Ti'n iniif"aiuli u m svltlobo dane ođ krajnske kmetijske družbe Tečaj VI. srédo 23. vélikiya serpana 1848. List 34. SE II Povést v pesmi Zdělal Jozef Žemlja (Dalje.) ok mili detcov matere ne gane, Od misel ne odstopi vragovih ? Neobčutljivo njé sercé ostane Do sinkov lastnih njenih tak lepih: Zadéti mora dekla v koš pobrane, Vtopiti u potoku bližnjim jih. De ne prišlo bi vséga nic na znanje, Zažuga keršencí terdó molčanje. Nezmerno žalost, jad mu grozoviti IT sèrce vliva tak naklep preklétj Previdno, modro tender vé zakriti Pravicpe nejevolje serd unét; Lijó pa iz očés solzé mu vroče, Ko vgleda v košu déteta spijoce. Objema jih, na serce jih ljubavi Očétine pritiska mož vesélj Na šcit svoj boja vajen jih postávi, Ki toljkrat mu življenje je otel, Jih zagovarja kralju in deržávi, Ki bil, kar diha, zvěst ji je čas cél Skerb perva njega zdej je in posebno Vse kar je k ohranjenju jim potrebno. - L. , Ze dekla Pove î skoz bližnji gozd s košarno svoje zveršiti gospé, > Ko dokončavši vojsko Ban nevarno Na poti k do aproti gré. Ko pred seboj jo vidi béžať varno Zapreti pot ji slugam zapové ; > Kaj nese, praša Odgovor spod prijazin s straham da, de koš prazin Pa ko boj vidi trepetáti Mu cudno zdi se, huje se je vlot De ne prederzne : se mu lagáti ? Re Gorj pla če ne govori brez zmot. dali mu ne krati i Strah dobro svojo stran povsot Od kraja mu natanjko razodéne Strup spruge njega vse namene Kot kd or predrámi ravno se iz spanja, Razločno véditi ne more sam ? Alj je resnica, alj biló je sanja, Kar se dozdeva mu iz spanja zmam Po glavi Banu misel se preganja: »Je to li rés , alj sanje le imám? Le Ki bla edino je veselje moje ? smem verjeti to od žene svoje, »Kar ljubo zaročnico sim jo snubil, Kar pred oltarjem ji rokó podál Ko svoje lastno sim tělo jo Jjubil, dostál > Dolžnosti spruga zvestiga Bom nagnjenje, ljubézin k nji 5 zdej zgubil? Je ona huji kôt skernobna žval?« Pa kaj? očém resnica se pokaže ? In zbrihta se, de pamet mu ne laže. Hudôbi ti se vražji prečuditi Ne more grof, ko zvé se 'z zmame spét Vender pred ko domií se dekla ' Zažuga ji, de dala bo glavó Ce živi duši čerkico razgerne, ? i K zgod se Služabnike zdej žen iskat poti bio lep ? K' izredile bi detca i In rés, dobiti bilo jih je Ki hotle so dojiti jih, jim streči. k sreči (Dalj sledí.) Posltušisje s korunám. Létas se že zopet pri nas na gorenski strani in neki tudi drugod po Krajnskim suší korunovo perje ali po naše rečeno krompir jevic, kar po meni, de korun bo spet gnjil, in nektere s koru nam obsajene njive so že začele smerdeti ; torej je velika potreba misliti in se posvetovati, kakó bi se nekoliko gnjilíni v okom prišlo, in saj nekoliko koruna ohranilo pri zdravji. Jez sim lani napravil s korunám mnogotere poskušnje, ktere sim tudi naši c. k. kmetijski družbi še mesca grudna na znanje dal, in sim se nadjal, de se bojo v Novícah natisnjene pokazale; pa kér se to ni zgodilo, naj zdej, ko že voda v gèrlo letí, berž oznanim, kakó so se obnesle moje poskušnje. Jez sim bil lani koruna saditi dal na pogno jeno in na nepognojeno njivo; moram