Stev. 191.
O Ljubljani, g u, dne ZZ. avgusta 1905.
Leto mm.
Velja po pošti:
za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 131— za četrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2'20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 201—■ za pol leta „ „ 10'— za četrt leta „ „ 5'— sa cn mesec „ „ 1*70
Za poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
LOVENEC
Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm):
za enkrat za dvakrat za trikrat
■ • •
za vel ko trikrat
13 h
e o ■ ■ 11 j; • • • ^
8 ,
V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta & 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo 1* y Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
___ dvorlSče nad tiskarno). — Rokopisi se
tie vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
CJpraVniŠtVO le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ■	Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. llpravniSkega telefona Stev. 188.
Zborovanje v Kostanjevici na Krasu.
Na Veliki Šmaren se je vršila v Kostanjevici na Krasu velepomembna slavnost. Blagoslovili so zastavo »Delavskega izobraževalnega in podpornega društva". Pri tej priložnosti se je priredilo zanimivo delavsko zborovanje. Vsa prireditev je imela poučen značaj in gotovo ne ostane brez sadu za napredek ljudske organizacije. Dokazala je, da imamo i na Goriškem mož delavcev, ki enako skalam na kršnem Krasu stoje trdno in neomajno v borbi za svoj stan.
Delavski shod.
Ob 9. dopoldne je maševal za tuje udeležence g. dr. Evgen Lampe iz Ljubljane. Med službo božjo je prav dobro pel moški pevski zbor domačega društva. Točno ob 10. dopoldne je otvoril predsednik „Del. izobr. in podp. društva v Kostanjevici gosp. Aakrajšek s prisrčnimi besedami dobro obiskan shod, ki mu je bilo izvoljeno sledeče predsedstvo: Predsednik gosp. d r. Lampe (Ljubljana), podpredsednik g. d r. Pavlica (Gorica), zapisnikarja gosp. d r. Oblak (Gorica) in tov. JožefLotič, predsednik „Kat. del. društva v Mirnu na Goriškem. Dr Lampe naglaša, da je namen »Slovenske krščansko soc zveze" združiti ljudske sile v krepke armade. Tudi Gori-čani morajo stati kot močan jez proti tujim navalom. S predavanji, poučnimi tečaji skrbi »Zveza" osobito za organizacijo delavstva. In mi potrebujemo združenega delavstva. Železnica, ki bo na novo zvezala Trst z Dunajem, bo ona velika pot, po kateri pride tuji kapitalist v našo deželo, in s tujim kapitalom tuji delovodje in tuji delavci, za katerih otroke bodo ustanavljali nemške šole in tako ustvarjali nemške postojanke na slovenski zemlji.
Če pomislimo nazaj, vidimo, da so izgubili Slovani v zadnjem tisočletju na leto po 7000 km2 zemlje. Na Tirolskem in Zgornjem Avstrijskem pričajo imena rek in gora, da je tu prebival Slovan. To se d& u-taviti samo z organizacijo našega delavnega ljudstva. Zlasti z ozirom na delavski stan je potrebno združevanje. Tuji kapitalisti so se zarotili, da hočejo uničiti in preprečiti stro kovno delavsko organizacijo pri nas. Z ne-čuvenim nasilstvom nastopajo proti nji. Zgodilo se je, da so trgali delavcem iz rok društvene knjižice, da so zahtevali in celo sami odpirali pisma naslovljena na delavce in neki kapitalist je dal 2000 kron tovarniški bolniški blagajni, da razbije delavsko organizacijo. Prebiti moramo ta sovražni zistem, a organizirani morajo biti delavci povsod, potem šele dobe moč. Dva sta naša sovražnika : Razcepljenost in lenoba. Slovenci smo porazdeljeni v preveč pokrajin. Kot Kitajci, ki so se hoteli ločiti od sveta, imamo tudi mi goriški zid, koroški, štajerski in tržaški zid. Kitajski zid pada, tudi naši zidovi se morajo umakniti. Vsi moramo složne delovati za blagor slovenskega naroda, za gospodarsko moč njegovo in njegovo osvoboditev. Pred vsem pa :
Tovariš M o š k e r c (Ljubljana) je govoril o vladnem zakonskem načrtu z ozirom na zavarovanje delavcev. V svojem poročilu je mimogrede omenil, kako so svoj čas v tržaški zavarovalnici za slučaj nezgod liberalni slovenski zastopniki, ki se imeli večino, pripustili, da so se premenila pravila na predlog laških odbornikov tako, da je od takrat v tej zavarovalnici vedno italijanska večina. Grajal je slovenske tržaško politično društvo, ki je poklicano voditi te volitve, da premalo v tej stvari stori. Predlagal je, naj se delavci v goriških delavskih društvih posvetujejo o delavskem zavarovalnem zakonskem načrtu in na skupnem shodu, ki se naj skliče v najkrajšem času, sklenejo primerni sklepi. — Predlog obvelja.
Gospod dr. Pavlica pravi, da se i na Goriškem veliko dela. A na Goriškem je zdaj premalo mož, ki bi utegnili delovati za našo organizacijo. Smit in osebne izpre-membe so nam pobrale mnogo nenadomest-nih mož. Naznanja, da se vrši 28. t. m. v Gorici v prostorih »Goriške zveze" zborovanje goriškega pomožnega odbora ,Kr-ščansko-socialne zveze". Priporoča lista »Gorico" in »Primorski list", ki sta glasili katoliško narodne stranke na Goriškem.
O delavski strokovni organizaciji je govoril tovariš Jožef Cotič, ki pozdravi zborovavce v imenu mirnskih delavcev. Dokazal je, da je le po strokovnih društvih mogoče izvojevati izboljšanje delavskih razmer in da imajo strokovna društva namen, izobraževati in izpopolnjevati društvenike v njihovi stroki. Naglaša, da se je ravno ta misel premalo upoštevala in je zato dobila socialna demokracija moč.
M o š k e r c poroča, da se je zadnji čas pričelo na Kranjskem energično delo za strokovno združevanje delavcev. Upa, da se prične krepko delovanje na tem polju tudi v solnčni Goriški, zlasti priporoča organizacijo žensk.
Gospod dr. Lampe govori o pomenu strokovnih društev, ki šele dvignejo delavca do one višine, da more kot svoboden in enakopraven državljan sklepati s kapitali stom delavsko pogodbo.	£
Tovariš Štefan T r a m p u š je poročal o delovanju »Delavskega izobraževalnega društva" v Kostanjevici. Društvo obstoji komaj eno dobro leto, a je v tem letu, kolikor je bilo mogoče, vedno izkušalo doseči svoj plemeniti namen. V društveni sobi je na razpolago več dobrih poštenih časopisov, društvo ima svoj pevski zbor in podpira ude ob času bolezni. Četudi je v društvu samo okoli 70 udov in plačujejo na mesec samo 40 vinarjev udnine, se je vendar v tem letu že med bolne društvenike razdelilo nad 120 kron podpore. Društvo si je oskrbelo lasten dober harmonij, poprijel se je učenja preprost, pa navdušen delavec, in se je izobrazil za pevovodja. Govornik omenja sovražnikov in navdušuje navzoče za vero, za dom in za svobodo.
Gospod dr. Lampe pravi, da bodimo veseli sovražnikov, ker sovražnik je tisti, ki nas žene naprej.
Predsednik »Slovenskega katoliškega delavskega društva" v Gorici, g. Peter T r e b e 1 j . priporoča delavcem pouk in izobrazbo. Zeli, naj bi se organizirali de lavci trdno, ko vojaki. Predsednik ob pol 1. uri popoldne zaključi pomembno zborovanje.
Pri blagoslovljenju zastave.
Zastopana so bila sledeča društva: »Slovenska krščansko - socialna zveza" z zastave, »Slovensko katoliško delavsko društvo" v Gorici z zastavo in „ K a toliško delavsko društvo'v Mirni z zastavo. Posebno so se odlikovali mirnski pevci s svojimi novimi čepicami.
Gospod dr. E Lampe je v cerkvenem govoru naglašal, da se mora z delom in trpljenjem družiti krščanska ljubezen do bližnjega, ki ustvarja koristna ljudska dela.
Zastavo je blagoslovil g. dr. Andrej Pavlica. Kumovala sta gospa Drago-tina Drufovka iz Mirna in g. Martin Novak iz Kostanjevice. Nova zastava je bela. Na nji sta podobi sv. Jožefa in sv. Roka, zaščitnika goriških kamnarjev, in kr-ščansko-socialni delavski znak.
Pri popoldanski veselici se je razvila živahna zabava. Deklamirale so se razne pesmi, videli smo šaljiv prizor, nastopili so pevski zbori, svirala je godba, razni govorniki so povdarjali, kako je potrebna našemu ljudstvu organizacija, ki mu pomaga v gmotnih bojih za obstanek, v kateri je pa tudi prostora za pošteno razvedrilo po težkem delu.
