,št,, v Bosni, 9 le1 kot uvka v Kranju, stanovala v >sker »Ti m trojico otrok (stan V""NKem domu, nato / možem •lvko, i Z* valva _ doma iščemo oskrbni-• ,r> kuharico-gospodinjo aieljen upokojen zakon K| Par. p **'sne ponudbe sprejema ^•ninsko druitvo Radovlji- sezonsko oskrbovanje sor|evega in Robleko- so tri, dve in eno leto)v 14 kvadratnih metrov veliki prehodni sobi pri nekem znancu. Otroci so bolevali, vse noči jokali in lepega dne jim je stanodajalec pokazal vrata. Borka in Zivko bi že potrpela, a otrok ne moreš kar pustiti, da hirajo na cesti. Zaman sta Buboljeva čakala na stanovanje v tovarni, čeprav je bila Borka vpisana na 12. mestu prednostne listo, čeprav je zaradi socialnih razmer zbrala dovolj točk in čeprav jim jo tudi zdravnik nenehno pisal priporočila po ustreznejšem stanovanju, ker so bili otroci stalno bolni, najmlajši pa je tudi telesno prizadet. Tudi na občinski solidarnostni listi so bili pri vrhu, a stanovanj za petčlanske družine je bilo premalo, zato tudi tu niso prišli na \, rsli i Naveličani čakanja m pros jačenja so se nasilno vselili v leto dni prazno tovarniško stanovanje. Dom /daj imajo in streho nad glavo, toda za koliko časa7 Borka je bila zaradi » protipravno prisvojitve družbenega premoženja« ob slu/, bo, njena »zadeva« je na sodišču. Dela le Zivko, ki s 270 tiso-čaki preživlja pet ljudi Social na služba na občini ne more pomagati, dali so jim le naročilnico za drva, teh pa ni dobiti. Na vrata tovarniške socialne delavke trkajo zaman. V tovarni zdaj najbrž ne bodo dobili stanovanja, tudi če Borko sprejmejo nazaj na delo, kajti zdaj je na repu prednostne lestvice. Za solidarnostno pa tudi slabo kaže, kajti letos so jih otočkovali, kakor da imajo stanovanjski problem rešen v tem, nasilno vseljenem stanovanju. Večjih stanovanj, kakršno potrebujejo Buboljevi, ni dovolj, za manjše, kakršno bi tudi radi vzeli, pa je prehuda konkurenca. Da bi iskali podnajemniško, ni niti misliti, saj z eno plačo ne morejo prihraniti niti toliko, da bi imeli za predplačilo. Zanj pa je ponekod potreben že kar novi milijon. Dokler jih po razsodbi sodišča ne izženejo iz tega stanovanja, bodo pač bivali v njem, brc/ elektrike. Elektro jim je brc/ soglasja delovno organi /.učijo, lastnika, ne priklopi. Kam pa naj tudi gredo, brezdomci, ki so »ukradli« družbe no premoženje, namenjeno nekomu drugemu? D. Z. Zlebir £ AVTOM PO SKI IANKI Kavni r Ti r dr Je, ziv a, po kateri vozimo, je pokrita z gostim makijevskim plota, ki nam prihaja naproti, vonja po morju Bližamo i u''' Btrani otoka Karu gleda na zemljevid pred nami |e podroc '*rhrer *'ve Tamili. Obraz mu preleti temna senca Zaradi vse večjega števila pisem in odmevov prosimo vse, ki nam pišejo, naj ne bodo predolgi. Prispevki naj ne bi bili daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Predolge bomo prisiljeni skrajševati. Uredništvo KAJ SE DOGAJA NA KONCU ŠMIDOVE ULICE Gorenjski Glas je v 24. št, dne 28. 3. 1978, opozarjal z velikim naslovom: PREHOD, SMRTNO NEVARNO! in napisal: Železniški prehod na Koroški Beli je eden najbolj nevarnih prehodov v občini... Kdaj ustrezni cestni priključek iz novega naselja na magistralno cesto? Devet let je minilo od tega javnega opozorila, a do danes še ni bilo ničesar storjenega za vami prehod. V torek, 20. oktobra 1987, je Gorenjski Glas prinesel alogi-čen naslov: » ŽELEZNIČARJI ZA VARNOST, VOZNIKI PA V ZAPORNICE« . V podnaslovu pa je bilo med drugim zapisano tudi tole: ...»Še vedno so črne točke na vsej progi Jesenice- Ljubljana, krivci za nesreče izključno vozniki, pešci, kolesarji.« Kakšen paradoks! Na prehodu na Koroški Beli ni niti tiste osnovne opozorilne zaporne deske, da bi se voznik lahko vanjo zaletel! Vsa opozorila na ta nevarni in dokaj prometni prehod so vedno naletela na gluha ušesa pri odgovornih ljudeh. Že pred leti sem našega delegata pri KS, ki je bil zadolžen za te zadeve, opozarjal na ta problem. Toda premaknilo se ni nikamor. Potem sem se obrnil z dopisom dne 27. 10. 1986 na uredništvo Radio Triglav Jesenice, da bi v oddaji »stop, zelena luč« opozoril širšo javnost na ta problem. Obenem sem priložil dvojnik s prošnjo, da ga posredujejo občinskemu odboru SZDL Jesenice. Toda od vsega tega ni bilo nič. Radio ni objavil mojega pisma in tudi od občinskega odbora SZDL Jesenice ni bilo nobenega odgovora. Torej je treba počakati na smrtno žrtev in se bo šele potem začelo reševati in spraševati, kdo je kriv! Najbolj žalostno pa je to, da je prav iz tega konca ulice predsednik komisije za komunalna in gospodarska vprašanja v svetu krajevne skupnosti Javornik — \ Koroška Bela. Še bolj žalostno pa je, da ima prav ta veljak zakopano cisterno za kurilno olje brez gradbenega dovoljenja prav na zemljišču družbene lastnine, ki je namenjeno za cestišče, da pozimi ni moč nikamor odriniti snega. In pozimi vrti telefon, da mu mora priti komunala odkidati dvorišče. Prav gotovo pa večina članov sveta krajevne skupnosti niti ne ve, kje je ta konec Šmidove ulice. Če vedo to, prav gotovo pa ne vedo, da moramo za makadamsko dovozno pot od železniškega prehoda pa do magistralne ceste redno plačevati cestnino zasebniku, ker enostavno druge poti ni. Če gremo peš r deiev nem vremenu v trgovino, šolo ah drugam, moramo obuti gu tinjaste škornje. I'o.:nnni, ko je treoa Iti okoli po magistralni cesti, te avtomobili obrizgajo do vrha glave, da si takšen, kot hi se iz luže pobral. ••«•„,. ..... ■..111111 < Mu a/ ^Pr»*-^ M<'su' Batticalooa ni daleč. »Tam *|ati moramo na policijski postaji, če je pot v V$.4~**upaj greva na policijsko postajo. Starejši K fetou* St-daj je pot varna«. Vozimo po dolgi ravni cesti proti Tamilski t>i0 '('()lo°' Neprehoden makijevski gozd se končno odpre. Zagleda ^lff° 'n naae'ja. ki jih obdaja zelenje kokoših palm. Po cesti sre *U *Hrt° vozove, ki jih vozijo bivoli. Iz bližnje palme nas zvedavo opa 1 *»l>ica. Karujev obraz je vse bolj mračen. »Tam so tamilska naselja« Pogledam na je nevarno«, reče.» varna«, še pravi, policist nama po- ki y ■ *V kaj gremo« maje z glavo. Sonce skoro zahaja. Poševni žar ^|ajo palmam in hišam dolge skrivnostne sence. Hju v°zimo po mestnih ulicah. I.Judje hite po cesti. Vsem se nekam *• Mahajo nam. Ustavimo. »Kaj je«, vprašam najbližjega. »Cofi, V0 * Ponavlja in mi z roko kaže zahajajoče sonce. Nas vabijo na ka [V|y),Va pomislim'' Poteze njegovega obraza pa so piev •< zbegane, ^rt! *° rnožno. » Kaj pravi?« vprašam Karuja. S soi. zaho-1\, j *• tukaj pričenja policijska ura, hitro moramo poiskan hotel. .L «e dolgo nisem bil, ne poznam hotelov. Sedim poleg Karuja in brnil! ^prto okno kombija sprašujem mimoidoče nJJ1.nekdo ol kali Iti Hotel?« »Hotel. Da hotel, hotel« ponavljam. Zrine se poleg me ot. Prijazen možakar, pomislim. Pelje nas čez V naslednji ulici ob zalivu je »Guest Pravi in odhiti v bližnjo hišo. »Bog zna, če bi brez nas še pra mo in k f, K »Most Ni, odcepu ./stopi •'»C« i,,-,,,,; „jl:.. . i i. vočasno prišel domov,« pomislim. Sonce zaide in tema hitro nastaja. Ulica se v hipu izprazni. Sami smo. »Hitro v hotel«, pravim. Karu vozi. »Kaj bo, če nas sedajle dobe«, jadikuje in pritisne na plin. Ob zalivu /.ugledam napis »Guest House«. Velika železna vrata so zaprta. Izstopim in pozvonim. Iz hišice med zelen jem priteče starejši možak. »Kaj delate zunaj?« ves v strahu govori in hiti odklepati vrata. Avto zapelje na trato pred hišo. Vsi si oddahnemo. Trata sega prav do obale. »Prostor za taborjenje«, pravi starejši možak. »Lahko taborita«, la reče ln odide v hišo. Ogledujem okolico. Med dehtečimi rožumi in grmovjem ter palmami so leseni bungulovi. »Oaza miru«, nehote pomislim. Hitro postuvimo šotore, potem gremo v jedilnico. Naredimo ve-6erjO. K nam prisede mozak Lastnik (iuesi House.i em«, pravi. Imeli ste srečo. Če vas med policijsko uro zalotijo na cesti, lahko takoj streljajo! Drugič se s tem raje ne šalite.« Pomislim, kaj bi bilo, če bi prišli v Batticoloo malo kasneje. Dosti s temi če, če, rečem in od-zenem neprijetne misli. Ko večerjamo, prideta v restavracijo Šveda. Začudita se, ko nas zagledata. »Od kje ste se vzeli«, pravita. »Do sedaj sva bila edina gosta hotela. So tisti šotori zunaj vaši?« »Da«, rečemo. Prisedeta Pričnemo pogovor. »Sta že dolgo tukaj?« ju vprašam. Potem nam povesta. »Pred nekaj dnevi sva prišla sem. Ko sva prišla je bilo v mestu strušno. Malo prej so gverilci ubili nekaj vojakov. Povsod so bile vojaške patrole Pregledovali so dokumente, preiskovali prtljago. Iskali sumljive. Vojaki so hodili po hišah. Ustavili so naju. Pokazala sva 1"......""■ l,sh' /fl vašo varnost ne jamčimo s, n,,ma rekli In kakšne anomalije in anarhije samovolje veljakov se dogajajo tod okoli z družbenim zemljiščem. Obnašajo se kot brezsrčni in samopašni lastniki, kot brezbrižni in neodgovorni uživalci svojega položaja, da je sedaj prišel njihov čas, ko lahko počno, Kar se komu zljubi. Pred tremi leti je nekdo hotel po vsej sili postaviti kozolec kar na poti. Drugi zopet, ki je kopal pri hiši, je odvečni material enostavno speljal kar na pot, ki nas povezuje z matično Šmidovo ulico, kamor spadamo, in povečal že tako prevelik klanec. Ceste k svojim hišam gradijo brez soglasja in gradbenega dovoljenja po družbenem zemljišču, kakor da je vse njihova last. Skratka, vsak lahko počne, kar se mu zljubi in si prisvaja zemljišče in gradi po njem brez vsake odškodnine, ker ni nobenega družbenega nadzora, ki bi pokazal, kje so meje družbene lastnine in kje zasebne. Tukaj je toliko družbenega zemljišča, da bi lahko dobilo lepo število vrtičkarjev vsak svoj košček vrtička, ki si , kajti blizu je pr** prostim ljudem, ne ustraši pa •§} še bolj zahtevnega mestnega kup* ca Z vsakim in vedno je prijazna- "So pa resnično prodajalke vs«» sort, kot smo ljudje različni," misija Mira. Kne so prijazne, drtf* gim se pa ne ljubi niti malo potrU" diti. To vidiš, občutiš, morda j8*< ki sem sama prodajalka. nbčutifl U) še bolj." D Dolenc Male gorenjske vasi Gabrovo Piše: D. Dolenc Sam papež ga je odlikoval Ste se že kdaj vzpenjali na I.ub nik po poti od loškega gradu ah pa od blegoške teste'' Ce ste se, ste morali skozi (Jabrovo, eno mi| manjših vasic na škofjeloškem. Le pet hiš šteje in vsega 25 prebivalcev. Vseh pet hiš so kmetije, trdne hribovske kmetije, vse približno enako velike in enako močne. Frankovc, Kant, Matij, Andrc in Francon Slednja leži najnižje, Franconova mama pa je najstarejša krajanku, čez. HO let že ima. Najprej sem se oglasila pri Vol-čičevih, to je pri Andrs. Tu je bil doma župnik Janez Volčič (1825- 1880). nabožni pisutelj Očetov stric je bil to, mi pove Franc Volčič, Andrsov ata, ki je z 80 leti najsturejši moški v vasi. On še vedno hrani odlikovanje, ki mu ga je bil podelil sam papež. V Ko-vorju je svoj čas župnikoval in v Smarjeti pri Šmarjeških toplicah Pisal je kroniko kruja, božju pota in podobno. Tako je bil priljubljen in priznan, da so mu v cerkvi v Smarjeti naredili grob. Prašič je bil včasih visoko cenjen Najbolj pade v oči mogočna Matijeva kmetija, ki leži najvi šje. Kot kakšna grajska pristava je /. majhnimi zamreženimi okni, s kovanimi železnimi naokni cami Znotraj je slutiti metrske zidove mogočne velbe. Andrsov ata mi pripoveduje, da je včasih za največjo kmetijo veljala tista, ki je imela največ sveta. V Ga Najstarejša in najmlajša Fran-kovčeva Prababica l.o|/k,i Franko in najmlajša krajanka v Gabrovem, 7-mesečna Nataša Dolenc — Foto: I). Dolenc brovem je bila največja Fran-kovčeva. Matijeva je pa bolje stala. Stari Matijevec je bil bo gat človek, dober je bil po srcu in dobro je znal gospodariti. Ovce je imei, dosti jih je bilo pri hiši za delo, svojo kajžo so imeli. Pred petnajstimi leti je strela udarila v hlev, zdaj imajo novega. Zdaj se kmetije nekuko po živini merijo. Od 10 pa do 16 glav je ponavadi v njihovih hle vih. Stroje imajo vse hiše, dobro gospodarijo, zidajo nove hleve, obnavljajo hiše. Dobro žive, pove Andrsov ata, še nikoli ni bilo tako Včasih je bilo druguče. Posebno za časa svetovne krize med obema vojnama je bilo hudo za hribovskega kmeta. Od lesa so v glavnem živeli, od drv. Pa je bil tak čas, da tudi drva, najlepših bukovih, lepo posuše nih nisi mogel oddati. Cele vrste vozov z lesom naloženih so stale v (iončanah pred tovarno, a kdor ni imel pogodbe s tovarno, ga ni oddal. I.e v opekarne in ap nenice si še prodal. Pa od živine so živeli. Živina je pa imela ceno. 200 kilogramski prašič je veljal toliko kot srednje težka kra va, 700 do 800 dinarjev O, prašič je bil takr.it silno cenjen Žganje so kuhali doma, most pridelova li, vse so doma sejali, da je bil Detajl x Man|ev.