pa pri staviti, de nepognojena njiva je bila že slaba in UI/W I 111 ^ vtv. II V V ^ 11 VJ V/11U f •/ " ■ « V pusta; nekoliko smo ga vsadili v ilovno pèrst in sicer v zatišje proti severni strani: in kér ga je bilo tudi nekej v njivi ostalo od poprejšnjiga léta, sim ga za poskušnjo rasti pustil med pros am. Okoli sv. Lorenca se je bila že sušica po L « 144 kâzalâ na perji, in kér je zmirej vecji prihajala, Ni tedej prazno pričkanje, de se Slovenci tako sim ukazal požeti vès krompirjevic, samo na 5 silno potegujenio za vpeljanje slovenskiga jezika v kancelijah, kar tildi naslednji sostavek našiga ča krajih sim ga stati pustil za poskušnjo. Nasledki so bili le: IIJ U • un J 111*1 V Na nepognojeni stiga domorodca o tako očitno dokaže y de njivi je bilo malo koruna in še ta je bil drob ne ji mora to reč vsak člověk razumeti, kterimu še ni memo druziga. Kjer je bil krompirjevic požet, ptujka možganov popolnama zatopila. Vredništvo, je bilo gnjiline veliko manj kot ondi, kjer ni bil JPOi61 y l/Cirv\j ut/ omu ne* pi u^iui u iv w mvi mi\utii posetve čez 200 mernikov přidělali, kar je za lanjsko léto veliko; bil je pa, se vé, drobneji in H ne takó dober kakor sicer. Uni korun v ilovci in rezati nad vrata svojih hiš, de mora v tisti hiši potlej v zatišji proti severni strani je bil pa skorej do ljudi po njih mnenji ne tlaci. Bog daj, de bi se med čistiga sognjil, in ravno tako tudi ta med pro- modrimi Slovenci našli možjé, ki bi moc in oblast imeli takó de smo ga na prostoru inernikam ^ar veei zađeriek omikan ja sloven ski a ljudstva. Nekteri preprosti Slovenci umejo take cerke za za tó, ko ni moírlo pregnati moro , milo tlaci! ki našo slovensko izobraženost tako ne sam je vès někam zginil, mende sonce do njega. Koruna nisim pustil izkopati do 10. kozoperska, Tamôra je nemški jezik, vpeljan v slovenske de so bili že dnevi hladni, in izkopaniga smo v kancelije. Vsak, tudi preprosti člověk terja od šole gotov dobiček ; ako ni tega, ne mara za šolo. Otroci, ki delj časa hoclijo v šolo, ne znajo očetam iz pisem , ki zračni šupi pustili do vsih Svetih. V kleti ali v keldrusmo mu na pezdirje postlali, in okna niso IV^lUl IA kJUI V M.M A ti 11 1* vy MA * * J V vr^ VAlAXf ^ IM V 11.11^ * ^ v ^ VIJ X- VA KJW BAVJ v* *J v f ^ IIV /ill" jV v v vlUlll l/i ^lOVlll « XVI bile nikoli drugači kakor le v hudim mrazu zapeř- jih dobivajo v kancelijah, kaj povedati. Ta nevednost razdraži starše zoper učenike z očitanjem, de učiti ne te, in glej! korun je vès vès zdrav ostal, in še zdaj ga nekoliko imamo za kuretno in za prešice. znajo , in otroci ostanejo domá. „Pokaj bi pošiljal Létas sim tudi koruna saditi dal na dv e njivi; pravijo starsi otroka v solo , saj se nic ne nauci na eno, ki ni bila vnovič tode lani práv dobro po gnojena, to je, na repše, drugo njivo smo pa po Učeniki, de bi ta ukor od sebe odvernili, učijo otroke _ nemški jezik, misleći, de bi vender kaj staršem po- gnojili po navadi namreč obilno. Na létas pogno- vedati znali. Pa kmečkim otrokam več lét neznane ptuje jeni njivi se žezdaj semtertje perje suší, na repši