Drugi dan na delavski praznik sv. Roka je dr. Lampe na cerkvenem shodu govoril o dveh glavnih boleznih našega naroda.
Razlagal je fiziološke učinke alkoholnega strupa in poživljal ljudstvo k zdržnosti, in potem je popisal gibanje »Proč od Rima" in način, kako ga izvršujejo naši liberalci in socialni demokratje.
Ves čas se je vršila slavnost v lepem redu v vsestransko zadovoljnost.
VI. sestanek slovenskega Ml mislečega dijaštva.
Pozdravni večer.
Sinoči se je začel v Hafnerjevi restavraciji VI. sestanek kat. nar. dijaštva s prijateljskim večerom. Navzočih je bilo veliko število oseb Predsednik »Slovenske dijaške zveze", katere prvi sestanek se vrši sedaj, R o ž i č je pozdravil vse navzoče pred vsem častnega člana »Danice" za naše dijaštvo velezaslužnega g. drž. poslanca P o v š e t a , potem starešino »Danice" dr. S c h w e i -t z e r j a in pa za slovensko narodno gospodarstvo zelo zaslužnega primarija d r. Gregoriča. Nadalje pozdravi izmed drugih navzočih posebno še zastopnika Koroške, bogoslovca g. B e n č t k a in abitu-rijenta S e n k a.
Predsednik »Akademije slov. bogoslov-cev" v Celovcu g. Benčtek se zahvali na pozdravu in povdarja, da brije sicer huda burja proti Karavankam, a to burjo ustavljajo drevesa, ki stoje trdno; ta drevesa so slovenski duhovniki. A tem je treba pomoči od sloven. posvetne inteligence. Zato naj ti delujejo skupaj. Korotan ni še izgubljen, le delavcev manjka. Zakliče vsem »Živijo" na skupnem delu !
Predsednik Rožič pravi, da ne bo dolgo, ko bo tudi »Zveza" na Koroškem osnovala prvi svoj pododbor.
Fil. g. P r e g e 1 j iz Goriške želi naj bi »Zveza" delovala tudi na Goriškem, kjer bo pa mnogo zaprek, a je delo zato tem bolj potrebno. Druga akad. društva ne dajo ljudstvu ničesar, ta se brigajo le za Trst in Gorico.
Phil Marinko napije navzočim starešinam; abiturijent g. Štrancar pa pozdravi navzoče v imenu ljubljanskih abitu-rijentov. Navdušeno je bila sprejeta pozdravna brzojavka od dr. Susteršič a:
Toblach, 21. avgusta. Po bolezni zadržan, odzvati se prijaznemu vabilu, pri-sostujem v duhu sestanku katoliško-narod-nega dijaštva. Iskreno pozdravljam vse udeležence akademike in goste in kličem: Pogumno naprej na poti krščanske demokracije in prosvete, vse za svobodo in domovino v znamenju svetega križa.
Dr. Šusteršič.
Državni poslanec velezaslužni gospod Povše povdarja, da se ima naš narod zahvaliti le svoji veri in materinščini, da ni še propadel. Posvetno izobraženstvo mora delovati skupaj z duhovščino, ki ima velike zasluge za narod. Veseli ga videti akade mike, ki so katoliki in ki delajo za narod. Nova »Zveza" bodi vztrajna v delu. (Burno ploskanje.)
Primarij g dr. Vinko Gregorič povdarja, da je treba delovati praktično za narod. Le oni narod, ki praktično dela za ideale, bo uspeval. Ideali sami so kakor naši poetje, ki v življenju stradajo po smrti jim pa postavljajo spomenike. Gojiti je treba narodno ekonomijo, treba je zadružnega dela. Le narod, ki bo dobro gmotno razpoložen, bo tudi samozavesten in bo zahteval svojih pravic Proč s pijavkami in osebnimi koristmi! Kdor svoj kapital samo zase izkorišča, ni krščanski. Napija krščanski demokraciji!
G. dr. Schweitzer se spominja prvih časov katoliškega dijaškega gibanja ter napije nato slovenskemu ljudstvu.
G. Vadnal pripoveduje svoje spomine iz »Danice" in poživlja člane, naj bodo složni, treznomisleči in spravljivi povsod. Treba je potrpljenja, da ss razvije društveno življenje.
G. dr. Lampe povdarja razloček, ki je med nekdanjim in sedanjim dijaštvom. Včasih so se čule le meglene fraze in besede, danes vidimo delo. To je uspeh »Danice". Iz tega uspeha bo vstal narod, ki bo zmožen upreti se sovražnikom. D jaka sestavlja troje elementov: mladost, moč in ideal. Ko je človek mlad, je pogumen. Ne ogiba se sovražnika, želi boja.
Iz tega sledi moč, ki drži narod po koncu. Vsa velika gibanja so začeli dijaki; njihova moč se je mnogokrat žrtvovala zastonj, naj se danes posveti koristnemu delu! Mlad človek pa mora biti idealen; mladina brez ideala je kakor jastreb, ki kroži nad pogoriščem. Vsa lepota naroda se vidi v njegovem cvetu, v mladini, dijaštvo pa je cvet tega cveta, ker združuje v sebi tudi cvet inteligence. Idealizem pa mora biti združen z zdravim realizmom. Kdor ima to dvoje združeno, je popoln mož Nazdravlja predsedniku »Slov. dijaške zveze" g. Rožiču in mu želi, da bi dolgo vodil društvo tako pogumno in navdušeno. Po zahvali zaključi predsednik oficielni del, kateremu je sledil pod vodstvom g. dr. Gregoriča animiran zabaven del.
Redni občni zbor ,Slov. dijaške zveze'
se je vršil danes dopoldne ob 9. uri v »Rokodelskem domu", navzočih je bilo okrog 100 oseb. Predsednik Rožič otvori zborovanje in pozdravi vse, pred vsem g. drž. in dež. poslanca Pogačnika. Po prečitanju zapisnika ustanovnega zbora poroča tajnik g. B a j u k o delovanju društva od ustanovnega zbora. Pisem se je poslalo 65, došlo 33; obvestila o ustanovitvi so dobili vsi slov. časniki, a priobčila jih nista le »Slov. Narod" in »Notranjec*. Dobila so obvestila tudi slov. fer. društva. Korespondenca je bila posebno živahna zaradi shoda v Mariboru 10. sept. Po blagajnikovem poročilu, ki izkazuje 246 kron 40 vinarjev dohodkov in 153 kron 98 vin. stroškov, poroča tov. predsednik, da je imelo društvo med tem časom 10 predavanj. V kratkem se vrši še mnogo predavanj, posebno na Jesenicah. Zeli, da bi se člani živahno oglašali k predavanjem. Društvo je bilo zastopano ob raznih prilikah. Sedež ima društvo v »Slov. kršč. soc. zvezi". Zveza bo vsako leto prirejala počitniške sestanke. Ljubljanski bogoslovci so podarili društvu več knjig, ki se bodo poslale »Domovini" v Gradec in »Straži" na Dunaj. Odbor je sklenil, da ko-lekuje vsa pisma z narodnim kolekom.
Jurist Mozetič predlaga zahvalo sedanjemu odboru, kar je bilo navdušeno sprejeto.
Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik phil Dolenc, podpredsednik phil. Gorjanec, tajnik iur. Mozetič, blagajnik phil. Tomec, knjižničar phil. Malnerič, odbornika brez mandatov sta phil. Ferjan in abiturijent Štrancar. Pregledovalca računov sta Rožič in Bajuk
Točka o premembi pravil se umakne z dnevnega reda. — Tovariš Rožič predlaga, naj se takoj izvoli odbor, ki bo sestavil dober poslovnik
Nato je predaval tovariš Dolenc o nalogi »Slovenske dijaške zveze" in predsednik Rožič o »Organizaciji slov. katoliškega dijaštva*.
Popoldne je še predavanje, zvečer pa k o -me rs.
Rusko-japonskn vojska.
Mirovna pogajanja.
Pariz, 21. avgusta. »Matin" poroča, da se je Witte izrazil o miru zelo neugodno. Nasprotna stališča Rusije in Japonske glede Sahalina in vojne odškodnine ne moreta privesti do sporazumljenja. Ravnotako se je izrazil neki japonski pooblaščenec.
Rooseveltova prizadevanja. Oysterbay, 21. avgusta. Predsednik Roosevelt se je obrnil
na japonskega cesarja, naj odneha pri mirovnih pogojih. .Lokal-Anzei-ger" poroča, da je Roosevelt rešil položaj. Morda se bo vršila v torek seja in se bo doseglo sporazumljenje, »Morningpost" javlja, da je Roosevelt pripravil tokijsko vlado do tega, da ne bo zahtevala zmanjšanja ruske pomorske sile v Aziji in izročitve interniranih ladij. Nasprotno pa je baje dosegel, da bo Rusija izročila Sahalin in plačala vojno odškodnino. Rusija bo dobila na prizadevanje predsednikovo od ameriških finančnikov mirovno posojilo.