■ hiše denar res za najnujnejše. V ti stih časih je bil kilogram slad korja, pol litra olja že pravo bogastvo. Danes pa je najtežje za delovno silo. Ni ljudi, ki bi deluli na kmetijah. La kur je domačih, od tujih ne moreš več pričakovati pomoči. Včasih, ko je bilo na Breznici še polno bajt. po ena, dve kravici v hlevu pa po deset otrok pri hiši, je bilo ljudi /a plet, za drva delat, za kar si hotel. L«' v Vtis si sporočil, kdo naj pride, pa je bil delavec tu. Zdaj pa tega ni več Bajt ni več Saj je prav tako, razmišlja Andrsov ata, veliko pomagajo tudi stroji, a vseeno, dolina je za mlad«* pre več vabljiva pa odhajajo. Samo, da okusi dolino, gu že ne obdržiš več tu gori. Otroci se rojevajo v »rundah« Frankovčevi gospodinji, mama Lojzka Franko, ki ima 75 let in hčerka Irmu Dolenc, ki je tudi že stara mama, pa nu pripovedujeta o posebnosti mladega rodu v vasi. V rundah se tu rojevajo otroci. Trenutno iz vse vasi prav noben otrok ne hodi v šolo. le iz spodnje Breznice se eden vozi, čez tri leta jih bo pa iz njihove vasi kar 7 hodilo v šolo. Po 20 let ni nobenega otroka. Matijeva Milena, ki je bila zadnja iz prejšnje runde, imu /daj 23 let, najstarejši otrok v vasi, Kantov Janez ima 3 leta, najmlajša, Frankovčeva Nataša, pa 7 mese cev. Tako enako se poročajo, rojevajo in desetletji mineta do novega rodu. Kuharski tečaji kar na Lubniku Čiste kim lije so po Oabro (.itbrovo je mala gručasta vas pod Malim l.uhnikoin, le/i 025 •<> visoko, vsega slejc pet bis, pet lepih hribovskih kmetij. - POtOJ D Dolenc vem, gospodurji so doma, mladi so pa po službah Veseli so, da imajo cesto Dunos bi najbolj po gorcsali avtomobil Tu je njiho va zveza z dolino, pa telefon pri Frankovčevih, ki so ga napeljali že leta 1055, ko so napeljevali te lefon v kočo na Lubniku. Zdaj pričakujejo telefone tudi ostale hiše. Kužen asfaltu ničesar ne pogrešajo, pravijo. Navudili so se živeti brez trgovine, brez sole gostilne Gostilna je se pred pet najstimi leti bila pri Andrs, tu so •llaninci in nedeljski izletniki dohih dobro okrepčilo Marjancu Volčič, ki je bila včasih natakari ca v Skofjt Loki, navdušena go-stinku, jo je vodila. Ko je umrlu, je umrla tudi gostilna Pa jo po e koče spodaj v BreJ»» stopijo na Lubnik. VJl Lubnik silno dru/abij čevu gospodinja I"h| grešajo I bičani, domačini V^Jk Ce se jim zahoče družbe, K1"^! do lovske koče spodaj v Brc*** ci, ali pa sih je bil Frankovčeva gospodinji mi pripoveduje, da so leta l^jj* dekleta iz Gabrovega, Hrez*W in tod okrog imele kuharski j| čuj na Lubniku Krnnovu gotjP? ki je včasih imela gostilno Iht no v Škof j i I/)ki, potem pa j«?[ la oskrbnica na Lubniku, !•? organizirali Po dvanajst teCj tiK' je bilo vedno, tri letu /*P^ vrstjo pa |o bil tečaj Se duru'*' tečajnice vsako leto srečajo, J tos so bile v Kroni, luni v '^TjSL sturistu, prejšnje je bilo v I »I«' vnl, včasih pa so bilu kuk*^ srečanja tudi kur doma RAZVEDRILO 17. STRAN @©IMl&&5J©IEnGLAS NAGRADNA IGRA Z AVTOBUSOM NA SMUČIŠČE ALPi UR Naša nagradna igra Vsa gorenjska smučišča je sicer pri kraju, a od smučarije se na samem uradnem začetku zime vendarle še ne mislimo posloviti. Zato je tudi nova nagradna igra ubrana na zimsko tekmo, v njej pa bo danes in prihodnji teden sodeloval Alpetourov TOZD Potniški promet. V tem Alpetourovem tozdu se zdaj ukvarjajo z novo vrsto dejavnosti, nekakšnim servisom za potovanja. Pripravljajo avtobusna potovanja, obiske sejmov, razstav, sindikalne izlete, šole v naravi, oglede smučarskih tekem (zadnja je bila v Kranjsko goro), prevoz na smučišča. Prevzemajo popolno organizacijo izletov za svoje odjemalce, ki plačajo le prevoz, stroškov organizacije pa jim ni treba. Za vas, dragi bralci in sodelavci Glasovih nagradnih iger so v Alpetouru pripravili dve nagradni vprašanji. Prvo vam bomo zastavili danes, odgovor nanj pa boste poslali na kuponu do srede 6. januarja, na naslov: Gorenjski glas, Moša Pijadejeva 1, Kranj (za nagradno igro). Izžrebali bomo pet pravilnih odgovorov, nagrada zanje pa je v prvem kolu pet smučarskih paketov za Krvavec. V "paketu" dobite avtobusni prevoz na smučišče in smučarsko vozovnico. Datum, kdaj pojdete smučat, pa si izberete sami. Prav tolike nagrad vas bo čakalo v drugem kolu, ko vam bo Alpetour zastavil drugo nagradno vprašanje. Zdaj pa k prvemu: Za katera smučarska središča na Gorenjskem je Alpetourov tozd Potniški promet pripravil posebne smučarske pakete? ■ 2 KUPON GLAS Priimek in ime Odgovor......... KRVAVEC NAGRAJUJE Med številnimi odgovori na nagradno vprašanje, ki so ga zadnjič postavili žičničarji s Krvavca, se je sreča nasmehnila petim reševalcem Žreb je odločil, da gredo enodnevne smučarske karte temle srečnežem: Metki Zavrl, Planina 1, Kranj; Viki Logar, Cesta JLA 6, Kranj; Ljubici Tomašič, Na Kresu 16, Železniki, Antonu Urbančiču, Župančičeva 12, Kranj ln Milanu Bo-Janiču, Ul. 1 avgusta, Kranj Ostalim pa več sreče v drugem kolu, ki se izteče ta teden i KDAJ PO OBRESTI? Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske se je na pripis obresti temeljito pripravila. Že od 5. januarja dalje bo mogoče vpisati oziroma dvigniti obresti za vse dinarske in devizne vloge. Predlagamo vam, da samo zaradi pripisa obresti ne hodite v banko v prvih dneh novega leta. Banka vam jih bo obrestovala tako, kot da bi jih vpisali že prvi dan v novem letu. Izognili pa se boste gneči, ki nastane v banki po praznikih, in si prihranili čas Varovanje premoženja v banki! Da boste praznike preživeli mirno in brezskrbno, vam nudimo najbolj klasično bančno storitev t.j. najem sefa. Za podrobnejše informacije se oglasite v vaši enoti Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske. V četrtek, 31. decembra, bodo vse enote Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske za občane poslovale od 7. do 12. ure. ljubljanska banka NOVOLETNA LESTVICA RADIA ŽIRI Gorenjski Lestvico lahko poslušate na radiu Žiri v sredo, 30. decembra, ob 17. Domača lestvica Agropop - Samo milijon nas je Marijan Smode - Predraga Ančka Doris Dragović - Tužna je noč Gu gu - Cau bau Mišo Kovač — Ja nemam više razloga da živim Don Juan - Govorijo, da bo drugi prstan dal Simona Weiss - Zadnji ples 8. Vlado Kreslin - Še je čas 9. Obvezna smer - Maj 10. Novi fosili - Okreni se, idi Novi predlog: Big Ben - Adijo, Špela Lestvico pripravlja in ureja Nataša Bešter C L A S I L O OEIAJNCCA ODBORA O t K ■ A .» J Gorenjska — enotno turistično področje Ponedeljkova razprava, ki je na upravnem odboru Gorenjske turistične zveze še enkrat načela vprašanje turizma kot gorenjske gospodarske panoge, je pokazala, naj bi v prihodnje med gorenjskimi občinami na področju turizma oziroma programiranja vseeno prišlo do določenega usklajevanja. V gradivu za sejo so namreč ugotovili, da vsaka posamezna gorenjska občina že ima določen okviren ali pa precej konkreten program razvoja turizma na svojem območju. Premalo pa je bilo do sedaj narejenega na področju programskega razvoja te panoge za vse gorenjsko področje. In ker so v zadnjem času postale vse bolj živahne razprave o razvoju turizma, vlaganjih, kreditih, prednostih in neprednostih posameznih območij in komunka-cij oziroma turističnih objektov, je nedvomno spodbuden sklep, ki ga je upravni odbor Gorenjske turistične zveze sprejel na zadnji seji. Dogovorili so se najprej, da bo na dnevnmem redu prihodnje seje samo razvoj turizma na Gorenjskem. Po tej seji pa se bodo predstavniki GTZ povezali s predstavniki gorenjskih občinskih skušpčin in se dogovorili za posvet o razvoju gorenjskega turizma kot regionalne gospodarske panoge. Razen tega so se dogovorili še za obnovitev ceste Tržič -Begunje. Poudarili so, da je to ena najbolj turistično zanimivih cest na Gorenjskem. Glas, 1968 Tuja lestvica 1. The Tans — Ole, ole 2. Los Lobos - La Bamba 3. Modern Talking - In 100 vears 4. Madonna - Laisla Bonita 5. Michael Jackson - I cant' stop loving you 6. Saphir - I feel good 7. Starship - Nothing's gonna stop us now 8. U 2 - I stili haven't found what Trn looking for 9. Fery Aid - Let it be 10. VVhitnev Houston - I vvanna dance vvhith somebodv Novi predlog: Sting - We'll be together KUPON Domača pesem...................................................................................... Tuja pesem............................................................................................. Moj naslov.............................................................................................. Novi predlog........................................................................................... Glasovnico izrežite in jo v 7 dneh pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, Žiri. Izžrebance čakajo lepe nagrade. Srečo pri žrebu sta tokrat imela: Barbi Repinc, Izletniška 18. Bled in Mitja Grmovšek, Tavčarjeva 2, Jesenice, ki bo za nagrado gost v našem studiu in bo tudi lahko izbiral glasbo. LJUDSKI OBIČAJI BOŽIČ IN ŠTEFANOVO Božič, sveti večer, badnik ali zimski sončni kres, ki je 25. decembra, so praznovali že stari Slovani v predkrščanski dobi. To je čas, ko dan ponovno začne rasti. Danes je božič krščanski praznik, dan Kristusovega rojstva. S tem dnem so povezane številne božične in kresne navade in vraže, vendar jih prihranimo za praznično številko. Danes več o Štefanovem. Štefan slavi 26. decembra, dan po božiču. Velja ah prvega mučenika in z njim so povezane tudi navade in vraže, značilne za ta dan. V Mengšu so še pred kakimi stotimi leti nosili lesene konjičke, voličke, kravice Štefanu v dar. Ponekod so na ta dan zarezovali konjem zareznice v nebo žrela, v ranice pa vtirali posvečeno sol. V Motniku na Gorenjskem so na dan sv. Štefana blagoslavljali in posvečevali sol, doma pa so jo ljudje dajali živini. Podobne šege poznajo tudi na Štajerskem in v okolici Kobarida. NAGRADNA KRIŽANKA Dahnili so da: V Kranju: Branko Švegelj in Sonja Pangerc iz Kranja, Franc Indihar in Jela Kajič i/. Tatinca, Pavel Cotman in Marjana Sodnik iz Kranja, Ladislav Gašperlin in Damjana Stebe iz Britofa, Slavko Jambriško in Irena Sesek iz Kranja, Ivan Peran in Maria Tautshar Iz Šibenika, Jože Žagar in Jana Omers iz Kranja, Viljem Udir in Darja Rebselj iz Besnice. V Skofji Loki: Jože Jemec in Helena Košir iz Škofje Loke, Janez Košir in Janka Triler iz Škofje Loke. Rudi Damijan in Mojca Kolman iz Škofje Loke, Radovan Potočnik in Suzana Trebeč, Tomaž Šubic in Mirjana Demšar iz Škofje Loke. nagrad. Rešitve prejšnje križanke: Abt, kolut, kromosomi, štirideset let, labora, kerala, Essen, polinom. Nanak, ki, Olenek, Acton, lei, nravi, va, kanonada, fa, atomi, Bach, Amil, at, blagovnica Globus, Nela, aretiranka, Nin, pt, tar. Naša Klavdija je izžrebala: 1. nagrada: Ana Mihelčič, Ul. 1. avgusta 3, Kranj, 2. nagrada: Milica Kirbiš, Župančičeva 16, Kranj; 3. nagrade: Jožefa Jamšek, Golnik 55, Golnik; Tone Podnar, Sorska 27, Škofja Loka in Janez Pahulje, Jezerska 132, Kranj. Za današnjo križanko spet razpisujemo pet 1. nagrada: 8.000 dinarjev 2. nagrada: 5.000 dinarjev tri 3. nagrade: 3.000 dinarjev Rešitve pošljite na Gorenjski glas, Moša Pijadeja 1, Kranj (za nagradno križanko) do srede, 6. januarja 1988 j? C* VEUK KAMIN PRIPADNIK TURŠK LJUDSTVA VSZ BOHI' i ZOLAJF« ROMAN RAZTELE SEVALEC RAJK0 TURK AVTOR: * MOČ REKA V MON00U JI IN S/ FR FHM RE ŽISFR CtAIR Al.AlHA - mmimii DESETAR V NEK Al ARMADAH KRAlKA PIANOTA V BOSNI /NA NA I/NOB DRŽAVNA BI ACiAJNA OKENCI ODPRTINA V STENI PIANSAR (,i IHOVII V SAHARI I ASIH Ni IAIISOVA IHANŽAUA NEMŠKA VOJNA IUKA PREBIVALEC KARANTANIJE MADŽARI GRŠKA BOGINJA MODROSTI HUMAN ' SVETINE NAEIEKTR SN DELEC JADRAN SKI OTOK ZDRAVI! NA TRAVN RASTI INA ST AMER FILMSKA IGRALKA NADAV NAPLAĆI10 OSKAR KOGOJ Črnski boben FR IZDE L0VALEC KLAVIRJEV VFR ODPAD _NJKHUS KRALJ B0 GOVVST EGIPTU GL MESTO S0MALUE STOTI DEL DINARJA Si SLOV NlCAR RAZLICI CA INA ČICA MATI BOGOV VGR MIT AL IDA VALU NEKDANJA JAP PRESTOLNICA NI MŠKI ZDRAVNIK IGFRHARD) TFIESNA STRAŽA AMER PEV KA ZAB GLASBE GORSKI PRELAZ V TRENTO ANG FILM REŽISER (DAVID) • TURČUA NABIRALEC GOZDNIH SADEŽEV FRANC IME BELGU MESTA AALST SRED0ZEM SKI GRM ROJ KRAJ KETTEJA STROKOVNJAK ZA IRANSČIN0 PRIDI (H, SL MLAD PISATELJ t FRAN \ CIM0S0V DEL ATEN _JLUKA) FILM JAP" REŽISERJA KUROSAVi 0V0JKA GOLE NIC A OLIVNO ZELEN MINERAL JADRANSKI OTOK (N0VA1.JA) VELEMESTO VSEV ITALUI RIM BOG LJUBEZNI 11 ISA DA IZMENA 60 MINUT INK0VSKI VLADAR RUSKA ZELENJAVNA JUHA IT MESTO. ZNANO PO PENEČIH VINIH PETER BOŽIČ SVIC PRA KANTON KRATER NA POLNJEN 1 VOln i ANTON P0LENEC PREDIGRA V ŠPAN GLEDALIŠČU, KAREI ERBEN DELINKVENT LUKNJAČ KOČAR @®II^SSoJJ©IESGLAS 18. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK. 25. DECEMBRA 1 Nekdanji atlet Triglava iz Kranja Franci Florjančič Plaketa Borisa Ručigaja v pravih rokah Kranj, 23. decembra — Letos je TKS Kranj za športne dosežke in organizirano delo v športnih društvih za leto 1987 podelila zlate značke in velike plakete v spomin na predvojnega športnika Borisa Ručigaja. Najvišje kranjsko priznanje je dobil smučarski skakalec Iskre Delte Triglav Matjaž Zupan. Med dobitniki velike plakete Borisa Ručigaja je zvezni atletski sodnik, član upravnega odbora AK Triglava in bivši srednjeprogaš Franci Florjančič. Plaketa Borisa Ručigaja v pravih rokah Atleti Triglava iz Kranja so lani praznovali dvajsetletnico uspešnega dela. Organizirano so začeli delati na bivšem stadionu, ki je bil ob cesti JLA, kjer so imeli slabe pogoje za delo. Z izgradnjo novega stadiona Stanka Mlakarja pa so se razmere izboljšale. Še posebno sedaj, ko jim je skupaj s kranjsko TKS, ZTKO in združenim delom uspelo, da so atletsko stezo prekrili z umetno snovjo. Dvajsetletna zgodovina je bogata, saj so dali veliko odličnih atletov in atletinj, ki so z reprezentančnimi nastopi ime Kranja in občine ponesli v svet. Med njimi, ki so orali ledino, je bil tudi enainpetdesetletni srednjeprogaš Franci-Florjančič. Franci Florjančič še sedaj ne zataji atletskega znanja, saj je zvezni atletski sodnik, bil pa je tudi AK Triglava, je v upravi kluba in sam za svoje zadovoljstvo in zdravje še vedno trikrat tedensko nabira splošno telesno kondicijo. Še sam se spominjam, kako sem občudoval srednje on dolgoprogaše, ki so na tekmovanjih tekli kilometre in kilometre. Pisec tega pogovora je bil sam atlet AJ Jesenice v disciplinah 100, 200 in 400 metrov. Z atletiko sem se začel ukvarjati v industrijski šoli Iskre v Kranju. Takrat so bili na sporedu jesenski in pomladanski krosi. Po nasvetu takratnega profesorja telesna vzgoje na srednji tehnični tekstilni šoli in trenerja atletov Triglava Štefana Ošina sem začel z vadbo. Po njegovih nasvetih smo skupaj z Zupanom, Podneb-škom, Cvirnom in drugimi začeli s prvimi načrtnimi treningi. Pogoji so bili takrat slabi. Atletska steza na igrišču JLA je bila pokrita z odpadki. To smo prebrodili in na novo spet začeli na stadionu Stanka Mlakarja. Sam sem se zapisal srednjeprogašem. Tekmoval sem na 800, 1500, 3000, 5000 in 10.000 metrov. Moj največji uspeh je bilo tretje mesto na republiškem prvenstvu v teku na 5000 metrov. Še najbolj v spominu so mi ostala gorenjska prvenstva in mitingi. Nepozabni bodo ti nastopi. Res smo bili prav tovariška druščina "ele Gorenjske. Ko sem bil trener pri AK Triglav, sem naredil sodniški atletski izpit in sedaj sem v zveznem merilu in kandidat za mednarodnega atletskega sodnika. Sem v zboru atletskih sodnikov Kranja. In prav zato sem vesel, da sem dobil to veliko plaketo Borisa Ručigaja. Sem tudi član izvršnega odbora AK Triglav, ki mu predseduje Dušan Prezelj. V Kranju so sedaj dobri pogoji za atletsko udejstvovanje. Sam še vedno trikrat tedensko tečem za svoje zdravje in svoje zadovoljstvo. D. Humer Foto: F. Perdan 10. januarja bodo spet dražgoške prireditve Prireditev bo spet w • w množična škofja I/Oka, 22. decembra — Desetega jartuarja, na nedel|<>. bodo spet tradicionalne množične prireditve Po poteh partizanske Jelovice s sklepnim zborom in slovesnostjo v Dražgošah. Občinska konferenca Zveze socialistične mladine iz Škofje Loke je že sporočila, da bo tudi letos v sodelovanju s škofjeloško vojušni-co Jožeta Gregorčiča organizirala 10. januarja pohod po poteh Škofjeloškega odreda. Zborno mesto pohodnikov bo ob pol sedmih zjutraj pred vojašnico v Škofji Loki, za pohodnike iz Poljanske doline pa bo ob a 45 izpred Alpine v Žireh odpeljal posebni avtobus. Ob 12. uri bo v Dražgošah osrednja slovesnost, po njej pa bodo avtobusi spet zvozili pohodnike do Škofje Loke. Poho.ini-ki bodo prejeli topel napitek in enolončnico. Prijave sprejema do 5. januarja občinska konferenca ZSMS Škloja Loka. Sprejemajo jih tudi po telefonu HO 832, kjer je tudi pravi naslov za vsa pojas nila. Občinski svet Zveze sindikatov Kranj pa je sporočil, da bosta iz kranjske smeri tudi letos organizirana dva pohoda. Prvi, hoje bo za t ri ure, bo iz Stražišča prek Čepulj in Mohorja do Dražgoš Iz Kranja bodo ob 8. uri izpred hotela Crema do i/hodisi a odpe ljali posebni avtobusi Ta pohod je zahtevnejši in je zato potreb na dobra telesna pripravljenost in oprema. Približno eno uro pa bo dolg pohod iz Nemilj prek Podblice do Dražgoš. Do Nemilj bo do ob 10. uri izpred Creme odpeljali posebni avtobusi Ta pohod je lažji, primeren za starejše, družine in otroke Za vrnitev bo pivi avtobus odpeljal iz Nemilj ob dveh popoldne, zadnji pa ob Štiri h, vozil pa bo tudi redni avtobus. J Košnjek Anamarija Petričević in Darjan Petrič plavalca leta Kranj, 23. decembru — Plavalna zveza Jugoslavije je za naj boljša plavalca letošnjega Hita proglasil,i Sphtčanko Anamarijo Petričevic in člana kranjskega Triglava Darjami Peti u a Najbolj ša plavalca leta 1987 bosta poleg priznani dobila tudi po 300.000 dinarjev nagrade. Predsedstvo PZ Jugoslavije je določilo tudi kandidate za olimpijske igre v Seulu Za olimpijado sta evidentna Pctričoviče va in Petrič, potencialni pa so Nace Majcen (Ljubljana), Matjaž Košelj (Jeklobranik Maribor), Fran Vukadin (Mladost OKI Za greb), Til>or Rezmanj (Partizan Beograd) in plavalki Jeklobraru ka Aleksandra Kučej in Tanja Godina. Pravico nastop.i na ohm pijskih igrah si plavlalci lahko priborijo do mednarodnega mitin ga, ki bo 27. maja v Zagrebu. GOSTILNA LOVEC Gorice, tel.: 46-030 VAM ŽELI V Žireh razglasili najboljše športnike Slovenije Bojan Križaj, Mateja Svet in kajakaška reprezentanca Žiri, 22. decembra — Za praznik JLA je Društvo športnih novinarjev Slovenije s pokrovitelji ob stiridesetletnici Alpine v dvorani Svobode v Žireh svečano proglasilo najboljše slovenske športnike zajeto 1987. Za najboljše športnike je 108 poklicnih športnih novinarjev Slovenije izbralo Bojana Knzaja, Matejo Svet, najboljša ekipa pa je reprezentanca kanuistov in kajakašev: Abramič Štrukelj m Skok, ki so na svetovnem prvenstvu v Franciji osvojili srebrno kolajno. Najboljšo tiskovno sbižbo pa je imela Planica. Posebno priznanje sta dobila alpinist Tomo Česen in kotalkar Samo Kokorovec. ki je bil najboljši zamejski športnik. Na svetovnem prvenstvu v ko-talkanju je osvojil srebrno kolajno. Med najboljšimi so bili tudi gorenjski športniki in športnice. Povedali so, kako so osvojili najboljša mesta v iztekajoči sezoni in pripovedovali o načrtih za novo sezono, ki se je že marsikoga začela. Vse nastopajoče je Alpina Žiri pogostila in jim dala spominska darila. Najboljši v Sloveniji: (od leve proti desni): atletinja Irena Dominec, smučarka Mateja Svet, najboljša slovenska športnica, strelec Raj-mond Debevc in najboljši med fanti Bojan Križaj. Dvorana svobode v Žireh je bila v torek ob razglasitvi najboljših športnikov in športnic ter ekip pretesna za vse obiskovalce. Na tej razglasitvi je bil vrh najboljših slovenskih športnikov in športnic ter ekip. Med številnimi gosti je bil tudi predsednik TKS Slovenije Andrej Brvar in predsednik ZTKO Slovenije Ivo Zorčič. Pokrovitelj razglasitve je bila delovna organizacija Alpina, ki praznuje štiridesetletni«) uspešnega dela. Za pester program so poskrbeli še zbor in godba na pihala Alpine. Za najboljšega slovenskega športnika za leto 1987 so športni novinarji razglasili Bojana Križaja, ki je v lanski sezoni osvojil svetovni pokal v slalomu, in smučarko Matejo Svet, ki se je iz svetovnega prvenstva v Crans Montani vrnila s tremi kolajnami. Med ekipami so bili najboljši kajakaški reprezentance 3 x K—1 Abramič, Štrukelj in Skok, ki so na svetovnem prvenstvu v Franciji osvojili srebrno odličje. Za najboljšo tiskovno službo so izbrali Planico za organizacijo svetovnega pokala v poletih. Odlična žirovska skakalca (od leve): Primož kopač in Robi Kopač, ki je prvič osvojil točke svetovnega skakalnega pok; I a Gregor Benedik, prvi smučar, ki je v čevljih Alpina zmagal v tek* mi za svetovni pokal, je razreza' slavnostno torto VRSTNI RED - MOŠKI -1. Bojan Križaj, 2. Debevec, * Vindiš, 4. Tepeš, 5. Abramič, 0. Kokorovec, 7. Benedik, 9. Ul»* ga, 9. D. Petrič, 10. Kocjani in Planinšič, 11. Zupan, ŽENSKE - 1. Mateja Svet, 2-Domine, 3. Jazbinšek, 4. ZrneC, 5. Vangelovska, 6. Dornik, Škulj, 8. Godina, 9. Gobec 1 Nagy, 10. Kučej, 11. Romih, 1-f Frelih, Dežman; posebno pf1* znanje alpinist 87 — Tomo Česen, ZAMEJSKI ŠPORTNIK - Samo Kokorovec, EKIPE * 1. YU 3 x K - 1, 2. HK Jesenice, 3. OD Jezica, 4. DRM Ljubljana, 5. Smelt Olimpija, TISKOVNE SLUŽBE - 1. Planica, 2-Kranjska gora, 3. Zlata lisica. D. Humer Foto: F. PerdaP Mednarodni pokal FIS v veleslalomu in slalomu Pokal Jesenic Čižmanu in Jurku Kranjska gora, 2'.\. decembru - Po mo ki 1<■kini R pok 1 Vitranc in točki' za svetovni pokal v veleslalomu in slalomu je smučišče Podkoren gostilo 127 smučarjev, ki so tekmovali v veleslalomu in slalomu za pokal Jesenic. To je bila hkrati mednarodna FIS tekma. V slalomu je slavil Čeh Jurko, v vele slalomu pa naš najboljši veleslalomišt Toma/ Či/man V slalomu je slavil Čeh Jurko, tesno za petami pa so mu bili naši slalonusti Še najbolj se je izkazal Jeseničan Kobert Žari, ki je bil drugi, tretji je bil petrovič. četrti pa Benedik De veto mesto je pripadlo Bergantu in deseto Robiču. V veleslalomu so glavno besedo imeli nasi veleslalomišt i Prepričljivo je bil v obeh vožnjah najhitrejši naš prvi velesla lomist Tomaž Či/man Med nase se je na drugo mesto vrinil le Italijan Belfrond, medtem ko je bil Bergant tretji, Žan pa četrti Na deveto mesto se je uvrstil Robič, deseti je bil Mene dik m enaisti Čebuli D. H. Preddvor. 24. decembra - ZVUTS Kranj je držalu obljubo, du ho v carsko opremo, ki je ostala |M> trinajstem smučarskem sejmu, v prosto. ih 1,111111» mmi, i\ i j,- «is,t, it, |f,i i i 11 i.i |s i, 111 i,,,,,, ,,i m,-ii, m j....., v |»i , , (iorenjskega sejma, dala v uporabo učencem in učenkam Vzgojnega ' m.i v Preddvor. Predsednik ZVUTS Kranj Hrane Miklavcic in vodju ^ carskega sejma Tone Sušnik sla vse to predala v sredo. Štriinoscouu' učencev in učenk se je prisrčno zahvalilo 7.U durilo, se posebno, ko sta " *_ najavila, da jih bodo njihovi smučarski ucitclj^po/nali na tečaju o (,sl vab smučanju. V dur so dobili II! parov alpskin smuči, 10 paro\ sll,l,\,.. skib in tekaških čevljev in 2tt kosov smučarskih bund in druge obl*' Vsem veliko uspeha \ novem letu IIIHH. (I). H.) — Loto: !