GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 31. MARCA 1961 LETO VIII., ŠTEV. 25 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Poročilo Svela za socialno varstvo o delu v letu 1960 Na 32. seji obeli zborov OLO jc Podal« predsednica Sveta za social- 1,0 varstvo Anka Pcrnuš naslednje Ul'8dno poročilot Predloženo poročilo obiavnuva iaduvc, ki jib Svet za socialno var-?!vo kot organ družbenega upravljanja urt.ju jn opravlja na pednju splošnega skrbstva, varstva družine in varstva invalidov in borcev. Svet za socialno varstvo ureja specifična vprašanja socialne poli-l|kc, ki jim družba posveča posvb-n° Pozornost. Socialno vaistvo s svo- posebno družbeno vlogo zavzema ^ nt*ši socialistični družbi pomenil)-n() mesto. Za razliko od socialnega vbrslva v stari Jugoslaviji, ki sc je omejevalo na dobrodelna društva in 'mjanje miloščine, je poslalo social-110 varstvo v naši družbi ena od 'aŽnih nalog družbe kot celote v ?krbi za človeka. Socialno varstvo le imelo no osvoboditvi prvenstveno bajogo ublažiti in odstraniti predvojne jn vojne posledice, ki so pri-•adcle mnoge poedince. Z.vedno na-Predujočim družbenim lazvojem pa Pidi socialno varstvo skladno raz-V|ja svojo dejavnost. Dejavnost so- malnega varstva se usmerja: v skrb m delovnega človeku in družino, A njene vsakodnevne potrebe in iii'.''b(>: v to, da omogoči sleherni1111 delovnemu človeku, da sodeči0 ,v družbenem življenju in delu. *'Uoč socialne probleme, ki so kot nj.bnki preteklosti še zmerom živi. Vs' im nastajajo kot novi; v pomoč Pri '" osebam, ki so socialno padete in so ne morejo samo-[,ruJV° Preživljati, da pridejo do Pritii, tivneea živi ioni« s oomočio zdravljenja ali pa da po- 'Paktivnega življenja s pomočjo merile vzgoje, poklicne izučitve, pse s *tve, zdravljenja ali pa da poln ,1° ne8Posolmim zagotovi sredstva t °atojno preživljanje. /»širitvijo in utrditvijo ko-•r-adnt sistema so bile mnoge ‘Nraih’ 80 *''*0 v pristojnosti Pr0r/n<'ea svctu za socialno varstvo. f i’iid'S< nc na ustrezne svete v ob- i s .VenJ1* Za socialno varslvo ima pr-r"f'iulVP"° na'°K(> usmerjati politiko inid|(j 'Ka varstva v okviru okraja, ibpra 'i .Ptirnoč občinskim svetom in 1 di‘v,. {'V' upravne in Izvršilne za-jl°loči|' 80 določene z zakonitimi :< j lovni* cl° l%0 jc Svet sestavil de-liujiArogram, v katerega Jc vnesel nkc,,,, 1 Pereče probleme Iz mladin-l*cr i varstvu In varstva odraslih »je 3v,!iCCv invalidov. Nadalje si dg kii,iZa(lal nalogo razpravljati Aužh1 v socialnih službah in o 'iiIIVf‘lov ltiln upravljanju (er delu ,,rrOgr'l,l*ur Svot ni vseh v letnem »N izVlx7rLC(lviden‘h zadev in na->! 8ll» kor mu jc nezadostna kadrovska zasedba upravnega organa to onemogočila. S področja' mladinskega varstva ie Svet razpravljal podrobno o problematični in vzgojno zanemarjeni mladini. V razpravi sc jc pokazalo, da je o tem vprašanju treba sklicati širše okrajno posvetovanje, ki jc bilo meseca junija preteklega leta. Posvetovanja so se udeležili razen občinskih organov socialnega varstva še zastopniki družbenih organizacij in ustanov, ki se bavljo s temi vprašanji. Na posvetovanju sprejeti sklepi se nanašajo na točno evidentiranje takih otrok in mladine, na odstranjevanje vzrokov za te pojave (neurejene družine, alkoholizem), na strokovno obdelavo posameznih primerov In na izvajanje primernih ukrepov. Posebej je bilo Še poudarjeno, da socialno varstveni organi ne morejo uspešno sumi reševati teh problemov, ampak je potrebno najtesnejše sodelovanje z družbenimi organizacijami in društvi ter šolo. V okviru stanovanjskih skupnosti je potrebno pospešeno organizirati vseli vrst oblike varstva otrok in mladine ter pomoči družini. Komisije za socialno delo pri stanovanjskih skupnostih pa naj se posvete preventivnemu delu. Novela kazenskega zakonika uvaja za mladoletne storilce posebne vzgojne ukrepe. To so strožji nadzor in pa disciplinski centri, kjer se bo moral mladoletnik javljati za daljše ali krajše bivanje. Nalogu organov socialnega varstva je, da v tem