beséde zabijati v glavo, ktere zopet pozabiti morajo, y desiravno 14 dni pred sajen, je še popolnama kér jih rabiti priložnosti nimajo: ali se to ne pravi prazno slamo mlatiti? Otroci vidijo , de zaželjeniga namena y de zdrav. "Po njivah druzih ljudi je ta razločik kjer je bil zgodej sajen, se je tudi pred jel sušiti, doseči nemorejo in s starši vred obupajo. — In je še pri kterih rodoljub ne vé: ali bi se smejal, ali pa jezil! Oj, kako smešni so nemški napisi na in če je bolj na pešenim in na soncu, bolj je zdrav viditi. drugih reči, Naj zdej tudi še drugi kmetovavci oznanijo krizo po tih v samotnih krajih in kotili, kamor gotovo svoje poskušnje i'i. y de si pridemo eden drugimu noben Nemec nikoli ne pride. Ravno tako smešne so v pomoč, in de tudi pri kmetijstvu izpolnujemo be- v nemškim jeziku pisane p ova be, poslane iz kome sede sv. pisma, ki pravijo: „Vse poskusite in kar sije na župane in kruete, ki dostikrat nobene nemske je dobriga obderžite." I. do. Tesal. 18. véliciga serpana 1848. y 21. Okra. besédice nerazumejo. Po dve uri delječ se včasi kdo muči do duhovna, de bi mu po slovensko povedal, kaj se od Za koga se potegu je jo ^oviee«, če terjajo, de pride domaći jezik v sole in y pisarnice Nekteri nočejo spoznati, zakaj de se Novice in vsi slovenski časopisi tako krepko poganjajo, de se slovenski jezik v sole in v kancelije vpelje. Ali bo tudi kmetu s tem kej pomagano? Bo, bo, in njega imeti lioce. Množite tedej sole , povisajte uceni-kam plačilo ; pa Vam povém : de prazno slamo mlatite ako slovenskiga jezika v slovenske kancelije ne vpeljete. Le ondi se bojo starši in otroci za šole vneli, kjer bodo vsako pismo in razpravo v kancelíi storjeno prebrati in zapopadek povedati umeli. Ta dobiček vsak kmet spozna , druziga pa ne. In zakaj bi se to ne zgodilo ? Kaj niso še časi za © se mocno î herbtam, kjer so grozovitniki sv. véro, Nemec ima nemški, Lah laški, Francoz fran cozki in vsak narod svoj jezik v kancelijah. Kan ćelije so zovoljo ljudstva — ne pa ljudstvo za voljo kancelij. Kér pa sleherni Slovenec nemškiga jezika ne zná, slovenski jezik pa vsak, torej terjamo, dese v kancelijah si ovens ki jezik piše, kteriga vsak kmet razume. — De se bo pa moglo de bojo vsi pomoge jezik in ljudi kot rabili, de bi se na pristolu ohranili in svojo sebično oblast in moč delj raz prostili? Ali bodo Nemci tudi zdej pri zadobljeni svobodi še zmirej nam svoj jezik narivali? Bodo še zme rej hrepeneli na razvalini naše narodnosti zidati svojo?! Nemci! Odstopite od te stare, do današnjiga dneva zoper nas ponavljane krivice. Ozrite se po stvarnici ! Rožice raz- pisati, in kakor se spodobi, znali v kancelijah dobro slovensko Slovenci svoj materni jezik, zató je treba, de naš materni jezik ne bo več zaničevan pankèrt, kakor je dozdej bil. Naša per va nih bôj in dišal cvetêjo ena pole or » druge ; tičice prepé dolžnost je^ de se vsi materniga jezika dobro na so do zdej le na kmete pahali; po latinskiga, laškiga in še ličimo, kteriga tem se bomo že nemškiga druzih jezikov poprijeli vajo v našim milim podnebji ena