•'. Perdan Jeseničani dali lekcijo Zagrebčanom leseni, e, 21 decembru — Prva /ve/na hokejska lira leseni ce : Medvešcak (.m lun (i 2 (2 : 0, S S1, I j I), dvorana Podmc/aklju, gledalcev 84MM), sodniki D,,.ki, (II,-ogrud I. Dremelj, I \ Isler (oba Je senii <•) Strelci /ii lesenue Itaspct, Šcap, Smole j, vsi po dva, /a Mcdvcscak ( inrlan pa Kavcc in Sekel| To je ini pni v i m kvalitetni derbi n.i lesenicah Prav |e.semški boke jisti su puka/ali, kakn |c treba Igrali, nuni.u mi mi htll vseh pogledih boljši, čeprav so u^a Zagrebčani pokazali, da jim h«'K . ska igra m tuja \ajbnl|sa pred * ^ va obeh moštev je bila v l>rY ^ drugi tretjini, v zadnji pu so J*ji mčuni /lahka ubranili visoko st\n To |o dalo novega poleta J*JJJ» inćunom, da ImkIo do koncu " „ (11111' lega dela državnega p1"^ ItVV Igl ali spi oščeno Jutri Jeseničani gostujejo V ™ gradu pi I Patisanu, ^ Od tekme do tekme Mlajši mludinei nu pokalu Cookte — Na Ml meter,ki skakalnici V Planu i |o bilo pivo lotosi>|e tekmovanje /a pokal Cocktt zu mlajše mladince Tekmovalo je 37 skakalcev iz desetih slovenskih klubov, med katerimi je bilo tudi nekaj najboljših pionirjev, ki so bili v Pla nu i na skupnem treningu Zmagal je Kopat (Alpina) pred Pogorel cinkom (Titovo Velenja) m Knalljem (ID Triglav) — J. Kikel Ir/iska odbojkarski! liga \ I i/m u ludi letos ni ganuireJO oMinskO rekreacijsko odbojkarsko ligo l.elos sodeluje kar lt» moštev, kai ka/e na izredno /.ammunjc /a odbojko. Doslej sn odigrali že ti i popolna kola \.i| več so pokazali odbojkai n Pristav«' m 1'ndljubeljit, ki se niso zgubili m/a. dobi o pa se držijo tudi Koprive, lanski zmagovalci, druge ekipe pa v> pre ccj i/cnacenc Nekoliko slabši so le Karaulama V H ligi sta neporaženi se Koprive A m Pndljul>elj H, ki sta najtesnejša kandidata /a uvrstitev v A ligo Letos ligo prvič sodijo sodniki i/. Radovljice, / i/.pitom odbojkai skega sodnika. To je dobra, čeprav nekoliko dražja poteza, vendar so tekme mirnejše, v zadovoljstvo vseh J. Kikel. Vodijo Jesenice V petem kolu gorenjske nanu/.noteniške lige vodi jo brez izgubljene tekme lesemte pred ISumurjem m Savo I/ lige |c i/ objektivnih razlogov i/.siopilo Ljubno, tako da sedaj tekmuje še sedem ekip V petek so bih doseženi naslednji i/idi Iskra Murovu 1 tt, Sava le senice 3:7 m Kondor LTII Križe 6:4. — J. SUrmuu Vabila, obvestila, prireditve Numi/.ni tenis in suh v Lcsah Športno društvo I*** nad Tizićem prireja v soboto, 211 decembru i>b Iti uri >. dot**" družbenih organizacij odprti prvenstvi v namiznem tenisu »j| suhu K sodelovanju vabimo vse ljubitelje teh dveh iger. I*1"*" jave bomo sprejemali ,>j dan tekmovanja v Domu. Seininur /a kosmkurske sodnike — Svet sodnikov p-j medobčinski košarkarski /vezi za Gorenjsko bo organi/"** seminar za košarkarske sodnike. Seminar bo predvidoma bruurja Prijave je treba poslati na naslov Matjaž Met*)' Kranj, (iubčevu 2. VSkofJI loki turnir v malem nogometu /II 1 Loka in športna dvorana Poden prirejatu fi. zimski turnir* malem nogometu za pokal Poden. Tekme bodo v sobotah nedeljah od II. ure dalje v športni dvorani Poden. Zadnji & za prijave je sreda, «1 junuurja 1UHB, ah nu dan žrebanja (čatf* tek, 7. 1 ob 18 uri v sejni sobi dvorane) do 12. ure. Prijavni"* znaša 25,006 dinurjev, plaču se ob prijuvi Poravnate jo lahk0 osebno v pisarni ZTKO (dvoranu Poden) ali nakažete na r»* čun Malt) »78 H3487. ZTKO Škofja loku (za Pokal Pod*")-Prijaviti je treba vodjo ekipe s točnim nuslovom m telefonOjJJ ter spisek igralcev, ki |ih ne sme biti nad 10 Pojasnilu duJ*J° po telefonu H2-4B3. rerno noro (eto PETEK. 25. DECEMBRA 1987 OGLASI PRAZNIČNE ČESTITKE .19. STRAN MJMESGLAS MERKUR ZIMA JE NA VRATIH -OSKRBITE SE S KURJAVO! S takojšnjo dobavo, brez čakalne dobe vam nudimo: • PREMOG LIGNIT VELENJE kosi cena: 78.680 din/tono • PREMOG RJAVI TRBOVLJE kosi cena: 139.220 din/tono • PREMOG RJAVI ZENICA kOCke cena: 138.490 din/tono • PREMOG RJAVI ZENICA oreh (za trajno žarne peči) cena 139.914 din/tono NAROČILA IN VPLAČILA SPREJEMAJO VSA PRODAJNA MESTA PREMOGA V KRANJU, NAKLEM, RADOVLJICI, TRŽIČU na BLEDU in JESENICAH MERKUR kranj LOIBLKAUF KOŽENTAURA KIRSCHENTHEUER 48 tel. 9943-4227-3353 na desni strani pred dravskim mostom VAM ŽELI ZDRA VO, USPEŠNO IN VESELO NOVO LETO Pričakuje vas bogata ponudba na 400 m2 prodajnih površin ® SPAR-MARKT SPAROVEC STRUGA - Strau 66 tel. 9943-4227-23-49 ZELO UGODEN NAKUP VELIKA IZBIRA ZELO UGODNA MENJAVA ZATO SE PRI NAS SPLAČA KUPOVATI! TO VEDO ŽE MNOGI GORENJCI, MORDA TUDI VI! ŽELIMO VAM ZDRAVO, SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO IN SE PRIPOROČAMO ZA OBISK! SPOCK VAŠA TRGOVINA ZA DOM IN GOSPODINJSTVO BOROVLJE tel. 9943-4227-3249 vam želi zdravo in uspešno novoleto 1988 in se priporoča za obisk! RENAULT ERWIN RAUSCH Servis in prodajalna rezervnih delov ter avtomobilske opreme Borovlje, Klagenfurter Strasse 42 tel.: 9943-4227-3745 ali 3746 želi Gorenjcem in cenjenim strankam srečno in uspešno novo leto in se priporoča tudi za naprej. Od 24. decembra 1587 do 6. januarja 1988 bo servis zaradi dopusta zaprt. G3 PARK HOTEL BLED Vabimo vas na TRADICIONALNO SILVESTROVANJE v RESTAVRACIJO igra ansambel Braneta Klavžarja v KAZINO igra ansambel AROVV s pevcem Lojzom in Tatjano I )remelj v TAVERNO igra DUO ADK1A Rezervacije sprejemamo vsak dan v recepciji hotela ali na tel.77-945. Ob izbrani silvestrski večerji in odlični glasbi vam želimo prijetno silvestrovanje. Vsem. ki boste silvestrovali pri nas in poslovnim partnerjem, /.elitno veliko sreče in uspehov v letu 1^88! VAŠ PRVI DENARNI IN BANČNI SERVIS V AVSTRIJI POSOJILNICA - BANKA - BOROVLJA Postgasse 4, tel 9943/4227 3235 PODRUŽNICA BRODI (300 m od MALLEJA) tel 9943/4227 3555 OBISK PRI NAS SE VEDNO IZPLAČA! VSEM GORENJCEM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO! _ ZDRUŽENI GOZDARJI IN LESARJI GORENJSKE VAM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1988 A SOZD združeno gozdno in lesno gospodarstvo GLG Bled J GLAS 20 STRAN. ZCP CESTNO PODJETJE KRANJ n.sub.o. Kranj, Jezerska cesta 20, tel.:064/26-861 TELEX 37720 CP KRN YU TOZD VZDRŽEVANJE IN VARSTVO CEST TOZD GRADNJE DSSS DO Upravljamo, vzdržujemo, rekunstruiramo in gradimo ceste. Poleg tega opravljamo tudi druga dela nizkih gradenj ter nudimo gramozne in kamnite materiale. Vsem občanom in poslovnim sodelavcem želimo srečno in uspešno novo leto 1988 AVTONEGA Klasič Franjo Kranj, Šuceva 17 Popravila vozil ZASTAVA in ŠKODA, menjava gum, uravnovešenje, menjava olja, mazanje Delovni čas od 7. do 15. ure, ob četrtkih od 7. do 18. ure, sobote proste Cenjenim strankam in občanom Gorenjske želimo srečno novo leto 1988 Poslovnim prijateljem in obiskovalcem naše trgovine želimo srečno in uspehov polno leto 1988 Priporočamo se za obisk v trgovini, ki je odprta vsak delavnik od 8. do 14. ure ob sobotah pa od 9. do 12. ure Servisno podjetje Kranj Tavčarjeva 45, telefon 21-282 želi vsem občanom in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1988 Še naprej se priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodovodna inštalaterska, kleparska, krovska, ključavničarska, pleskarska in električarska. VSE VRSTE USLUG, POPRAVIL, ADAPTACIJ IN STORITEV TER POLAGANJE PARKETA IN TAPISOMA AGR0C00P - AIK NOVI SAD z enotami: TOZD NEOPLANTA TOZD FARMAC00P TOZD AROMA FUTOG TOZD KULPIN N. SAD želi občanom Gorenjske in poslovnim prijateljem srečno in uspešno novo leto 1988 v skladišču v Kranju, Cesta Staneta Žagarja 51, (tel.: 064/25-268 in 064/25-267) nudimo: sveže meso, mesne izdelke, mesne konzerve, sveža Jajca in perutnino, čips in vse vrste začimb, konzervirano sadje in zelenjavo. PRAZNIČNE ČESTITKE PETEK, 25. DECEMBRA 19 GORENJSKA OBLAČILA *L KRANJ Delovnim ljudem in občanom želimo veliko sreče in uspehov v letu 1988 KOI> Kovinsko podjetje Kranj Šuceva 27 Kovinski elementi za gradbeništvo, industrijska okna in vrata na ročni in motorni pogon kovinske konstrukcije splošno ključavničarstvo tehnološka, transportna, skladiščna, galvanska oprema in naprave kleparstvo Delovni kolektiv želi občanom in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1988 OBRTNO PODJETJE TRŽIČ Telefon 50-774, 50-765, 50-760 Mizarstvo, zidarstvo, tesarstvo, steklarstvo, slikarstvo, pleskarstvo, črko-slikarstvo, polaganje vseh vrst podov, izdelovanje lesne galanterije Bralcem Gorenjskega glasa in poslovnim prijateljem želimo zdravo in uspešno novo leto 1988 in se še vnaprej priporočamo s svojimi storitvami! IMOS SGP Tržič Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 1988 KTL, industrija papirja in embalaže Ljubljana, n.sol.o. TOZD LEPENKA TRŽIČ SLAP 8 želi delovnim ljudem in poslovnim prijateljem srečno in uspešno novo leto 1988 Pomagamo vam pri izbiri praktičnega novoletnega darila! V tem tednu vam nudimo bogato izbiro akustičnih aparatov in aranžiranih daril feftl^9?vnica Športna dvorana PODEN Škofja Loka PRIREJA 31.12.1987 ob 20. uri VELIKO SILVESTROVANJE # Za pijačo in jedačo poskrbljeno ob zvoku ansambla TRIGLAV Kemična čistilnica in pralnica JESENICE s poslovalnicami: v Kranju, Radovljici, Kranjski gori in na Jesenicah Želi cenjenim strankam, delovnim ljudem in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1988 /V T KARTONAŽNA n.sol.o. TOVARNA LJUBLJANA TOZD JEPLAST, KAMNA GORICA n.sub.o. želi vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem srečno in uspešno novo leto 1988 SUKNO SUKNO Zapuže Delovnim ljudem in občanom želimo srečno in uspešno novo leto 1988 PETEK, 25. DECEMBRA 1987 OGLASI OSMRTNICE 21. STRAN @®3Mi3M©IEHGLAS GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ n.sol.o. Svet delavcev in kmetov Gozdnega gospodarstva Kranj n.sol.o. Razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DELOVNE ORGANIZACIJE Poleg pogojev iz 511. člena Zakona o združenem delu mora kandidat za dela in naloge individualnega poslovodnega organa izpolnjevati še naslednje pogoje: —da ima visoko strokovno izobrazbo gozdarske, ekonomske ali pravne smeri —da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na odgovornih položajih v gospodarstvu —da ima strokovne in organizacijske sposobnosti —da izpolnjuje kriterije po družbenem dogovoru Kandidat bo izbran za mandatno obdobje 4 let. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni po objavi razpisa v zaprti ovojnici na na-slov:Gozdno gospodarstvo Kranj n.sol.o., Cesta Staneta Žagarja 27, 64000 Kranj z oznako "za razpisno komisijo za individualnega poslovodnega organa delovne organizacije". SREDNJA LESARSKA ŠOLA 64220 ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 59 Komisija za delovna razmerja in stanovanjske zadeve razpisuje prosta dela in naloge ORGANIZATORJA RAČUNALNIŠTVA Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s polnim delovnim časom. (Možnost zaposlitve za nedoločen čas). Trimesečno poskusno delo. Od kandidata pričakujemo najmanj V. stopnjo izobrazbe računalniške smeri. šola razpolaga z računalniki Commodore in Sokol. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Srednja lesarska šola Škofja Loka, Kidričeva 59 — Komisija za delovna razmerja. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izteku roka za oddajo prijav. KRAJEVNA SKUPNOST ŠKOFJA LOKA - MESTO KRAJEVNA SKUPNOST KAMNITNIK Skupna razpisna komisija svetov krajevnih skupnosti Škofja Loka — mesto in Kamnitnik razpisuje prosta dela in naloge: TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI s polnim delovnim časom Pogoji:višja izobrazba družboslovne, pravne ali ekonomske smeri in dve leti ustreznih delovnih izkušenj ali srednja izobrazba enake smeri in pet let ustreznih delovnih izkušenj, aktivnost v družbenopolitičnem življenju. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. "rijuve z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi razpisa na naslov Strokovna služba krajevnih skupnosti mesta Škofja Loka, Mestni trg 38, Škofja Loka. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku roka Pr'.jave. i K1 UMOS Loška industrija mesno —predelovalne opreme in strojev p.o. SKOKI A LOKA ')() I.IMOS Škofja Loka, Kidričeva c. 51, objavlja po sklepu Komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge KONSTKUKTEKJA RAZVIJALCA Kandidati naj imajo visoko oz. višješolsko strokovno i/.obraz )0 strojne smeri Zaželeno so delovne izkušnje na področju konstruiranja strojev. '^'lovno razmerje homo sklenili /a nedoločen čas, s posebnim Pogojem trimesečnega poskusnega dela Hok prijave z dokazili 0 izpolnjevanju pogojev je 15 dni. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po zbiranju prijav. ,>r'jave poslpte na naslov IX ) 1,IM< >S Sknfpi Loka. Kidričeva c 51, Škofja Ix>ka. »*»CATOR MERCATOR KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE KRANJ. JLA 2 TOZD KMETIJSTVO K KANJ °8laša prosta dela in naloge: KMETIJSKEGA INŽENIRJA RASTLINSKE (SADJARSKE) PROIZVODNJE ali KMETIJSKEGA TEHNIKA n vodenje "»djarskih del v Preddvoru **0sebni pogoji:2 leti delovnih izkušenj v sadjarstvu KMETIJSKEGA ali VETERINARSKEGA TEHNIKA. KME "•"'A ali ŽIVINOREJCA /a mol/o krav na obratu H rastje Posebni pogoji:« mesecev delovnih izkušenj, lahko pa tudi pri pravnik JjHNlKA KMETIJSKE MEHANIZACIJE ah STROJNEGA i' H\IK\ /H avtomehaiiska dela I \ Mehaničnem servisu Posebni pogoji! leto delovnih izkušenj pri popravilu kmetij ske mehanizacije l£UKOVALCA KOVIN M MJttteVIlŠterellO varilna dela v ^'hani, nem servisu Šenčur **°*ebni pogoji:l leto delovnih izkušenj pri vzdrževanju kme tijskih strojev fj*ne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema v u~K'K Gorenjske, Splošno kadrovski sektor, Kranj JLA 2. B «'>eh p«, objavi. ELITA z vami, vi z nami na vsakem koraku v starem delu mesta Kranj tudi v letu 1988! KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ, n.sol.o. Ul. Mirka Vadnova 1, KRANJ Delavski svet DO razpisuje prosta dela in naloge 1. VODJA DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB za mandatno dobo štirih let Pogoji:da ima visoko oz. višjo izobrazbo ekonomske, pravne ali organizacijske smeri, da ima 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih, da ima organizacijske sposobnosti, da izpolnjuje splošne pogoje, ki jih določa zakon in družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike občine Kranj, da je državljan SFRJ. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev s kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema Kadrovska služba KOGP Kranj, Mirka Vadnova 1, (razpisna komisija) 15 dni po objavi razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni 30 dni po izteku roka za prijavo na objavljeni razpis. SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA JESENICE Sekretariat za občo upravo in splošne zadeve Upravni organi občine Jesenice razpisujejo v Sekretariatu za občo upravo in splošne zadeve dela in naloge VODJE ODSEKA ZA FINANCE za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) s polnim delovnim časom. Poleg splošnih pogojev za sprejem mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: končana visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na področju financ. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Skupščina občine Jesenice, kadrovska služba. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo. SCT TOZD DRUŽBENI STANDARD IJUBLIANA, Dvoržakova 3 objavlja naslednja prosta dela oz. naloge za delo na Bledu: 1. KOORDINATORJA GOSTINSKE PONUDBE Pogoji:ustrezen poklic VI. stopnje in 3 leta delovnih izkušenj 2. KUHARJA SPECIALISTA II Pogoji:tehnik kuharstva in 3 leta delovnih izkušenj 3. SOBARICE PogojLsobarica in 1 leto delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s pogojem poskusnega dela, ki traja dva oz. tri mesece. Pisne prijave sprejema 8 dni od objave SCT Kadrovsko splošni sektor, 61001 Ljubljana, Vošnjakova 8. ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, deda, tasta, brata in strica ALEŠA GROSA i/ Goric 32 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje, nam izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Gorite, 17. decembra 1987 V SPOMIN EDIJU ŠKOFICU Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. 17. decembra je minilo dve leti, odkar k počitku leglo je telo, a delo tvoje in trpljenje pozabljeno ne bo. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Resnica, 1987 V SPOMIN ANGELI MOČNIK IS. decembra je minilo leto dni, odkar odšla si tja. kjer ni trpljenja, ne gorja, a v našem domu ostala je praznina. Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu in obiskujete njen grob VSI NJENI Grad,1987 MURKA LESCE, n.sol.o. TOZD Maloprodaja Lesce, n.sol.o. objavlja na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge POHIŠTVENI MIZAR - montiranje pohištva na terenu v prodajalni Pohištvo Lesce Pogoji:poklicna šola lesarske ali sorodne smeri, 3 leta delavnih izkušenj, vozniški izpit B kategorije Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 60 dni. Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Murka Lesce, TOZD Maloprodaja, Lesce, Alpska 62. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame JERCE KAPUS Zg. Otok 2 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in vašča-nom za nesebično pomoč v težkem času, vsem prijateljem in znancem pa za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Posebno se še zahvaljujemo dr. Černetu in pa-tronažni sestri za skrb in zdravljenje ter gospodu župniku za lep pogrebni obred. Hvala tudi članom delovnih kolektivov ELAN iz Begunj in ISKRA Otoče za pomoč in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči domači Zg. Otok 2 ZAHVALA Ob izgubi našega očeta FILIPA BOHINCA st. se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje in številno spremstvo na zadnji poti. Posebno se želimo zahvaliti še vsem pevcem, govorniku in g. župniku ter sosedom in prijateljem za nesebično pomoč. V imenu sorodstva žena Ana ZAHVALA 10. decembra se je v 89. letu starosti ustavilo plemenito srce našemu dragemu možu, očetu in staremu očetu LOVRENCU ŠIMNOVCU Dešmanovemu atu iz Voklega št. 13 Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in sočustvovali z nami, iskrena hvala. Hvala vsem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti, posebno še sodelavcem SOZD-a Sava, Sava prodaja TAP, Iskra Telematika in Živil Delikatesa Kranj, zvonarjem, pevcem iz Šenčurja, župniku g. Slabetu za lepo opravljen obred, gospodu župniku iz Vogelj. Vsem, ki ste našega očeta imeli radi in ga spoštovali, iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob smrti naše drage mame in stare mame MARIJE POTOČNIK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kakor tudi kolektivu DO Inštalacije za izraze sožalja, podarjeno cvetje in vence ter pomoč v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala g. župniku in g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in vsem ostalim, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI mmmmmSLAS 22. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA PETEK, 25. DECEMBRA 1987 _ M MAU OGLASI ici.:27-960 ccrta J1AI6 apataii.rifoji Prodam TV Gorenje-color. Tel 38 552, po 15. uri__ Prodam VIDEOREKORDER fisher PVH 720. Tel. 27-073, popoldan 21476 Poceni prodam 3 leta star TV gorenje, črnobeli in TV color gorenje, potreben popravila. Hudolin, Kidričeva 29, tel.: 23-915_21481 Barvni TV samsung 37 cm, v garanciji, ugodno prodam. Tel: 33-670 21494 Zelo ugodno prodam TRAKTOR štore 502, 500 del. ur. Urbane, Zg. Bela 24 21496 Prodam plinsko napravo za osebni avto, testirana za 5 let. Leper, Proletar-ska6, Tržič 21501 ROLBO za sneg, široko 85 cm, z enoosnim traktorjem, visokozmogljivo, prodam. Tel : 45 352 21505 Prodam barvno TV gorenje, starejši letnik. Janez Meglic, Begunjska 56, Tr-žič, tel : 50 820 _21509 Prodam motorno ZAGO husquarna Markovič, Žeje 15, Duplje 21512 Prodam črno bel TV aparat gorenje, star eno leto Informacije po 15. uri, Gorenjskega odreda 2, Kranj, stanova- nje 16_21517 Ugodno prodam dobro ohranjen STROJ honda tip 400 za odstranjevanje snega (rolba in plug). Spomladi z njim delamo v vrtu. Franc Dolinar, Ži-ganja vas 41/a, 21523 Prodam barvno TELEVIZIJO naš, 56 cm. Tel.: 33 881_21528 Barvni TV gorenje, ekran 61 cm. star 5 let, ugodno prodam Kovačič, Titova 85, Jesenice 21537 Prodam ŽAGO venecianko. Tel.: 66 114, popoldan 21540 Singer nov, gospodinjski šivalni STROJ, prodam za 55 SM. Tel.: (061) 223-838 dopoldan in (061) 266 940, popoldan 21545 Prodam industrijski šivalni STROJ singer Tel : 60 571 21546 Prodam pletilni STROJ dvoredni pas-sap, švicarski 30 odstotkov cenaje in pisal ni STROJ. Skokova 9, Kranj, Stražišče__21547 Prodam motorno ŽAGO husquarno 770 in rezervne dele za R 4 Jože Zu pan, Maistrova 13, Radovljica 21549 Prodam nov VIDEOREKORDER toshi ba Tel 51 569 21562 SILVESTROVANJE V PIVNICI EVROPA v prijetnem okolju z bogato silvestrsko večerjo po zelo ugodni ceni ob glasbi dua DOMINO POKLIČITE NAS NA TELEFONSKO ŠTEVILKO 21-123 VABLJENI Prodam glasbeni STOLP tec stereo. dve kaseti, gramofon, hitrostno pres nemava nje, dva zvočnika 100 W s ca rinsko deklaraaio ali menjam za sta rejioZ 101_21570 Prodam TV color grunding 68 Tel 46 129_21579 TV barvni iskra azur, star dve leti, pro dam Tel 51 934_21583 Prodam malo r<)t>l|«n molzni STROJ vvestfalija gorenje Tel 39-046 21598 Prodam nov ZX SPECTRUM 48 K za 135 000 din Bojan Lindero, Kontenska 7, Bled (za Petrolom) 21600 GOSTILNA LOVEC Gorice, tel.: 46-030 r ern o. novo VAM ŽELI (eto Prodam motorno ZAGO tip solorex. Tone Srebrnjak, Blej. Dobrava 119 _21609 Prodam TRAKTOR ferguson 35 konj moči, generalno popravljen. Tel.: 47-180 21614 Prodam TRAKTOR ferran s 45 konj moči in nakladalno PRIKOLICO s pogonom. Tel: 66-938 21619 Prodam HLADILNIK 170 litrski zanussi. Tel: 60-674 21620 Prodam JUGO 45, letnik 1984 in VI-DEOREKORDER goldstar. Tel.: 33-517 _21632 Prodam elektroagregat 3,5 KW, delilni aparat s konjičkom za rezkalni stroj alg 100 in osebni avto 126 P, letnik 1977. Tel 28 645_2165f Prodam TV fiseher, ekran 51 cm, še v garanciji Tel.: 68-627_21659 Prodam COMMODORE 64, kasetofon, disketar in dva jovstica Tel.: 49-173 _21660 Prodam IMT 533 s kompresorjem in kabino ter 7 mesecev brejo KRAVO. Vrtač, Mače 11 21664 VITEL igland dvobobenski 3000/2, prodam Tel: 35 282_21675 Prodam nov kultivator (italjanska ma-šina). Tel . 60 250_21679 Prodam barvni TV iskra azur in COMMODORE 64 s kasetarjem. Šifrer, Šut-na 2, Žabnica, tel.: 44-584_21684 Prodam: FIAT 750, starejši letnik, šivalni stroj bagat, čevljarski stroj za brušenje, čevljarski stroj, električni za šte-panje za serijske izdelke, peč na 21687 Prodam rabljeno 60 litrsko plinsko na-pravo za avto Tel: 42 893 21690 Prodam kombiniran MIZARSKI STROJ na tri operacije, starejše izdelave Juričič, Stara Loka 90, tel.: 61 929 21692 Prodam tračno ŽAGO za razrez hlodo vine. Dolenc, Gabrovo 2, škofja Loka _21693 Orion VIDEOREKORDER VHS daljin sko upravljanje, HQ sistem, ugodno prodam Tel.: 25-503_21697 Prodam industrijski dvoredni pletilni STROJ diamant R 8, cena po dogovo ru. Tel: 67 023_21700 Prodam BLOK motorja imt 533, namizno vrtavko 16 mm in gradbeno omarico s števcem Ul 4 oktobra 29, Cerklje _21715 i Prodam barvni TV gorenje Ravnik, Staneta Žagarja 31, Radovljica 21716 Prodam VITLO 4 tone Kurirska pot 11, Primskovo 21472 živali DEŽURNI VETERINARJI OD 25. DO SI. Ul Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske — Kranj, Ivana Slavca 1, obvešča živinorejce na Gorenjskem, da sprejema na ročila za vse veterinarske storitve vsak dan od fi. ure zjutraj do 22. ure zvečer na zuvodu v Kranju oz. po telefonu št. 22-781 ali 25-779. Naročila /.a veterinarske storitve oddajte do 8. ure zjutraj, za nujne obiske pa lahko ves dan. Naročila v času nočnega dežurstva — od 22. ure zvečer do 6. ure zjutraj — pa sprejemajo: za občino Kranj: TE KAN dipl. vet. JANEZ, Britof 414, K KANJ, tel. Mi 121 za občino Škofja I .oka: KIUZNAK dipl. vet. MIKO.Godesi« m SKOKI A I.OKA, tel m za občino Kadovlji« a in Jesenice: PAVLIC dipl. vet. FRANC, StCflM 24. ZASIP, tel. 77-tM za občino Tržič: s \ IOVIC dipl. vet. BORUT, V. Rejca l, NAKI.O, tel 17 »MKI aH 79-055 Prodam visokobrejo TELICO ali KRA VO. Voglje 85_21551 Prodam dva mesnata PRAŠIČA za zakol, krmljena z domačo krmo. Triler, Sr. Bitnje 23 _ 21552 Prodam PRAŠIČA za zakol Trboje 113, tel.: 49 024 __21553 Prodam PRAŠIČA. Predoslje 7 21554 Prodam PRAŠIČA za zakol. Struževo 7 _21568 Prodam brejo KRAVO ali menjam za jalovo in 150 kg težkega PRAŠIČA. Ča-dovlje 3 Golnik, tel: 46-316 21576 Prodam PRAŠIČA. Benedikova 5 Ugodno prodam nekaj OVC z mladići. Franc Nahtigal, Jezerska 103 21464 Prodam TELETA simentalca za pleme Sp Brnik 39_21466 Prodam KRAVO za zakol in dva PRA ŠIČA za nadljno rejo Sp Brnik 15 _21471 Prodam 6 tednov staro TELIČKO si mentalko. Žabnica 37_21483 Prodam PRAŠIČA za zakol in 7 dni sta rega BIKCA Voglje 64, tel 49 076 _21484 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Sodnik, Pivka 9, Naklo_21485 Prodam PRAŠIČA do 200 kg za zakol Zupan, Jezerska c 18 21486 Prodam i ELICO pmgaver tik pred te litvijo Anica Dovžan, Podljublej 94, Tr žič_21513 Prodam BIKCA simentalca, starega 10 dni. Zadraga 18, Duplje_21514 Prodam PRAŠIČA teža 150 do 200 kg in kupim /adriji traktorki viličar Oman, Sr Bitnje 6_21519 Prodam TELIČKA za zakolj ali rejo Li par, Voglje 73 _21520 Prodam PRAŠIČA za zakol, domača krma Luže 10, Šenčur_21522 Prodam BIKCA 3 mesece starega ali večjega po izbiri Hlebce 14, Lesce _21541 Prodam dva TELIČKA črnobela bikca, stara 10 dni Voglje 90 _21543 21578 BIKCA črno belega, starega 10 dni, prodam. Sp. Brnik 56 21586 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA Tel: 45-207 _ 21587 Prodam PRAŠIČE za zakol. Sr. vas 48, Šenčur_21590 Prodam KRAVO, dobro mlekanco pred telitvijo. Bobovk 6, Kranj 21591 Prodam