letu usposobi tri disciplinske centre, in to v Ljubljani, Kočevju in Trbovljah. Zn delo v teli centrih bo Ireba usposobiti socialne delavce preko seminarja. S problematiko slepih je Svet seznanil zastopnik Zveze slepih. V zvezi z iznesenim jc Svet priporočil občinskim organom socialnega varstva, naj posvetijo večjo skrb slepim, naj se pri dodeljevanju pomoči ozirajo na njihov težak položaj in naj poskrbe, da bodo socialne službe v stanovanjskih skupnostih priskrbele primerne spremljevalce. Šolsko polikliniko pa jc Svot opozorij na slabovidne otroke v šolah, ki naj jih šole pravočasno pošljejo na zdravljenje in s tern-preprečijo težje okvare na vidu. Ob poročilu o domskem varstvu jc Svet ugotovil, da sc Je stanje v domov ih zn stare In onemoglo M prejšnjih lel žo v marsičem izboljšalo, vendar jo obenem (udi ugotovil, da Šo zdaleč pl doseglo tiste ravni, na kateri naj bodo te vrste ustanovo. Ti domovi, Imenovani tildi domovi počitka, so v glavnem prezasedeni. Pri obisku domov smo videli, da gre previsoka kapaciteta nn račun in škodo udobja, pomanjkanja dnevnih prostorov tu celo na škodo sanitarno higienskih razmer. V nekaterih domovih za stare In onemogle so Ocenjevali kapaciteto s tem, koliko postelj Ozlrojuft ležišč lahko namestijo v posamezne sobe. Struktura oskrbovancev v domovih je zelo različna in so stalno menja. Vedno več je v domovih takih oskrbovancev, ki so upokojenci ati pa invalidski upravičenci. Z izjemo nekaterih ti domovi za stare in onemogle, kakršni so sedaj in kakršno jc življenje v njih, daleč zaostajajo in niso v skladu s splošno povečano skrbjo za človeka. Da se bo stanje v domovih korenito izboljšalo", JC treba, da domovi pri obračunavanju oskrbnega dne preidejo na ekonomsko podlago, kajti sedanja višina oskrbnega dne krije le v najnujnejši meri .skromne potrebe oskrbovancev. Urediti je treba vprašanje plačevanja zdravstvenega osebja in pa Investicijska vzdrževanja. Z vse večjim gospodarskim utrjevanjem komunalnega sistema ne sme v bodoče biti več ta k i li težav za primerna sredstva za domove. V nadomestilo za domsko varstvo starih in onemoglih bo treba v bodoče najti kot edino varstvo tudi druge oblike, kar nujno zahteva struktura oskrbovancev. V okviru novih stanovanjskih naselij je treba zagotoviti zn potrebe starih primerna manjša stanovanja (garsonjere), organizirati preko socialne službe stanovanjskih organov potrebno nego in skrb, s servisnimi uslugami jim omogočiti nemoteno zadovoljevanje vseh njihovih potreb. Na tak način bi bilo tem starim olajšano in celo omogočeno bivanje v takem okolju, kot ko so bili še družbeno produktivni. Prav v Ljubljani pa bi bil potreben dom za upokojence, hotelskega tipa, vendar prilagojen potrebam starih, kamor bi se lahko naseljevali vsi tisti upokojenci, ki bi zmogli večja sredstva za nastanitev. Ce ocenjujemo domove starih in onemoglih v perspektivi skladno z našim družbenim razvojem, bodo domovi slarih kljub drugim oblikam vurslvu starih in onemoglih še obstajali. Mrežo domov bo treba izpopolniti z novimi In na ta način omogočiti diferenciacijo domov. V sedanjih odmovili zo staro in onemogle se poleg zdravih oskrbovancev nahajalo ne samo stalno ležeči In nenokretni, ampak tudi duševno prizadeti In uružbčno neprilagojeni. Taka diferenciacija je nujno potrebna In naj jo domovi ob pomoči socialno varstvenih Organov v občinah poskušalo elmprcj izvajati. Sele potom Doao lahko družbeni organi In uprave domov ustvarili v domovih toplo ia domače vzdušje, da bodo oskrbovanci živeli v sproščenosti, zadovoljstvu in miru in da bodo v bolezni uživali primerno nogo in zdravljenje, 2e sedaj pa jo treba v domovih organizirati občasno . redno zdravstveno službo, na-fnestiti zadostno število strokovno usposobljenih delavcev, ki boclo Oskrbovance vpeljavali v novi način življenja, jim pomagali organizirati primerne veste razvedrila in zaposlitve in ki bodo skrbeli, da se stikj s svojci in prijatelji z odhodom oskrbovanca v dom ne pretrgajo. Mreža ustanov za domsko zaščito naj bi se v prihodnje izpopolnjevala kot je spodaj navedeno: V Zasavskem bazenu je treba predvideti gradnjo domu za stare in onemogle, ker se v bližini tega okoliša ne nahaja nobena taka ustanova razen doma onemoglih v Črnem potoku, ki je pa tak kot jo neprimeren in polno zaseden. Za potrebe vsega okraja jc treba ustanoviti dom za alkoholike, ki naj bi bil ambulantnega tipa in v katerem bi se oskrbovanci zdravili ob delovni terapiji. Problem alkoholikov postaja iz dnevu v dan akut-nejšt in bo izbil v vsej svoji ostrini, ter postal družbeni problem, če ne poskrbimo pravočasno za take vrste ustanov. Ob diferenciaciji domov jc enega od obstoječih treba preurediti v doiu za družbeno neprilagojene osebe, enega pu za duševno prizadete, ki so sedaj nastanjeni no vseh domovih. Dom starih v Ponikvah se preureja postopoma v Zavod za zaposlovanje in usposabljanje invalidnih oseb. Pripravljalna delu so že v teku, prav tako je zagotovljena pomoč občinskih faktorjev, vendar občinski ljudski odbori še niso dali pritrditve k ustanovitvi take vrste ustanove. Organi socialnega varstva pri občinskih ljudskih odborih ne morejo več uspešno reševati vseh nalog, ki jim jih nalaga skrb za človeka, zaradi kompleksnega in hitrega razvoja teh nalog. Zato je nastala potreba, du so socialna služba izdvoji iz uprave ljudskega odbora in da so osnujejo centri za socialno delb, ki bodo osnovna služba socialnega varstvu v občinah. Ti centri bodo organizirali iu usmerjali vso strokovno dejavnost na svojem območju. Poleg širokih nalog skrbi za človeka naj bi centri kot samostojno strokovne službe ljudskih odborov pričeli s konkretnim reševanjem zadev s področja skrbništva, posvojitev, rejništva in zadev s področja družbeno neprilagojene mladine in razvezanih zakonov. Take naloge centrov ie opredelil republiški Svet za socialno varstvo. Take socialne službe izven ljudskih odborov bodo najprej organizirale večje in močnejše občine v skladu s Kadrovskimi in materialnimi možnostmi. V zvezi z gornjo predvideno reorganizacijo in poglobitvijo socialne službe v občinah pa se poraja pereč problem ustreznih strokovno usposobljenih kadrov. Problem karov v socialnih službah ul nov a vendar ga še nismo uspeli zadovoljivo rešiti. Na podlagi priporočila Sveta za socialno varstvo LRS je okrajni svet sprejel sklep, da je to vprašanje treba pričeti sistematično reševati, če hočemo, da bo služba socialnega varstva kos vsem nalogam, kj jih pred njo postavlja naš družbeni razvoj z vse večjo industrializacijo, s spremembo strukture prebivalstva in z zaposlovanjem žena, ki ima za posledico nov tip družine. Socialistično reševanje teh nalog in izvajanje vse širše dejavnosti na socialno varstvenem področju v smislu programa Vil. kongresa in v smislu zadnjega plenuma Socialistične zveze delovnega ljudstva, sta v največji meri odvisna od kadrov, ki delajo v teh službah pri ljudskih odborih. Ce govorimo o pomanjkljivostih v delu socialnih služb in o neizvršenih nalogah, socialnega varstva, moramo iskati vzroke tudi v tem, da zn socialne službe ni predvidenih dovolj delovnih mest in da tudi zasedba uo strokovni plati ni povsod in veuno ustrezajoča. Delo v prej omenjenih centrih bo zahtevalo sposobne kadre, ker bo treba strokovno obdelovati primere, predlagati potrebne ukrepe in spremljati njih izvajanje ter uspešnost. Na podlagi pregleda kadrov, ki delajo v socialno varstvenih službah ljudskih odborov in na podlagi navedenih ugotovitev je Svet za socialno varstvo sklenrl, da je treba okrepiti instruktorsko službo in nuditi občinskim organom več pomoči pri njihovem konkretnem delu, da je treba nadalje organizirati strokovni seminar za organe socialnega varstva, kjer naj bi se seznanili z delom in metodami ter izmenjali svoje delovne izkušnje. Vsem občinam je Svet posredoval tudi priporočilo o kadrih. Ker je vloga svetov in delo svetov, ki so odgovorni za izvajanje politike nn področju socialnega varstva, izredno važna in pomembna in ker je uspešno