Razsodišče.
Berolin, 21. avgusta. (Lokalanzei-ger.) Iz Portsmoutha javljajo, da je Roosevelt predlagal, naj se skliče razsodišče, ki bo končno razsodilo o prepornih točkah mirovnih pogajanj. Pooblaščenci se temu ne protivijo, dasi s tem Japonci od začetka niso bili zadovoljni.
Japonci prodirajo.
London, 21. avgusta. „Daily Telegraph" poroča iz Tokia 19. t. m.: Japonci v severni Koreji neprestano prodirajo. Rusi so zapustili svoje utrjene postojanke in so potisnjeni proti severu. Južno od Tumena ni nobenega Rusa več. Japonska korejska armada je sedaj zOjamovovzvezi.
Vojna odškodnina.
Pariz, 21. avgusta. »Echo de Pariš" poroča, da zahteva Japonska odškodnino zato, ker je dobila posojila računajoč na vojno odškodnino. Če Rusija ne odneha, bo Japonska financielno uničena?
Kuropatkin o japonskem vojskovanju.
Po bitki pri Ljaojanu so zaplenili Japonci pismo ruskega nadpoveljnika Kuro-patkina, ki ga je pisal svojim višjim častnikom. V tem pismu opozarja častnike na posebno japonsko taktiko, ki obstoji v teh točkah:
1. Kolikor mogoče malo se bojevati v odprti nižini, griče pa hitro zasesti z zadostno artiljerijo. 2. Sovražniku pokazati kolikor mogoče ozko fronto. 3. Prodiranje glavnih armad prikrivajo na obeh straneh manjši hitri oddelki Ko ti postranski od delki sovražnika tako zelo napadajo, da ta misli, da so to glavni oddelki, se glavna armada skriva zadaj. Se le ko je sovražnik težko zapleten v boj za napadajočimi oddelki, začne prodirati glavna armada. — Le redko strelja japonsko topništvo prej, pred-no je streljalo sovražno. S tem prisilijo sovražnika, da razkrije stališče svojega topništva. Vse dosedanje izkušnje kažejo, da pošiljajo Japonci v boj vse razpoložljive sile, pehoto in artiljerijo. Malo važnosti polagajo na močne reserve.
S tem dosežejo najhujšo silo napada na sovražnika.
Po Kuropatkinovem mnenju je ruska konjenica mnogo boljša ko japonska. Največje zasluge v tej vojski pa ima po mnenju tega ruskega poveljnika japonska ogled-niška in poizvedovalna služba. Spretnost in neustrašenost Japoncev pri tem je kar občudovanja vredna.
Novih generalov na bojišče!
»Novoje Vremja" priobčuje jako zanimiv članek o položaju na bojišču. Kuropatkin je pisal namreč ravnokar domov: »Zapreke, ki so branile doslej uspeh ruskemu orožju, so odstranjene; zdaj je bolj kot kdaj prej mogoče računati na zmago nad sovražnikom "
Ce je tako, pravi imenovani list. se nikakor ne sme skleniti mir. A kdo naj zmaga sovražnika ? Ali ti generali, ki niso zmagali pri Tjuvenčanu, pri Vafankovu, pri Ljaojanu, pri Sahe, kjer je kar nekoliko generalov vzelo isti grič ? Ali s temi generali, katerim Kuropatkin ni mogel dati dobrega izpričevala za Mukden? Kaj morejo taki višji poveljniki zborov, ki so razpršili svoje vojne oddelke pod Mukdenom in ko jih je Kuropatkin vprašal, kje imajo svoje vojake, niso vedeli odgovora ? Kaj bodo generali, ki po štirinajst dni ne izvedejo ukazov glavnega poveljnika, ki jih je treba poklicati na od govor, da ne bodo še dalje v kvar celi armadi?
L'st pravi, da je preprosti vojak zdaj zmožen za zmago. Navadil se je orožja in bojišča. Tieba mu dati le boljših poveljnikov. Vsi generali, ki so zdaj na bojišču pokazali svojo nezmožnost, se naj penzionirajo in pošljejo v pokoj. Rusija ima doma dovolj bolj zmožnih poveljnikov, ki hrepenijo, da se odlikujejo.
Ogrska kriza.
V Budimpešti je izšla knjižica, ki pri poroča, naj zasede ogrski prestol kak hohen-zellernski princ. Tiszovo glasilo „Az Ujzag" trdi, da je spisal dotično delce urednik „Bu-dimpeštanskega dnevnika" Julijan Weiss, zaupni prijatelj Apponyijev. Sploh imajo Mažari navado, kadar jim ni vse po volji, da groze z izpremembo vladarske rodbine. Izključeno seveda nikakor ni, da imajo tudi nemški vodilni politiki, ki sanjajo o sve-
tovni nemški državi, svoje prste pri sedanjih zmedah na Ogrskem vmes.
Izid današnjega kronskega sveta v Išlu pričakuje vse jako nestrpno, splošno pozornost je vzbudilo dejstvo, da se udeleži kronskega sveta tudi Gautsch, ki dozdaj ni bil vprašan za svet v ogrskih vprašanjih. To pa ravno dokazuje, da se bo šlo pri kronskem svetu za rešitev ne le ogrske ministrske, marveč splošne državne krize. V Budimpešto je došel danes Tisza, da se jutri udeleži posvetovanja liberalne stranke.
Včeraj je obiskalo Košuta v Karlovih Varih več Mažarov in Mažark. Političnih govorov ni bilo. Pač pa so izročile Mažarke Košutu lep šopek in ga razveselile z dolgimi nagovori. Košut je rekel, da obžaluje, ker nimajo Mažarke volivne pravice.
Na kraljev rojstni dan je Fejervary p o v i š a 1 d o m o b r a n c e m innjiho-vim vdovam pokojnino za 45 do 50 odstotkov in iz tega sedaj kuje politični kapital.
Kako postopajo s tirolskim cesarskim namestnikom.
Znano je, da Tirolci niso nič kaj zadovoljni s svojim namestnikom Schwartze-nauom in mu mečejo polenčka pod noge, kjer mu le morejo. Tudi.ob cesarjevem rojstnem dnevu so mu nameravali ponagajati ino-moški občinski očetje. Stara navada je, da po cesarski maši sprejme namestnik slovesno inomoške občinske očete in načelnike raznih uradov, ki se nato udeleže pri namestniku slavnostne pojedine. Letos so pa izjavili ino-moški občinski zastopniki, da se ne udeleže slavnostnega sprejema in tudi ne slavnostne pojedine. To je Schwartzenau vedel in 18 avgusta ga ni bilo v Inomostu. Rekel je, da mora nadzorovati Južno Tirolsko, kjer se bodo vršile cesarske vaje. Vsenemško časopisje se roga Schwartzenau, češ, da ni več sposoben dostojno zastopati cesarja v glavnem mestu Tirolske. Nekateri listi so, kakor znano poročali, da bo njegov naslednik kranjski dež. predsednik baron H e i n.
Rusini o državni krizi.
Rusinski poslanec pl. Vassilko j3 nedavno rekel v Bukareštu nekemu časnikarju: Avstrija mora z vso silo in če potrebno, z orožjem nastopiti proti Mažarom Mažarskih zahtev ni mogoče izpolniti. Avstrija mora napraviti na Ogrskem, če drugače ne gre, s silo red.
Dalmatinski deželni zbor.
Vlada je obvestila dalmatinski deželni odbor, da skliče dalmatinski deželni zbor v drugi polovici meseca septembra.
Rusija.
Vojno stanje so proglasili na Kurskem. Posle generalnega guvernerja je prevzel poveljnik 20. armadnega zbora.
Boj med kazaki in vstaši. V Mlozinu pri Varšavi so se spopadli kazaki z 80 mož močno prekucijsko četo. Kazaki so ubili 10 prekucuhov.	t"' ^jj
Stavke na Ruske-Poljskem. Moten je promen na Vislski železnici, ker stavkaja železničarji. Delavci stavkajo v mnogih tovarnah. Danes pričakujejo, da izbruhne stavka na železnici Varšava-Dunaj. Splošne stavke pričakujejo tudi v Varšavi, Lodzu in drugih mestih.
Zaprli so tajnika v ruskem ministrstvu za zunanje stvari Ewalda, ki je tudi tajnik »Pedagoške družbe". Ewald se je udeleževal svobodomiselnega gibanja in je povzročala njegova aretacija presenečenje. V Peterburgu trde, da nameravajo zapreti še več visokih dostojanstvenikov, pristašev svobodomiselnih idej.
Shod ruskih staroobredcev.