PRAŠIČKE težke do 25 kg. Pivka 7, Naklo 21593 OPTIKA VERVEGA NEVENKA Tavčarjeva 1, Kranj tel.:27-610 (nasproti delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. Cenjenim strankam in občanom Gorenjske želi srečno novo leto 1988. Od 11. do 17.1.1988 ima zaprto. Prodam 10 dni staro TELIČKO simen talko. Struževo 13_21596 Prodam KRAVO, ki bo januarja četrtič telila. Slatna 3, Begunje_21597 Prodam KRAVO, ki bo januarja telila. Benedik, Dražgoše 41. tel 66 308 _21601 Prodam PRAŠIČA /a zakol, celega ah po polovico, težkega okoli 180 kg. I. Boštnika 5, Cerklje_21605 Prodam dva BIKCA, stara en teden. Jamiek, Bukovica 12, Vodice 21610 Prodam OVCE z jagnjeti Mecerc, Be- gunje 101 /a_21615 Prodam PRAŠIČA, domača krma, teža 230 kg, 50 SM Tel (061) 662 375 _21618 Prodam dva TELETA, stara en teden. Ljubljanska 24, Radovljica_21617 Prodam 20 do 160 kg težke PRAŠIČE Stanovnik, Log 9, škofja Loka 21634 Prodam KRAVO po izbiri, dve telio, te ža cca 200 kg. 2 prašiča, teža 140 kg in KOMBI VW 8 I 1 Tel 68 755 21638 "l MODNI ATE L JE ETINO PERO ( V\k \K.II \ \ l> K U n v.i ui Prodam TELICO, staro 15 mesecev za osemenitev Marija šorl. Zasip Stagne 26, Bled_ 21641 Prodam dva PUJSKA od 20 do Jb kg Jože Grubar, Smokuč 31, Žirovnica _21648 Prodam PRAIŠČE za zakolj Luže 37 __ _ 21649 Prodam PRAŠIČA za zakol češnjevek 3, Cerklje _ 21663 Prodam PRAŠIČA /a zakol čošri|ovok 11 21666 Prodam za nadaljno rejo 7 tednov staro TELIČKO simentalko in PRAŠIČA za zakol težkega 150 kg. Cerklj. Dobrava 7, Cerklje 21667 Prodam polovico PRAŠIČA težkega 170 kg Hrastje55_21669 Prodam KRAVO za zakol ali menjam za plemensko telico ali kravo. Virmaše 42, Škofja Loka_21682 Prodam več mesnatih PRAŠIČEV. Oman, Zminec 12, Škofja Loka 21686 Prodam ali zamenjam mlado KRAVO za kravo po teletu Hafner, Trnje 1, Škofja Loka 21688 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA. Pot na Vovke 2, Cerklje 21699 Prodam PRAŠIČA ZA ZAKOL, krmljen z domačo krmo in 9 tednov staro TE LE. Tel.: 42-227 _21709 Prodam PRAŠIČA za zakol, domača krma. Velesovo 45 21713 Takoj kupim BIKCA starega 3 mesece za nadaljno rejo. Tel. 68-056 21725 Prodam KRAVO friziko v 8 mesecu brejosti, 4 tele. Alojz Žemva, Zg. Gorje 28__21729 Prodam eno leto starega BIKCA Sl-MENTALCA. Mače 3, Preddvor 21731 Tri mlade PSIČKE oddam ljubiteljem Tel: 45-497 21735 itan.oprema Prodam termoakumulacijsko PEČ 2,5 KW. Kalan, Suha 2, Kranj_21474 Prodam 50 litrsko zamrzovalno OMA RO. Partizanska 23, Kranj, II.nad. _21475 Prodam kuppersbusch dim 30 x 60 za kuhanje in gretje za 50.000 din. Tel.: 27-452 _21477 Zelo ugodno prodam otroško kornple tirano zibelko in KAVČ dvosed-ležalni. Perko, Tuga Vidmarja 10, Kranj, tel.: 34 585 _21492 Prodam dva dobra FOTELJA po nizki ceni. Ogled sobota, nedelja ves dan. Kranj, Reginčeva 5 21495 KUHINJO lipa, hladilnik, rabljeno, pomivalni stroj italijanski ( v manjši okvari), ugodno prodam. Tel.: 34-734 21504 Poceni prodam 4 FOTELJE in električni strojček za meso. Borut Repar, Trojarje va 19, Kranj_21529 Prodam SPALNICO, kuppersbusch peč ter polkavč Ogled od sobote da-ije. C S. Žagarja 55, Kranj (pri plinarni) _21532 Črnobeli TV in jogi de lux, novo, pro-dam. Krožna 1/a, Zlato polje 21535 Prodam: kuhinjsko opremo s kotom, pravi les( primerna za obrtnika, tudi za orodje)v delavnici Hladilnik gorenje z zamrzovalnikom, dva elek. štedilnika Valjavčeva 29, tel.: 21 882, vsak dan od 9. do 19 ure 21567 ****** V samopostrežbi vam priporočamo nakup: -LOSOSA, KAVIARJA, ŠKOLJK, MORSKIH RAKOV - uvoženih iz Danske, -DARILNIH PAKETOV KRAŠKIH SPECIALITET: KRAS SEŽANA -PIŠKOTOV IN DRUGIH SLADKARIJ -tudi po ugodnih cenah Na vseh oddelkih vam priporočamo nakup aranžiranih daril SREČNO NOVO LETO 1988 VELEBLAGOVNICA nama ŠKOFJA LOKA Ugodno prodam 5 kub. m LENDA PORJA, debeline 5 cm in 5 rol strešne lepenke Gorenje, Tominčeva 5, Stražišče_21516 STREŠNIK kanjiža mediteran 222, pro-dam 1100 kosov, I.klasa in 1100 kosov II. klasa. Tel : 62 992_21536 Ugodno prodam POBJON. Rudi Koro šec, Na trati 6/a, Lesce, tel.: 74 587 __21544 Prodam betonsko ŽELEZO fi 8, 800 kg in fi 6 200 kg. Naslov v oglasnem oddelka_21564 Prodam cementno strešno OPEKO folc 1000 kosov Tel 47 095 21582 SNEGOBRANE iz kromaste pločevine izdelujemo in montiramo. Tel : 28 414 ali (061) 268-797_21691 Prodam 3 kose balkonskih VRAT (ene leve, 2 desne) na termoton stekla, veli kost 95 x 214 in OKNO s polkni 140 x 140 Tel 69 509 21702 SIPOREKS, debeline 5 in 7 cm, pro dam 10% ceneje Tel.: 24 122, popold ne Kateri poslovni tarzan potrebuje kmečki baročni DVOREC z velikim vrtom? Šifra: 3 8 64 24238 21497 Prodam zazidljivo PARCELO v izmeri 800 kv m v ožjem območju mesta Kranja. Informacije na tel.: 21 016 21730 vozila poieill Polovico hiše v Kranju prodam ali za menjam za enosobno stanovanje Na slov v oglasnem oddelku, ali šifra: Ugodno _____ 21112 Prodam ZASTAVIN KOMBI 435 F, letnik 1979, registriran do junija 1988. Informacije po tel : 38 314, v soboto od 7.30 do 10 00_ Prodam obnovljen Z 750, letnik 1981 za 120 SM Donova c 17, Zg Medvode pri restavraciji 21468 Prodam dobro ohranjen CITROEN GS 1,3, letnik 1980. Tel 28 124. po 16 uri _21473 Prodam rabljene dele za LADO 1200: vrata, pokrov motorja, prvo steklo, luči, hladilnik, menjalnik, sedeži, zaga-njač, alternator, gume s platišči, prva _21478 JUGO 45 L, letnik 1985 januar, prodam Ogled v soboto in nedeljo Be-gič, Groharjevo nas. 11, Škofja Loka _21482 Prodam avto MOSKVIČ zelo dobro ohranjen, letnik 1979 Proletarska 11. Ti/m: 21489 4X A želimo našim cenjenim gostom in bralcem Gorenjskega glasa vesele božične praznike ter zdravo, uspešno in Tudi srečno novo leto 1988 prihodnje I v to bomo vvsei iišvgn obiska! Prodam ohranjeni vzmetnici 200 N 100 ali zamenjam za dimenzije 190 x 90 Horvat Šempeterska 14, Kranj Straiii če_21574 Ugodno prodam TROSED in dva FO TEUA Tel : 36 641_21581 Prodam ŠTEDILNIK na drva, cena 5 SM in dva KAVČA 5 SM Esad Nišič, Straža 11, Jesenice_21599 Prodam sedežno GARNITURO z razte gljivim kavčem. Tel: 44-691 21602 Gasilsko društvo Bistrica pri Tržiču proda skoraj novo težno PEČ 20 000 Kcal, 30 odstotkov ceneje kot je nova Tel : 50 260, int 212_21607 Prodam SPALNICO alma z jogijem In 5 delno omaro Tal 45 044 ah 56 606 _21611 Ugodno prodam rabljen ŠTEDILNIK na drva in kombinirani elek štedilnik (2,2) Tel: 39 710_21637 Prodam dobro ohranjeno sedežno GARNITURO, staro 17 mesecev, lahko na dva obroka Tel 18 /!>/ 2164/ Staro sobno POHIŠTVO, omare, poceni prodam. Tel 34-382_21672 Ugodno prodam ŠTEDILNIK gorenje Prodam gradbeno PARCELO v Gor|uh pri Bledu in les za ostrešje Orevc. Kr-nica 84/a, (Zatrnik)_21511 Prodam polovico stanovanjske hišo / lastnim vhodom garažo in vrtom na .losom c,ili Naslov v oglasnem oddol ku 21612 V /alos.ih 1 pri aodnartu, 15 km od Ra hišo z nekaj vrta in sadovnjaka odda Ijeno 1 km od središča Kranja želiva pa zamenjati hišo z nekom izven Kra nia, nek|e šifra UGODNA PRILIKA 21 104 OBRTNIKI /D()M< I. PODJETJA • V Kran|u 2 km od centra prodam hovej so steno vanjsko HIŠO z delavnico, lahko skladišče Skupne tlorisna lime ra cca 180 21485 Prodam dobro ohranjen kombiniran ŠTEDILNIK (2 plin. 2 elektrika) 50 cm Tel. 66 922_21689 Prodam SPALNICO, dobro ohranjeno. na tri obroke. Tel : 83 011 21701 Prodam kuhiniske elemnte Tel 61 358. v soboto m nodel|o 21/14 Prodam KAVČ Tel 36 893 21732 gradbeni mal Po ugodni ceni prodam betonsko }\ LEZO fi 6 Grilc, Trata 28, Cerklje 21498 Kranj UIANO lot.uk /H. /OO(M) km. general no obnovljena karoserija, prodam Mnrieta Gašperšić. tel 79 44<), popol dan _21066 Prodam / /50. letnik /'l/HO Ogled po poldan od lr> ure Tonkli, (iradnikov« 111, Radovljica_ ___ Prodam VW 1300, zelo dobro ohranim. Z 101, letnik 74. neregistrirana ij1 Fiat 126 P, letnik 78, potrebno popravilu motorju Zvonu Koit lozorska i: BrL Kranj 21_ Prodam VW letnik /4, v voznem sta nju, neregistriran, po nizki ceni Fr«r»C Pintar Broznica / Skoti« 1 oka 21443 Ugodno prodam C.Ol f l"M4 diosol m \ 750. letnik 1980 Tel 50-801 21462 Ugodno prodam GOLF, letnik 1979. gunoialno obnovi,nu Kurirska pot PrimsNoVo/, _214» Prodam LADO 1200 s plinsko naprav© ah menjam za JUGO 45 Jane/ RibiC. Zg Brnik 139, Cerklje_2152* Proda.......11 diesol lotml. !'W4 I"-'" čarman. Zerjavka 4, Kranj 21629 Prodam Z 101, letnik 1976. neregistrirano v voznem stanju. Tel. 37-808 _2152/ Prodam ohranjeno / 101 letnik I1"/'' prevoženih 72 000 km. cena 140 S M Ogled vsak dan Vrhovac. Gorenj«*' 20. Radovljica_2163J Prodam 128 P. letnik 1982 In nova desna zadnia vrata za ASCONO, lem'jf 1980 Tel ,68,083; t 2jg» Prodam novo masko za / 101. starol*' letnik Jože Šmid. Otoki 12, Železniki _ Prodam kiirnmhnhr.inn / /•>() loti"* 1985 Sp. Brnik 68, Cerklje 21 &** Prodam R 18. letnik 1-lM.l loi 1-1 408 PETEK, 25. DECEMBRA 1987 MALI OGLASI, OBVESTILA. OSMRTNICE 23. STRAN ©Q)m®KHJ©IEEGLAS Prodam P 126, karamboliran po delih ali celega Rozman, Trojarjeva 42, Stražišče_21490 Prodam 126 P, letnik 1977, registriran do aprila 1988. Cankar, Gor vas 243 _____21499 Prodam ŠKODO 110 L, letnik 1973, do-bro. ohranjeno, registrirano do de-cembra 1988 Tel.: 78-082_21502 BMW 320, odlično ohranjen, cena 9,5 M, 73.000 km, prodam. Tel.: 62-416 _21506 Prodam dobro ohranjeno Z 101, ka rambolirano Toporiš, Sr. vus 2, pri Golniku_21507 Prodam R 12, letnik 1974, neregistri-ran, cena po dogovoru. Kerima Orna novic, Tavčarjeva 21, Jesenice 21518 Z 101, letnik 1976, registriran do 9. 1988, prodam. Tel.: 22-815, popoldan ___21521 Prodam JUGO 45. letnik 1984 Tel.r 81-973, popoldan_21555 Prodam VW kombi s cerado registra :ija do 12 decembra 1988, brezhiben Mon.am ti.Hi -»o nf\l C A T nI ti 1/11 5d 17 do 18. ure 21556 Brodam Z 750, letnik 1977. Tel.: 36-122 ___21561 3rodam GOLFA, letnik 1980. Tel.: 55-206, po 15. uri 21566 GOSTILNA »STARI MAYR« KRANJ prireja in vabi na SILVESTROVANJE v četrtek, 31. decembra 1987, od 20. do 5. ure v novih prostorih v I. nadstropju. Igral bo ansambel TRŽIČANI Kaj pa rezervacije? Vsak dan od 18. do 22. ure (telefon 21-387). Za vaše zaupanje se vam zahvaljuje kolektiv Starega Mavra. Prodam Wartburg. letnik 1982, prevo Jenih 40 000 km, garačiran. cena 270 SM m pograde z jogi|em 190 x 90, ce na 25 SM Bertonclieva 55, Krani __21580 Prodam NISSAN MICRA, star dve leti, kovinsko modra Kisovec. Delnice 1, foljane tel 65 148_21584 Prodam OPEL ASCONO 16, dobro ohranieno. letnik 1978. Marija Golja čič, Zagoriška 2, Bled_21604 AUDI 80 LS. letnik 1977, nujno pro dam, registracija do decembra 1988 S_3orje 132_21606 Prodam Z GT 55, letnik 1984 Betonova _ Kokrica, tel 25 551_21608 )Prodam PRINCA 1200, registriran do Mi|a 1988. vozen. 