in učinkovito socialno varstvo vse bolj odvisno od nadaljnje utrditve družbenega upravljanja, je svet izdal ustrezna priporočila ljudskim odborom: da je treba svetom posvetiti večjo pozornost, da jih je treba usposobiti za delo na tem področju in da je treba osebno skrbno paziti na pravilen adrovski sestav svetov. Področje varstva borcev in invalidov, njegova široka problematika ter načini in oblike varstva borcev in invalidov, zavzema v poročilu posebno mesto. Družbeni in upravni organi socialnega varstvo so v letu 1960 nenehno skrbeli in delali za to, da bi sc v občinskih ljudskih odborih doseglo sistematično in kompleksno reševanje zadev borcev in invalidov. Poudarjajoč važnost teh problemov je okrajni ljudski odbru imenoval posebno odborniško komisijo za vprašanja borcev in invalidov v smislu čl. 164 ZPZ. Ker se obseg zaščite borcev in invalidov nenehno izpopolnjuje, poštnin tudi problematiko te zaščite vedno bolj pestra, vsestranska in vedno bolj zahtevna. Zato se nujno poraja potreba po enotnem družbenem organu pri občinskih ljudskih odborih, ki naj zajame in povezuje celotno problematiko varstvo borcev in invalidov in ki naj nadomesti vse specialne komisije. Take komisije — odborničke pri občinskih ljudskih odborih so že formirane in uspešno delujejo pri naslednjih odborih: Ljubi junu-Cen-ter, Moste-Polje, Šiško, Medvode, Domžale, Hrastnik, Trbovlje, Zagor- je, Grosuplje, Kočevje, Ribnica in Logatec. Za vprašanja varstvu borcev iu invalidov pu imajo ljudski odbori Ljubijuna-Bežigrud, Kamnik, Litiju in Cerknica komisije pri svetili za socialno varstvo. Uspešnost dela teli posebnih komisij se že kaže, saj so že v občinskih ljudskih odborih Moste-Polje, šiška, Domžale, Hrastnik, Trbovlje, Cerknica in Kočevje obravnavali poročila o problematiki varstva borcev in invalidov. Občina Vrhnika po sedanjih podatkih nima niti komisije, niti ni seznanila ljudski odbor s tovrstno problematiko. Izpopolnjevanje komunalnega sistema in s tem utrjevanje družbeno političnih in ekonomskih funkcij občine terja Čimhitrejše utrjevanje funkcij občine na področju varstvu borcev in invalidov, zaradi obsežnosti teh vprašanj, ki so izrazito terenskega značaja. V splošnih naporih za reševanje različnih vprašanj v zaščiti borcev in invalidov smo dosegli prve vidnejše rezultate, ly pa morajo čim-prej prerasti v sistematičen jn organiziran način, oziroma sistem varstva borcev in invalidov. Pri tem npj bo občina osnovni element iniciative in reševanja. Da dosežemo tako stopnjo in tak način reševanja zadev borcev in invalidov, je treba zagotoviti še sledeče: 1. Da bi mogle občine v čim krajšem času prevzeti v reševanje probleme varstva borcev in invalidov, je potrebno izvesti vse organizacijske in kadrovske ukrepe. Zagotoviti je treba ne le posebno službo s primerno kadrovsko zasedbo," temveč tudi poseben družbeni organ (odborniška komisija pri ljudskem odboru), ki bo samostojno reševal in odločal o pravicah borcev in invalidov. Pri tem je treba poudariti dosedanjo razdrobljenost gmotnega varstva borcev in invalidov, ki bo na tak način odpravljena. 2. Najbolj učinkovita in zato tudi pereča ostaja še vedno intenzivna akcija strokovnega izpopolnjevanju borcev. Zato je potrebno napore v tej smeri stopnjevati in skušati doseči čimboljše uspehe, bodisi glede števila in uspehov v rednih in posebnih šolali, poslužujoč se vseh pestrih oblik šolanja, prav tako pd učinkovito odstranjevati vse ovire pri posredovanju kvalifikacij borcem na delovnem mestu. V času šolanju je potrebno zagotoviti tudi zdravstveno zaščito tistim borcem, ki do pričetka Šolanja niso bili v delovnem razmerju. 3. Zdravstvena služba je dolžna ob pomoči zdravstvenih organov in organov družbenega upravljanja v zdravstvu urediti za borce tak sistem zdravljenja, ki bo zajel vse borce, jih sistematično obdelal in jim zagotovil sistematično in učinkovitejše zdravljenje ugotovljene bolezni. Da se dosežejo primerni rezultati. je potrebno ukiniti odtegovanje od zaslužkov in pokojnin bor-eem in invalidom za bolnično in klimatsko-topliško zdravljenje. Zn številne pojave živčnih obolenj in za njih uspešnejše zdravljenje je potrebno upornejše reševanje materialnih pogojev zn ureditev posebnih sanatorijev. 