zraven druge, in no-bena zmed njih ne sili drugi svoje pesmi, pa se vender njih mili glasi zlagajo v tako soglasje, ki ušesa mika in sercé veselí. Zakaj bi tako tudi Slovani in Nemci razumne stvari, eni zraven druzih v miru in ljubezni in y ? y y jih bomo potřebovali. Tako svoj materni jezik obdelovaje, se ne bo ločil več kmet od gospoda — obá bosta, kar sta Slovenca! y Na Lj lib 1 j a nski m polji proti Krajnju je krom p sko rej povsod zele v B Ija, pa kromp ; na Kraj n ski m polji š (polje nad Krajnjem), kj čez in cez lep ie ilovna zem kot bratje ne ziveli ? Ta razlika je Božja naredba zakaj bi se ji člověk zoperstavil ? Razbili ste srečno zdej verige tiranstva: dajte tedej pravíce Slovencam nazaj , ktere jim je nemško tiranstvo vzelo ; zdrobite postave, ki so zoper človeško naravo in Vam v sramoto; dajte našimu jeziku razvijati se svobodno in prosto ; zakaj le iz njega nam cvetè naša omika in narodnost. Vaša mladíka v naš divjak vcepljena hira in ne nosi gnjije. Med Vodama sim vidil krom sadu. Samo ondi bomo mi veselo vživali sad svobodě pir že na sv. Roka dan kopati silno drob bil Vrednik kjer smo Vam jo dobiti rovati pripravljeni. pomagali, in smo za njo vse da y 145 zatèrti bili. v* Ambrož. Morebiti boste rekli, de nas je premalo, de bi rojeno milost za poterjenje postav, ktere deržavni zbor kancelijski jezik imeli. Ni nas tako malo: Slovencov za prid vsih tistih stanov ustavlja, kteri so do zdaj je poldrugi milijon , in ilirstvo je veliko. Le Vase sem-brane škarje so tako šegave in umetne, de nas na tako drobne kosce rezati umejo. Nikar nas ne priklopite k svoji deržavni vezi ; ako to storite, nas k smerti ob V Se ena s va rit e v. pvt/jl * y VV^ ^vvi.vv, — ------" — sodite. In kdo nas bo rešil te smerti? Ali imamo Slo- pod kako di Kakó nevarno je pod milim nebam ob liudi uri se ali kako drugo posamesno stresje sta v r venci taciga moza 2 o iti, spi nova zalostna prigodba v B y ? Cesar so na Dunaj nazaj prišli Kér gospod nadvajvoda J o an, predstojnik nemških je unidan v tri ženske tresilo, ki so pod strešjem na polji vedrile. Dve, ki ste sedele , ste se zopet oživile y ene pa, ki je med njima stala, ni bilo moč k življenju obuditi deželá izvoljen, se je mogel v Frankobrod podati y je bilo potréba . de je ministerstvo presvitliga Cesarja povabilo , de naj pridejo na Dunaj nazaj govorili, de tako dolgo Cesar so od ne pridejo , dokler ne bo prava varnost za mirno posvetovanje deržavniga zbora ugotov-Ijena. Dvorná okolica je namreč Cesarja plašila in krivi svétovavci so Jim pripovedovali, de ljudstvo na Dunaji ne da pokoja na besedo Odgovor gosp 1\ ílicingerja zavoljo vpeljanja V « # m slovensine v pisarnice (Poglej Novice 2. véliciga serpana 18480 (KonecO V svoj prid se svojiga jezika poslužiti, povsod kjer kar pa vse res ni bilo. Mi smo se vsi prepričali, de je malo tacih verlih ljudi, kakor so Du mu kaze, je gotova pra ví ca vsacjga naroda. Ali mu jo zamorejo ptujci vzéti? Kakó bi bilo z domačim jezikam najčanj e, in zató smo v zboru sklenili, Cesarja na- ko bi kak národ le skerbel v ti reči bolj ptujcam kot zaj terjati. 