50 SM Drago Ereiz, Frankov«, nas (><) Škofja 1 oka 21613 Prodam R 4. letnik 1977 Tel.: 73-808, PO 14 uri_21628 PORD FIESTA. letnik 1978, poskodo ven na desnem boku prodam za 250 SM Ogled vozila pn Klemenčič Jožu, Hlebce 11/a, Lesce_21631 Prodam Z 750. letnik 1978 Janko f/evc, C talcev 19/a, Kranj 21636 J 101. letnik 19807 prodam za 1.9 M Siv 77-387, po 16. uri_21640 Prodam / /50. letnik 19/6, registriran do decembra 1988. cena po dogovoru Dvoimoč. Frankovo nas 42. škofja Lo **■ Popoldan_21643 ŠKODO 120 l letnik 1983 nigistrirano Jo decembra 1988. prodam Tel.: 3^520_21660 POdam R 4 GTL, letnik 1978. Vinko _irovec. Zadraga 12. Duplje 21653 ELEKTRIČNE OMARICE zunanje ter notranje kompletno opremljene PRODAM do 30% CENEJE Tel. 061/213-244 Prodam VW 1303 S. Viševica 3, Cerklje _21654 Ugodno prodam TOMOS AVTOMA-TIC. Mirko Žuran, Hudo 12, tel.: 57-152 _21655 Prodam R 4 GTL, 16.000 km, kot nov, prodam. Tel: 26-889_21658 Prodam GOLFA, letnik 1979, lepo ohranjenega. Ogled Janez Meze, Fin-žgarjeva 5/a, Lesce, tel.: 74-097 21662 Prodam Z 101, letnik 1978, obnovljena, na novo registrirana. Gospava Soprav- mc, Pot na josiS t>T, otr™z:sC" ZICCC Prodam FIAT 125 italjanski, neregistriran. Cena po dogovoru. Stara cesta 27, Kranj 21671 Prodam R 5 TL, letnik 1975, obnovljen in dodatno opremljen. Zg Bitnje 67, Žabnica 21674 Prodam Z 101 confort, letnik 1979. Sta-nonik, Hafnerjevo nas. 42, Škofja Loka _21676 Ugodno prodam delno obnovljen osebni avto Z 101. Tel: 62-388 21677 Prodam R 4, letnik 1977. Jelovčan, Sutna 99, Žabnica_21678 Ugodno prodam R 4 TL, letnik 1978, karamboliran, registriran do junija 1988 in kuppersbusch PEČ Tel: 26 186_21698 Prodam R 30, letnik 1980. Tel.: (061) 843 195_21703 Prodam dobro ohranjen JUGO 45. Tomšičeva 18 21707 R 4 GTL. letnik 1986, 19.000 km, poceni in ugodno prodam. Britof 152 21708 Prodam Z 101, letnik 1974. Marjan Je-žek, Partizanska 15, Tržič ' 21710 Ugodno prodam BMW 318 v brezhibnem stanju Jože Frelih, Posavec _21717 Prodam GOLF JGL, letnik 1981 Novak, Grad 53, Cerklje_21720 Prodam VW 1200, ohranjen, za 150 SM Oprešnikova 49, Kranj, tel : 26 888 _21721 Prodam VW, starejši letnik Tel.: 26 860_21722 Peugeot 505 STI dobro ohranjen, prodam. V račun vzamem tudi manjši av to Tel 28-820__21726 Prodam R 4, letnik 1984, cena 360 SM Lelov, Frankovo nas 159, Škofja Loka _21728 Ugodno prodam motorno KOLO to mos elektronike 90. letnik 1980. Zupan, Bistrica pri Tržiču. C 4 julija 11, tel : 50 736 21733 izgubljeno Izgubil se je majhen rjav PSIČEK MIKI brez ovratnice Prosim najditelja, da pokliče tel 49 105 21526 Izgubil se je leto dni star ŠARPLANI NEC, je rjavo črne barve in sliši na ime RUNO Kdor bi kaj vedel o njemu, naj proti nagradi sporoči na naslov Franc zapoillfve Sprejmem vsako ključavničarsko delo (tudi zahtevno) C na Belo 8. Kranj _21461 Hišni svet Gosposvetska 19, potrebuje člstilko za skupne prostore 21488 Hišni svet Tuga Vidmarja 10, Kranj, potrebuje snažilko za čiščenje bloka. Perko Tuga Vidmarja 10. Kranj, tel , 34 585 __21491 Strojni ključavničar z večletno prakso išče kakršnokoli delo na domu šifra: PRIDEN _21503 Za prodajo najkvalitetnejših knjig MLADINSKE KNJIGE nudimo hono rarno zaposlitev ZASTOPNIKU za po dročje Slovenije Delo ob vikendih, la sten prevoz, šifra: NAJBOL 21557 Honorarno zaposlitev nudimo komuni kativnim osebam Tel 78 269 21560 Natakarica z dolgoletno prakso brez obveznosti s stanovanjem išče službo v Kranju ali okolici Šifra: NATAKARICA_21575 Iščem kakršnokoli delo na dom. Tel.: 66-178_21623 Če ste mladi po srcu in imate lasten prevoz se nam pridružite pri prodaji otroške literatur na področju Sloveni-je. Tel.: 23-633, samo po 20. uri 21627 Kvalificirani mizar s priročno delavnico sprejme delo na dom. Tel.: 34-810 _21629 Honorarno delo za prodajo atraktivnih priročnikov nudimo mladim osebam z last nim prevozom. Tel.: 25-661, int. 238 21670 Manjša DO v Kranju takoj zaposli računovodja z izkušnjami, lahko mlajši upoko jenec ali upokojenka. Šifra: JANUAR 21683 PB I REDU VE VELIKI PREDNOVOLETNI ŽUR Z MARJANOM SMODETOM NA PRIMSKOVEM 26.12.1987 OB 19. URI Gasilsko društvo Predoslje prireja SILVESTROVANJE v Kulturnem domu. Igra ansambel LIPA. Rezervacije v Gasilskem domu vsak dan, od 18. do 20. ure_ 21558 LESTVICA SLOVENSKIH DISKOTEK! V soboto, 26 decembra ob 19. uri v discu Šenčur VABLJENI!. 21718 SILVESTRUJTE Z NAMI DVORANA PRIMSKOVO, 31. DECEMBRA 1987, OD 20. URE NAPREJ ZABAVNE IGRICE, ŽREBANJE VSTOPNIC. VELIKE NAGRADE: -POTOVANJA -CELOLETNI KARTI »CLUBA PRIMADONA« IZ TREBUE —VEČERJI V GOSTILNI PRAPROT —VEČ ENODNEVNIH SMUČARSKIH KART ZABAVA VAS SKUPINA »GAŠPERJI« PREDPR0DAJA VSTOPNIC TRGOVINA PRIMSKOVO VABLJENI! taino prodam Prodam žensko narodno N OŠO Zu pan, Žerjavka 1 pri Trbojah 21414 Prodam barvni TV iskra azur (4 leta), jogi 190 x 90 in cca 200 kg betonskega železa fi 10, svinčene cevi -50 kg in čine cevi za centralno 3 kose 3/4 cole. _21470 Prodam nov velur moški PLAŠČ št. 52 Tel: 28 417 _ 21487 Prodam TROBENTO yamaha. Žun, Va Ijavčeva 3, 3. nadstropje 21500 Prodam suha bukova DRVA Tel.: 70 273 _21508 Ugodno prodam skoraj nov globok otroški VOZIČEK, temno rdeč Žamet. Tel.: 44-545_ 21510 Prodam drobni KROMPIR. Sr Bitnje 12__21631 PŠENICO in KORUZO v storžih pro dam po din 250- Logonder, Strahinj 51, tel 47 130 _21533 Prodam polovico mesa od mlade govedi. Voglje45_21550 Prodam več GOBELINOV narava Zu panova 10, Šenčur_21592 Prodam domače ŽGANJE. Naslov v oglasnem oddelku 21595 Ugodno prodam krzneni JAKNI lisica št 38 in nutrija 40 42 Tel 37 184 21618 1 #### x^ delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in odjemalcem želimo srečno in uspešno NOVO LETO 1988 Prodam 3 tone sena. Tel.: 74-859 21621 Prodam bukova in hrastova DRVA. Stanonik, tel.:68-662_21622 Zelo ugodno prodam novo žensko krzneno JAKNO (volk) št. 38. Tel.: 74-509 _21624 Prodam JAKNO iz belega ovčjega krzna št. 36. Mestni trg 27, Škofja Loka, tel.: 60-288. dopoldan_21625 Prodam zelo ugodno montažno leseno vikend HIŠICO 4x4, obstoječo z vso opremo, 4 ležišča in kuhinja. Tel.: (061) 310-792_21633 Prodam dvojno korito z desnim odce-jalnikom in sifon za 60.000 din in chic-co kenguru za nošenje. Tel.: 61-446 _21645 Prodam več diatoničnih HARMONIK (frejtonaric) različnih durov, zamenjam tudi za različne vrste lesa. La-hovče 66, Cerklje, tel.: 42-203 21657 Prodam MOTOR APN 6, letnik 1985 in vrtno hrastovo mizo s koprni ter pasjo uto. Jurčič, Dol 4, Medvode 21680 Ženski krznen plašč, mere št. 40-42, ugodno prodam lahko na obroke. Ste-i£ USLlS"10 ^^"fio I rilra 21685 Prodam SENO. Bistrica 13, pri Naklem _21695 Prodam JABOLKA. Ferjan Franc, Gorenjska 5, Ribno Bled 21704 Prodam 8o litrski AKVARIJ in ČRPAL-Kl mp 65. Masten, Britof 290, Kranj _21706 Črno beli TV iskra panorama gama senzor in nove GUME best 175/70/13, prodam. Tel: 28-607 21719 Prodam dobro 4 vrstno diatonično HARMONIKO. Tenetiše 12, tel.: 46-089 _21723 Ugodno prodam jakno zajec št. 38-40. Tel: 74-166, popoldan 21727 Svetel nerc PLAŠČ jopa (na zadrgo) št. 38-40 in moderno usnjeno jopo 40-42, ugodno prodam, oboje novo. Tel.: 22-404 (zvečer) 21734 Prodam drobni KROMPIR. Škofjeloška 32, Kranj Porenta, 21565 Prodam novo prikolico za osebni avto, manjalnik za Z 101, moške kotalke s čevlji št. 42 in ženske drsalke 40 za 75 SM. Livk, Kovor91 21573 Prodam otroško POSTELJO z jogijem in žensko JAKNO št 38/Matelič, ul. 1. avgu sta 1 21577 Prodam 10 kub. m suhih smrekovih DRV po ugodni ceni. Srednja vas 10 21585 Prodam moški PLAŠČ temno modre barve št 50, zelo dobro ohranjen, po zelo ugodni ceni 60.000 Tel : 74-156 21589 kupim Kupim novo STANOVANJE, 2/2 na Planini 3. Tel: (061) 372-262 21469 Kupim malo rabljene smuči 180 cm z okovjem in pancerje št 40 Peter Arh, Preddvor10/a 21569 Kupim chicco STOLČEK primeren tudi za v avto Tel : 33 301_ 21635 Kupim hišo po možnosti z vrtom na relaciji Škofja Loka Šiška, plačilo v goto vini. Tel.: 61 576 21656 Kupim manjšo kamp prikolico. Berton celj, Bokalova 8/a, Jesenice 21661 Kupim prazne in posnete kasete VIDEO 2000 Tel ; 39-016 21694 itanonanja V Kranju najamem stanovanje za nekaj let Možno delno predplačilo, ši- fra: Takoj_21455 Garsonjero, lahko potrebno adaptaci je, vzamem v najem. Šifra: RADO VUICA, BLED O KOLICA_21463 Novo komfortno enosobno stanovanje na Planini pri Kranju (33 kv m) prodam z opremo ali brez Cena po dogovoru. Tel : 35 060, vsak dan od 20 do 21 ure _21479 Sodobno trisobno STANOVANJE za menjam za enosobno Šifra: JANUAR _21493 Zamenjam enosobno družbeno STANOVANJE v pritličju centralno ogre vanje, za večje lahko je klasično ogre vanje Prodam rezervne dele za SIM CO 1307. Tel : 37-153._21530 Prodam dvosobno STANOVANJE 64 kv m na Planini II Tel 38 905 21563 Mlada družina išče sobo s kopalnico za dobo enega leta Tel : 37 714 21571 Kupim sobo s sanitarijami v Kranju ali okolici devize Naslov v oglasnem oddel ku.__21572 Samski ženski oddam SOBO v Med vodah, šifra: SLOVENKA_21603 Prodam dvosobno STANOVANJE v škof ji Loki 60 kv m, vseljivo jeseni, leta 1989 Tel 60 631, int 489. dopoldan __21626 V Kranju oddamo sobo mirnemu dekletu Slovenki, od janurarja 1988 dalje Infor macije 25 decembra ves dan po tel : 36 134_ 21639 Prodam dvoinpol sobno STANOVA NJE v Kranju za 5 milijard Tel 33 109 _21644 Zamenjam štirisobno stanovanje za enosobno s kabinetom Šifra SAMO PLANINA 21646 Za predplačilo oddam opremljeno so bo. šifra: OGREVANO_21668 Na Planini II oddamo dvosobno sta novanje z opremljeno kuhinjo za dobo 18 mesecev Obvezno predplačilo Ši fra V FEBRUARJU 21712 OBVESTI EA čistimo tapisone itisone in vse vrste preprog. Bajec Štefanija, Britof 193, Kranj, tel.: 36-164 Sprejemam vse vrste naročil ZIDARSTVA poleti in pozimi. Posebna naročila gradnje za leto 1988 spomladi. Šifra: Kvalitetno 21410 Vzdrževanje električnih instalacij, popravilo električnih vrtalnih in brusilnih strojev, termoakumulacijskih peči in betosnkih mešalcev. KODRIČ, tel.: 40-684_21125 ROLETE: lesene, plastične in žaluzije v kratkem bodo tudi mini aluminijaste rolete polnjene s poliuretanom/naro-čite Špilerjevim, Gradnikova 9, Radovljica, tel.: 75-610. IMAMO KONKU-RENĆNE CENE!_21202 Izdelava in popravilo avto-cerad, popravilo baldahinov in šotorov. AVTO-TAPETNIŠTVO Rautar, Lesce, Rožna dolina 12, tel.: 74-972_ IZOLIRAM CEVI centralne kurajve z volno, pločevino. Tel.: (061)216-673 OITAIO Nudim vam dobro oskrbo, če mi v Kranju ali v bližini ugodno prodate hišo. Šifra: PRAVNO UREJENO 21480 Prodam ČB TV še v garanciji in oddam ogrevano SOBO moškemu - samcu. Tel.. 33-656 in 38-381_21515 Tovarišici iz okolice Mavčič, ki daje informacije po telefonu o mojem samskem stanu, se iskreno zahvaljujem in ji obenem sporočam, da ni čisto na tekočem. 21559 PREKLIC! Preklicujem vse sumnje proti najboljši kolegici Ivanki Herak, ki mi je naredila veliko dobrega, kakor tudi možu in se ji opravičujem, ker sem ji za pridobitev, ki smo jo po naknadnem iskanju našli. Še enkrat se opravičujem vsega lažnega govoričenja zoper njo! Bertoncelj, Purgar_21588 Opozarjava Likozar Angelo, Horvat Darko, vse sosede sodelavke ter prijateljice Milke Tič vkolikor bodo širili nepreverjene govorice, da jih bova sodno pre 21594 Šivanje na domu (konfekcijski izdelki) nudim. Interesentri naj pustijo svoj naslov z opisom svojih zmogljivosti v oglasnem oddelku. Šifra: ŠIVANJE 88 _21642 ZAHVALA: Zahvaljujem se dr. Gregorju Habjanu iz zdravstvene postaje Že l-;.-.;.; mj •* rešil življenje s tem ko me je napotil v bolnišnico. niiCC" K. Buko_21681 V najem vzamem manjšo DELAVNICO ali garažo z industrijskim tokom ali brez njega za dobo dveh let.Tel.: 22-193 21711 ZAHVALA Ob boleči izgubi FRANCA MURAJA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala. VSI NJEGOVI Umrla je LEJA LONČARIČ hči Vinka Majdiča iz Kranja Pokopana je bila 18. decembra v Skradu Ema Aranicki-Majdič Zagreb, Bosanska 34 OPRAVIČILO Pri zahvali za pokojno Vido Štiglic je nastala napaka, in sicer se zahvaljujejo dr. Košoro-ku in ne Košorogu, kot je bilo napisano. Vljudno se opravičujemo! V SPOMIN Minilo je leto, kar že v grobu spiš. H grobu tiho pristopite in večni mir ji zaželite. 27. 12. mineva leto, odkar nas je zapustila naša draga mama MARIJA KRČ roj. Žun iz Kokre št. 29 Hvala vsem, ki se je spominjate. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame ALBINE ZUPAN roj. Kern Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, DO IBI in ISKRA, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI NOVICE IN DOGODKI Blejske zimske prireditve Začenja se zimska turistična sezona Bled, 24. decembra — Te dni so spet odprli vrata večino blejskih hotelov. V njih so v času mrtve turistične sezone po«-;rkbel i za redna vzdrževalna dela, v prednovoletnih dneh pa že pričakujejo velik obisk turistov, predvsem Angležev, Skandinavcev, Italijanov in tudi Nemcev. Kljub temu, da bi bil Bled lahko za turiste zanimiv v vseh letnih časih, je bilo še pred dobrim tednom dni zaprtih večino hotelov. V hotelu Toplice, Krim in Kompas pa so pretekla dva meseca imeli za nekaj več kot dva odstotka več gostov kot lansko jesen. Te dni pa se poleg priprav na najdaljšo noč pripravljajo tudi na zimsko sezono. Poleg možnosti zabave, ki jo imajo blejski eostio w ■ m___j~ . maju samem, to pa je predvsem drsanje, dobro urejene okoliške tekaške proge, zabavni večeri od slovenskega večera do smučarskega večera, igre na snegu, keglanje na ledu, sankanje, kopanje in savna, plesi v hotelih, so letos spet poskrbeli za ski pass karto, s katero Dedek Mraz tudi med jeseniškimi otroki Jesenice, 24. decembra - Novoletne prireditve, igrice in dedek Mraz te dni razveseljujejo tudi jeseniške malčke. Gledališke predstave, lutkovne igrice in obiski dedka Mraza so se začeli že prejšnji teden, največ prireditev pa bo konec tega in v začetku prihodnjega tedna. Za prireditve skrbi Občinska zveza Društva prijateljev mladine, dedek Mraz pa obiskuje otroke v vrtcih, šolah, krajevnih skupnostih, v bolnici, v kulturnih domovih Povsod ga spremljajo z igricami, pesmijo in kulturnim programom. V. S. gostje blejskih hotelov lahko smučajo na Zatrniku, Kobli in Voglu. Seveda vse to, če je na smučiščih sneg. Ko pa bo sneg na Bledu, ko bo zamrznjeno blejsko jezero, pa v turističnem društvu obljubljajo, da se bo vedno dogajalo kaj zanimivega. Zanimivega tako za blejske goste, kot domačine in nedeljske obiskovalce Bleda. Pripravili bodo snežni dan, po Bledu bodo delali kipe iz snega, pripravljali bodo družabne igre na snegu in ledu, med katerimi je posebno navdušenje za spretnostne vožnje z zračnicami, za keglanje na ledu in seveda vse prireditve, ki so na zamrznjenem blejskem je- V. Stanovnik Naprejeva javna tribuna s T. Mastnakom m j. janso »Stvar te v načinu vladanja« Javne tribune, ki potekajo enkrat mesečno v organizaciji mladinskega glasila Naprej, so postale v Carniumu že ustaljena praksa. Da je to res, dokazuje zadnja tribuna z gostoma Tomažem Mastnakom — sociologom in Janezom Janšo -obramboslovcem, ki je bila zelo dobro obiskana. Vprašanja, ki so najbolj zanimala poslušalce, so se vrtela okrog demokratizacije v naši družbi, družbenih gibanj, ki so po mnenju Janeza Janše odraz političnega gibanja, kajti tudi politika se je prisiljena modernizirati, to se trenutno vidi v dogodkih v Sovjetski zvezi. Le-ti pa še zdaleč niso identični z demokratizacijo. V okviru družbenih gibanj se še vedno organi-zrajo najbolj ogroženi in zapostavljeni deli prebivalstva. Torej vseh tistih, ki živijo pod kakršnim koli pritiskom (političnim, gospodarskim, moralnim...), glavni akter iniciativ pa je tako v SZ kot tudi pri nas mladina. Družbena gibanja na vzhodu se od tistih na zahodu razlikujejo po tem, da so manj številna. Zakaj se alternativna gibanja oblikujejo le zunaj političnih struktur, je zanimalo enega poslušalcev. Tomaž Mastnak je pojasnil, da integriranje gibanj v politični sistem ni možno, ker se dogajajo v družbi, torej zunaj političnih institucij, in edino sprejemljivo je, da ta dva pola družbe še naprej ostaneta razločena. Zelo zanimiv je bil tudi zgodovinski pregled otoplitev in zamrznitev v političnem življenju nove Jugoslavije. Po besedah Janše je stvar le v načinu vladanja, moči, ne pa v tem, kdo vlada! D. Matic GLASOVA ANKETA Mir, človečnost, prijateljstvo Kranj, 23. decembra — Praznovanje božiča se je v Sloveniji ohranilo tudi po tem, ko so ga leta 1952 ukinili kot državni praznik. Nekaterim pomeni družinski praznik, drugim družinsko in versko slavje, tretjim samo verski praznik. Aleksander valič iz Lju-bljane:»Prijetna mi je I osrednja misel tega dne — božič kot praznik miru, prijateljstva, človečnosti. .. Dokler me življenje ni otrdelo, sem rad praznoval in rad se tudi spominjam tistih časov. Bilo je tako družinsko, tako toplo. . . Mislim, da človek mora imeti v svojem kratkem življenju toliko svobode, da si sam ureja življenje po svojem občutju in da lahko tudi sam odloča, ali bo božič praznoval ali ne, ali bo na ta dan delal ali ne.« Alojz Arh iz Škofje Lo-ke:»0 božiču se že dolgo ni toliko govorilo, kot se je zadnje leto. Osnovno je, da ohranimo strpnost ter medsebojno spoštovanje in razumevanje med vernimi in nevernimi in tudi med pripadniki različnih ver. Praznovanje bočiča je stvar vsakega posameznika - jaz ga praznujemm. ne želim pa ga nikomur vsiljevati. Na ta dan bom delal tako kot drugi v trgovini, sicer pa bo čas pokazal, ali naj bo božič delovni ali dela prost dan.« Samo Pav se k i/ Trži-ča:» Božiča nisem nikdar praznoval in ga tudi letos ne bom. Mislim, da naj bo ta dan tako kot vsi drugi delovni dnevi v letu. Vse naj bo normalno—v šolah, tovarnah, trgovinah. . . Vsi pač niso za to, da bi bil to prost dan.« UP** Ivanka Bal as iz Kra- HH^^ ** nja:»Izhajam iz kmečke «^£8J BKlL dručine. Doma smo ved- J B^^^^p I no praznovali in tudi jaz &t praznujem, čeprav ne . nocnm v cemev. 10 J« | družinski praznik, tradi- . cija. Na ta dan bom de- ; lala. Nekatere moje so--' delavke so vzele dopust in bodo proste. Nič nl*V mam proti.« Jože Tomšič iz Kranja:»Skoraj vsa Evropa praznuje božič, socialistične in kapitalistične* države, in res ne vem, zakaj moramo biti mi iz*j jeme.« Jože Carman iz Zerjav- ke:»Ugajalo mi je, ko je/ predsednik slovenske socialistične zveze v©*" ščil božične praznike. Čeprav je bilo o tem veliko polemike, se mi zdi. da je bil ta korak pometen, saj socialitična zveza združuje ljudi ne glede na vero, narodnost, jezik. . .« Romana Sifrer iz Kranja:* Božični prazniki so ena redkih priložnosti, ko se družina zbere, s« pogovori. To je tradicija, ki je ni moč zanikati. Na ta dan bom verjetno vzela dopust. Predavanja bodo. vsaj uradno, razen če se študentje i«1 profesorji ne bodo drugače dogovorili« C. Zaplotnik Slike: G. Šinik Gorenjska avtocesta: najlaže Kranj Vzhod - Podtabor, nujno Hrušica - Vrba Težave bodo skušali reševati sporazumno Kranj, decembra — »Pri gorenjski avtocesti /a /daj kasniju \sa pu pravljalna dela in zelo nas skrbi, kaj bo, ko bo 1991. leta (o tem skoraj ni dvoma) stekel promet skozi nov predor,« je na svetu gorenjskih občin ugotavljal predstavnik izvršnega sveta Jesenice in ...Um. ra za spremljanje izvajanja dogovora o skupnih temeljih planov gorenjskih občin. Zaskrbljenost zaradi /umud pri pripravi planskih dokumentov, do katerih prihaja tudi zato, ker še ni potrebnih strokovnih podlag, in zaradi lokacijskih načrtov, pri kate rih kasnijo predvsem v kranjski in radovljiški občini, je bilo v četrtek na seji svetu gorenjskih občin opaziti pri vseh. Pri članih sveta i/, treh gorenjskih občin, skozi katere bo tekla avtocesta zato, ker trenutno na treh odsekih zamujajo povprečno tri mesece (razen na odseku Črnivec -Podtabor), pri predstavnikih Skupnosti za ceste Slovenije in republiškega komiteja za promet in zveze pa zato, ker je tudi finančno avtocesta še pre cej odprta ts/ Kranj zaradi suma goljufij obravnava Zdravka VATOVCA, roj. 1934, »talno stanujočega v Cezarjih pri Kopru, začasno v Moša h pri Smledniku. Predstavlja se za ohrnika /a zasteklitev balkonov. Z interesenti, ki jih je dobil preko oglasov v Gla.su in Dnevniku, je sklepal pogodbe, pri tem pa zahteval predplačilo v različnih zne- Čeprav v vseh treh občinah, posebno še v radovljiški in kranjski, pričakujejo, du bo največ težav pri premoženjsko pravnih vprašanjiih oziroma odškodninah, so se na svetu dogovorili, du bodo s postopki (usklajeno naj bi potekale pri prave za spremembo planskih dokumentov in priprava loka cijskih načrtov) pohiteli Mor da bodo zamujeno celo lahko nadoknadili, so izražali upa nje. Vsekakor spomladi naj bi bil ta del priprav pod streho. Več težav pa bo najbrž zara di razlastitvenih postopkov. To bodo skušali urejati v vseh občinah predvsem sporazumno. Seveda pu bo treba spreje ti odloke o splošnem pomenu gradnje. Sprejemanje le-teh skib z izgovorom, da bo /a la mobila in obležala hudo ra njena Voznik je odpeljal do mov, kjer pa so ga po bese dah očividcev hitro izsledili Sumijo ga, du je bil močno vi njen, suj se nesreče tu sporni "jal- _y m I ahko se zgodi, da bo resna u\iia za avtocesto tudi protihrupna zaščita v radovljiški občini. Investitor razlaga, tla so tnvr stna vprašanja vedno razreševali kasneje in tudi na Goieni skem naj lil se laku dogovorili, da ne bi zavlačevali izdelave načrtov in gradnje. Kako in zakaj kasneje pu je v radovljiškem primeru poglobljene trase težko razumeli Še manj pa govori v prid takšni razlagi današnje mnenje prebivalcev Vo-gel| Tietje leto teee od od|>rtja gorenjske avtoceste, protihrupne zaseite pa se vedno nimajo v vsaki občini posebej pu bo stvar zavleklo, saj je bil odgo vor na predlog predsednika kranjskega izvršnegu sveta, naj bi takšen odlok /.a celoto sprejeli v republiki, da to ni moč, ker bi bilo takšno spreje munje nezakonito. Časovno stisko v pripravah na začetek grudnje avtoceste stopnjujejo tudi .še vedno odprta vprašanja glede cest nih priključkov in cestninske postaje na Črnivcu oziroma Brezjah Več kot 0 priključkih pu je bilo že do zdaj prereka nja o cestninski postaji. V Ha dovljici so proti lokaciji, v Kranju ne bo nič drugače, če bi se zgodilo, da bi jo /uradi Hudo vljičanov skušali prestavljati čakovani zvezni zakon na tem področju pa prav zdaj pripravljajo z enoletno zamudo, je trenutno le še toliko dinarjev, da bo z. mednarodnim posoji lom in dinarskim pokritjem (gradbeno) izkopan predor. Vsi sicer upajo, da bo prišlo do šestkratnega povečunja dele žo bencinskega dinarja za cest*« in tako pokritja za drugo mednarodno posojilo, vendar je tu še en zadržek. Doma, v državi ob mesnice vanju projekta transjugoslo vanske avtoceste od Karavan skega predora do Djevdjelije se bomo morali sporazumeti in prepričati, da sodi gorenjski odsek avtoceste na celotni tra si po izvedbi med najdražji« Od okrog 7... kilometra je lulo piejsuji (eden oa misi sliam i/ vrtanega lati- metrov predora, mi avstrijski sliam pa okrog HUMI metrov /aradi težkega terena pa zdaj naši napiedujejo |>ov piei no I do t . metra na dan. kai je pi ibli/no /a poldi lig metel man) od n.u l tov .uiei;a pov pi et nee.a dnevnega i/ko|».t /a /daj po n.Milovani dinamiki se m /.imud nize po trusi Zu /daj, je bilo poudarjeno, je le ugotovljeno, du bi bila ekonomska uprav i čenost poštuje edinole na Brezjah. Vendar pa je bilo zgolj kot obvestilo tudi rečeno, du je v Sloveniji v i/deluvi slu diju, ki naj bi pokazala smisel nosi uvajanja cestninskih postaj na avtocestah. Bolj kot vse dosedanje za mude (ki jih bo pač treba, če ne že nadoknadili, pa vsaj čimbolj skrajšali) pri pripra vali pa trenutno obrača /.udeve na glavo denar Medlem ko se p- Skupnost /.; testi Slovenije leto! dobesedno izčrpala, pri Nu vsakem kilometru se na Gorenjskem namreč pojavlja po en težji objekt Najlaže m najceneje hkrati bi na Gorenj skem /gradili odsek od pri ključka Kranj V/hod do Poti tabora, vendar pa se po drugi strani n ujbolj mudi izgradnja najtežjega odseka od Hrušice do Vrbe Če vsaj ta odsek do 1991. leta. ko bo stekel promet skozi predor, ne bo /grajen in odprt, bodo Jesenice ce/ no postale neprebojni prometni blok. s posledicami, ki si jih tudi najbolj črnogledi ne /nujo predstavi i 111 A. Znlor Na Vršiču ne bodo praznovali novega leta Jesenice, 21 decembra V Planinskem društvu nu Jesenicah so povedali, da letos, prvič po vojni, ne bo moč preživeti novoletnih pru/nikov na Vršiču. Priljubljeno planinsko postojanko, Erjavčevo kočo. namreč prenavljajo. Pobuda Planinskega društva, da bi numesto Erjavčeve ko če odprli više ležeči Tičarjev dom. pa je naletela nu gluhu ušesu. Pruv zuto, ker so plu ntnci tudi pozimi pogosto ho dili nu Vršič, so pri Plunm skem društvu že polet i pred laguli, du bi čez zimo odprli Titarjcv dom, kur pu bi po- menilo tudi precej stroškov. Njihovu pobudu pu je ostala v predalih pri Planinski zvezi Slovenije, turističnih društvih, Kompasu, to/d Hoteli Kranjska gora in še mursik-je. Tuko bosta letošnjo zimo in tudi preko novoletnih praznikov /uprta tuko Erjavčeva koču kot Tičarjev dom. Za tolažbo vsem, ki se ne morejo odreči silvestrovunja pod Triglavom, pu slu odprta Koča nu gozdu in Mihov dom, kjer pu je zu novo leto že vse zusedeno. V. Stanovnik H TEKSTILINDUS . RAE99J INFORMATIVNO PRODAJNI CENTER PREŠERNOVA 1 Tel 25-168 Pričakujemo vas I ),inrs so prisil prvi gostje ^ lim r apartmaje Triglav_ Velika pridobitev za bohinjski turizem llollioi 'I deeembia — (>d danes naprej je bohinjski turizem bogatejši za še en nov hotel Otipih so namreč vrata Alpctourovih apartma lev Trigluv v Stari Eužini. Apurtmaje so začeli gruditi aprilu, te dni pa prihujujo t»a počitnice že prvi gostje Veli" ko povpruscvanju je tudi /•* zimske počitnice tn pri Alpe* touru zatrjujejo, da bo 2' apartmajev dobro zasedenih Silvestrovanje za upokojence Kranj, 25. decembra — Ker si upokojenci zaradi tu/hi'**rff vljcnjskegu standarda ne morejo privoščiti razkošnega silvestrOV.; nja, jim bo iipliovo društvo pripravilo novoletno prireditev po nih cenah Kranjski upokojeni i liodo silvestrovnli v stavbi D«**1 V||i upokojencev na Tomšičevi 4 Silvestrska večerja, pijača in P'***^ hodu veljali le 1 S 000 dinarjev /uradi boljše organizacije prosijo- _ se upokojenci oglase v pisarni društva (v ponedeljek, sredo a'1 ™ tek) m s' priskrbijo rezervacijo