4. Pri socialnih centrih občin ali pa pri zdravstvenih zavodih nuj patronažna službo zn borce skrbi zn zdravstveno in socialno ogrožene botre, ki nimajo svojcev, niti niso v stanju si sami urejati svoje preživljanje in potrebe. Za potrebe prehodnikov je potrebno zagotoviti v Ljubljani v Delavskem domu primerno sobo in ju dati na razpolago socialno varstvenim orgunoni. Povečati je treba napore za uspešno medicinsko in profesionalno rehabilitacijo ter adaptacijo borcev na delovnem mestu. 5. Borcem, ki nimajo več pogojev zu redno zaposlitev in kljub prekvalifikaciji tega niso več sposobni, dalje onemoglim ter teže zdravstveno okvarjenim, je potrebno na primeren način, tako kot zaslužijo, ekspeditivno urejati vse njihove upravičene zahteve za invalidsko upokojitev, zu ureditev priznavalnin in posebnih upokojitev. 6. Okrajni ljudski odbor je dolžan preko Uprave za vprašanju invalidov in borcev zagotoviti s pomočjo organizacij Zveze borcev in občinskih ljudskih odborov točen pregled nad stvarnim stanjem stanovanjskih potreb borcev ter vskla-diti operativno reševanje tega vprašanja v sledečem smislu: — za potrebe nezaposlenih borcev in invalidov je treba doseči pri občinskih ljudskih odborih konkretne obveze ob soprispevku republiškega stanovanjskega sklada tako, da bodo potrebe po stanovanjih za te borce krite v nadaljnjih treh letih; — za potrebe borcev, zaposlenih v družbenih službah, morajo občinski ljudski odbori v smislu izdelanega programa zagotoviti rešitve prav tako v nadaljnjih treh letih; — za kritje stanovanjskih potreb borcev, zaposlenih v gospodarskih organizacijah, pa je treba skrbno pregledati stanje v vsakem podjetju posebej ter doseči, da se go spodurska organizacija zaveže rešiti stanovanjska vprašanju pri njej zaposlenih borcev prav tako v nadaljnjih treh letih; potek reševanju je potrebno spremljati. OKRAJNI ODBOR ZVVI v Ljub-Ijani daje v zvezi s poročilom tele predloge: 1. Pri zaposlovanju invalidov predlagamo, da občinski ljudski odbori ustanove Zavode zu zaposlovanje invalidskih oseb in dajo večja materialna sredstva. Ti zavodi naj bi omogočili invalidnim osebam delo na domu. 2. Zn invalide, ki prihajajo na prekvalifikacijo izven Ljubljane v mesto, bi bilo treba zgraditi dom ali neke vrste internat zn prebivanje v času trajanja prekvalifikacije. 3. Vojaškim vojnim invalidom NOV I. skupine, ki imajo tujo pomoč in nimajo pokojnine, naj se čas po vojni šteje kot delovno razmerje in v primeru smrti nuj se smatra oseba, ki nudi več kot pet let tujo pomoč, kot upravičenec do uveljavitve pokojnine po umrlem osebnem invalidu I. skupine. Prizna naj sc družinska pokojnina poleg ZVVI predvidene invalidnjne. 4. Najožjim družinskim članom osebnih invalidov, ki živijo izključno od invalidnine, naj se predvidi po Zak. VVI pravica do ortopedskih pripomočkov. 3. Nnjož.jim družinskim članom osebnih invalidov, ki živijo izključno od invalidnine, naj se predvidi olajšava na vožnji z železnico in no ostalih prevoznih sredstvih, kot jih imajo ozir. bodo imeli člani sindikatov. 6. Za starše padlih v NOV, nosilcev invalidnine, naj bi pravice dvakratnega 7*5popusta na vožnjah z železnico razširili tudi na avtobuse in parnike. 7. Sprejeti bi bilo treba predpis, ki bi predvidel, da se družinskim članom, lu prejemajo minimalne družinsko pokojnino z varstvenim dodatkom, prizna možnost uveljavljanja splošnega invalidskega dodatku (SID) v višini razlike med minimalno |K)kdjnino z varstvenim dodatkom in nujvišjim zneskom SIL). 8. Borcem in invalidom, ki sedaj ne izpolnjujejo pogojev zu priznanje nadomestila k plači X. pl. razredu, ker nimajo 13 let delovne (lobe (izpolnjujejo pu pogoj vstojm v NOV pred 9. IX. 1943), naj se te pravice razširijo tudi na te osebe, ne glede na dolžino delovnega staža. Po obširni razpravi sta zbora soglasno sprejela poročilo in sklep, da o vseli predlogih razpravlja Svet za socialno varstvo in jih nu prihodnji seji okrajnega ljudskega odbora predlaga svet zboroma v |>o-j trditev. Sprejete sklepe in celotno poro-j čilo bomo nato objavili v eni izmed prihodnjih številk »Glasnika«. Razrešitve, izvolitve in imenovanja na 32. seji obeh zborov OLO, dne 24. marca 1961 Jernej Novak in Frane Sitar st«; bila razrešena funkcije odborniku okrajnega zbora. Tone Zupančič in Janez Žaga' sta bila izvoljena zu odbornik« okrajnega zboru. Jože Stritar in Jože Zrimšek st« bila razrešena funkcije odbornike zbora proizvajalcev Ol.O. Vekoslav Jenko je bil izvolje« za odbornika zbora proizvajalce* OLO — skupine industrije, trgovin« in obrti. Jože Modic je bil izvoljen ** odbornika zbora proizvajalcev OlUj — skupine kmetijstva. Izvoljen je bil Svet zu sociuln« varstvo, in sicer: Minka Barlič, Pa*'j la Centa, Rudi Cilenšek, Julka D6*| linšek, Viktor Kokalj. Marija Janš«'! Jože Marolt, Ančka Nagode, Marij1' Numorš, Lojze Ocepek in Ante«! Sutnr. I Izvoljen je bil Svet za notranj*j zadeve in splošno upravo: Marija" Jenko - za predsednika, člani: Iva« Bokal, Franc Bulc, ing. Rudolf O' molini, dr. Borut Furlan, Adu Klanj' šek, Jože Kos Ivkn Križnar, Pet«-f Lešnjak, Rado Lipičur, Dragi«": Švab, Stane Vrhovnik in Jože Z11' mer. Člani Sveta za industrijo in Svet" zn obrt so Uiti razrešeni funkcij«' Izvoljen je bil Svet za industrij" in obrt: 1'one Koprivnikar — z« predsednika, člani: Dušan Dolci'" Mirko Jeriha, ing. Marijan Kocja«1; Milan Kožuh. Gregor Meze, inŠj Frane Mihelič, Sandro Pečenko, K1" na Podbregar, Franc Puterle, Dark" Smerkolj, Janez Snrrajc, Niko Star1' ing. Jože Uršič, Ignacij Voljč Anton Voljč. Jaka AvŠič je bil izvoljen člana Svetu za kulturo. Ivana Malešič je bila izvolje"1! za sodnika Okrajnega sodišča j Domžalah. Ernest Vilfan je bil ra zreš" j funkcije sodnika za prekrške Pr| Senatu za prekrške OLO. .! Imenovana je bila Komisija J reševanje priloži) proti odmeri Iiodnine: Zoran Dobrave, Si a",' Drolc. Albin Jesenšek, Marko K«11' gor, Viktor Lesar, Janez Lužar, 1 I pold Potočnik, Frane Pozaršck, J*j nez Slovenc In Leopold Trdnn. , ' Janja Bilier in Janez Brenčič " 1 bila razrešena funkcije člana in"p glasnik STKAN 127 dnino imunitetne komisije okrajnega zbora. Marija Janša in Franc Širok sta pila izvoljena zu člana mandatno imunitetne komisije okrajnega zboru. Jaka Perovšek je bil izvoljen za Predsednika mandatno imunitetne komisije zbora proizvajalcev. Janez Rigler in Jože Žumer sta bila razrešena funkcije člana komisije za izvolitve in imenovanja. Fani Tomičcvič je bila izvoljena *a predsednico, Peter Lešnjak, Ciril "kok in Andrej Sterle pa za člane komisije za izvolitve in imenovanja. Imenovan je bil upravni odbor "klada za negospodarske investicije: ing. Marijan Prezelj — za predsednika in člani: Janez Bole, Francka Dolenc, Lojze .Fortuna, Radovan Gobec, Lev Kovačič, Slavko Kovačič, Cilka Maček, Jože Marolt, Janez Mojškcrc in ing. Maks Primožič. V upravni odbor Skladu za gospodarske investicije sto bila naknadno imenovana Tone Koprivnikar in Franc Sitar. Dr. Mntjunko Dolenc je bil razrešen kot član komisije za usluž-benske zadeve, kadrovske komisije, komisije za narodno obrambo in komisije za štipendije. Miljutin Miižič - ta jnik OLO, je bil imenovan za članu komisije za uslužbnnske zadeve, kadrovske komisije in komisije za štipendije. Miro Turk je bil imenovan za zastopniku Okrajnega ljudskega odbora v šolski odbor Vajenski' šole brivska-frizerske stroke v Mekinjah. Ing. Gregor Kersnik in ing. Maks Primožič sta bila imenovana v upravni odbor Zavoda za gojitev divjadi iJelen« Snežnik. Dano je bilo soglasje k razrešitvi Alberta Zoruade kot načelniku Tajništva za notranje zadeve OLO. Dano je bilo soglasje k imenovanju Borisa Cižmekn za načelniku Tajništva za notranje zadeve OLO. OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA CERKNICA 186. Na podlagi t. odstavku 15. člena *akonn o občinskih ljudskih odbo-r«b (Ur. list LRS št. 19-88/52), 5. in , • Členu Temeljnega zakona o prekrških (Ur. list FLRJ št. 2-22/59) in L točke 51. člena statuta občine Ucrknica je Občinski ljudski odbor ' orkniea na seji občinskega zbora "nc 15. marca 1961 sprejel ODI OK 0 obveznem fluorogrofiranju prebivalcev v občini Cerknica 1. člen . Koradi preprečevanja in zatirajo tuberkuloze se v letu 1961 iz-enc obvezno fluorografiranjc vseli Prebivalcev v občini Cerknica, ki so 0,11 rojeni v letu 1942 in prej. 2. člen Fluorografiranjc je za prebival- brezplačno. Sticški se plačajo lz Proračuna občine Cerknica. 3. člen - ^‘‘s fluorografiranja določi svet °l*lok velja od dneva objave o!r. /msniku«, uiadnem vestniku ^"»Ljubljana. £'• 02/5-11/4. °rknlcn, 15. marca 1961. , Predsednik občinskega ljudskega odboru: Jože Telič 1. r. N,. , l|ror„z1P0lJ*uKi 12. Člena zakona hi... " M)8 K |>1Yi nviu rvAulrn L> prispevku iz oseb il l-Hl ».'o^ka delavcev (Uradni lis l0' lu 25 n™' 52/,s in 47/50) t« 451 člena statuta občino Ceri niča je Občinski ljudski odbor ('crkni ca na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 15. marca 1961 sprejel ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev za leto 1961 * 1. člen Odlok o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodku delavcev Občinskega ljudskega od biva Cerknica, objavljen v »Glasniku« št. 2U60, ostane v veljavi tudi za leto 1961 s tem, da sc v 1. členu Odloka za točko e) doda še točka f), ki se glasi: >f) vsi samostojni zavodi in banke«. V 3. členu pa se črtajo besede: »bi osebni dohodki delavečv in uslužbencev ne dosegli višine 130•/« njihovih minimalnih osebnih dohodkov ali«. 2. člen Ta sprememba in dopolnitev odloka velja od dneva objave v »Glasniku«. uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1961. St. 03/1-01-15/1. Cerknica, 15. m aren 1961. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Jože Telič 1. r. ___________l 188. No podlagi 106. člena Zakona o proračunih in finansiranju samostojnih /.uvodov, v skladu z 39., 41., 43. in 51. členom Temeljnega zakona o finansiranju šolstvu (Uradni list FLRJ št. 53/60) je občinski ljudski odbor Cerknica na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev 15. marca 1961 sprejel 01)1 OK o ustanovitvi sklada zn šolstvo občine Cerknica 1. člen Zn območje o oči ne Cerknica sc ustanovi občinski sklad za šolstvo. Sredstva sklada se uporabljajo: 1. zn zagotovitev sredstev zn osnovne dejavnosti šol. ki jih je ustanovil ali jih pomaga finansirati občinski ljudski odbor; 2. zn gradnjo, razširitev in opremo šol ter njihovih delavnic in domov ter drugih izobraževalnih In vzgojnih zavodov, ki jih ustanovi ali je njihov soustanovitelj občinski ljudski odbor; 3. za pomoč ali posojila za grad- njo in ojDretno šol ter drugih izobraževalnih in vzgojnih zavodov, ki jih ustanovijo druge politične teritorialne enote, gospodarske organizacije, samostojni zavodi ter droge družbene pravne osebe, za katere ima občina interes. 2. člen Sklad je pravna oseba. Za obveznosti sklada je porok ustanovitelj. 3. člen Sklad upravlja upravni odbor. Upravni odbor šteje sedem članov. Upravni odbor sestavljajo en član, ki ga imenuje Občinski ljudski odbor Cerknica na skupni seji obeli zborov, en član kot zastopnik šolskih odborov, en član kot zastopnik Občinskega sindikalnega sveta Cerknica, en član kot zastopnik SZDL, en član kot zastopnik kulturnih, prosvetnih organizacij. Predsednika in tajnika izvolijo člani sumi med seboj na prvi seji upravnega odbora. 4. člen V sklad se stekajo: 1. del dohodkov občine, ki jih določi ljudski odbor po 22. členu Temeljnega zakona o finansiranju šolstva; 2. del prispevku, ki ga plačujejo po tem zakonu v družbene sklade za šolstvo gospodarske organizacije in samostojni zavodi; 3. del dopolnilnega proračunskega priskevka iz osebnega dohodka delavcev, ki ga določi občinski ljudski odbor; 4. del občinske doklade, ki jo plačujejo zavezanci zn dohodnino P.o stopnji, ki jo določi občinski ljudski odbor; 5. drugi dohodki (dotacije, pomoči. darila, obresti od sredstev sklada in dr.). Sredstvu sklada so naložena pri banki, ki izvršuje proračun občinskega ljudskega odbora. 5. člen Administrativne zadeve sklada opravlja oddelek za splošne in notranje zadeve občinskega ljudskega odbora. 6. člen Upravni odbor sklada sprejme finančni načrt in zaključni račun po smernicah in v soglasju z obema zboroma občinskega ljudskega odbora Cerknica. Natančnejša razmerja ustanovitelja do sklada in poslovanje sklada se določiio s pravili sklada. Iti jih potrdi občinski ljudski odbor. 7. člen Ta odlok velja od dneva objave J »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa od 1. januarja 1961. St. 02/3-3-16/2. Cerknica, 15. marca 1961. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Jože Telič 1. r. OBČINA GROSUPLJE 189. Na podlagi 2. odstavka 15. člena in 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list FLRJ št. 19/52), 1., 2. in 2. a člena temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ št. 19/55, 19/57, 55/57, 52/58 in 52/59) in 26. člena statutu občine Grosuplje je občinski ljudski odbor Grosuplje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 10. marcu 1961 sprejel ODLOK o občinski dokladi na dohodke od kmetijstva v občini Grosuplje 1. člen I)la območju občine Grosuplje se pobira za leto 1961 občinska doklada od zavezancev dohodnine od kmetijstva. 2. Člen Osnova za občinsko doklado od kmetistva je za leto 1961 ugotovljeni katastrski dohodek, doklada pa se odmeri zn posamezne katastrske občine, posebej za kmetijske površine in posebej za gozdove, in sicer po tehle stopnjah: 1. za kmetijske površine: a) zu katastrske občine: Blečji vrh, Luče, Mali vrh. Polica del, Račna, Vino, Ilova gora, Velike Lupljene, če znaša letna davčna osnova do 30.000 din. se odmeri in plača občinska doklada po stopnji, ki znaša 17»/.: nad 30.000 do 50.000 din 19»/. nad 50.000 do 80.000din 22»/« nad 80.000 do 120.000 din 25»/« nad 120.000 do 160.000 din 28»/. nad 160.000 do 200.000 din 31»/» nad 200.000 do 250.000 din 35»/» nad 250.000 do 300.000 din 37»/« nad 300.000 din 39% b) za katastrske občine: Cesta, Grosuplje, Kompolje, Podpora, Ponova vas. Selu, Slivnica, Stranska vas, Šmarje, Stara vas, Videm-Do-brepolje, Zagorica, Zdenska vas, Žalna, če znaša letna davčna osnova do 30.000 din, se odmeri in plača občinska doklada po stopnji, ki znaša 19%: nad 30.000 do 50.000 din 23% nad 50.000 do 80.000 din 27«/« nad 80.000 do 120.000 din 30«/« nad 120.000 do 160.000 din 33»/. nad 160.000 do 200.000din 36»/« nad 200.000 do 250.000din 40*/. nad 250.000 do 300.000 din 42»/« nad 300.000din 44*/« 2. zn gozdove: za katastrske občine: Blečji vrh, Vino, Polica del. Velika Ilova gora, Velike 1 ipljene, Luče. Račna, Sliv-niča. Stranska vas, Žalna, Mali vrh, Grosuplje, Ponova vas, Šmarje, Stara vas. Podpora, Kompolje, Zdenska vas. Cesta. Zagorica, Vidcm-Dobic-pol je in Sela, če znaša letna davčna osnova do 120.000din, se odmeri in plača občinska doklada po stopnji, ki znaša 3»/«. rinil 120.000 din pa 5 •/»: 3. Za katastrske občine: Gorenja vas, Poilboršt, Radohova vas, Šentvid, Vel. Pece. Dedni dol. Dob. Krka, Metnaj, Muljava in Temenica, in sicer« a) za kmetijske površino! če znaša letna davčna osnova do 30.000 dinarjev, se"*odmeri in plača občinska doklada po stopnji, ki znaša 22 °/o: nad 30.000 do 50.000 din 25 »/o nad 30.000 do 80.000 din 28% nad 80.000 do 120.000 din 31% nad 120.000 do 160.000 din 34% nad 160.000 do 200.000 din 3? % nad 200.000 do 250.000 din 40% nad 250.000 do 300.000 din 43% nad 300.000 do 400.000 din 46% nad 400.000 do 500.000 din 48% nad 500.000 do 600.000 din 50 % nad 600.000 din 52% b) za gozdove: če znaša letna davčna osnova do 30.000 dinarjev, se odmeri in plača občinska doklada po stopnji, ki znaša 4 "/o: OBČINA HRASTNIK 190. Na podlagi 12, člena zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodku delavcev (Ur. list FLRJ št, 52/57, 52/58, 47/59, 27/60 in 44/