30. dan maliga serpana je 'bilo pismo na sam sebi vstreči ? Ali je mogoče za ptujce mnogih na Cesarja storjeno in dvanajst poslancov ga je neslo v Inšpruk. Cesar so ročno obljubili, se na Dunaj nazaj rodov tudi mnoge jezike v sole in pisarnice vpeljati? Ne zapopadem potem, kakó de more gosp. P. II i- verniti in ta veséla obljuba se je — 12. tega mesca cinger po „Novícah" vprašati, kaj de bo z Itaíijani, spolnila. Napovedano je bilo, de se bojo presvitli Cesar Nemci in Furlani na slovenski zemlji, ako se po ob tréh popoldan po Donavi v barki do Orehka zeljah vsih dobrih Slovencov naš jezik v sole in pisar eno uro nad Dunajem — pripeljali. To je bila vesela nice vvêde? Jez pa nasproti vprašam: Kaj bo z našimi novica in celo mesto se je pripravljalo, svojiga Iju dragimi Slovenci, ako bi se Ie dozdanja nemšina in biga Cesarja spodobno sprejeti. — Zjutraj ob 5. uri so laščina na vkradenim prestolu pri nas še pustila? Na se odborniki Dunajskih sosésk, narodne straže, akade- to ne vem druziga odgovora, mijskiga kardela in tukajsnjiga vojnistva Cesarju do Kam nik a (Stein) v barki po Donavi na proti peljali. Ob treh so se Njih Veličanstvo vOrehek v barki pripeljali venski národ bi mogel na popolnarna konec vzeti. kot žalostniga dati. Slo svoji materni zemlji Mi na slovenski zemlji nobeniga rodů ne spoznamo ž Njimi pa tudi Cesarica, gospod brat Nadvajvoda, za svojiga gospodarja, mi smo tukaj domá, za naš ná- Franc Kori s svojo gospó Zofijo in s svojimi sinovi. «am gré nar perva skerb — potem bodemo še le za Tukaj so vsi ministri čakali in so Cesarja spodobno sprejeli. Od Orehka so se Cesar v mesto podali. Nar pervi so jezdarili grivarji narodne straže , za njimi so ptujca skerbéli. Sleherrti Slovenec pa bo vender prijaznost, mir in spravo ptujcam ponudil; sleherni praviga slovenskiga se v stirih vozéh peljali odborniki mestnjanskiga"zbora, ™dú jim bo, ne le kar je po pravici, tudi kar je po za temi so jahali mestnjanski oklepniki (dragonarji) in dobroti dal, dokler s té m svoje matere Slo za njimi so se peljali ministri, za ministri še le se je venije ne v dar i. Torej se ptujcam, kjer koli jih za perzibala Cesarjeva krasno okinčenakočija, pred ktero to primerna množica pri nas vkupej stanuje, njih jezik je bilo šestero belih konj vpreženih. Vsi poslanci smo Njih Veličanstvo v velki cerkvi sv. Štefana na Dunaji v solah zra ven nobenimu ne bo branil nasiga 5 učil bode, zató, kér Slovenec se po pripravni poti izobražiti. čakali, kamor so se Cesar nar pervo podali. Tukaj smo V pisarnicah pa naj po mojih mislih, kjer jevecptujcov zahvalno pesem peli za srečni dohod Cesarja. Iz vkupej, prestavljavec ali uradnik, ki obá jezika zná, cerkve smo se vsi poslanci naprej v Cesarski grad Šónbrun peljali, ki pičlo uro zvunaj mesta leži jim kar je treba, k razumljenju pomaga, in pisma naj se za nje v obćh jezikih delajo , zató kér lahko v roké bilo je okoli 200 vóz. Tukaj smo Cesarja pričakovali v Slovencov in slovenskih uradnikov pridejo , kteri bi jih poslopji , kjer bojo po stari navadi do