V Nižnem Novgerodu se je vršil shod staroobredcev, ki se morejo zdaj svobod-neje gibati. Udeležba je bila nad vse pričakovanje številna. Najživahnejša je bila debata o ustanovitvi novih občin. Sklenilo se je, da smejo biti člani občin vsi staroeb-redci, tudi ženske. Osnovati mislijo 1500 občin. V Moskvi ustanove osrednji odbor, ki bo vodil juridične odnošaje staroobredcev. Izdajali bodo svoje glasilo in v Nižnem Novgorodu ustanovili muzej staroob-rednih zanimivosti.
Prihodnji francoski predsednik
postane najbrže Bourgeois, ker se Loubet ne namerava več pogajati za to mesto. »Mgdb. Ztg " poroča, da namerava predlagati več poslancev, naj postanejo vsi bivši predsedniki francoske ljudovlade, ko se povrnejo v zasebno življenje, dosmrtni člani senata.
Turčija.
Odkrita armenska zarota v S m i r n i ne skrbi le sultana, marveč je pričela skrbeti tudi diplomate. Sodijo namreč, da je bil svoječasni napad na sultana le mal del daleč razširjene zarote. Sumijo, da imajo zarotniki na raznih krajih skrito razstrelivo. Boje se, da prirede zarotniki 1. sep tembra, ob obletnici, ko je zasedel sedanji sultan turški prestol, velike napade z name-
nom, da bodo prisiljene posredovati inozemske velevlasti. Sultanovo palačo nameravajo obzidati. Podrli bodo vse hiše v obližju sultanove palače.
Makedonija. Hilmi paša je izdelal določila za poravnanje sporov med posestniki pristav in njihovimi najemniki.
Strankarski boj na Španskem.
Dne 20. t. mes. se je vršil v Almaseri na Španskem ustanovni shod .Republikanskega društva". Pred ustanovitvijo so nasprotniki novsga društva napadli republikance in ranili več oseb.
Socialistični nemiri na Siciliji.
V Italiji ne mine poletje brez krvavega boja med socialisti in vojaki. Lani je tak spopad povzročil v Italiji splošno stavko. Letos so prired;li 16 t. m. socialisti v Cr«mmichele po mestu izprevod. Pred mest. hišo, kjer vlodajo konservativci, ki imajo v njej svoje društvo, je prišlo do nemirov. Končne so socialisti vdrli v mestno hišo in v društvo, kjer so razdrobili vse, kar jim je prišlo pod roke in poizkušali so tudi mestne hišo zažgati. Došlo vojaštvo so socialisti obmetavali s kamni, nakar so vojaki pričeli streljati. Ubitih je bilo dvaj set, ranjenih pa nad sto socialistov. V Rimu je poročilo neugodna vplivalo, ker se boje, da izbruhne splošna stavka. Socialisti in anarhisti so pričeli ve liko protivladno gonjo.
Angleško brodovje v Baltiškem morju.
Angleško brodovje je došlo 19. t. mes. v Esbjerg na Jiitlandskem. Brodovje obstoji iz 10 bojnih ladij, 7 križaric, 2 rušilcev tor-pedovk in 23 torpedovk.
Pruski železniški minister namerava prirediti posebne vlake, da si bodo lahko nemški državljani ogledali angleško brodovje.
Angleška svetovna država.
Angleška je velika država, v kateri nikdar ne zaide solnce. Nad petino svetovne kroglje je v oblasti Angležev, ki so gospodarji 12 milijonov angleških kvadratnih milj. Od 1. 1861. nadalje je pomnožila Angleška svojo posest za 50 %. Nad 400,000.000 oseb je angleških podanikov, medtem ko jih je bilo pred 40 leti le 175,000.000. Tretjina angleških podanikov živi v Aziji, v Afriki je 45 000.000, v Ameriki 7,500 000, v Avstraliji 5,000.000, ob Sredozemskem morju pol milijona in na Angleškem 41,500000 angleških podanikov.
Odstop indijskega podkralja.
Indijski podkralj Curzon je naznanil, da odstopi. Za njegovesa naslednika bo naj -brže imenovan Earleff Minto.
Štajerske novice.
š Iz Braslovč. Zelo me veseli, da ste nedavno dali poničnemu godrnjavčeke-vemu dopisu prostora v »Slovencu". Pa tudi jaz nisem figa mož, ker se Vam obljubil zopet pisati. Evo Vam! — Včasih, ko sem bil še mlad, me je bilo še sram, da se pišem Godrnjavček, posebno, ker so mi paglavci gredoč v šolo in iz šole vedno nagajali in mi čudni priimek sponašali. Kje bi si bil jaz takrat mislil, da bom na stare dni v resnici zaslužil ime Godrnjavček: vse, kar je v Bra-slovčah in okolici nemško navdahnjenega mi pravi, da sem res pravi pravcati godrnjavček. žito pa bom vedno godrnjal, kadar mi kaj ne bo prav. — Ko sem šel zadnjič na pošto, sem videl, kako so Braslovčani grdo gledali neko poštno pnšiljatev, ki je bila namenjena na graščino Žovnek. Radovednost me je gnala, poizvedeti, kaj je ljudem tako neprijetnega in vprašal sem svojega soseda. Ta mi je povedal, da pošiljajo na graščino Žovnek iz Ptuja ene »cajtenge" ki jim pravijo „giftna krota". Da te .cajt-enge" prihajajo na braslovško pošto, je sramota za vse Braslovčane. Povprašal sem se, kdo bere ta časnik. Moj znanec mi je odgovoril, da ima neki gospod, kojemu pravijo da je »to Mica', časnik samo za žovneške hlapce naročen, ki so pa tako pametni, da ne berejo oslarij iz giftne krote (Ptujski Stajerc), vendar pa časnik vzamejo od gospoda, ki je .to Mica", da se mu ne zamerijo. — Gospodje z ževneške graščine pišejo tudi v »Deutsche Wacht", kakor mi je pravil moj poročevalec. Potem jim je pa nekdo v »Domovini" pošteno odgovoril, zato so sedaj zelo hudi. Tako je; resnica se danes ne sme govoriti! Tudi na me so nekateri jezni, ker Vam pišem, nek dolgi gospod se zaradi zadnjega dopisa o našem »fajerveru" tako napihnjeno drži, kakor svinjski želodec, ki je štirnajst dni v Savinji ležal. To pa mi ne vzame poguma, dokler se bom z Vami razumel, Vam bom vedno pisal, o braslovških nerodnostih. S 3veda si bom v prvi vrsti pri-vošil one, ki grešijo zoper Vaše in moje dobro slovensko prepričanje. Z Bogom! Kozma Godrnjavček.
š Brežiški Sokol izleti na vabilo rajhenburških rodoljubov v nedeljo dne 27.
avgusta t. 1. v prijazen trg Rajhenburg, ter priredi tam svojo drugo javno telovadbo. Odhod iz Brežic s popoldanjšnjim vlakom do Vidma, od tam pa peš čez Krško v Rajhenburg, kjer se prične ob 5. uri telovadba na orodju in proste vaje. Posebno iz Zagreba, Vidma, Krškega in Sevnice pričakuje se mnogo gostov. Kaj veselo se pripravljajo Rajhenburžani in Krčani (gotovo tudi Videm-čani ne izostanejo) da sprejmejo to odlično društvo posebno lepo in srčno Kakor se čuje, udeležijo se tega izleta tudi pevci Brežiške čitalnice in iz Vidma, tako da obeta biti ta dan res lepa narodna veselica, ki naj ima namen vcepiti prostemu ljudstvu narodni ponos in gorečo ljubezen do svoje lepe slovenske domovine.
š Veselica kat. del. v Mariboru je v nedeljo bila v Mariboru izborno obiskana. Tudi zabava je bila prisrčna. Delavci napredujejo.
š Veliko narodno slavnost priredi Čitalnica v Slovenski Bistrici v prid družbe sv. Cirila in Metoda v nedeljo, dne 27. avgusta 1905 v Narodnem domu. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina 40 vinarjev. Na sporedu so točke šoštanjske narodne godbe, moški zbori, nastopi makolskega mešanega zbora, Eno uro železniški nadzornik. Burka v dveh dejanjih.
š Porotne obravnave v Mariboru. Za porotno zasedanje, ki se prične 18. t. m. so bil izžrebani za glavne porotnike in sicer iz Maribora: trgovec Viljem A b t; pozlatar Andrej D o h n a 1 i k; gostilničar Štefan F u c h s; kontorist J G r o -g e 1 ; trgovec Jožef Kavčič; mizarski mojster Karol K i f f m a n n; posestnik J. K r a m e r in krojaški mojster Aleksander L e d i n e g. Iz mariborskega okrajnega glavarstva so izžrebani gg. Florijan P e t r i č, Lovrenc Druzovič, J. Marku š, Anton K r a m b e r g e r, Mat. H 1 a d e, Mihael T u r n e r, Martin Koprivnikar, Anton W r e z 1, Pavel Skerbinek, J. F i š i n g e r. Anton G o r j a n c, Franc M a c h e r, Gregor Godec, Silvij G r o g 1, Peter Novak, Franc P e r g 1 e r, Alojzij P i n t e r in Vincencij Prešern. Iz mesta Ptuj: Franc K a i f e r, Ludovik K r o p f, Mihael M a r c i č, Franc M ii 1 e r t, Jožef Murschetz, Aleksander S c h o f 1, Franc V o g 1, iz glavarstva pa Franc V o g 1, Julij B o s k o, Lovrenc W a k o n i g, Alojzij G r o b e 1 n i k. Za namestnike so pa izžrebani naslednji gospodje iz Maribora: Andrej Maj cen, Oikar M a t z 1, Karol N a s k o, J. P o b e s i n, Martin Regorscheg, Adolf W e i g e r t, Jožef W e s i a k , Ig. W i d g a g in Anten W o I f 1 i n g
š Nesrečno je padel kletar pri tvrdki Thurn v Mariboru, dne 18. t. m. z lestve na dvorišču. Dobil je težke notranje poškodbe ter si zlomil nogo. Vzrok nesreči je ta, ker se ga je na lestvi lotila slabostna omotica.
Možje in mladeniči!
Dne 3. septembra se dvignite na pot v Maribor! Iz Ljubljane vozi posebni vlak s skoro za polovico znižano ceno. Oglašajte se takoj. Društva naznanite nemudoma svojo udeležbo I Odbor »Slovenske kršč. soc. zveze".
Dnevne novice.
Sramotivci slovenskega ljudstva. »Slovenski Narod" je podoben priklenjenemu psu, ki laja za vsakim, ki gre mimo in njemu ne vrže kake kosti. — Zato se ni čuditi, da se izkuša prav podlo norčevati iz slavnosti Marijinih družb. Nas taka podlost seveda nič ne iznenadi, ker od lista, ki zagovarja bordele in sramoti sploh krščanske družbe kaj drugega ni pričakovati. A da bodo vedeli udeleženci te slavnosti, kako piše e njih glasilo slovenskih odpadnikov, jim moramo tu nekaj citirati. „Slov. Narod« pravi, da so člani Marijinih družb »na najnižji stopinji kulture", da so »v izobrazbi zaostali za 500 let" in da se »kar se tiče inteligence, umstvenega stanja, skoro prav nič ne razlikujejo od zamorcev". Tip ljubljanskega pouličnjaka, ki je to zapisal v glasile odpadnikov in izdajavcev, se celo laže, da je govoril z »Marijinimi hčerami" ia to dognal, kar je seveda nemogoče, ker članice Marijinih družb se s takimi barabami sploh ne razgovarjajo. Ti ljudje, ki vedno kričijo, da je človek nastal iz opice, se predrznejo kritizirati tudi verska čuvstva poštenih ljudi, in tako pride ta časnikarska opica do zaključka, da »religioznost članov Marijinih družb je čisto navaden paganizem". In potem se ta potomec gorilov predrzne še dostaviti, »da ima za take ljudi razumen
človek samo pomilovanje". Zdaj pa pridejo infamne laži. — »Slovenski Narod" se laže: Nekaj devičarjev je bilo že zjutraj na vse zgodaj pijanih", »cerkvena pobežnost se je končala z obligatno pijanostjo" itd. To [je laž, ki jo moramo pribiti, da se bo videlo, kako podli so ti liberalci. Ravno tisti ljudje, ki so se ob Prešernovi slavnosti kot živine 0pili, da so se sami bahali po „Narodu", kako so „po štirih domov hodili" in si „na roke stopali", se zdaj tako lažejo o družbah, katerih namen je, da ljudstvo vzgajajo nravno in trezno. Liberalci sami sebi dovoljujejo vse, se celo ponašajo s svojo gnusno nenravnostjo, a kadar vidijo človeka, ki je boljši od njih, začno njemu podtikati svoje lastne grehe in ga zasramovati. Kako podlo piše o dekletih ta list, ne maramo citirati vprašamo pa tiste takoimenovana liberalne .narodne dame", ki častijo „Narod" kot svoje glasilo, kako morejo trpet', da njihov list tako nesramno blati pošteno slovensko ženstvo? Ali vas ne oblije rdečica sramu, fo pomislite, v kakšni družbi se nahajate ? — Druga lopovščina »Narodova" je pa pi šarjenje njegovo o neznatnem dogodku v Kostanjevici na Krasu. Cel dan je trajalo zborovanje, a o tem „Narod" nič ne vč. Drugi dan pozborovanjujepa prišel v gostilno neki Italijan, ki je sramotil Slovence, trgal slovenske trobojnice in šopke, se zaletaval v ljudi in hotel slednjič z nožem nadnje, in ker so tega Slovenci potem seveda ne ravno rahlo odstranili, pa se sedaj „Nared" po »Piccolu" laže, da so slo venski klerikalci »na svoji veselici napadli in pretepli nekega nedolžnega človeka". Judovski »Piccolo" je svojo laž popravil, a „Narod" ne le da neče po-
praviti, še nove laži vedno kuje, in sicer kujejo te laži v vredništvu, ker v Kostanje vici nima nobenega dopisnika. Zmerja Slovence, da so bili »tako pijani, da se je vsem studilo", da so se pretepali in tako dalje. To je nalagano od ljudi, katerih edini poklic je zdaj, da sramotijo pred svetom slovensko ljudstvo. Ali bo našla „Edinost" zdaj besedi, da ožigosa to podlost? Slovence, ki so mirno sedeli, sramoti slovenski list, da so pretepači, Italijana, ki jih je napadel, brani kot „čisto nedolžnega človeka". To je zdaj politika slovenskih izdaj ic.
»Narod in slavnost Marij nih družb. „ NarodK o nedeljski mari-janski slavnosti piše tako neumno — zlobno, da je težko reči, jeli bolj zlobno ali bolj neumno. — Na ta napad ne bomo odgovar jali dosti drugega kakor te, d a b o m o v Ljubljane še prišli in sicer nas bo tedaj več kakor nasje bile sedaj. Kajti to je bil prvi poizkus z našimi fanti v Ljubljani; ta se nam je prav dobro obnesel in zato bomo še prišli. Lepo je bilo že sedaj — dasi nismo pokazali niti desetinko tega, kar imamo, ker agitacija za shod je bila primeroma jako mala. Če hočete, vam pripeljemo armado, ki bo zagrnila Ljubljano, kajti nas je v deželi 35.000. Naše trdnjave stoje trdno. — Če vi zaključujete svoje slavnosti s pijanostjo, prosto vam; mi jih ne! V vaših vrstah iščite alkoholikov, v v naših so — abstinentje. — Resnica je, da je naš nastop i m p e n i r a 1 celo takim, ki nam sicer niso prijazni in resnici naljubo moramo konstatirati, da so se Ljubljančani de nas — kolikor smo mogli opaziti povsem dostojno vedli in nas z zanimanjem spremljali. — Torej na svidenje, gospoda Narodova! Naše zastave, naprej
Vodstvo M. dr — Protialkoholni shod v Budimpešti bo zboroval od 11—17. sep tembra Z,eleti je, da bi bili tudi S 1 o -venci častno zastopani na tem shodu. Od nas ni daleč v Budimpešto. Ce bodo prišli Francozi in Angleži, Švicarji, Nemci iz Rajha in Skandivanci, če ne celo Američani, koliko ložje mi! Shod bo pa tudi zanimiv, ne le po vsebini govorov, ampak zanimivo zlasti gledati in poslušati zastopnike vseh raznih narodov. Slovenci moramo pokazati, da nismo tako zaostali in nazadnjaški, da bi ne bilo to vseobčno medna redno gibanje do nas pripljuskalo. Gre se pa tudi za to, da bo krščanska smer tega gibanja na shodu dobro zastopana. Kajti v našo škodo in sramoto je ravno materijalistiš*a struja na teh shodih —'katerih že IX. bo v Budimpešti — vedno močnejša, in zato tudi izrablja to pri-
liko v svoje postranske namene. Zato katoličani drugih narodnosti poživljajo svoje so mišljenike k obilni udeležbi na shodu, in iz istega vzroka moramo želeti, da bi tudi katoliški Slovenci svoj kontigent postavili na shod. Kar zmorejo in za kar se navdušujejo tisočeri z zgolj materijalnega, zgolj člove škega, posvetnega, zemeljskega stališča, to naj bi zmogli in za to se navduševali tudi mi s humanitarnega in duševnega stališča, stališča časnosti in večnosti obenem. — Kdor se torej želi udeležiti, prosim, naj to naznani Upravništvu »Slovenca", da se dogovorimo, če bi ne kazalo skupno poto vati. Prosim pa, čem prej mogoče, da se morda še oskrbi stanovanje. Mnogi sedaj v počitnicah itak hodijo na razne strani, — zakaj bi ne združili prijet nega s.koristnim? Da bo shod zelo instruk ti ven, o tem gotovo ne bo dvomil nikdo, četudi našemu gibanju sicer ni prijazen Budimpešta je baje jako lepa. Oitam pa se da voziti s parnikom po Donavi do Dunaja in če treba tudi dalje aH p« n i nasprotno stran po Ogrskem doli do Hrvaškega. — Na shodu bodo nastopili možje svetovnega imena; izmed katoliških med drugimi izvrstni švicarsko šentgalski škof in pisatelj, A v guštin Egger in pomožni škofkašav ski Avguštin Fischer- Colbrie, ki bo predsedoval zborovanju, katero bodo katoličani posebe napravili. Torej vzrokov premnogo, da nas dvignejo na pot. Ni treba človeku biti abstinent, da ga vse te reči zanimajo. HajtMmo! J. K
—	Imenovanja pri vladi. Ker je izročeno vodstvo pomožnih uradov dež. vlade ravnatelju g. Rudolfu Z a r 1 i j u je poverjeno vodstvo pisarne dež predsedništva okrajnemu tajniku v Ljubljani g. Ferdinandu Leske, ki postane oficijal dež. vlade, na njegovo mesto pa pride okrajni tajnik v Ra dovljici g. J. K o c j a n č i č. Novoimeno-vani vladni kanclist Julij P a i d a s c h je prideljen okrajnemu glavarstvu v Radovljici, novoimenovani vladni kancelist Aleksander Schaffer pa okrajnemu glavarstvu v Radovljici.
—	Vlom v prodajalno. V Skofji Loki je bilo vlomljeno v noči od 12. do 13. t. m v neko prodajalno in ukradenega 80 K denarja, zlat prstan z svitlomodrim opalom, vreden 20 K, za 20 K sladkorja, več žepnih robcev in lesenih pip, veliko smodk in svalčic in za 40 K različnega špecerijskega blaga. Osumljenec je pobegnil.
—	Za zagrebškega zbornega poveljnika bo imenovan skoro gotovo fml grof Auersperg.
—	Umrl je v Cikagi bivši župnik v Zagrebu dr. Mato M a t i n a.
—	Umor iz ljubosumnosti. V Trstu so zaprli 191etnega natakarja Jožefa ovellerja, ki se je ssm obdolžil, da je blizu Kopra umoril neko Marijo Pollak iz ljubosumnosti in jo vrgel v neke jamo. Ker mrtve ženske ne morejo najti, domnevajo da Sveller nori.
—	Poštar defravdant. Iz Ti njana v Istri poročajo, da je poštar Anton Skabič iz Karnice defravdiral precejšno vsoto denarja, ki ga je oddal na pošto kar niški župnik č. g. Zurkovič.
—	Iz Železnikov se nam piše: Pri nas imamo, kakor je splošno znane, nekaj sveta, ki bi imel biti skupna last, pa se si ga prilastili posamezni posestniki. Vsled tega so vedni prepiri med posestniki. Koncem meseca pride c. kr. nadgeemeter, ki bode reševal neko tako zadevo. Ko bi ne bilo vsestranskih ozirov, bi se kaj tacega ne godilo. Pa kar je bilo, je bilo. Upamo pa, da se pri ti priložnosti poišče ves skupni svet, da v prihodnje ponehajo taki prepiri. Upamo, da sedanji občinski odbor, ki je že določil dva moža, da skrbita za skupni svet, tema naroči, da zlasti sedaj, ko so še stare priče, stari župani, to reč uredi.
—	Kako laški vojaki časte mrtvo avstrijsko cesarico. Bram bovški polk št. 5 je bil te dni v Divači. Na rojstni dan cesarjev so nekateri laški vojaki tega polka peli iredentovske pesmi, na spominskem prostoru, kjer je pred k ti gledala pokojna avstrijska cesarica slap Reke, so pa razbili „Alpenvereinovo" spominsko klop in podrli nekaj spominskih dreves.
—	Shod istrskih lahonskih občinskih zastopov bo 28. t. m. v P o r e č u.
—	Prijeti begunec. Na Reki so prijeli iz ljubljanske prisilne delavnice po beglega Jožefa Bergeca iz St. Petra na Kranj skem. — Na Reki je trdil, da se piše Jož»f Bertoli ter je bil radi razgrajanja aretiran.
—	Vlak povozil je na notranjski progi v nedeljo ponoči nekega človeka.
—	Smrtna kosa. V Sežani je dne 17. t. mes. umrla gospa Andrejina Gurresch, rojena B e 1 1 e n , soproga umirovljenega načelnika postaje g. Alojzija Gurresch.
—	Stroj prijel je zjutraj dne 22. t. m. v vevški papirnici 23 letnega samskega Antona Bricelj vg. Bratonovega iz Dobrunj. Padel je med razbeljene cilindre pap stroja ter je močno otrgan. Prenesli so ga takoj v
bolnico a je tako poškodovanj da bo težko okreval.
-	Policijsko je zasledovan
od sodišči v Mariboru radi težke telesne poškodbe 59 let stari kleparski pomočnik Alojzij Pichler iz Mokronoga.
—	Iz Zatičine se poroča: Izredno slovesno smo praznovali letos cesarjev rojstni dan. Ta dan so se pri nas mudili ravno topničarji, ki so bili došli prej ta dan iz Krškega. V opatijski cerkvi je bila slovesna sveta maša, katero je daroval mil, g. opat. Častniki so se je udeležili z vsem moštvom. Med sveto mašo in med obedom, ki so ga priredili častniki v restavraciji gosp. Frica, so oddali vojaki 36 strelov iz topov. Ljudstva je prihitelo iz vseh okoliških krajev, ker takega streljanja še ni imelo prilike slišati. Ob 4. uri popoldne je mil. gospod opat povabil častnike v samostan, kjer so preživeli nekaj ur med gostoljubno samostansko družbo
—	Slavnost ognjegascev v Vevčah. Prihodnjo nedeljo bo praznovalo ognjegasno društvo vevške tovarne 25 letnico svoje ustanovitve. Tem povodom je dala tovarna znatno vsoto za prireditev slavnosti. Istega dne bo odlikovanih tudi več delavcev, ki so že po 40 ali 25 let v tovarni. Kakor se čuje bo slavnost prav lepa Delajo se ve like priprave. Pri tej priliki upravičeno za htevamo, da se z nemškim poveljevanjem pri tovarniškem gasilnem društvu preneha in da se skoro vpelje slovensko poveljevanje, ker so člani Slovenci in je torej edino pa metno, da se rabi slovensko poveljevanje.
-	Sola na Krki. S Krke nam pišejo: Šolske razmere so pri nas take, da človek že ne ve, ali bi se smejal ali jezil nad slavno višjo šolsko oblastjo. Otroci iz Marinčnevasi in Globokega, katere vasi sicer spadeta k občini Zagradec, a k župniji Krka, že šest let nikamor ne hodijo v šolo Prepovedalo se je tem otrokom vsled nekega višjega ukaza Krško šolo pohajati toliko časa, dokler se tukajšna šola ne razširi še v en razred. Umevno je, da so starši — davkoplačevalci opravičeno ogorčeni nad takim čudnim postopanjem višje šolske oblasti, ker otroci ne dobe niti rednega in potrebnega poduka v krščanskem nauku. Gosposka hoče pa to prepoved uveljaviti celo za krščanski nauk, tako da bi katehet niti v svojih urah ne smel teh otrok z drugimi vred podučevati v krščanskem nauku, ko mora vendar vse otroke iz cele župnije pripravljati vsako leto na prejem sv. zakramentov. Umljivo je, da se na to prepoved, katere se morajo tako strogo držati učitelji, že iz pametnih razlogov katehet ne more ozirati. Kdaj da bodo toraj otroci iz omenjenih vasi začeli v šolo hoditi, se še ne ve, da si je slavna komisija že pred dvema mesecema ogledala šolsko poslopje in našla v njem primeren prostor še za en razred, in zdaj vsa stvar spi. — Pač pa imamo nedovoljene šole ponočnjakov, katerih je še ena preveč v vsaki župniji, kjer se uče ponočevati, pijančevati, pretepa-vati se. razgrajati in druge take „čedne" reči, toda v to poklicane oblasti ne vidijo nič, ne slišijo nič. Sadovi te šole se že kažejo v tem, da so v noči 4. t m. dva mladiča dobro naklestili, izmed katerih eden bo težko okreval. To bo menda vendar enkrat oblastem odprlo oči.
Ljubljanske nouice.
lj „Sudmarka" v slovenskih prodajalnioah. Slovensko Ljubljano bo gotovo presenetilo, če povemo, da se prodajajo v trafiki, ki se rada postavlja za .narodno trafike" vžigalice »Siidmarke". — V Sešarkovi trafiki v Selen-burgovih ulicah imaje cele kupe S ii d m a r k o v i n i h vžigalic t e r j i h p r o d a j a ta„narod-
na trafika" na korist ponem -čevanja slovenskih obmejnih pokrajin. To je naravnost škandal, za naše razmere v Ljubljani je pa prav značilno, da se že g. Sešarek upa tako norčevati iz slovenskega občinstva. Mož je obogatel pri narodnih prireditvah, posedel je v »Narodnem domu" vso garderobo in tudi v gledališču — prodaja pa »Siidmar-kine" vžigalice! Zahtevamo, da se iz te trafike takoj odstrani te vžigalice, ali se pa ne bo prodajalo pri Sešarku nobenih vstopnic za slovenske prireditve tudi ne za slovensko gledališče. „Al' nej-sme prov povejdal?"
lj Poročil se je včeraj poštni uradnik g. A 1 f. R a v n i k a i z gdč. Pavlo T e r č e k. — Poročil se je včeraj v tukajšnji frančiškan, cerkvi g. H e 1 i o d o r Petri č , urar v Postojni z gospdč. Zofijo Križe.
lj Huzarji so danes prišli v Ljub ljano.
lj Tatvina. Včeraj je bila ukradena učitelju g. Jožefu Svetliču, ki je sedaj pri orožni vaji iz sobe v vojašnici srebrna re-montoar .Rohs - kopf" ura s srebrno verižico, vredna 20 K.
lj Rezervisti c. in kr. pešpolka štev 27 so se danes zjutraj pripeljali iz Gradca s posebnim vlakom in so imeli na
tukajšnjem kolodvoru zajtrk, nate so se pa odpeljali na Rakek.
lj Pokopali so danes Frančiške Meden, sestre č. g. župnika Zabu-k o v c a in znanega postreščka Matija B o c a.
Razne stvari.
Najnovejše.
Zeppelinov zrakoplov. Grof Zeppelin bo kmalu zopet plul s svojim balonom po zraku. Izvršil je že mnogo poiz-kusnih voženj. Da občinstvo morda ne bo iznenadeno, se ne bo napovedal čas, kdaj se bo Zeppelin dvignil z balonom v zrak.
Ojačenja za nemško vztoč-n o Afriko. Iz Kiela poročajo, da je bila mobilizirana pehota mornarice, ki se poda v nemško vztočno Afriko. Vsak batalijon dd tri častnike in 80 mož za ekspedicijski zbor. Ves zbor pride v Kiel, kjer se ukrca za Afriko dne 28. t. m.
Svoja otroka je utopil obrtniški pomočnik Florijan Schuhmann v Toplicah na Češkem ter je nato pobegnil.
Davek na mačke je uvedel občinski zastop v Eichwalde pri Berolinu. Ob enem je izdal posebna določila za varstvo ptičev.
Samoumor radi nesreče na železnici. Na postaji Schlukenau se je prigodila železniška nesreča, pri kateri je bilo šest oseb ranjenih. Uradnik, ki je imel službo, se je vsled tega ustrelil.
Rodbinska tragedija v Parizu. V pariškem predmestju Nogent-sur-Marne je živela rodbina Ronfaut, oče, mati in trije sinovi, stari po 15, 13 in 12 let. Oče je živel v slabih gmotnih razmerah in je v blaznosti nasvetoval svoji ženi, naj skupno končata življenje. Ronfaut je pisal policijskemu komisarju, naj pride prihodnji dan v stanovanje, kjer bo našel pet mrličev, celo ključ je položil pod slamnico pred vhodom, da ne bi ga komisar predolgo iskal. Komisar je res prišel in nudil se mu je grozen prizor. Na divanu sta ležala mož in žena objeta in s prerezanimi vratovi. Na postelji je ležal najstarejši sin z goltancem prerezanim do hrbtenice, ostala dva sinova sta bila ustreljena in sta imela ravnotako mnogo ran na vratu.
Telefonska m brzojavna poročila.
Išl, 22. avg. Cesar je danes dopoldne sprejel vojnega ministra Pittreicha, potem pa Fejervaryja.
Išl, 22. avgusta. Avdijenca Fejerva-ryjeva pri cesarju je trajala do 1 ure popoldne. Nato so v cesarjevo vilo prišli Burian, Gautsch, Pittreich in B u r i a n , nakar se je pričel pod cesarjevim predsedstvom kronski svet.
Išl, 22. avgusta. Gautsch je predložil, naj bi se avstrijski drž zbor sklical meseca novembra, je pa mogoče, da bo sklican že meseca septembra.
Budimpešta, 22 avgusta. Honvedni minister je poslal municipijem oglase, v katerih naznanja, da rezervisti dobe po pošti pozivnice k vajam in da ne bodo dalje služili, kakor pri vojaških vajah. Fejervary je cesarju v Išlu predlož i nov program kako rešiti krizo na Ogrskem: v vojaškem oziru dobe polki, ki se nabirajo na Ogrskem večjo uporabo mažarščine in kot službeni in polkovni jezik, dalje obsega program predloge v vprašanju zastav in emblemov, rabo mažarščine pri vseh vojaških sodiščih na Mažarskem Ogr. vladi se daje prosta roka pri trg. pogajanjih z Avstrijo določa obremenitev zadolženega kmečkega posestva itd. Na podlagi tega programa hoče Fejer-vary koaliciji ponuditi sestavo ministrstra, če bi pa koalicija to odklonila, namerava zbornico 17. sept. odgoditi, pozneje zahtevati idemniteto in če jo od zbornice dobi ali ne razpisati nove volitve in poizkušati sestaviti večino na podlagi programa iz 1 1867. Cuje se, da so nekateri krogi v koaliciji zadovoljni s takim komprem. S Fejervaryjevimi nasveti se peča kronski svet v Išlu.
Budimpešta, 22. avgusta. V Fejer-varyjevem programu je tudi nova vojaška šola v Budimpešti. Ministrstvo namerava Fe-jervary izpopolniti z novimi imenovanji.
Trst 22. avg. Vsled vročine se je pri meril zopet slučaj solnčarice.
Belgrad, 22. avgusta. Pri Prilepu se je spopadla srbska četa Grigorjeva z bolgarsko. 30 Bolgarov je ubitih, mnogo ujetih. Prilepski okraj je sedaj osvobojen bolgarskih čet.
Karlovci, 22. avg Tu je umrl srbski historik Ilarijon Ruvarac, star 73 let.
Sangaj, 22. avgusta. Tu se je ustanovila zveza kitajskih dijakov, ki hoče delovati za ustavo na Kitajskem. Na shodu so silno zabavljali proti mandarinom in zahtevali, da dobe uprave v roke možje, ki imajo moderne študije.
Peterburg, 22. avgusta. „Zveza zvez" je protestirala preti proglašenju nepopolne ustave, češ, da je taka ustava ironija preti vsem narodom v Rusiji ter odklanja tudi vse postave, ki ne temelje na splošni volivni pravici. Pretest določa, da se člani zveze ne bode udeležili volitve in da bo uprizorjena splošna agitacija proti določenim volivnim shodom. Poljska soci-alistiška stranka je izdala na stotine oglasov, v katerih priglaša sličen pretest, poziva delavstvo v generalno stavko in pravi naj v takem odporu vstraja, dokler ne dobi drugega poziva.
Peterburg, 22. avgusta. V nedeljo po preglašenju ustave je aretirala policija na nekem dvorišču pri Peterburgu občeznane odlične peterburške osebe. Policija jih je odpeljala v ječo. To vzbuja občno pozornost in razburjenje, ker se je ta aretacija izvršila po preglašenju ustave.
Peterburg, 22. avgusta. Grof To 1-s t o j se je izjavil: Nobena ustava ne more dati Rusiji zopetnega miru, dokler agrarno vprašanje ni rešeno na način, da ima vsak kmet pravice na zemlji, na kateri sedaj prebiva.
Lodz, 22. avg. Sodišče je obsodilo tri mlada dekleta, hčerke posestnika Witzlerja na 18 mesecev ječe, ker so razširjele hujska-joče preklamacije. V predmestju Balusti je policija aretirala po noči 248 Židov.
Vilna, 22. avgusta. V Perisovu so iz-gredniki zagnali bombo med dragonce. — V Lodzu in Varšavi podi policija jude iz hiš.
Varšava, 22. avgusta. Na cestah je bilo sežganih mnogo izvodov tiskanih proglasov ustave. Povsod je nezadovoljnost. — Iz province prihajajo vznemirjajoče vesti.
Varšava, 22. avgusta. Ko se je od nekega sestanka pripeljalo z izvoščki nazaj v mesto 30 socialistov so vojaki napadli vozove in bili s puškami po socialistih, od katerih so 3 mrtvi in 7 ranjeni; tudi 3 vojaki so ustreljeni.
Varšava, 22. avgusta. Razburjenje narašča. Pomnožene vojaške patrulje hodijo po mestu. V nekaterih delih mesta je občinstvo že onemogočilo promet. Pričakuje se, da se bo promet jutri v vseh delih mesta moral ustaviti. Vlak proti jugu je mogel voziti le do varšavsko-dunajskega kolodvora. V predmestju Praga je vse polno čet. V nekem predmestju stavka že 15.000 delavcev, tudi v ostalih predmestjih se stavka množi, tako da bo jutri tu gotovo že splošna stavka.
Varšava, 22. avg. Hišniki so dobili povelje zgodaj zapreti vrata. Aretacije trajajo dalje. Cuje se, da je tu aretiranih že 1500 oseb. Vse ječe so prenapolnjene. Sedaj morajo aretirance zapirati v vojašnice.
Varšava, 22. avgusta. Na glavnih postajah železnice Varšava-Dunaj so izgred-niki pekončali brzojavne naprave. Pričakujejo proglašenja vojnega stanja na Rusko Poljskem, ker želez, ministrstvo ne dopusti poljskega uradnega jezika. ~ Portsmouth, 22. avgusta. Witte se je izjavil, da mu je Roosevelt ponudil svojo pomoč, ni pa res, da je želel prevzeti raz-sodništve med Japonsko in Rusijo.
Tokio, 22. avgusta. Pod predsedstvom mikada se je vršil daljši ministrski svet, kateremu so prisostvovali tudi člani sveta starih državnikov. Cuje se, da so bili sklenjeni ugodni sklepi za mir in da bo mir skoro gotovo sklenjen v osmih dneh
Berolin, 22. avg. Tu se širijo vesti, da je Roosevelt v direktni zvezi z mikadom in carjem.
London, 22 avg. Japonska armada v Mandžuriji in v Koreji se je silno pomnožila in šteje sedaj 800.000 mož. Prodiranje Japoncev od Tumena dalje se je že pričelo
S o	Čai opazovanja	Stanje barometra T mm	Temperatura po Celzija	VetroTl	Neb«	jI i P'
21	9. zveč.	737-8	+218	sl. szah.	obl.	00
22	7. zjutr.	738 5	+ 162	si. svzh.	jasno	
	2. pop.	737 0	+27-2	biezvetr.	n	
flleteorolojično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0mm
Srednja včerjjšnja temp. +21 8", norm. +18 3°.
Zahvala.
Mnogi dokazi iskrenega in toplega sočutja, ki so nam došli ob smrti našega iskreno ljubljenega brata oziroma soproga in očeta gospoda
Feliksa Tomažiča,
knjigovodje tvrdke Iv. A. Hartmann,
za krasne darovane vence, kakor tudi za častno spremstvo na zadnjem potu, nam nalagajo dolžnost, da izrečemo tem potoni vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najiskrenejšo zahvalo.
Ljubljana, 21. avgusta 1905.
1684 žalujoči ostali.
Važne za vsako gospodinjstvo!
Če hočete žgane kave z velearomatišklm okusom, močjo In izdatnostjo, kupujte samo žgane kave
Prve ljubljanske
velike pražarne za kavo
KARLA PLANINSKA na Dunajski cesti
nasproti kavarni ,,Evropa"
ki spajajo vse te vrline.
1194 104—18
Zahvala.
Povodom nenadne smrti naše iskreno ljubljene soproge, ozir. matere, sestre, gospe
Marije Saje roj. Rabič
izrekamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za obilne dokaze sočutja svojo najtoplejšo zahvalo.
Posebej se še zahvaljujemo vele-častitemu gospodu župniku Jan. Za-bukovcu za obilne tolažljive obiske, dalje za darovane vence in sploh vsem, ki so kakorkoli izkazali pokojnici zadnjo čast.
Jesenice, 21. avgusta 1905.
Jakob Saje,
soprog.
1980C 34—24
Ernest Hammerscliinidta nasledniki
Hodile, Untscler & K*
trgovina železnin In kovin
Ljubljana
Unlvasorleu trg 6. Prešernove ulice 50.
Velika zaloga
Magajnic in denarnic ter vseh v želez-ninsko stroko spadaloflh predmetov.
Cene nizke! -s*
j XX. letni tečaj | J XX. letni tečaj | Oblastveno priznano
deško odgolevaiišče Kuglmayr
v Gorici 1526 10
sprejema učence, kateri obiskujejo srednje šole ali se za iste pripravljajo. Program na zahtevo.
Skandinavski cirkus K. Lipot
Ljubljana, Lattermanov drevored.
V sredo 23. avg. popoldne ob 4. uri:
dijaška, otroška in rodbinska predstava
po izredno znižanih cenah.
Za to razstavo plačajo:
Dijaki, otroci:
Sedež v loži K 1'20 zaklopni sedež „ —'80
I.	prostor „ —-60
II.	„	, -"40 Galerija „ —-20
Odrasli:
Sedež v loži K zaklopni sedež „
I. prostor . H- ■
Galerija	„
2 — 1-20 1-—
—■60 —•30
Te cene veljajo le za to predstavo in se dobivajo vstopnice le pri cirkusovi blagajni (ne v Šešarkovi ===== trafiki).	=
Zvečer ob 8. uri (ob navadnih cenah):
velika glavna predstava
z orjaškim parforce-vsporetlom.
Cene prostorom: Sedež v loži K 3 -, zaprti sedeži K 2 —, 1. prostor K 1'50, II. prostor K l-—. Galerija 50 vin. Vojaki niže od narednika in otroci pod 10. leti plačajo pri popoldanskih predstavah 1. mesto 80 vin., II. mesto 50 vin. Galerija 30 vin., sicer polne cene. Vstopnice se prodajajo (ne da bi bilo plačati pristojbino za predznambo) v tobačni trafiki g. Sešarka v Šelenburgovi ulici. 1678 2
prodajalko
v špecerijsko trgovino
! __ . _
— sprejme	—
A. SARABON V LJUBLJANI.
1682 3-1
Zahvala in priporočilo.
Za izredno veliko zaupanje, ki se je doslej izkazovalo mojemu pokojnemu soprogu g. Franu Antosiewicz se najtoplejše zahvaljujoč, naznanjam velecenjenim p. n. odjem-lcem najvljudneje, da bom i nadalje nepremenjeno vodila trgovino pod dosedanjo tvrdko
Fran jlnfosiewicz
telefon in brzojavni instalater Ljubljana.	Stari trg št. 1.
Velespoštovanjem
i67o 2-2 Regina Antosiewicz
Prodaja vseli predmetov za vse elektriske namene (indukcijski aparati) po najnižjih cenah.
iz boljših rodbin se sprejmo na
Stanovanje in hrano.
Naslov povč upravništvo.	1681 3—1
Sprejme se
službeno osobje
za hotel ,,Union" v Ljubljani.
Zahteva se znanje slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi. Prošnje, opremljene s fotografijo in dosedanjimi spričevali vložijo naj se do 31. t. m. v stavbeni pisarni.
Osebne predstave od 1. do 5. sept. t. I. od 11. —12. ure dopoldne v pisarni predsedstva — v traktu frančiškanske ulice iz veže na desno.	1685 i—i
Nastop služb s 15. septembrom t. I.
Upravni svet del. družbe „UNI0N".
HISA
na lepem prostoru pri glavni cesti poleg farne cerkve, z vpeljano trgovino z mešanim blagom na deželi, poldrugo uro oddaljena od mesta, kjer se sleherni dan strži 60—80 kron, ob nedeljah in praznikih črez 200 K, posebno pripravna za takega, ki je bil v Ameriki, se proda vsled rodbinskih razmer.
Kje pove upravništvo »Slovenca".
Med. Univ.
Dr. I. DEMŠAR
specijalist za kožne in spolne bolezni
si je nabavil električni aparat, s katerim izvršuje različne kosmetične operacije, kakor odstranjenje brčlc, bradavic, ma-1586 5—5 ternih znamenj itd. Ljubljana, Prešernove ulice 3.
naravna mineralna voda
Najčistejši Natron-vrelec.
Glasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem prebavljanju, trganju, diabetes, preobilici vod. kisline, bolezni na mehurju in ledvicah, katarih v sapniku ali prebavnih organih.
Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kasfnerju. Dobiva se tudi v vseh lekarnah in drožerijah. 1542 2
•V Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, aredk, denarjev itd. Zavarovanja za izgube pri žrebanjih pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Fromeae za vsako žrebanje. Kulantna zvršitev naročil na borzi.
Menjarična delniška družba
„M K ki V 1 R"
I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasse 2.
Pojasnila	v vseh gospodarskih in anan6nlh
stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipekalaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnio.	18 150—90