jeseni v tem gradu prebivali. Od Orehka do gradu Sónbruna je bila narodna to je dalja va okoli treh dobrih ur straža v dveh verstah nastavljena, de je v sredi stezo za spodobno popotovanje Cesarju ohranila. To je bila prava živa mêja verlih možakov izmed ljudstva in mla-denčov iz učiliš, kteri sicer orožje nosijo za varstvo pravíc ljudstva, kterih serca pa zraven tudi jako v svojo škodo, ali v škodo pravice, ne razumeli. Takó bomo ptujcam pri nas pravico skazovali po pravih in pametnih postavah, in nobedin moder mož nas ne bo cr rajal. y de bi se bilo nam, akoravno doma ci m, v težkih , dolgih takó lét ih nekdanje (?) sužnosti saj godilo , ne pa temu ravno nasproti ! Janez Bucar. bij ej o za blagor našiga Cesarja in njegove rodovine ! ^lovstvo. Pa ne le samo orozlani stražniki so to živo f • mejo po Kratka slovenska slovnica za p stavili, ampak obdala jih je povsod nebrojna truma ljudstva vsaciga stanu, obojniga spola, vsake starosti. Vsi so upili Slava! Zivijo! in z belimi rútami so v znamnje serene vdanosti nasproti vihljali. Prepričali so se gotovo ljubeznjivi Cesar, de ni bilo praviga vzroka, prestol cesarski popustiti in previdili svitlo dal Dr. J. M telj oznanstv pi Na st. st. meščanski soli v Gradci 1847 (Dalje.) Kmet se bo že nauči! Pravij V) ako se v kancelije vpelj u ilirskiga jezika Pa povejte nam priljudno y y v J bojo, ■■■■v. M^pHH _ iim MjjpH jp^m de so mogočniki (Aristokraten) strune tako dolgo 5 kmet z 1 j o kmet lio kancelij y 1 Pustimo kmeta, naj so kancelije 3 uči kmetijsťvo napenjali, de so vse popokale. Vtihnile so strune pri lizvavcov in krivih svetovavcov y dosegal bo glas ljudstva ušesa Cesarja, in obudil bo v Njih sercu pri *) Za obširni popis posebnih pomenkov kmetijskih kodelskih reći prosijo kmetijske in rokodelske N Vređništvo in ro 146 dobro opravljati, ob praznicih pa po duhovnim opravilu jedí živé. koristne reči brati, ne pa mu podtikati, de se bo ptujih šest resnic" lahko pozabi, desiravno mescov, in Pravijo, de krokodil V • f ZIV1 v • , brez jedi dva mesca skorpijon tri mesce, medvéd šest mescov, kameleon osem j narecjj ucil, ki se 71 gad deset mescov jih tolikrát sliši. „Man muss die Sache so nehmen Tedej je gotovo, de nas ? wie sie ist," so nam kedej modri in skušeni profesor živali v marsikterih rečéh prekosé ! Morebiti V ? rekli. Mnogi častniki po Slovenskim se še slovenšine v lakoti vstavljati sikak podstresni pisavec želí, de bi se mógel po de mar-gadovo Uršič pisarnice boj e , ki jim je vender vecidel znana ; kaj bodo še le rekli, ako jim bo kdo ilirsino vsiloval, ktere hi se mogli še taki učiti, ki že kej lét ilirske knjige prebirajo ; kakó pa še le uni, ki še slovensko komej za silo znajo ! In pa— ali ni slovenšina naš materni jeki ga nas je mati Slovenija učila? Kteri hvaležni zik sin se bo prederznii mater iz hiše vreći, in namesto nje svojo teto, akoravno je materna sestra, v hiso vzeti ? Ali bi ne bila krivica, slovenšino odvreči, ki je takó čista ? m pu bogata v oblikah (formah) , in lepoglasna, de se z vsakim slovanskim narečjem zamore skusiti ? Pravijo: „Slovencov nas je premalo, de bi slovenšino v šolah in pisarnicah imeli." Ko bi kdo rekel: » Pojdi f i • mo kopat, orát, trébit, bomo slovenšino vsejali, jo bomo de bo iz njé lépo v šolo pře- pleli, ji stregli in prekopovali potem drevesce zraslo, kteriga bomo v pisarnico in bi uni ugovor kej sadili : tù bi bilo treba delavcov , veljal. Kér je pa drevesce lepe slovenšine že zrašeno in pa lično zrašeno stoji ; torej se le v sole in pisarnice presadi, in Slovenci bodo z veseljem od njegoviga sadu vživali, akoravno jih ni 377 milijonov, kakor Kitajcov •lezi kosio vske reci Slavjan, Slo ván, Slaven, Slavín i. t. d. ali Slo vén? Ze dolgo se mêde i de v teh besedah nic stanovitniga nimamo. De do terdniga pridemo, misli mo po slovensko, in pustimo poméne, kakoršni ste be sedi: slaviti in slovéti kdej imele. „Slaviti" meni jenen u „riihmen" ; ? welcher riihmt po- tedej Slavin, Slavjan, Slavén: ; — „slovéti" poméni „beriihmt sein" tedej Slovén, Slován, jenen, welcher beriihmt vvird. Tedej: Slovén in Slován; kaj ne? Beseda s poslednjo končnico pa je veliko manj naša, kakor Slo- ven. De so naši očetje besedo „Slovén" imeli in rabili, se iz vali : tega vidi, kér so sami sebe » Sl ove nce a imeno 71 Slovenec" pa je od „Slovéna" izpeljana beseda. Po takim bi bili mi na Krajnskim, Koroškim, Goriškim, Štajarskim in Ogerskim Slovenci, vsi skupej pa kar je Slovenskiga jezika: „Slovenje pa je nikomur ne vsiljujem. u To je moja misel ? J ali Kinezov. Kar je pa na tim drevesu še gère, ptujih izraskov, ali grintovih korenín, — vse to se bo sčasama nekaj oklestilo , nekaj bo po natóri mocno drevó samo odverglo. — Ako pa kdo pravi, de Slovenija nikakoršniga slovstva nima V » 7 de si naj torej slovstvo druziga narecja prilasti; se nam to ne zdi pametno. Slovenija, pri vsim tim, de se je zavoljo ■■RBHpBBPliP vensko ganiti smela po slo i nemškiga nasiljstva komej vender brez slovstva ni. Kar pa še bo ; de ?o Slovenci k temu zmožní, kažejo po-slednje léta, odkar so Novice jéle izhajati. Pisavcov ee tudi v Slovenii nikoli ni manjkalo, kar so pa Nemcam Tli pisali ? to zdaj Nemci imajo, ne Slovenci. Tisto pa i kar so Dobrovcanje v sestnajstim in sedemnajstim sto-letji pisali, sebi prilastovati, ne pomaga nič, kér naše ni. Kej druziga je, se enacih pomočkov z nami vrodnih bratov poslužiti v ta namen, de se domaće slovstvo dviga. — Menitev pa, de naj se narečje z narečjem kot zmeša in zblodi, je ostaréla in je še bolj v djanji v besedi odstranjena; tega > nas prepričujejo naj posled-nejših dob razmere med Slovaki in Cehi, pa tudi med Slovenci in Iliri, med Lužičani in Cehi, med Moravci v ' 1 in Cehi i. t. d. Pomnivne so besede stinoviča „o mešanju v jeziku i pravopisu" v tim oziru: „Kao što se obično neodobrava mešanje jedno Dra. Gj. Avgu « 71 banaške » Turšice....... » Soršice....... » Reži......... » Ječmena...... » Prosa ........ » Ajde......... » Ovsa......... 11 1 2 5 — 1 2 12 - 1 1 18 —- 1 1 40 29 I 1 27 ^ 1 — — 45 I 1 37 -' I 1 28 49 J - I 52 Vrednik Dr Jane Bleiweis Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani