ENA 50 din - Leto XXXIX - Št. 10 KRANJ, petek, 7. 2. 1986 mmm 5EEGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Danes v Gorenjskem glasu: |tra« 3: 8 Presežeš konico, gredo milijoni stran 4: 0V| telefoni in vaški dom 5tr.an: 5 c Mladimi je vedno lepo 13: 1 Sne Vrh "a pra°U Se,ške t\v nab.e8a mleka ni dobrega sira j, u°vjem pustu ne bo dolgčas 'Je in razočaranje V SREDIŠČU POZORNOSTI To cvetje vedno odganja Ni dolgo tega, kar je naš znani humanist dr. Trstenjak rekel: »Slovenci nismo imeli kraljev in cesarjev, ki bi nas znali in hoteli združevati; družila nas je kultura, z njeno močjo smo previharili tudi za narodnostni obstoj hude čase . Ali ni zato razumljivo, da nad tem virom, iz katerega se tudi kot narod napajamo, to je iz kulture, vedno znova trepetamo, se bijemo, besedujemo?« Ob prazniku vseh nas, slovenskem kulturnem prazniku, vedno znova ugotavljamo: imamo korenine na tem lepem kosu zemlje, raztreseni pa smo tudi čez te meje in daleč po svetu — a kultura nas vedno znova druži. Imamo svojo doto v narodni skrinji. Prav letos jo še bolj svečano odpiramo in spoštljivo jemljemo v roke to, kar nam je zapustil Trubar, da smo v stoletjih razvijali in bogatili — pismenost in svojo književnost. ' Imamo velike može, ki so znali skrbeti tudi z upornostjo svojih peres, da nam zapuščine niso razpihale sape močnejših, da na prepihu zgodovine mrzle sape niso segle lipi do korenin. Narobe — njeno cvetje je odganjalo v vseh pomladih, pa naj so mendrale čeznjo Marsove čete Valjhuna ali tretjerajhovskega škornja. In imamo Prešerna. Z njegovim imenom radi enačimo svojo kulturno zavest in zavezanost duhovnim vrednotam. Brez tega ne obstojamo, nas ni. Je zato tako čudno, če se nestrpno odzovemo, kakor hitro kdo zadene ob našo BESEDO? Pa smo dediči take sorte, da v svojo narodno skrinjo kulture tudi kaj dolagamo? Na čase, žal, kar pozabljamo. Ni še dolgo tega, ko smo se zelo bali za našo knjigo, za knjižno umetnost, ki jo imamo, kot druge umetnosti, za merilo našega časa. Mar naj bi brali le mrzli jezik časopisnih vrstic? Čeprav v teh, za kulturo brez dvoma težkih časih prav to kulturo izrinjamo na rob zavesti in jo skoraj potiskamo na beraško palico, pa očitno brez nje nočemo ne preživeti ne propasti. Kajti že Cankar je odganjal prehudo kulturno črnogledost — češ, ta burka vendar traja že tisoč let! L Jutrišnjemu slovenskemu kulturnemu prazniku namenjamo v časopisu srednje strani: na 9. strani o kulturi razmišlja Polde Bibič, na 10. in 11. strani predstavljamo gorenjske Prešernove nagrajence, na 12. strani pa o svojem odnosu do pesnika Prešerna govorita Stane Dremelj in Črtomir Zoreč. JflERKUR KRANJ e|jggenjskim občinam ne manjka skupnih problemov enarja za obnovo ni dovolj oLratl[ — Za reševanje skupnih problemov bodo morale gorenj-°«čine še naprej združevati denar: obnova spomenika v Dra-' oVod-m1' sP°minskega parka v Begunjah, Partizanskega doma na ^ otUs«i planini, letoviških hišic za borce v Novigradu ... v občinah sicer znali naj-Mpjr^n Jezik, toda vedno znova se i Kak jJkunn^ Z^ra^i denar za nekatere %o^eiiw0tuebe' Je vprašanje, ob ka-re- Za r&t trčijo gorenjske obči-V.1^ časoG^a^ere s^uPne zac*eve s0 J ^„ novi problemi, med njimi je e počitniških stavb, ki jih b^eva^aJ° organizacije zveze bor-rpdni-° VprašanJe so načeli tudi na a f»re z ^ sveta gorenjskih občin. a.lov a Ze dokaj star problem, za ob-m artizar»skega doma na Vodi-aV BPranini. ki mu zaradi slabe stre-aJe |q°Zi večja škoda. Razen tega pa Jp^Sori[ , nasP*oh potreben obnove in t)' obitve, saj z eno samo kopalni-Ml \ć M Mf >l e ■A 5 A co v stavbi res ne more privabljati gostov. Drugi problem so letoviške hišice za borce v Novigradu. Tudi njihova zunanjost in notranjost kličeta po obnovi, pa tako kot za dom na Vodi-ški planini ni dovolj denarja. Nihče ni pričakoval — tudi predstavniki medobčinske organizacije zveze borcev, ki so problem načeli — da bodo že na seji našli ustrezne rešitve. Še posebej ne, ker se kaže, da bodo morale gorenjske občine v vrečo za skupne probleme kmalu dodati še kak dinar — za reševanje spomenika v Dražgošah, ki ga verjetno načenjajo podtalne vode. O krivdi za tako škandalozno gradnjo spomenika na seji niso izgubljali besed, a bo — vsaj tako kaže — tudi za popravilo spomenika treba seči v občinske blagajne. Zob časa pa je načel tudi napise na spominskih kamnih v Dragi in v spominskem parku v Begunjah. Očitno ni dovolj, da imamo družbeni dogovor o obnavljanju spominskih obeležij, ko pa od tega ni denarja. Če kje, potem za te obledele kamne v Begunjah velja, da ne gre le za problem finančne narave, temveč tudi za etiko. Vsekakor bi bilo ob polnih blagajnah vse te probleme lahko reševati. Tako pa bo treba, so sklenili na svetu gorenjskih občin, narediti najprej vrstni red za obnovo. L. M. j^dkongresna razprava o zdravstvu bumerang v varčnega rnar^anJ' februarja — Leta finančnih stresov so zdravstvu prinesla raj vaJ: rned drugim je zaradi nenehnih denarnih skrbi postalo skopni bolnik kot pa ljudje, ki jih ta dejavnost zdravi. Vsaj na Go-ttiecj • "*e *ako. Razvojne možnosti zdravstva smo namreč stisnili stvu k*hzacrjske indekse, pod katerimi pomeni ,ne razvijati se' v bi-°Pre s*agnirati. To se zdaj že pozna na medicinski in nemedicinski nja mi' vzdrževanju stavb, ni več investicij, ni več novega zaposlovalo ^? dru£i strani pa ima takle stres tudi svojo dobro stran; gorenjska2 KRANJ OB s .1 28-472 j 28-173 1 KON.?AS JUGOSLAVIJA (mmmmmGLAS 2. stran NOVICE IN DOGODKI PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Slovenski novinarji o svojem delu in gmotnem položaju Za zamolčano ni še nihče odgovarjal Ljubljana 5. februarja — Na problemski konferenci CK ZKS o razvoju javnega informiranja in komuniciranja so novinarji, uredniki in družbenopolitični delavci spregovorili o vprašanjih javnega informiranja pri nas. Rečeno je bilo, da se še vedno pojavljajo posamezniki, ki menijo, da imajo pravico odločati, kaj naj gre v javnost. Zaskrbljuje gmotni položaj novinarjev, ki so za svoje delo veliko preslabo plačani. Novinarske hiše pa bi morale bolj skrbeti za usposabljanje novinarjev. Javna občila morajo razviti znanstveno pretkan žurnalizem, ki bo analitičen in bo imel veliko mero novinarske etike. V sredo se je s problemsko konferenco Zveze komunistov Slovenije o nekaterih vprašanjih javnega informiranja in komuniciranja ter nalogah ZK pri tem sklenil prvi del javne razprave v uredništvih, časopisno-založniških hišah in osnovnih ter drugih organizacijah ZK. Novinarji so to pot spregovorili o svojem delu in gmotnem položaju, ki se iz leta v leto poslabšuje in je v nekaterih kolektivih že kritičen. Uvodni referat je pripravil član predsedstva CK ZKS Jak Koprive. Dejal je, da hočemo politično in profesionalno jasno novinarstvo, ki bo kritično, demokratično in hkrati samostojno. Govoril je tudi o gmotnem položaju sredstev javnega obveščanja. Menil je, da bo treba končno ugotoviti, kaj in s kakšnimi stroški izdajamo in kaj vse predvajamo. Dogovoriti se bo treba, brez katerih glasil bi lahko bili brez večje škode in katera morajo izhajati. Sistem financiranja naj bi dosledno izpeljali v okviru socialistične zveze in se tako otresli najrazličnejših parcialnih pritiskov na vsebinsko politiko časopisov in drugih javnih medijev. Več kot trideset razpravjalcev je potem v celodnevni razpravi spregovorilo o podružbljanju javnega informiranja, kadrovski politiki, gmotnem položaju sredstev javnega informiranja, zapiranju informacij, novinarski etiki in drugih vprašanjih in problemih slovenskega novinarstva. Slavko Fras je med drugim govoril o zapiranju informacij in o tem dejal: »Pred nedavnim je bila izrečena velika beseda, da je zapiranje informacij kontrarevolucionarno dejanje. Ostrina te formulacije je za naše delo zelo praktičnega pomena. Živimo v krizi, ki ne bo nič manjša, če o njej molčimo.« Tudi Lenart Šetinc je govoril o zapiranju informacij in dejal, da je veliko laže določiti odgovornost za tisto, kar je bilo objavljeno, kot za zamolčano. Za slednje še nikdar ni nihče odgovarjal. Mira Valtl je govorila o delu novinarjev na Koroškem in dejala, da imajo novinarji opraviti z vrsto malih bogov, bodisi zaradi zavestnega prikrivanja problemov, bodisi zaradi nerazumevanja pomena javne besede. Nevenka Doblekar je govorila o življenjskih in delovnih razmerah no- vinarjev. Osebni dohodki novinarjev so glede na vlogo in delovne razmere že žaljivo nizki. Zaradi slabega gmotnega položaja časopisnih in drugih hiš javnega obveščanja novinarji težko pridejo do stanovanj, imajo pa v večini primerov slabe delovne razmere. Slavko Splichal je med drugim dejal, da po praksi sodeč za urednike in druge vodilne v novinarskih hišah ni potrebna novinarska usposobljenost, ampak samo družbenopolitična. To je svojevrstna družbena degradacija novinarskega poklica, ki se posledično izraža tudi v osebnih dohodkih novinarjev. To pa bo imelo za posledico vse slabšo kadrovsko sestavo uredništev. Dr. France Vreg je menil, da v javnih občilih ne morejo vladati povprečnost, lagodnost, povprečna izobrazba, karierizem. Javna občila morajo razviti kritično raziskovalno novinarstvo in uveljaviti odprt, znanstveno pretkan žurnalizem. To terja novinarja z izobrazbo in veliko novinarske etike. O novinarski etiki in delu častnega razsodišča Društva novinarjev je govorila Mojca Drčar-Murko. Med drugim je dejala, da pravna država vnaprej in brez razlike zagotavlja enak položaj pred zakoni in drugimi predpisi. Opozorila je, da se nosilci družbene moči, kadar so ogrožere njihove posamične ali skupinske koristi, ne ravnajo po predpisih. Zase praviloma zahtevajo boljši družbeni položaj, praviloma v imenu višjih družbenih koristi. Franc Šetinc, ki je tudi sodeloval v razpravi, je dejal, da je vloga novinarja v pluralizmu samoupravnih interesov veliko bolj zapletena, kot bi bila, če bi natanko vedeli, za katero stranko na oblasti ali opoziciji je treba navijati. Zapletena in odgovorna tudi zato, ker pluralizem samoupravnih interesov ni nikakršna harmonija, brezkonfliktno stanje, ampak tudi spopad zelo konkretnih interesov. Na podlagi gradiva za razpravo in razprav na konferenci bo predsed stvo konference oblikovalo stališča, o katerih bodo novinarji spregovorili v svojih organizacijah, dokončna stališča pa bo oblikovalo predsedstvo CK ZKS. L. Bogataj Medobčinski svet ZKS za Gorenjsko o lanskih izplačilih Hiter lanski porast plač zaskrbljuje Kranj, 5. februarja — V gorenjskih delovnih organizacijah so lani močno poskočila izplačila osebnih dohodkov, zlasti zadnje tri mesece, vendar večinoma ne zaradi boljšega gospodarjenja. Člani medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko so sodili, da lanska izplačila, ki se niso ozirala na poslovne rezultate, utegnejo imeti prve letošnje mesece neprijetne posledice. plačila osebnih dohodkov prilagodile svojemu gospodarskemu stanju. Skrb zbuja vpliv lanskih izplačil na letošnje plače. Če nesorazmerno visoki osebni dohodki v lanskih zadnjih treh mesecih, zlasti decembra, pomenijo višje akontacije, potem so tudi januarski osebni dohodki visoki. Ali bodo delovne organizacije, ki so minulo leto tako ravnale, to zmogle, je drugo vprašanje. Če pa visoka decembrska izplačila pomenijo poračun, potem bodo akontacije osebnih dohodkov ostale nespremenjene in utegnejo nižje januarske plače izzvati nezadovoljstvo, celo konflikte med delavci. Po podatkih SDK so namreč januarski osebni dohodki v primerjavi z decembrskimi za petino ni/ji. Resda so nekaj višji kot, denimo, novembrska izplačila, vendar bodo delavci prej primerjali plači zadnjih dveh mesecev, kar jim ob teh podatkih ne bo v posebno veselje. :. : • D. Z. Žlebir Sodeč po indeksih se lani izplačani osebni dohodki držijo v predpisanih okvirih, vendar je pred rezultati zaključnih računov o tem težko soditi. V primerjavi z letom prej so lani izplačani osebni dohodki porasli za 97 odstotkov, medtem ko je rast decembrskih izplačil kar dvainpolkrat večja od lanskega povprečja. Podatki SDK kažejo, da je bilo decembra na Gorenjskem izplačanih kar dobrih 15 odstotkov vseh lanskih osebnih dohodkov. Lanska izplačila, zlasti v zadnjih treh mesecih, večinoma niso odraz boljšega gospodarjenja, temveč bolj pritiskov in teženj po uravnilovki. Dokaz za to so tudi delovne organizacije, ki poslujejo z izgubo, pa so vseeno radodarno delile. Rdeče številke sicer pred zaključnimi računi še niso znane, vendar je po predvidevanjih minulo leto končalo z izgubo deset organizacij združenega dela na Goxenjskem..Le..txi-odj)jih s;o »z Vtis s sindikalnega sestanka Aerodroma Ljubljana Naj živi demokracija! Brnik, 4. februarja — Delavci Aerodroma Ljubljana so nas neuradno obvestili, da v delovni organizaciji vladajo nezdravi medsebojni odnosi, katerih rezultat je tudi nedavni neuspeli referendum. V torek je o slednjem razpravljal tudi izvršilni odbor osnovne organizacije sindikata v navzočnosti namestnika družbenega pravobranilca in predstavnika občinskega sindikalnega sveta. Čeprav na sejo nismo bili uradno vabljeni, smo se je udeležili tudi novinarji. Žal je bilo sindikatu še pred uradnim začetkom seje preprečeno, da bi javno povedal svoje mnenje, saj predsedujočemu v poldrugi uri ni uspelo prebrati niti dnevnega reda. Ta čas so namreč navzoči na pobudo nekaterih vodilnih delavcev, ki so tudi sodelovali na sindikalni seji, razpravljali zlasti o dveh spornih stvareh: ali izvršilni odbor sindikata sploh veljavno zaseda in ali je dovoljena navzočnost novinarjev na seji. Na torkovi seji je namreč zasedal stari izvršilni odbor, ker nov na nedavnem nesklepčnem občnem zboru ni bil veljavno izvoljen. Kljub zagotovilom zastopnika občinskega sindikalnega sveta Franca Čeha in namestnika pravobranilca Mata Gostiše, da uradno sindikat še vedno vodi prejšnji odbor, so nekateri še vedno oporekali. O odprtosti in javnosti sindikalnega dela ne bi smelo biti nobenega dvoma, kar sta v torek na seji potrdila tudi oba gosta iz Kranja, pa vendar je Miodrag Rakovič, eden od vodilnih delavcev, ki je na tem sestanku nadomeščal direktorja, zahteval, da se novinarjem prepove navzočnost. Ostali (tudi vodilni) so namreč obetali, da bodo sami slicali sestanek z novinarji in jim predočili popolno informacijo, medtem ko so se bali, da utegne sindikat dati le enostransko, nepopolno. Skrbelo jih je tudi, da bi novinarsko poročanje s sindikalnega sestanka škodovalo ugledu firme, sklicevali pa so se tudi na to, da je letališče delovna organizacija posebnega družbenega pomena, o kateri je dolžan dajati izjave le generalni direktor. Slišati je bilo spravljivejše tone, češ da je treba v delovni organizaciji najprej analizirati vzroke za neuspeli referendum, jih pretresti v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah, nato pa o njih obvestiti javnost. Bolj napadalni pa so sodili, da časopisom ni treba dvigati naklade na račun Aerodroma. Slednjič je o navzočnosti novinarjev odločilo glasovanje. Naj živi demokracija! Štirje člani sindikalnega odbora so glasovali za navzočnost novinarjev na seji, pet se jih je vzdržalo (bodisi navzočnosti novinarjev niso želeli zaradi treme, bodisi zaradi pritiska vodilnih in strahu pred »šikaniranjem«, ali pa jih je resnično motilo in zaradi nas niso mogli sestankovati). Slednjič smo novinarji zapustili sejo, ne da bi proti naši prisotnosti glasoval en sam član sindikalnega odbora. Farsa, ki utegne ugledu delovne organizacije bolj škodovati kot bi ji javno zapisana stališča njene sindikalne organizacije. D. Z. Žlebir Ocena prekinitev dela v kranjski občini Gospodarjenje in nagrajevanje Kranj, 4. februarja — Prave vzroke prekinitev bo pokazala šele temeljita ocena. Že sedaj pa kaže, da gre v vseh primerih za gospodarske razmere, padanje življenjskega standarda in notranjo organiziranost. V Alpetouru pa ugotavljajo tudi precejšnjo neučinkovitost, tako pri organiziranosti kot pri uresničevanju sprejetih programov. Predsedstvo občinskega komiteja Zveze komunistov Kranj je na zadnji seji razpravljalo o prekinitvah dela v kranjski občini. Sklenilo je, da je treba povsod, kjer je do njih prišlo, temeljito razčleniti vse vzroke. Takšne ocene naj bi do sredine tega meseca dobili iz delovnih organizacij Jelen, iz SŠPRNMU (gimnazija), OŠ Simona Jenka, Iskre Tele-matike, Exoterma, Tekstilindusa, Save in Alpetoura, kjer je lani in letos prišlo do prekinitev dela. Ocena naj bi pokazala vzroke, ukrepe, ki so jih sprejeli, in njihovo uresničevanje. Že zdaj pa prve splošne ocene kažejo, da je šlo povsod v glavnem za gospodarske razmere in padanje življenjskega standarda. Predvsem so bile izpostavljene razlike med osebnimi dohodki in naraščajočimi življenjskimi stroški in nesorazmerja, do katerih je marsikje prihajalo pri vrednotenju dela in nagrajevanja. Blizu takšne ugotovitve je tudi nedavna prekinitev dela v Alpetouro-vem Potniškem prometu v Kranju, čeprav je bila v tem primeru zelo izpostavljena organiziranost in neučinkovitost na ravni delovne organizacije in v sozdu. Direktor sozda Aipetour Roman Tržan pravi: »Že aprila lani smo na zasedanju delavskega sveta ugotovili, da prihaja na vseh ravneh, od toz-da naprej, v delovni organizaciji do prekrivanja nalog oziroma funkcij pa tudi služb. Ocenili smo, da je treba v sozdu glavno akcijo usmeriti v krepitev posameznih delovnih organizacij in naj bi bila v tozdih temeljito izpeljana predvsem upravljavska funkcija. Na ravni delovne organizacije naj bi delovale predvsem poslovne funkcije (plani, analize, komercialna, knjigovodsko-finančna služba itd.) Vloga sozda pa naj bi se odražala na razvojno-planskem, investicijskem, zunanjetrgovinskem, kadrovskem in podobnih področjih. To je precej zahtevna naloga, ki je še nismo uresničili. V konkretnem primeru je precej povezana tudi z reorganizacijo v delovni organizaciji Promet.« »Zaradi motenj, do katerih je prihajalo med tozdi v delovni organizaciji Promet, smo že lani februarja sprejeli akcijski program za izbolj- šanje gospodarjenja,« je povedal direktor DO Promet Janez Sušnik. »Uresničevanje tega programa pa ni bilo takšno, kot bi moralo biti. Nekaj rezultatov je bilo na področju gospodarjenja, ne pa glede odgovornosti na posameznih mestih. Prekinitev v Potniškem prometu bo to zdaj vsekakor pospešila in terjala precej sprememb. Ugotavljamo, da so dani vsi pogoji za reorganiziranje v enovito delovno organizacijo. Tako bosta promet in vzdrževanje eno. Zdaj delamo za ekonomsko upravičenost takšne organizacije. Do konca poletja bi morali vse pripraviti, v drugi polovici leta pa se o tem odločati na referendumih.« A. Žalar Delegati sprašujejo Petrol mora vrniti zemljo Jesenice, januarja — Delegati družbenopolitičnega zbora občinske skupščine na Jesenicah so postavili delegatsko vprašanje, zakaj ljubljanska delovna organizacija Petrol v Kranjski gori ni zgradila motela. Komite za urejanje prostora in varstvo okolja odgovarja: Petrol Ljubljana je pred desetimi leti po pogodbi o odplačnem prenosu pravice uporabe zemljišča dobil zemljišče v Kranjski gori. Po omenjeni pogodbi je obljubil, da bo v skladu z zazidalnim načrtom za sekundarno centralno območje v treh letih v Kranjski gori postavil črpalko in motel. Črpalko so Petrolovci zgradili, kot investitorji za gradnjo motela pa se niso pojavili. Glede na to, da Petrol svoje pogodbene obveznosti ni izpolnil, bo moral nezazidano stavbno zemljišče vrniti občini Jesenice, le-ta pa ga bo v skladu z novo sprejetim zazidalnim načrtom Log oddala drugemu investitorju. D. S. V spomin V torek, 4. februarja, nas je pret*] netila vest, da je umrl dolgole^ kranjski sodnik za prekrške Vlah mir Jevšek. Vedeli smo za njegon težko bolezen, ki ga je pestila Z(n njih nekaj let, pa vendar smo.: njim vred upali, da bo okreval, •§ se bomo še videvali, da bo spet hajal med nas, zato smo ob novici da se je iztekla njegova življenjski pot, to težko verjeli. NeizprosA usoda vsega, kar je živo, je torej dokončno zaključila njegovo potovK nje skozi življenjski čas in prost®' nam pa bo ostal le spomin na iM kar je bilo z njim povezanofin tef je veliko. Njegova življenjska pot, tako M mnogih drugih, ni bila lahka. $ svet je prijokal leta 1913, tik pred& je izbruhni^ 1- svetovna vojna, $ je posebej zagrenila njegova otrf ška leta. Še kot otrok je izgubil filter. Z nekaj dinarji se je po končan osnovni šoli prebijal skozi dijaffi, in študentska leta, nato je zas to* delal na sodišču, da bi si zasluH vstopnico za redno namestitev tjj pozneje komaj preživel težko oh dobje vojnega ujetnišva in voj^f Šele nova družba je znala ceiw[ njegove osebne lastnosti in m kmalu po osvoboditvi zaupala M govorno delo na takratnem sodiŠ^ za slovensko narodno čast v Kram ter na poznejših okrajnih sodiščih^ "p Kranju, na Jesenicah, v Trebnje* in v Novi Gorici. Svoja pravna zim nja in življenjske izkušnje je na$ * ral in s pridom uporabljal tudi 12. Bombažni predilnici in tkalniciiioi Tržiču ter v Železarni Jesenice, dV\ sči kler ni spomladi leta 1952 na &f ra; všem okraju v Radovljici zaoral # ni( dino ob tedaj novi organizadf ga službe sodnika za prekrške. ^ rnj funkcijo je nato opravljal dolgo & ne sto let, nazadnje samo v Kraw sU 26 let. Zlasti v tem času je s polnih. čutom odgovornosti, razpet me nj, delom in družino, opravil ogrom^ ^ delo, ki ga ni moč izmeriti. Delo samo delo je bila vsebina njegov1', Q^ ga življenja. Tovariš Lado je pos$ pojem za funkcijo sodnika za p1*, ^ krške, saj nihče ni rekel, da je itfA opravka pri sodniku za prekrši kot to pravijo drugod, temveč en^l stavno, »bil sem pri Jevšku«. I Bil je človek, ki je ljubil pravi(\ in poštenost, bil je nadvse potrpi žljiv pri obravnavanju človeških tn žav in zablod, za vsakogar dosm pen. Bil je nadvse dober prijatev'i drag in iskren tovariš, vedno vedt^ ga duha in prijaznega, zaupljive? obraza. Značilne zanj so bile njeOf1 va vedrina, toplina, ljubeznivost v tudi humor. Bil je iskrena in poŠf^ na osebnost, s katero je osvajal Ift di, ki jih je srečaval pri strokovni delu, v prostem času ali v družbi-Humanost se je kazala tudi v n]e' govem delu. Pri obravnavanju rilcev je vedno izhajal iz notranji ga idealističnega prepričanja, d&m človek dober, da mu je treba port1" gati, da se bo poboljšal. Značil? zanj je bilo, da je bil v besedah vC& sih nekoliko ostrejši, ko je štor* cem predočeval njihova nepravih ravnanja, toda ob izrekanju ozi^ ma izbiri sankcije je bil predvs^ prizanesljiv in nikoli ni izreki strogih ali celo najstrožjih kazni 'r čudno tedaj, da so ga imeli radi da ga imajo v dobrem spominu tv^ mnogi od tistih, ki jih je moral kO1' novati. Kljub temu da mu je delo sodčka neprestano kratilo njegov pro$ čas, je vendarle našel tudi možno* in pot do svojega konjička — šaW Ob šahu je običajno razkril tudi t>§ svoj živahen značaj. Njegove borb? ne partije z vsemi spemljajoči111 komentarji bodo še dolgo odmeval ob obujanju spominov nanj. Njegova nenadna smrt nas je V* težko prizadela. Človek, ki nam \ bil tako blizu, je za vedno odšel J* odnesel s seboj tudi del našega **' vljenja. Ko se poslavljamo, se & prizadeti zahvaljujemo za njego^ ogromno življenjsko delo, za tova1^ štvo, prijateljstvo in zvestobo, $ smo jih bili z njegove strani delež11 v polni meri. Ivan Košir 1 __> PETEK, 7. FEBRUARJA 1986 GOSPODARSTVO .3. stran (g@ib®SiS©isjiglas Železarna varčuje z energijo Ce presežeš konico, gredo milijoni Jesenice, 5. februarja — V jeseniški Železarni razen gospodarskega načrta vedno sprejemajo tudi program ukrepov za varčevanje z energijo. Železarna je. največji porabnik električne energije Jeseniška Železarna je največji porabnik električne energije v Sloveniji, porabi pa tudi veliko mazuta, premoga in zemeljskega plina, poraba vseh vrst energije predstavlja v vseh stroških 12 odstotkov, zato Je razumljivo, da železarji ob gospodarskem načrtu vedno sprejmejo tudi program ukrepov za varčevanje z energijo. »Jeseniška Železarna porabi na leto 329 tisoč MWh električne energije, 35 tisoč ton mazuta, 108 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina in 3 tisoč ton premoga. Poraba vseh vrst energije, predvsem zaradi uvajanja novih tehnologij, le malenkostno narašča,« pravi inženir Jože Kramar, vodja oddelka za energetiko v jeseniški Železarni. „ »Prizadevamo si, da bi porabo električne energije čimbolj zmanj-Sali, z ustavitvijo plavža in Siemens-Martinovih peči pa se bodo po-membno zmanjšale količine koksa, mazuta in zemeljskega plina. Ra-ZUmljivo je, da je energija predraga, da bi jo neracionalno trosili — vsako leto se cena dvigne za sto ali celo več odstotkov. Za elektriko plača Železarna na leto okoli 2961 milijonov novih dinarjev, za mazut 4 milijone in pol dinarjev, za zemeljski plin 9 milijonov in za premog 54 milijonov dinarjev. Ko še nismo imeli zemeljskega plina, smo porabili tudi do 100.000 ton butana, zdaj je znatno bolje, ko smo se priključili na zemeljski plin, četudi se tudi ta venomer draži. lakoj, ko se podraži ostala energija, se povzpne tudi cena zemeljskega Phna. ' , ■ Ukrepi varčevanja na področju energije tudi za letošnje leto predvidevajo, da se morajo predvsem zmanjšati konice odjema električne energije. Po vseh obratih morajo paziti, da ne bi prihajalo do konic, in Proizvodnjo prilagoditi. Železarji se morajo zavedati, da gre za milijo-ne in milijone njihovega lastnega denarja, če konico presežemo. Med ukrepe varčevanja z energijo sodi tudi uvajanje kompenzacije jalove energije in tudi ti stroški so lahko občutni. Program varčevala vsebuje še uporabo lastnih hidroelektrarn, ki jih ima Železarna, ooljše izgorevanje, boljšo preskrbo s hladilno vodo, izrabo odpadnih ?nergij, kot so plavžni plin in razna olja, in tudi prodajo viškov energije. . Tako kot na vseh področjih tudi za energijo velja, da se največ •ahko prihrani v proizvodnji, z enakomernim odvzemom električne energije in z racionalnim izkoriščanjem proizvodnih zmogljivosti. Mislim, da bi se v jeseniški Železarni dalo marsikaj izboljšati tudi z učin-?v'uJm informacijskim sistemom med posameznimi proizvodnimi °brati. Uvožena energija je zelo draga, na te stroške se kaj veliko niti •Je da vplivati, pri porabi pa se lahko varčuje, če se zna in če se hoče. jsak delavec ali delovodja bi moral vedeti za stroške, ki jih povzroča, Ce na porabo ne pazi in če je ne zna pametno omejiti.« D. Sedej ^nižbeni plan l2JfSenice* februarja — V sredo, jah uarja' se bodo na ločenih se" šČinVS *r zrjorov občinske skupijo e na Jesenicah zbrali delegati in memhVl^ali 0 d°P°lnitvi in sPre" ga , sklepa o uskladitvi družbene- mi^uana fazvoja občine Jesenice za nega štiri leta, o predlogu družbe-sledn • na občine Jesenice za nalogu r6 mandatno obdobje in o prednja d espkicije o politiki uresničeva-tos ^benega plana občine za le- °dloke^a^ bodo potrdili osnutek a o proračunu občine za letos, dali pooblastilo delovni organizaciji Dominvest Jesenice za opravljanje nalog pri uresničevanju zakona o urejanju naselij in drugih posegih v prostor ter potrdili predlog odloka o podeljevanju priznanj s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Dnevni red vsebuje še predlog dogovora o usklajevanju davčne politike za naslednja štiri leta ter predloge odlokov o posebnem občinskem davku, o cenah za geodetske storitve ter o cenah za ureditev stavbnega zemljišča. D. S. Rado Rant, škofjeloški JSgvator leta 1985 Delavci raje ne razmišljajo Železniki — Rado Rant že tretje leto dela na avtomatski kružnici v Alplesu, vozi tudi viličarja. Lani je prijavil ino-vacijo za izboljšavo delovanja avtomatske stružnice za Ai?.*enJe noŠ m razen skupine strokovnjakov iz žirovske ^*Pine dobil prvo nagrado škofjeloške raziskovalne skupnosti. i . Rado Rant je eden izmed redkih delavcev v škofjeloški industriji, iob svojem delu vedno razmišlja in poskuša, kaj bi se dalo izboljšati. •«e ko sem bil zaposlen v Iskri, sem si skušal prihraniti delo, ko sem apiral kokile. Vendar mojster mojega izuma ni odobraval in sem mo-delati po starem. Sedaj delam v Alplesu, kjer so okoliščine in razu-evanje. za inovacije večji.« i Stružnica za avtomatsko struženje nog po zaslugi Rada Ranta de-sedaj enkrat hitreje. »Tudi pri pogovoru z drugimi delavci opazim, $a razrnišljajo, kako bi izboljšali delo na svojih strojih. Saj je prav noh°' Će Več let ali desetletij delaš na istem stroju in ne pomisliš na ... oeno i*hnH£««r« ta/4o o,.^i;u —j-u „,>.,«*«4no n[ft ne povedo, saj se bo- plača pa bo ostala enaka. jij0en° izboljšavo. Toda svojih misli navadno niti ne povedo, saj se bo Maivfa ^m ko0-0 potem le povečali normo, plača pa bo ostala enaka cev nagrada ob izumu ne pomeni prave stimulacije. Veliko delav-Pa ob svojem delu raje sploh ne razmišlja.« k0 ^saka izboljšava v proizvodnji pomeni velik prispevek pri ceni »2ajnega izdelka. Vendar je delavcev kot je Rado Rant še vedno malo. zanv i-e.oase ponovno razmišljam, kaj bi se dalo še izboljšati. Nekaj nati * imarn že, vendar jih moram še dodobra premisliti in preraču-te^'11 Pravi Rado. Razmišlja, kako bi olajšal delo sebi in sodelavcem, s Pa prispeval k dohodku cele tovarne. V. Stanovnik Radovljiški gostinci, takstisti in avtoprevozniki so proti popoldanskim obrtem So popoldanci res potrebni? Radovljiški gostinci, avtoprevozniki in taksisti so nergali, ko je bil v njihovi občini leta 1980 sprejet odlok, da se lahko za te storitve v odročnih krajih dobi tudi popoldanska obrt. Dokler je ostalo v mejah odročnih krajev, so potrpeli. Ko sta dobila popoldansko obrt takstist in gostinec sredi Bleda, so šli pokonci. Tako se niso dogovorili. Zahtevali so, da se popoldanske obrti ukinejo. Dovolj je pravih obrtnikov, da vse naredijo skupaj z družbenim sektorjem, tako gostinci kot taksisti in avtoprevozniki. Poudarili so, da se je za tak odlok odločf-la le radovljiška občina, vse ostale občine pa popoldanskih obrti ne dovoljujejo. 10. člen odloka o ureditvi določenih vprašanj s področja zasebne obrti v občini Radovljica — opravljanje gospodarske dejavnosti kot postranski poklic, o katerem so delegati razpravljali 5. februarja, prinaša novost: kot postranski poklic se še vedno lahko opravlja prevoz oseb z avtotaksiji, vendar smejo voziti le zasebne naročnike, avtoprevozniki pa smejo prevažati blago s tovornjaki le do 2 ton nosilnosti, vendar le za zasebne naročnike. Družbeni sektor obema ne sme dajati naročil. Gostinci pa še vedno lahko opravljajo gostinstvo kot popoldansko obrt. In kaj pravijo radovljiški obrtniki? Anton Vrhovnik, taksist iz Lesc: »12 taksistov je v radovljiški občini in vse lahko postorimo sami. Pravzaprav je še za nas premalo dela, kaj bi še popoldance zraven vabili! V nobeni drugi občini ni dovoljena popoldanska obrt za taksiste, le pri nas. Potem pa se Kranjskogorec prijavi v radovljiški občini, navidezno seveda, da lahko doma vozi, na Jesenicah popoldanske obrti ne bi dobil. Zakaj pa? Bodi eno ali drugo, obrtnik ali delavec, svoje delo pošteno opravljaj, ne pa vsakega malo. Enako je z upokojenci. Ali naj dela ali pa naj bo v pokoju, ne pa, da hoče popoldansko obrt in odžira stranke«. Štefan Jerebic, podpredsednik sekcije gostincev pri Obrtnem združenju Radovljica: »Popoldanska obrt med gostinci niti ni najhujši problem gostincev, so še hujši, vendar pa bi se morali držati dogovora. Če je bilo sklenjeno, da bo dovoljena popoldanska gostinska obrt le v odročnih krajih občine, po hribih, po gorskih izletniških točkah, na kmetijah za kmečki turizem, naj to velja. Ne pa da se pojavljajo popoldanski gostinci na samem Bledu, v Lescah, v Begunjah. To vendar niso odročni kraji, tu je naše gostinske ponudbe dovolj. Komiteju za družbeno planiranje smo predlagali, naj določi kra- je, ki niso odročni. Sklep seje izvršnega sveta, ki je bila 4. novembra 1985, je nesprejemljiv, ker ni točno oblikovan in spet dopušča gostinsko dejavnost povsod. Zato hočemo, da se to doreče.« Franc Ažman iz Radovljice, predsednik sekcije avtoprevoznikov pri Obrtnem združenju Radovljica: »Av-toprevoznikom se obetajo slabi časi. Draginja je, manj se gradi, manj je prevozov. V radovljiški občini je danes 88 avtoprevoznikov, od tega 12 popoldancev. Že tri leta se borimo proti popoldancem. Odlok, ki se obeta, da bo avtoprevoznik — popolda-nec lahko vozil le za individualnega naročnika je v redu, vendar pa moram poudariti, da je nas, rednih voznikov, več kot dovolj. Z zadrugo av- iiitiiHitmimtiimmiiiiimmiuiitiiiiiiiiiiitiniiiHiimniimiftfit^ toprevoznikov, ki jo imamo v Naklem, smo dobro organizirani in zmoremo vse vožnje.« Občinski možje v Radovljici bi radi, da bi se Bled in Bohinj kar kresala od kvalitetne gostinske ponudbe, od hitrih taksijev. Zato jih je treba tudi razumeti, da bi radi povečali ponudbo. Tudi dajatve bi občini nekaj prinesle. Le davkarija bi morala najti pravi način za obdavčitev popoldancev, da bi jih izenačila s pravimi obrtniki. Le-ti se sedaj upravičeno jeze, da s popoldanci niso v enakem položaju. Še vedno pa se mi zdi najbolj poštena zahteva kranjskih obrtnikov, ki pravijo, da bi morala občina dovoljevati popoldanske obrti le za eno leto. Potem pa naj se odloči, ali bo ostal obrtnik ali pa naj obrt pusti. V prvem letu bi moral pokazati svoj program in kvaliteto, da bi bil sploh upravičen do obrtnega dovoljenja. D. Dolenc Plodna zemlja in gozdne ceste Jesenice, januar — V jeseniški občini nameravajo v naslednjih štirih letih vložiti kar precej denarja v kmetijstvo in gozdarstvo. Gozdarji bodo do zasebnih gozdov prišli le z novimi cestami, kmetje pa do več mesa in mleka s plodnejšo zemljo V naslednjem srednjeročnem obdobju v jeseniški občini predvidevajo povečanje kmetijske tržne proizvodnje, a le pri proizvodnji mesa ali pitane živine z zdajšnjih 272 na 315 ton. Mleka naj bi bilo 2 milijona 200 tisoč litrov, sedaj ga je milijon 100 tisoč litrov. Za takšno kmetijsko proizvodnjo pa bo treba vložiti denar v kmetijsko mehanizacijo, hleve in skladišča ter povečati osnovno čredo. Ne bodo zanemarjali agromelioracij, ki so v naslednjih štirih letih predvidene na Blejski Dobravi, v Jeseniških Rovtih in na Dovjem. Urejanje planinskih pašnikov bodo nadaljevali na dovški Rožci, Svečici, Kočni, Pustem Rovtu, Vrtaški planini, Medveiku, Belem polju in v Žirovski rebri. Ciste komasacije kmetijske zemlje načrtujejo v Žirovnici in na melioriranih površinah na Blejski Dobravi, medtem ko bodo hidromelioracije v Ratečah, Podkorenu in na Blejski Dobravi. Kot pričakuje družbeni plan, se bo pogozdovanje zmanjšalo, več denarja pa naj bi namenili za pripravo tal in naravno pomladitev gozdov. Gozdarji bi radi posekali več, zlasti v zasebnih gozdovih, kjer naj bi pod žagami obležalo 33.400 kubičnih metrov iglavcev in 11.800 kubičnih metrov listavcev, kar je znatno več kot znaša slovensko povprečje. Žal pa bodo imeli spet težave, ker so gozdovi v nedostopnih krajih, denarja za gradnjo novih cest pa ni dovolj. Kljub temu bo treba zgraditi gozdne ceste v Gozdu Martuljku, na Korenskem sedlu, v Vratih, na Jureževo planino, v Mlinco, Gorelše, Debelo Brdo, v Savske jame, na Smokuški vrh, v Mojstrani in na Koroški Beli. Skupna dolžina teh cest je kar okoli 50 kilometrov, marsikje pa bodo morali uporabljati žičnice in žične žerjave. D. Sedej Ne le varovanje, tudi urejanje kmetijskih zemljišč Hektar izgubljen ne vrne se noben Škofja Loka, februarja — V škofjeloški občini bodo do leta 2000 izsušili 670 hektarov kmetijskih zemljišč, zložili in ponovno razdelili v večje obdelovalne kose 530 hektarov, agromeliorirali 1950 hektarov in uredili nekaj sto hektarov planinskih pašnikov. V občini, kjer je le 2044 hektarov kmetijskih zemljišč prve kategorije (najboljših njiv in travnikov), tri četrtine vse kmetijske zemlje v hribovitem svetu in čedalje več zahtev graditeljev po kakovostni zemlji, ima kmetijska zemljiška skupnost še posebej pomembne naloge. Še odločneje kot doslej bo morala varovati najboljšo zemljo, odganjati graditelje na slabša zemljišča, preprečevati (skupaj z zadrugami, pašnimi skupnostmi in kmeti) zaraščanje planinskih pašnikov ter urejevati in izboljševati slabša zemljišča. V občini načrtujejo, da bodo do konca stoletja izsušili 670 hektarov močvirnatih kmetijskih zemljišč: 260 hektarov Bukovskega, Selškega in Studenskega polja, 30 hektarov Blat v Gorenji vasi, 100 hektarov na območju Pungerta in Gosteč, 80 v Dor-f ar jih, 200 hektarov ob Sori v Žireh ter tudi drugod, če bo denar in se bo izkazalo, da je izsuševanje potrebno. Do leta 1990 bodo imeli prednost Bu-kovsko in Selško polje (230 hektarov), Blata, Dorfarje, Pungert in Gosteče ter del izsušenega območja (120 hektarov) v Žireh. Na večini teh zemljišč bodo po izsušitvi razdelili zemljo v večje obdelovalne kose, že v tem petletnem obdobju pa bodo prišli na vrsto Bukovsko in Selško polje, območje Pungerta in Gosteč in 50 hektarov v Žireh. . V škofjeloški občini so doslej z agromelioracijami (s sekanjem grmovja, ruvanjem štorov, z izravnavanjem grbin in nasipanjem kotanj ...) izboljšali že 700 hektarov kmetijskih zemljišč, predvsem v hribovitem območju. Na kmetijah, kjer so se odločili za agromelioracije, se je pridelava hrane povečala skoraj za tretjino. Načrtujejo, da bodo do leta 1990 na ta način izboljšali še 100 hektarov zemljišč in do leta 2000 skupno 1950 hektarov, od teh 1500 na območju škofjeloške kmetijske zadruge (v zadružnih enotah Škof j a Loka, Log, Poljane, Javorje, Gorenja vas, Hotavlje, Bukovica, Selca, Zali log), 400 hektarov na območju žirovske zadruge in 50 hektarov na KŽK-jevem zemljišču na Sorskem polju. Doslej so uredili pašnike Golica, Martinj vrh in deloma tudi Soriško planino. Lani so začeli urejati pašnike Mlake, Ratitovec in Stari vrh, do leta 2000 pa načrtujejo še ureditev 100 hektarov pašnika na Dajnarski planini, 50 hektarov na Blegošu, 60 hektarov na Ratitovcu, 15 na Kališ-niku in razen tega še na Poreznu. Vrednost del, ki naj bi jih v občini opravili v tem petletnem obdobju, znaša po sedanjih cenah več kot 400 milijonov dinarjev. C. Zaplotnik Iz delovnih kolektivov 66 let kranjske Save Kranj — Prejšnji mesec so delavci Save praznovali 66 let obstoja delovne organizacije in 36 let samoupravljanja. Na slavnostnih sejah delavskih svetov je prejelo priznanje za uspešno delo skoraj dvesto delavcev. Pripravili so tudi slovesno prireditev, na kateri so nastopili člani KUD Sava. (vs) Štiri rešitve za tekaško vez step—in Žiri — Komisija za inovacije v Alpini je razpisala interni natečaj za rešitev tehničnega problema idejnega in funkcionalnega sistema avtomatskega zapiranja in odpiranja za tekaško vez step— in. Rešitve so pripravili Konrad Jereb, Marko Kavčič in Cveto Gruden, ki je predvidel kar dve. Ker so vsi predlagatelji pripravili dobre rešitve, so bili vsi nagrajeni, (vs) Alpina uspešno izvaža tudi na Nizozemsko Žiri — Od skromnih začetkov trgovanja z nizozemsko tovarno Aspo načrtujejo v Alpini za letošnje leto tja izvoziti že okrog tri-stotrideset tisoč parov obutve. Čeprav v Alpini veliko izvažajo, sta jim veliki oviri realni tečaj dinarja in hitro rastoči stroški proizvodnje, (vs) GLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 7. FEBRUARJA 1981 V Vogljah jih letos čaka precej dela Novi telefoni in Dom vaščanov Voglje, 4. februarja — Akcije za gradnjo šestdesetih novih telefonskih priključkov so se že lotili. Upajo, da bodo dom svečano odprli ob krajevnem prazniku. Zdaj imajo v krajevni skupnosti Voglje v kranjski občini 52 telefonskih priključkov. Želja po novih telefonih je bilo zadnje čase vedno več. Zato so se s sosednjimi kraji Voklo, Trboje in Žerjavka odločili za skupno akcijo za razširitev telefonskega omrežja. »Z zamenjavo sedanje telefonske centrale v Voklem bi na tem območju lahko dobili tudi več novih telefonskih priključkov,« razlaga tajnik krajevne skupnosti Franc Rozman. »V Vogljah se je za telefon odločilo 60 krajanov, v ostalih vaseh na celotnem območju pa skupaj 190. Povsod smo sestavili gradbene odbore in imenovali še skupni gradbeni odbor. Januarja in februarja naj bi vsak bodoči lastnik telefona prispeval po 100 tisoč dinarjev. Spomladi, ko bomo dobili kable, pa bo moral vsak naročnik narediti tudi 50 prostovoljnih delovnih ur. Akcija se je dobro začela, saj smo zbrali že 62 odstotkov vsega predvidenega denarja. Zato menimo, da bi najkasneje novembra letos vsi že morali imeti telefone. Takrat bo imelo v Vogljah telefon že 112 gospodinjstev.« Druga velika naloga, ki jih čaka letos, je izgradnja in otvoritev Doma vaščanov. »Gradnje prizidka pri trgovini smo se lotili 1983. leta,« pripoveduje predsednik sveta krajevne skupnosti Milan Globo-čnik. »Iz natečaja združenih sredstev smo dobili 1,9 milijonov d i nar- Dvorano, prostore za organizacije in okolice morajo še urediti, potem pa bo Dom vaščanov odprt jev. To nas je spodbudilo, da smo v Vogljah tako rekoč vsi zagrabili za delo. Z gasilci smo sestavili gradbeni odbor. Danes se že lahko zahvalim vsem krajanom, ki so kakorkoli prispevali, pomagali in sodelovali pri gradnji doma. Še posebna zahvala velja vsem, ki so brezplačno opravili številna obrtniška dela.« V spodnje prostore novozgrajenega prizidka se je že vselilo gasilsko društvo z opremo, letos pa morajo v prvem nadstropju urediti in opremiti še dvorano za različne prireditve. Menijo, da bodo dela končana poleti, do takrat bodo uredili tudi prostore za delo krajevne skupnosti in organizacij. »Z domom smo gasilci že dobili nove prostore in se preselili iz starega gasilskega doma, zgrajenega leta 1900 in obnovljenega leta 1953. Kaj bo s starim gasilskim domom, v katerem smo imeli vse večje zbore in srečanja, se še nismo odločili. Zanj se zanimajo mladinci, v njem bi prirejali različne športne in druge dejavnosti. Menim, da se bomo o namembnosti starega doma odločili na občnem zboru društva, ki bo ta mesec,« je povedal predsednik gasilskega društva Martin Zupane. Problem, s katerim se v Vogljah že dlje časa srečujejo in mu sami niso kos, je ureditev kanalizacije oziroma njenega iztoka zunaj vasi. Upajo, da bo Projektivno podjetje Kranj pripravilo ustrezno rešitev, in da se bo Komunalno obrtno gradbeno podjetje Kranj s sredstvi samoupravne komunalne interesne skupnosti lotilo del. Zdaj se namreč vsa odpadna voda blizu vasi izteka v posebno greznico, ki se ob večjem deževju razlije do prvih hiš in po njivah. Podobno težavo imajo tudi v Voklem, zato bi bodoča ureditev pomenila rešitev za oba kraja- »Ob tej priložnosti naj še povem,« pripominja Milan Globočnik, »da smo v Vogljah zadovoljni z obnovo ceste skozi vas, ki so nam jo med gradnjo avtoceste skoraj uničili. Upamo, da nam bodo izvajalci avtoceste dokončno uredili tudi poti za letališčem oziroma proti letališču, ki so zdaj slabe.« A. Žalar OD TU IN TAM... Deset let glasila Naklanc Naklo — Na pobudo krajevne konference Socialistične zveze Naklo je 1975. leta začelo izhajati krajevno glasilo Naklanc. Na začetku je izhajalo v 120 izvodih šestkrat na leto. Zdaj pa glasilo dobiva skoraj vsako gospodinjstvo in izhaja v 440 izvodih štirikrat na leto. V devetih letih je izšlo petdeset številk, včasih bolj, včasih manj obsežnih. Največ težav pri izhajanju glasila imajo zaradi pomanjkanja denarja. GPisilo tiska Delavska univerza Tomo Brejc v Kranju, naslovno stran pa tiskarna Inštituta Golnik. D. P. Obnovili spomenike NOB Križe — Člani organizacije ZZB NOV iz krajevnih skupnosti Križe, Pristava, Sebenje in Senično v trži-ški občini so lani obnovili spomenik sredi vasi Gozd. Obnovili in prestavili so spominsko ploščo padlemu borcu Milanu Cizlju na Spodnjem Ve-ternem. V Križah pa so obnovili spomenik padlim iz prve svetovne vojne. Razen tega so se borci udeleževali tudi množičnih proslav in prireditev v občini in drugje. Bili so tudi na volilni konferenci Kokrškega in Gorenjskega odreda. Še posebej aktivni pa so bili ob krajevnem prazniku v spomin na požig vasi Gozd. Takrat sta bila odprta 750 metrov dolg odsek ceste proti Gozdu in vodovod. D. P. Veliko že začetih del bodo letos nadaljevali Kanalizacija in ceste Naklo, februarja — Lani so v krajevni skupnosti potekala dela na 300 metrov dolgem odseku kanalizacije v Ulici Pavle Medeto-ve. Z deli bodo nadaljevali po ureditvi ceste v tej ulici. Spomladi bodo obnovili tudi cesto in bankino nad kanalizacijo. Do leta 1990 naj bi na tej cesti uredili tudi pločnik za pešce. Zdaj ob magistralni cesti od Pivke do gostilne Marinšek gradijo kanalizacijski zbiralnik. Ko bo zgrajen, bo konec težav z odvodnjavanjem iz tega dela Naklega. s Na Cegelnici je Vodnogospodarsko podjetje Kranj poglobilo strugo hudournika Lebnice. Vaščani pa so zgradili kanalizacijo za odvodnjavanje meteornih vod v strugo Lebnice. Ker je bila zaradi avtoceste poškodo- Nikogar nisem nameraval žaliti Na odgovor iz krajevne skupnosti Podnart v zvezi z objavljenim prispevkom Gradnja v Pod-nartu se je v uredništvu še enkrat oglasil častni član krajevne skupnosti Podnart Jože Cvenkelj. Povedal je, da z objavo prispevka ni žele1 nikogar žaliti, nikogar napadati. Z odgovorom iz krajevne skupnosti pa se vseeno še marsikdo ne strinja, je povedal. Rekel je tudi, da se je priprai'ljen s podpisniki odgovora pogovoriti tako glede trgovine, gostilne, križišča v Podnartu, čuvajnice, glede sedmih stanovanjskih hiš, ki samevajo in propadajo in še o marsičem drugem. Tudi v uredništvu menimo, naj v krajevni skupnosti sami uredijo sporna vprašanja (če so). Opravičilo Opravičujemo se, ker smo v torek v Gorenjskem glp.su zapisali, da sta Marija in Tomaž Demšar v Brodeh v Poljanski dolini praznovala zlati jubilej. Demšar se je Marija pisala včasih, zdaj pa se zlatoporočenca pišeta Prevodnik. Čestitka pa seveda velja. ----- vana cesta skozi Naklo, jo je Cestno podjetje Kranj popravilo. Tudi v Že-jah so pridobili. Lani je bilo priključenih deset novih telefonov. Razen tega so urejali javno razsvetljavo v novih stanovanjskih soseskah v Naklem, Pivki in v Strahinju. Lani so v krajevni skupnosti za vzdrževanje krajevnih cest porabili kar 50 kubičnih metrov gramoza. Popravili so tudi nekatere poškodovane asfaltirane ceste. Da bi nekatere ceste ponovno preplastili z asfaltom, pa je zmanjkalo denarja. Z lani začetimi deli.bodo v krajevni skupnosti nadaljevali tudi letos oziroma v tem srednjeročnem obdobju. D. Papler Kanalizacijski zbiralnik ob magistralni cesti od Pivke do Nakla bo stal 20 milijonov dinarjev. Gradi ga Komunalno obrtno gradbeno podjetje Kranj. — Foto: F. Perdan Krajevna skupnost Pristava Vsa skrb obnovi cest Pristava, januarja — V krajevni skupnosti Pristava so lani urejali kanalizacijo in pešpoti v Mlaki. Obnova cest bo glavna skrb tudi v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Kopač pravi, da jih je lani gradnja kanalizacije veljala poldrugi milijon dinarjev, urejanje pešpoti ob njej pa 900 tisoč dinarjev. Pešpot je pomembna zato, ker hodijo po njej na delo v tovarne Zlit, Peko in BPT. »Že pred desetimi leti smo name ravali popraviti in asfaltirati krajevne ceste na našem območju,« pojasnjuje Franc Kopač, »vendar je vedno zmanjkalo denarja. To nalogo smo si zadali za to srednjeročno obdobje. Resno pa bomo morali razmisliti tudi o družbenih prostorih. Letos nam zanje poteče najemniška pogodba. Kažejo se možnosti, da bi uredili prostore v nekdanji obnovljeni Pri-moškovi kašči.« V krajevni skupnosti pa že dlje časa ugotavljajo, da je sedanja cesta od Križev do Pristave neprimerna za avtobusni promet. V tem srednjero- čnem obdobju bi jo bilo treba obnoviti, predvsem pa razširiti. Krajevna skupnost pa bi uredila tudi primerno postajališče. V krajevni skupnosti je tudi veliko interesentov za telefon. Ker je razširitev omrežja odvisna tudi od izgradnje avtomatske telefonske centrale v Križah, v krajevni skupnosti sami tega zalogaja zagotovo ne bodo zmogli. Zato pri tem računajo na pomoč združenega dela in občinske skupnosti. I D. Papler Radi vas bomo obiskali, če nas boste povabili v vaš kraj. Pokličite nas. Telefonski številki sta 21-835 ali 21-860! Dobra poštna dostava Gorje — Pod pošto Gorje pri Blf du spada enajst vasi, ki jih povezuj kar 33 kilometrov krajevnih cest, # tov in kolovozov. Pismonoše iz Gofj jih morajo prehoditi skoraj vs* dan. Precej let sta bila na tem o» močju le dva pismonoša, pošta je & la odprta le do 14. ure. Zdaj pa so J*1 tem območju trije pismonoši, po# pa je odprta vsak dan od 8. do 18.,01 sobotah pa do 12. ure. Lani jeseni* dobili v pošti Gorje za hitrejšo dost* vo pošiljk tudi avto, za katerega s# bi pismonoša Andrej Kolenc. V o« daljene kraje (Perniki, Spodnja j1 Srednja Radovna, Stara Pokljuka i> Zatrnik), vozi poštne pošiljke dS* krat na teden, nujne pa vsak da" Krajani so z dostavo zadovoljni. J. AmbrožiČ Lepa pevska tradicija Kranj — Moški pevski zbor Dfl štva upokojencev iz Kranja je & ustanovljen 1963. leta. Ustanovite' oziroma prvi zborovodja je bil Bo# Klobučar, ki je vodstvo kmalu pi* pustil sedaj pokojnemu Tonetu M* roltu. Zdaj vodi zbor Vencelj Sede Vsako sredo v tednu od 17. do 19. W se pevci zberejo na vajo v prostori* društva v Tomšičevi ulici v Kranj11 Med letom redno nastopajo na razi' čnih prireditvah. Ob smrti pa se slovijo tudi od slehernega člana drtf štva. i, p. , ... KRATKE PO GORENJSKI Gasilci pred konferencami • Kranj — Na Gorenjskem je prek 100 gasilskih društev, ki imajo j* nuarja in februarja letne konference oziroma zbore, na katerih predvset" ocenjujejo enoletno delo. Člani industrijskega gasilskega društva SaV Kranj bodo imeli občni zbor v petek, 14. februarja, ob 14. uri v dvorani kr* jevne skupnosti v Stražišču. Savsko društvo je bilo ustanovljeno pred 55 le" in ima 258 članov. t PetriČ Največ pozornosti pripravam na volitve • Podnart — Na zadnji seji osnovne organizacije zveze komunistov* krajevni skupnosti Podnart so sprejeli delovni program za letos. Dogovor^ so se, da bodo člane ZK seznanili s programom na seji aktiva komunistov,!11 bo 10. februarja. Odločili pa so se tudi, da bodo na seji aktiva največ pozorni sti namenili pripravam na volitve. Januarja so na programsko-volilni seji v novo sekretarko osnovne organizacije izvolili Ivico Šušmelj. Jutri v maškare C R • Kranj — Dajne bi pozabili, naj vas spomnimo, da bo jutri, 8. februar ja, v Kranju maškarada. Vsi, ki se nameravate udeležiti sprevoda v maskah se ob 10. uri zberite na Trgu revolucije. Od tod bo sprevod z godbeniki kreni1 po mestu do Titovega trga. Potem pa so vse maškare povabljene v avlo činske skupščine na flancat. dd Od nekdaj mogočnega velesovskega samostana sta ostala le še vzhodno krilo in cerkev Naši kraji (9) Piše Danica Dolenc Adergas Odločile so se za sv. Mihaela, nadangela, krotitelja hudobnega duha. Zato drobna kipca sv. Mihaela najdemo tudi v oltarju te cerkve. Majhni figurici v bojni opremi stojita na vsaki strani oltarja, na vrvici pa imata privezane hudobce v obliki kače. Leta 1353 je oglejski patriarh samostanu priključil cerkljansko župnijo. Leta 1471 so Turki pod vodstvom Izak paše porušili tudi grad in velesovski samostan. Samostan je bil zelo prizadet tudi v reformacijski dobi; disciplina je popustila in klavzura je bila proti •koncu 16. stoletja popolnoma zanemarjena. Nune v velesovskem samostanu so imele namreč pa-peško klavzuro. Papež je ukazal zgraditi okrog samostana štiri metre visok zid. Na vratih samostana je bila lina, skozi katero so se nune lahko pogovarjale z ljudmi. To je veljalo tudi za duhovnike, ki so maševali v samostanski cerkvi. Če se niso držali tega re- da, so bili kaznovani. Baje sta. bila tako kaznovana cerkljanski in šenčurski duhovnik. Nune so v Velesovem same iz* birale svoje duhovnike. Priporoči' le so jih arhidiakonu oglejskega patriarha v Kranju, ta jih je predstavil samemu patriarhu v Ogleju, ki jih je potrdil ali pa ne, kakor je pač sprevidel, da je prav. Leta 1732 so začeli po načrtih Gregorja Mačka graditi nov samostan in novo cerkev. Prejšnja je bila veliko manjša. Nova jI zdaj tako široka, kot je bila stara dolga. Pri stari cerkvi je glavni 0$ tar gledal proti gradu, v smeri vzhod—zahod, zdaj je postavljc na v smeri sever—jug. Zgrajena je bila leta 1771. Leta 1782 je Jožef II. samostan ukinil. Ob ukinitvi cesar nun m kar pognal domov. V samostan^ so lahko ostale do svoje smrti, \f novih nun niso smeli sprejemati-Čudna praznota je takrat vladala tu, vedo povedati cerkveni ljudje- P*TEK, 7. FEBRUARJA 1986 KULTURA 5. STRAN (3@E^g&®BBBBOLAB Ana Oman: Z mladimi je vedno lepo Kadar je imela za sabo slab dan, se je jezila sama nase, ko jo je ob Večerih od tetine hišice kar čez zabniško polje ubirala proti kulturnemu domu: zakaj je tako neumna, da vendar že ne jenja s temi igra-mi? Raje bi bila doma na toplem, W pa da hodi v ta mraz, zgublja živce na vajah, če si kdo od igralcev ne more in ne more zapomniti besedila. Ko pa vse naštudirajo in zaigrajo, ko še sami niso zadovoljni, pa še kulturniki skritizirajo to jp ono. Prejšnjo soboto je bila pa žalostna. Veseloigro v treh dejanih Dve nevesti Cvetka Golarja so Postavili na oder. Na premieri se je enemu od igralcev zataknilo, ob-molknil je še naslednji. A jim vedno dopoveduje, da če se enemu zamakne, naj drugi kar naprej govori, kar naprej ... Saj v dvorani zlepa ne bodo opazili, da v tekstu nekaj ^anjka. Tokrat pa je nastala praznina. Groza! Znesla se je nad njimi, da ji je še po enem tednu hudo. Naslednji dan so spet zaigrali, pa Je šlo kot po maslu. Tudi za sobotno premiero ljudje niso vedeli, da Je bilo kaj narobe, njej pa je bilo hudo. Takole je, če se lotiš občutljive stvari. Zdaj je že potolažena. Njeni igralci so ob vsaki predstavi "Oljši, bolj sproščeni, bolj navduše-ni in z njimi tudi sama. Stare, domače stvari so za na vas najboljše, je prepričana Ana. Lani So igrali moderno delo, Partljičev Tolmun in kamen, pa med ljudmi ni bilo toliko navdušenja. Tale Go-larjeva, Dve nevesti, je vzeta iz življenja ljudi okrog Škofje Loke. Iz časov je, ko so potovke možile mlade. Močeradnikov je bil na Osovni-ku doma, Melhar v Pungartu, Na-paljon je bil pa menda velik kmet nekje pri Sori. V zgodbi prva dva kmeta vsevprek lažeta, kako sta bogata, da bi lažje možila otroke, sta pa do grla zadolžena, na posodo je pšenica, na posodo živina. A se vse srečno konča in dvorana je polna smeha. V soboto in nedeljo, 25. in 26. januarja, so igrali v Žab-nici, naslednjo soboto v Predos-ljah, v nedeljo v Dupljah, potem bodo morda gostovali v Resnici in še kje. Kritizirali so jo, da je igra predolga, da bi morala marsikaj krajšati. A je v tem Golarjevem besedilu toliko lepih starih domačih izrekov, že zdavnaj pozabljenih, da jih ji je bilo žal. Te življenjske resnice bi morale spet med ljudi. Skozi igro si jih bodo najbolj zapomnili. Ani je bilo šestnajst let, ko je prvič stopila na odrske deske: V Pri- segi opolnoči je igrala osemdeset let staro ciganko. Potem so sledile vloge v Raztrgancih, Kralju na Be-tajnovi, Srenji, Verigi, Če mati umre ... Žilica ji ni več dala miru. Pred leti pa jo je Šifrerjeva mama Antonija, ki je lansko jesen umrla, prepričala, da se je poskusila tudi v režiji. Partljičev Tolmun in kamen je prvi postavila na oder, letos pa to Golarjevo veseloigro. Najtežje je bilo dobiti igralce, pripoveduje, ker je bilo prej v njihovem dramskem delu nekaj let premora. Letos so jih dobili že veliko lažje, prihodnjič bo šlo še hitreje. Da so se mladi le spet navdušili! Vse pohvale so vredni, da danes, ob tolikih možnostih za zabavo, žrtvujejo svoj čas za igro! Le to je hudo, da se fant vname za igro, pa mora že k vojakom. Čakaš, da pride nazaj, računaš nanj, pa se oženi in žena ga ne spusti nikamor več. To je včasih kot zakleto. A saj rastejo drugi mladi... Vesela je, da ljudje njihovo delo tako lepo sprejmejo. Zdaj že sprašujejo, kaj bodo naslednjič postavili na oder. Kaj, ko bi tisto, Pri belem konjičku,predlagajo vaš-čani. Ena največjih žabniških uspešnic je bila veseloigra Na letovišču, ki so jo igrali sredi sedemdesetih let kar šestnajstkrat. To je bilo smeha. Tudi na Koroškem so gostovali. Čez koroško publiko je pa ni! Tudi za naprej bo iskala stara dela, iz ljudstva. Režirala bo kot sedaj, "skrbela za odrske rekvizite, tudi zašila bo še kaj, če bo treba. Zelo težko je z igralskimi oblačili. Iz Kranja dobro neradi dajo, staro je pa že vse razprezano. Zato si največ pomagajo sami. Hafnarjev Vinko ji bo, upa, še naprej delal kulise in prižigal luč, in vsi drugi bodo tudi še pomagali. Če se vzamejo skupaj, jim vse uspe. Rada ima mlade in vesele ljudi okrog sebe. D. Dolenc Malomeščanska svatba- Jeseniško gledališče Tone Čufar bo tržiškemu občinstvu v petek, februarja, ob 19. uri v tržiški kinodvorani predstavilo Brechto-v° Malomeščansko svatbo Tržič — 5. abonmajska predstava, ki jo bodo tržiški gledalci lahko opremljali, bo MALOMEŠČANSKA SVATBA Bertolda Brechta v izvedbi Jeseniškega gledališča Tone Čutar in v režiji Vesne Arhar. Malomeščanska svatba Bertolda Brechta je igra, ki z ironijo in komedijskim smehom Pripoveduje o »svetu« in ljudeh tega Sveta tik pred politično, socialno in KULTURNI KOLEDAR kranj — Včeraj, v četrtek, februarja, so v galerijskih prostorih Prešernove hiše odprli razstavo Prešernovi nagrajenci 1888-1970. . V Mali galeriji Mestne hiše pa Je v okviru kulturnega sodelovala med Mursko Soboto in Kranjem odprta razstava akad. slikarja Zlatka Gnezda iz Ljutome-ra. Obenem pa so ob kulturnem Prazniku odprli tudi slikarsko Predstavitev pesmi Bojana Piska Skrivna gaz, ki jo je pripravila ?kad. slikarka Alenka Kham-Pi-cman. . radovljica — V Šivčevi hiši le od danes pa do 22. februarja 0dprta kiparska in slikarska razstava Ribnica 85. Svoja dela razstavlja šestnajst avtorjev. jesenice — V Kosovi grašči-ni je od konca januarja pa do 5- marca odprta razstava Okame-nelo življenje v jeseniškem prodoru. Razstava, ki jo je postavil Tehniški muzej Železarne Jesenice, razgrinja drobce zbrane naivne dediščine in odkriva čudoviti okameneli svet. RADOVLJICA — Muzeji radovljiške občine bodo v soboto, 8. februar j a, na stežaj odprli svoja Vrata. Vstop bo prost v Čebelarskem muzeju v Radovljici od do 12. in od 15. do 17. ure, v Kovaškem muzeju v Kropi od 10. d° 13. in od 15. do 17. ure, v Muzeju talcev v Begunjah od 10. do 1'• ure, v Muzeju Tomaža Godca V Boh. Bistrici pa od 10. do 12. ure lri od 15. do 17. ure. Radovljica - v prostorih skupščme občine Radovljica so uanes, v petek, 7. februarja, ob uri odprli slikarsko razstavo cjanov likovne skupine KPD Ve-J^fia Lesce. Razstava bo odprta do februarja. vojaško katastrofo. Zgodba se godi v času, ko se pripravlja na državni nastop in zmago Adolf Hitler, ki s svojo nacionalno socialistično delavsko stranko pripravlja smrt Evrope. Na predvečer slovenskega kulturnega praznika, 7. februarja, ob 19. uri bodo igro v tržiški kinodvorani predstavili: Ivan Berlot, Stane Geršak, Magda Flander, Mirica Bolte, Rado Mužan, Bojan Pogačnik, Mojca Strgar, Igor Škrlj in Klemen Klemene. Songe poje Metka Dulmin. Ob režiserju pa so stali ob pripravi predstave še Tanja Premk, ki je prevedla tekst, prevod verzov sta oskrbela Franc Pristovšek in Ervin Fritz. Sceno si je zamislil Janez Kovač, kostume Meta Sever, glasbo Urban Koder. Boris Kuburič Boh. Bistrica — V Galeriji Doma J. Ažmana danes, v petek, odpirajo spominsko fotografsko razstavo Valentina Hodnika. Dela znamenitega slikarja iz Stare Fužine bodo na ogled do konca tega meseca. KAMNIK — V pritličju gradu Zaprice je Kulturni center Kamnik — Muzej odprl razstavo slikarja Matije Koželja. Slikarjem Koželjem so včeraj na njihovi hiši, Kidričeva 9 v Kamniku, odkrili spominsko ploščo. V razstavišču Veronika je bila ta teden odprta, razstava kamniškega slikarja Poldeta Miheliča. Slike, ki oživljajo pisano pojavnost slovenske vasi, bodo na ogled do 22. februarja. V počastitev slovenskega kulturnega praznika prireja Zveza kulturnih organizacij Kamnika VIL revijo pevskih zborov občine Kamnik. Prireditev bo danes, v petek, 7. februarja, ob 19.30 v srednji ekonomsko-naravoslovni šoli Rudolfa Maistra v Kamniku. ŽIRI — Sodelavci revije Žirov-ski občasnik in člani Kluba študentov Poljanske doline prirejajo ob kulturnem prazniku literarni večer z naslovom Prah v vesolju. Predstavili bodo nove pesmi pesnika Franca Kosmača. Prireditev bo v soboto, 8. februarja, ob 19. uri v žirovski osnovni šoli. KRANJ — V petek, 14. februarja, ob 19.30 bo v dvorani kranjske srednje šole pedagoške, računalniške in naravoslovno matematične usmeritve (bivša gimnazija) koncert ljubljanskega mešanega pevskega zbora Akord 84. Zbor, ki je bil ustanovljen leta 1984, vodi dirigent Jože Fiirst. Za prvo predstavitev kranjski publiki so pevci pripravili program slovenskih ljudskih pesmi. Pokrovitelj prireditve je Iskra Telematika. Vstopnice za koncert dobite uro pred začetkom v gimnaziji. Kranj — Na tradicionalnem, že petem srečanju slovenskih pesnikov v Prešernovem mestu so zbrani »jezdeci Pegaza«, kritiki in drugi razpravljali o duhovnih vprašanjih, pomembnih za poezijo in tudi za vlogo človeka v današnji družbi. Na predloženo temo — verz nemškega pesnika Čemu pesniki v ubožnem času — iz svojih razprav niso sestavili kakšnega skupnega sporočila, saj to niti ni bil namen srečanja, pač pa so tako pesniki kot kritiki različno razmišljali o usodi poezije danes ter o ubožnem času sploh. Na začetku srečanja, ki gaje pozdravil tudi Ivan Cvar, predsednik občinske skupščine Kranj, so tokrat prvič podelili Jenkovo nagrado za najboljšo pesniško zbirko preteklega leta. Nagrado je dobil Niko Grafenauer za svojo pesniško zbirko Palimpsesti. —Foto: L. M. Teden slovenske drame 86 Ivan Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski Akademija za gledališče, radio, film in televizijo se na letošnjem Tednu v Kranju predstavlja s Cankarjevo dramo Sejalec za kulturni praznik Škofja Loka — Osrednji dogodek ob slovenskem kulturnem prazniku bo v loški občini izid in predstavitev 6. številke Sejalca — literarnega zbornika občine Škofja Loka, ki ga vsako leto izdaja Zveza kulturnih organizacij Škofja Loka. Tudi za letošnjo številko, ki prinaša besedila 15 avtorjev in tri ilustracije (stripe) Iztoka Sitarja, je prispevke izbral uredniški odbor v sestavi Miha Mohor, Ludvik Kaluša in Marko Črta-lič. Poezijo, prozna dela ali odlomke tokrat objavljajo Agata TROJAR, Marko PLEŠKO, Katarina NATEK, Stane PEČAR, Janez KREK, Anami LEBEN, Lidija DOLENC in NINA, vsi iz Škofje Loke, Marija PODNAR z Godešiča, Matej DEMŠAR z Loga, Boris PINTAR iz Poljan, Janez RA-MOVEŠ iz Suše pri Gorenji vasi, Peter NAGLIC in Franc KOPAČ iz Ži-rov ter Jure REJEC z Jesenovca pri Železnikih. Predstavitev literarnega zbornika bo v ponedeljek, 10. februarja, ob 18. uri v kapeli Puštalskega gradu. V obliki literarno glasbenega večera jo bodo pripravili Marija Lebar, Tina Teržan, Ludvik Kaluža, Jure Simo-nič in Marko Črtalič, ki bodo brali večino besedil, ter KOMORNI PEVSKI ZBOR LOKA, ki bo poskrbel za glasbeni del prireditve. MČ Nagrade za kulturno ustvarjanje Tržič — Letošnje tržiške prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku so iz tehtnih razlogov premaknili na teden dni kasneje. Tako bo tradicionalna pevska revija Tržič poje 86, na kateri se bo predstavilo šest pevskih zborov, pa tudi zbori iz zamejstva, v petek, 14. februarja, ob 18. uri v osnovni šoli Kokrškega odreda v Križah. Na tej prireditvi bodo podelili tudi Kurnikove nagrade za leto 1985. Obenem bodo prikazali tudi film o profesionalni in ljubiteljski dejavnosti v občini. Na letošnjem pregledu slovenske dramatike se bomo dvakrat srečali s Cankarjem. Slovensko ljudsko gledališče iz Celja bo uprizorilo komedijo Za narodov blagor, študentje ljubljanske akademije za gledališče, radio, film in televizijo pa so za konec svojega študija uprizorili znamenito farso Pohujšanje v dolini šentflorjanski. To je predstava tiste generacije študentov, ki so akademijo ab-solvirali lani junija in jim je bila Cankarjeva predstava v bistvu najboljše napotilo za različne angažma-je v slovenskih gledališčih. Veliko jih že uspešno nastopa, nekaj jih je moralo v JLA, tako da predstavo.le z največjimi težavami (zaradi zasedenosti igralcev) držijo pri življenju. Brez dvoma jo je vredno še in še igrati, saj so s ponovitvami v Ljubljani (uprizarjali so jo na novem, dovolj velikem odru Lutkovnega gledališča!), na srečanju jugoslovanskih akademij v Makarski in na Borštnikovem srečanju več kot potrdili svoje uspešno visokošolsko gledališko usposabljanje. Kot so sami zapisali ob premieri, je to javna produkcija četrtega letnika, ki pa se ni prvič predstavil pred javno publiko. Spomnimo se, da smo pred dobrima dvema letoma iste štu- dente gostili v Kranju s predstavo, ki so jo pripravili ob koncu šolskega leta. Za Kranj je ta letnik (in sploh vsa akademija) pomemben tudi zato, ker so šolanje končali igralki Bernarda Oman in Dejana Demšar ter igralec Milan Štefe, ki so (verjetno bodo še nastopili) svojo igralsko pot začeli v Prešernovem gledališču. Predstavo so študentje pripravili v dveh različnih zasedbah, to pa pomeni, da so se s ponovitvami znotraj ene same predstave lahko »preizkusili« v dveh različnih igralskih nalogah. Kranjski publiki se bodo predstavili: Branko Šturbej, Violeta Tomič, Roman Končar, Veronika Drolc, Iztok Mlakar, Dejana Demšar, Bernarda Oman, Marko Boben, Uroš Maček, Renato Jenček, Dušan Novak in Ivan Rupnik. Med igralsko ekipo, ki je pripravila premiero, bo na kranjski ponovitvi manjkal Milan Štefe, ki je na služenju vojaškega roka. Režirala je študentka režije Barbara Hieng, dramaturginja je njena kolegica Vesna Jurca, scenografinja Bogdana Krušič in kostumografinja Sanja Jurca. (-ar) Alternativnost alternativnega gledališča Profesionalnost amaterjev Gledališče čez cesto je v sklopu akcije Vesele počitnice v kranjskem Delavskem domu uprizorilo dve predstavi: Mrožkovega Karla in B. Seliškarja Tanki so na meji Kranj — Šlo je za peto predstavitev dveh dramskih del, ki skupaj tvorita vsebinsko celoto. v prvi predstavi, absurdni drami, z naslovom Karel, so okulist (Duša Roos), vnuk (Kondi Pižorn), dedek (Iztok Alidič) in policaj (Jože Basaj) skozi besedilo Poljaka Slawomirja Mrožka postavili gledalce v situacijo, da razmišljajo o mejah človekove individualnosti, nasiljem nad osebnostjo in intimnim svetom posameznika. Z določenimi prispodobami so se igralci in preko njih gledalci zazrli iz oči v oči s strahom, tesnobo in vnaprej postavljeno človeško krivdo. Druga predstava, pisana po generacijski izpovedi, po motivih izpovedi (in posvečena staršem) prezgodaj umrlega Boštjana Seliškarja (star je bil komaj 21 let), predvsem impresionira z učinkovito igro Kondija Pižor-na. Bolj kot z besedilom, ki je bilo na trenutke nerazpoznavno (dikcija!), prikaže igralec stisko in obup prestrašenega disidenta z gestami in mimiko. Ogorčen, ironiziran protest, blodnje v iskanju milejše resnice, obup in končno spoznanje tega, kar mu je pravzaprav že vseskozi jasno, vse to se odvija s hitrostjo, ki gledalcu ne pusti niti trenutka odmora. V koncertni dvorani Delavskega doma, kjer sta bili obe predstavi odigrani, se je zbralo okrog 80 gledalcev, kar nedvomno dokazuje, da si je Gledališče čez cesto pridobilo svojo publiko, še posebno, če vemo, da za predstavi ni bilo nobene posebne reklame. Čeravno ob vsem tem ostaja grenak priokus, kajti navdušeni gledališki intuziasti nimajo najbolje urejeno glede prostorov za vaje in da si na predstavi (če igrajo v Delavskem domu) umažejo kostume (še dobro, da so preprosti in temnejših barv), tla so namreč »solidno« umazana, potem pa se po končani igri razen nad umivalnikom v stranišču ni nikjer drugje moč pošteno umiti. Pa vendar kljub vsemu vztrajajo, v veselje njih samih in vseh tistih, ki spremljajo njihovo delo. Vine Bešter GLAS 6. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK. 7. FEBRUARJA 198f| KO PRIDE SMRT Umiranje in smrt sta bila včasih stalna sopotnika vsake naše družine, v šali rečeno: redna družinska člana. Velike družine s številnimi otroki, strici in tete, stari starši, hlapci in dekle, občasno pa še kateri od občinskih revežev in potovcev, in le malo je bilo let, da ne bi kdo iz hiše umrl. Smrt so jemali kot nekaj naravnega. Svoje je pridala še vera v boljše in lepše življenje na drugem svetu, kamor je umrli odšel po plačilo. Nasprotje temu pa je današnja družina: razbita v (pre)majh-nem stanovanju, vsi na delu in v šoli, skoraj ni človeka, ki bi mogel ali bil pripravljen negovati težkega bolnika in umirja-jočega. Malo bolje je na podeželju, predvsem na kmetih, pa še tam se vsestransko modernizirajo. Smrt je postala v naših očeh grozno krivična, ker noče upoštevati naših želja. Pobira včasih tiste, ki jih potrebujemo, in spregleda starostnika, ki je vsem v napoto in bi se ga že radi znebili. Pozabljamo, da bomo tudi mi nekoč odigrali svojo zadnjo vlogo in, če bomo sposobni doumeti, se bomo zavedali, kaj to v resnici pomeni. Prepričan sem, da bi le redko našli človeka, ki ne bi želel umirati in umreti v domačem, dragem mu okolju, kjer je živel. Ne v umetnem in tujem okolju bolnišnice ali doma za starostnike, v tujih rokah, brez čustev prisotnih opazovalcev. Zato smo mladi dolžni poskusiti vse možnosti, da bi to zadnjo željo našim svojcem, ko odhajajo, tudi izpolnili. To bo omogočilo izmenično delo, zamenjava šihta, povezovanje z najbližjimi sorodniki, ki žive v bližini, pomoč pripravne sosede. Ta čas nimamo pravice do odsotnosti z dela zaradi nege staršev, pa vseeno »znajo« številni to urediti tako, da ostanejo pri njih kakšen teden. Ob spremembah predpisov s področja zdravstvenega varstva kaže ponovno vnesti pravico do nege staršev, mogoče le tedaj, ko z njimi živimo v skupnem gospodinjstvu. Neredko bi to rešilo pereče vprašanje nege težkih bolnikov in umirajočih. Zavedati se moramo, da ima človek pravico do dostojne in mirne smrti, zato ne ravnamo prav, če na silo tekmujemo s smrtjo in daljšamo umiranje ter trpljenje. Svojci naj ne bi vztrajali pri prevozu v bolnišnico, če je domači zdravnik mnenja, da težkemu bolniku ni več rešitve. Pri tem bomo raje skušali urediti nego in varstvo bolnika. Pripričanje, da smo naredili za človeka največ, če smo (tudi izsilili) prevoz v bolnišnico, je zgrešeno. Tudi prevoz lahko poslabša stanje in zaradi tega človek utegne umreti prej. Tega pa mu menda nismo želeli. Za konec pa še enkrat: zamislimo se, kje in kako bi želeli sami umirati in umreti — in to poskušajmo omogočiti tudi našim najbližjim, ko pride njihov čas. Tone KOŠIR KUHARSKI RECEPT Iz slovenske narodne kuhinje Usukani močnik s kislo smetano Potrebujemo 40 dkg moke, 3 do 4 jajca, 5 dkg masla, 4 dl kisle smetane, sol. Iz moke in jajc usukamo močnik. Dobro ga obdelamo, da ni moknat. En del usukan-cev prepražimo na maslu in zalijemo s kropom; ko pre-vre, zakuhamo še ostala dva dela. Solimo. Močnik vsuje-mo v skledo, po vrhu zlijemo kislo smetano ali pa jo zamešamo kar v močnik. Jed je zelo primerna za zajtrk ali večerjo. V gibanju je blagoslov. arabski pregovor V prvi polovici življenja si človek kvari zdravje, v drugi polovici ga popravlja. J. Leonard Z nahodom gre devet bolezni Ljudski pregovor ČLOVEK BI- S KORA] NE VERJEL Ni jim lahko Lahko se nam smilijo vsi tisti Dubrovčani, ki imajo domove v območju muzeja Rupe. Ob močnem jugu se skoraj v vseh hišah na tem območju dogaja nekaj nenavadnega: skozi razpoke med skalami prodirata morje in zrak ter z vso močjo bruhata skozi straniščne školjke. Pritisk je tako močan, da včasih odleti celo deska na školjki. Dokler traja neurje, ni priporočljivo uporabljati stranišča. Na ulicah so tudi odprti kanali za odpadke. Tudi iz njih ob jugu bruha morska voda. Včasih so kanali videti kot gejzirji. Svoji pestunji Na pokopališču v Slavonski Požegi je na grobu Marije Miksan vklesan naslednji napis: »Svoji pestunji Mariji Miksan. Velikokrat si me obranila pred mamino šibo, rešila si me moje temne sobe. Nosila si me s seboj na pogrebe in poroke, skrivala si me pred žandarji, da me niso prijeli, sedaj pa si isto, kar bomo postali tudi mi, ki smo ostali, da te poveličujemo. Sanjaj sladko svoj trudni sen in na skorajšnje svidenje!« Spomenik je iz hvaležnosti do svoje pestunje postavil Miro Ivkovič. HUJŠAH1E POMEHI POMLADITEV 1 Preprost račun o izgubljanju pri teži Poglejmo preprost račun o pridobivanju in izgubljanju teže. Hrana, ki jo užijemo vsak dan, je gorivo. Telo porabi, kolikor potrebuje za vsakdanje delo. Česar ne porabi, shrani. Telo shranjuje na tri načine. Določena količina ostane kot glukoza v krvi — to je krvni sladkor za neposredno porabo. Drugi način shranjevanja je v obliki škroba — glikogen, ki se nalaga v jetrih. Tretje, najtrajnejše shranjevanje pa je nabiranje podkožne maščobe. To je najbolj zgoščeno naložena energija. Vsa hrana, ki je telo ne porabi in je odveč, posebno prečiščen škrob in sladkor, se nabira kot podkožna maščoba. To je preprost račun. Druge razlage ni. In ne obtožujte svojih žlez. Pri ženskah se bolj pogosto zadržuje voda v tkivih. Tudi to vpliva na naraščanje teže. Pri shujševalnih kurah naglo hujšamo prav na račun vode; zato se zdi, da je tako hujšanje kar uspešno. Ko s shujševalnim zdravljenjem nehate in spet začnete z normalno hrano in delom, se v tkivih vnovič nabere voda in tako ste spet tam, kjer ste začeli. Najhujše pa je, da hočete shujšati, ne da bi sploh vedeli, kako ste se zredili. V sebi čutite krivdo in nezadovoljstvo, obsedeni ste z vprašanjem o pravilni prehrani. Vendar svoje pravšnje teže ne boste dosegli, če ne boste vedeli, zakaj ste se zredili. Pa naredimo kratek pregled. Primerjajte svojo sedanjo težo z najboljšo med 2. in 30. letom. Koliko ste tehtali, ko ste se poročili? Kakšna je bila mera vaše poročne obleke? Premislite: kaj se je od takrat spremenilo v vašem življenju? Ali več pojeste? Ali se manj gibljete? PRAV JE, DA VEHO" Oglje bomo z oblačila odstranili z alkoholom in z odstranjevalcem madežev. Madeže piva skušaj mo izprati z mešanico špirita in vode (1:5), nato pa ga izplak-nemo še v čisti vodi. Sveže madeže paradižnika bomo uspešno očistili s toplo milnico. Starejše, trdovrat-nejše madeže zdrgnemo z milnico, ki smo ji dodali vodikov superoksid (1 jedilna žlica na en kozarec). Tkanino nekaj časa namakamo v tej raztopini. Tudi znoj se da odpraviti z obleke. Z mlačno okisano vodo madež skrbno skrtačimo. Če ni zastarel, bo morda zadostovala že mlačna raztopina blagega detergenta. Danes sem vam skicirala dve krili. Levo lahko nosite vsak dan, primerno pa je tudi za boljše priložnosti, kar je odvisno od materiala in barv. Krojeno je na zvon in mora biti malo daljše, vsaj do srede meč. V zgornjem delu še mora lepo oprijeti. Za tak kroj je najboljši material versej. Desno krilo je primernejše za večerne priložnosti. Razporek lahko prilagodite svojemu okusu in postavi. V pasu ima na vsaki strani po dve majhni gubici. Krilo je zelo lepo, če je sešito iz črnega satena. Do razpor-ka od pasu navzdol je rob z okrasnim šivom. , Bidovec PREBIRAJMO JABOLKA V KLETI ' Ta čas imamo v kleti spravljena zimska jabolka. Redno jih moramo pregledovati. Tudi neznatni začetki gnilobe se hitro razširijo po celem plodu in okužijo še druge sadeže. Najbolje je, če lahko pozimi vsak teden dvakrat pregledamo'vse sadje v kleti. Pregledati je treba vsak plod posebej, ker se začetki gnilobe pogosto skrivajo na spodnji strani, ki pri površnem pregledu ni vidna. Pri večjih količinah vskladiščenega sadja za domačo porabo pa je v veliko pomoč, če je sadje naloženo v eni plasti na lesenih policah, kjer lahko takoj opazimo vsako gnilobo. Nekatere zgodnejše sorte imajo v kleti omejeno trajnost, zato jih porabimo takoj, ko dosežejo najprimernejšo stopnjo zrelosti. V običajnih sadnih shrambah se slabo drži zlati delišes in razni kosmači, ki radi kmalu uvenejo. V precejšnji meri pa vpliva na vzdržljivost v shrambi tudi čas obiranja. V hudem mrazu se moramo prepričati, da mraz ne more prodreti do vskladiščenega sadja. Čeprav nizke temperature ugodno vplivajo na sadje v skladišču, saj se sadje tam slabše drži, čim višje so temperature, vendar ne smemo dopustiti, da bi živo srebro zdrknilo do ničle. Če je klet oziroma druga shramba za sadje izpostavljena mrazu, moramo okna dobro zatesniti in po potrebi zavarovati celo s slamnatimi odejami. Mrzel zunanji zrak pa seveda lahko prodre tudi skozi vrata, če se ta dobro ne zapirajo. Sadne shrambe v lepem in ne premrzlem vremenu redno zračimo. LETNI OBRAČUN Malo pred novim letom sem premišljal dogodke leta. Bilo je veliko smešnih, žalostnih manj, veselih pa nič. Ko sem vse premlel, sem prešel na krvavi obračun najzoprnih ljudi. Najprej je bila neka tečna opravljivka: — Ja Gregec, kako si zrasel, v kateri razred pa že hodiš? A že v šestega, to si pa priden, naš pa šele v tretjega, bla, bla, bla — kot da ne bi videla, da mi bo odpeljal avtobus. Sklenil sem, da se ji bom na daleč ognil. Potem neki tepec, velik, močan, s kljukastim nosom in veliko pasjo mrcino. — Daj ga Bor, smrkavca hudičevega, da se bo odvadil skozi naš vrt hoditi, porkafiks! — Temu bom pasa ugrabil, da me bo na kolenih zanj prosil. Samo ne vem, če mu ga vrnem. Potem še neki revež, ki ne zna drugega kot zafrkavati pa v drugi razred hodi. Ne bo mu dobro — naj se pazi. Nato cela tolpa »Indijancev«, ki so me ulovili in skoraj skalpirali v gozdu. Če dobim njihovo skrivališče, jim bom že ponagajal. Še s petimi organiziranimi zločinci z Rupe moram obračunati. To so strašni gangsterji, ki najprej pretepejo, nato sprašujejo. Po polnoči grem ven, kjer s prijatelji pozabim na grožnje in obračune in veselo praznujemo prihod novega leta. Grega Dolenec, 6. d r. OS Franceta Prešerna Kranj OBISKALI SMO LOVCA Decembra smo imeli naravoslovni dan. Obiskali smo Bo-gnarjevega Stanka, da bi kaj zvedeli o lovu in divjadi. Prijazno nas je sprejel. Peljal nas je v svojo lovsko sobo. Ostrmeli smo. Stene so bile polne slik in trofej. Posedli smo na gamsove kože in prisluhnili. Lovec nam je pripovedoval o srnjadi. Pokazal nam je, kakšno dlako imajo poleti, kakšno pozimi, pokazal nam je različno rogovje in povedal(kako ga srnjak čisti. Zvedeli smo, da je barva rogovja odvisna od tega, ob katero drevo ga drgne. Pripovedoval nam je, kako hudi so boji med srnjaki, kadar se ženijo. Veliko novega smo zvedeli o gamsih. Potipali smo letno in zimsko dlako, prešteli letnice na rogovih, ugotovili, katero rogovje je od gamsa, katero od koze, zvedeli smo, kako pride lovec do gamsovega čopa. Kaj vse smo še videli v njegovi sobi? S stene so gledali na nas detel, sraka, sova, veverica, raca, šoja, fazan, čisto od blizu smo pogledali čekane divjega prašiča. Čisto tiho smo bili, ko nam je povedal, kako je na Jelovici videl medveda, kako je enkrat samkrat v življenju videl belega gamsa, kako ga je napadel podivjani srnjak, pokazal nam je celo, kako kliče lisico. Lovec Stanko ima rad naravo in živali. »V naravo hodite z odprtimi očmi! Vedno boste kaj lepega videli — korenino, cvet, kamen, vračali se boste srečni in bogati!« Hvala za lepo dopoldne, lovec Stanko! Učenci Oš Sorica PETRINA- LESTVICA HITOV Petra Kalan iz Kranja pošilja lep počitniški pozdrav. Piše, da je doma in da največ posluša glasba Obžaluje, ker Duranov ni več in upa, da bo vsaj Arcadia živela naprej. Strašno ji je všeč Simon Le Bon in če bi bila dobra risarka, bi ga celo narisala. Petra je sestavila lestvico svojih desetih najljubših hitov. 1. Election day — Arcadia 2. Take on me — A-ha 3. I'm your man — Wham 4. Gambler — Madonna 5. In the heat of the night — Sandra 6. Blue night shadovv — Two of us 7. The povver of love — Jennifer Rush 8. Slave to the rhvthm — Grace Jones 9. Nikita — Elton John 10. Say you, say me — Lio-nel Richie TA PRESNETA MEGLA! Nadvse kratka pustolovska zgodba bo to. Saj mora biti, ko pa se je vse zgodilo tako hitro. Bilo je takole. Šla sem v gozd, kot vsak dan, po gobe. Bolj in bolj sem hodila sem ter tja, manj sem vedela, kje sem. Ta zoprna megla, sem mislila, le kdo te je klical? Megla pa se je vedno bolj valila med drevjem. Nazadnje nisem več vedela, kje sem. Stopila sem korak naprej in .. . Bumf v luknjo! A to ni bila samo luknja, temveč jama. Da, prav zares jama, in to globoka. Počakati moram, da se dvigne megla, me je zaskrbelo. Priznati moram, da me je bilo pošteno strah. Le kdo me bo našel tu sredi tega ogromnega gozda, sem omagovala. Začela sem lesti ven, medtem se je dvignila tudi megla. Ko sem nazadnje prilezla na površje ... Ja, toliko, da me ni spet vrglo nazaj v jamo. Zakaj, pravite? Zato, ker sem padla naravnost v jamo sredi našega dvorišča, ki so jo prejšnji dan skopali za neko napeljavo. Zdenka Kumar, 8. c r. OŠ Cvetka dolarja Škofja Loka ZMAJEV POLET Nekega dne sva se s prijateljico Jano domenili, da bova naredili zmaja. Zmaj je bil zelo velik. Narejen je bil iz polivinila, oči in nos pa sva mu naredili iz lepenke. Ko sva končali, sva šli na hrib. Veter je močno pihal in zmaj je poletel kot ptica. Ko je veter prenehal pihati, se je zmaj zaletel v drevo. Zmaj se je raztrgal in polomile so se letvice. Tako se je končal zmajev let. Polona Vovk, 6. b r. OŠ bratov Ž van Gorje RAZVOZLAJTE IMENITNA POSODA I = G Kdo je kosilo iz imenitne posode? Petra Lombar, 6. b r. OŠ Matije Valjavca Preddvor Odgovor: podsoS ima^ ATI JE ŠOFER Ati je šofer in vozi tovornjake. Z unimogom pozimi »freza«. Pozimi dela tudi ponoči. Zjutraj zgodaj vstane in zvečer pozno pride. Tone Valjavec, 2. r. OŠ Pod-ljubelj POČIT NICEcG3 POČITNICE — Narisala Eva Brezar, 3. r. OŠ Josipa Broza Tita Predoslje MOJE SANJSKE ZIMSKE POČITNICE V velikem balonu sem letela po zraku. Na rami mi je sedel zvesti spremljevalec — papagaj Koki. Latela sva nad oblaki, ki so se videli kot snežena pokrajina. Balon je pristal na največjem oblaku, da sva se lahko sprehodila. Od tu sva poletela do lune in zvezd. Pristala sva na Rimski cesti. Pa tudi tu nisva ostala. Kot radovedneža sva se spustila nad Afriko. Pristala sva v črnskem naselju, kjer so deklice in fantje plesali ob ognju. Ponudili so mi banane, ki so se mi zaradi lakote zdele še okusnejše. Tudi Koki se jih ni branil. Opice pa so z dreves nametale kokosove orehe, da sva se z mlekom še odžejala. Zahvalila sva se za gostoljubje in že poletela v Avstralijo. Pristala sem na ranču, kjer so strigli ovce. Jedla sem pečeno ovčje meso in pila mleko. Moje radovednosti še ni bilo konec. Hotela sem še videti, kako jedo Kitajci riž s paličicami. Tudi sama sem se ga pošteno najedla. Za spomin pa so mi dali kitajski klobuk. Poletela sem še v Ameriko. Ogledala sem si vesoljsko raketo, ki so jo izstrelili v zrak. Tedaj pa sem se zbudila v postelji in mojih sanjskih zimskih počitnic je bilo konec. Mateja Berčič, 4. a r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka NOV PRIZIDEK NAŠE ŠOLE V naši šoli se število učencev veča in sedaj gradijo že drugi prizidek, v katerem bodo imeli pouk učenci od prvega do četrtega razreda. Radovedni člani dopisniškega krožka s tovarišico mentorico Silvo Krapš smo prosili tovariša ravnatelja za kratek pogovor o našem novem prizidku. Da je bila razlaga bolj razumljiva, smo si šolo ogledali. Stopili smo v zelo velik prostor, v katerem bo jedilnica, takoj zraven pa mlečna kuhinja. Ko smo si ogledali vse prostore, smo odšli v klet, v kateri bodo delali razni krožki. V prostorni sobi pa imajo kuharice shrambo. Vendar pa stara šola ne bo ostala stara. Vse bo drugače in tudi mi bomo imeli veliko novega. V šoli bomo morali biti zelo disciplinirani, saj se bomo s tem izkazali, kaj nam pomeni šolska imovina. Mateja Feltrin, 5. a r. OŠ Cvetka Golarja Škofja Lol a OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU .9. STRAN (^m®SSoJMES' POLDE BIBIČ ismsm ^(d&^iimiem m zjasnila, jim mllk zmzde komi zdaj sljah, jim fi&šmi bdj slwew Se, ylaslU NAJ BESEDE NE RAZPIHA VETER V Motanah sem, na pobočju Oobrče. To je v tistem koncu Gorenjske, ki mu domačini Pravijo Pod gorami in uživa sloves balkona Gorenjske, ker Je odtod eden najlepših razgledov. Jošt pa Šmarjetna gora. Iz megle se v daljavi dvigajo Grmada, Krim, Krvavec, Storže. Za mojim hrbtom so Kof-peiPa Begunjščica. Med Stol m Jelovico je narava položila eno od svojih čudes — Triglavsko pogorje. Gledam in si ne upam dihati zaradi čarobne lepote, ki me osrečuje in budi v meni spoštovanje in ljubezen. Misel mi zaplava tja do bližnje Vrbe. Pod sabo gledam Leše, kamor je Prešernov France hodil na obisk k stricu Jakobu, lešanskemu župniku. Najbrž je prišel kdaj tudi sem gor do te ceste, ki so jo nacisti mienovali Banditenstrasse, ker so tukaj naletali na odpor. Enako kot na Jelovici, na Po-kUuki, kot povsod, kjer živijo naši grčavi ljudje, ki so črpali sv°Jo moč iz njegove pesmi. ^° je pisal te stihe, najbrž nislu-W» da si bo njegovo ime nadeja vojska, ki ne bo imela uničevalnega značaja, kakršnega so imele vojske, ki jih je on Poznal, ampak bo vojska, Prešernova brigada, ki je do najbolj skrite žilice svojega srca občutila njegovo besedo. Vojska delavcev, kmetov, izobražencev in pesnikov, umetni-kov, ki so bojevali narodni, socialni in kulturni boj. Človek se rodi iz narave in narava mu da svojo dediščino, zaznamuje človekovo pamet ln srce. Gledam gore, ki žarijo v zimskem soncu, polja, ki jih zastirajo nežne meglice, gledam sijočo modrino neba. Sprašujem se, če bi naša beseda tudi kje drugje lahko dobila svojo mehko trdoto, pa si fečem, da ne. To mehko trdoto »majo pečine Julijcev, pa ponosni hrbet Jelovice. Imajo jo •Judje, ki so na teh poljih in teh gozdovih ustvarjali svet, v katerem živimo. Podobno sem čutil, kadar sem gledal od Križa na Trža-Jpj zaliv, kadar sem gledal Jemnozelene tolmune Krke, kadar sem se opajal nad razkošjem barv v štajerskih goricah, kadar sem s Podjune gle-oal mogočno teme Pece ... . Saj ne morem drugega, kot ?a ljubim to lepo deželo in be-^eQ,o, blagozvočno in domačo, ljubim duha ljudi, ki tod ži-Vl.J°- Zaradi te dežele, zaradi nJenih ljudi in njihove besede, mi srce toplo utripa in je svobodno, ima svoj značaj, svojo pripadnost. Samo s tem lahko prispevam svoj delež naši družbi in našemu času. Zanos in milina me obhajata na cesti pod Dobrčo, pa me na lepem postane sram. Saj mehkobna Čustva v naš čas ne sodijo, človeštvo se vendar razvija z vrtoglavo naglico v nesluten, nov svet. Človek osvaja vesolje. Stroj bo nadomestil človekov razum. Prihaja govorijo tisti, ki jih to moti, se mi zdi da mislijo, saj beseda izgine v veter. Podobno, se mi zdi, je z besedo. Z našim duhovnim izročilom. Vedno bolj ju pozabljamo. Zmeraj slabši sta kulturna in jezikovna vzgoja. Splošne humanistične izobrazbe je zmeraj manj. Pred nedavnim so kulturni delavci protestirali proti uvajanju tako imenovanih skupnih jeder, ki so grozila, da bi usodno okrnila pouk DOET ZDAJ rOV5lOVtlCEIIl VtllEC VIJt... doba silicijevega vezja, elektronskih možganov, jaz pa solznih oči objemam ta mali svet, raznežen kot Simon Jenko. Tedaj zagledam nad našim čistim poljem, nad smaragdno reko, kako se po sredi Jelovice vleče umazano rjasta črta. Kot bi po sredi prerezala svet neoskrunjene lepote. Dolga črta zastrupljajočega dima — črta smrti — visi nad dolino. Za Jelovico vidim Stari vrh, za njegovimi pleči je Poljanska dolina. Tudi njenim vodam že grozi zastrupitev, v njenih gozdovih se kažejo prvi znaki bolezni... Pa se mi zdi, da smo brezbrižni. Da predvsem tisti, ki bi največ morali storiti za to, da bi se ohranilo zdravje narave, zmigujejo z rameni in zamahujejo z roko. Kar naj l VOVK maternega jezika in domače duhovne kulture. Kazalo je, da so ugovori zalegli. Ker pa kar upada kakovost pouka predmetov, vezanih na domače kulturno izročilo, ker upada jezikovna vzgoja, se zdi, da duh skupnih jeder le prodira, neopazno^ a vzstrajno v naše izobraževanje. Podobno kot nepopustljivi pridobitniki ne poslušajo opozorilnih klicev gozdarjev, kmetijcev, ribičev, ljubiteljev narave. Človeku postaja tesno. Koliko besed, opozoril, svaril, ro-tenj je šlo mimo ušes. Kulturo, prosveto in zdravstvo puščamo, da kar tonejo. Puščamo jih v katastrofalnem materialnem položaju. Pravzaprav ne puščamo, ampak puščajo. Ker niti umetniki, niti zdravniki, niti vzgojitelji, niti delavci za to stanje nismo krivi. Končno nam vežejo roke razni predpisi, uredbe, odredbe in zakoni, ki si jih nismo izmislili mi; prečesto nam vežejo roke, da svojega dela in svoje ustvarjalnosti ne moremo razmahniti, kot bi lahko. Politiki pa govorijo, da imamo samoupravljanje, da je vse v naših rokah. Pustite nas že pri miru, pravijo, samoupravno se dogovarjajte, samoupravno rešujte svoje stvari. »Uzdaj se u se i u svoje kljuse.« Pa se vprašam, kaj naj potem v samoupravni ureditvi delajo politiki? Ali je njihova dolžnost samo to, da nam pridigajo, kako smo sami krivi za vse težave, ki nas pestijo? Ali imajo vendarle, kot mislim jaz, tudi odgovornejše dolžnosti? Letos praznujemo tudi štiri-stoletnico smrti Primoža Trubarja. Ne vem, če se dovolj zavedamo velikega dejanja tega ponosnega, trmastega moža s Slovencem značilno mehko trdoto, ki je govorico preprostih zemljakov, hlapcev, tlačnov in revežev dvignil na raven kulturnega jezika, enakovrednega drugim. Ta jezik je čez tri stoletja Prešeren izbrusil v dragulj umetniške genialnosti. Kdo ve, kako bi se razvijala zgodovina Slovencev, če katoliška protireformacija ne bi pokončala Trubarjevega velikega narodnostnega in človeškega gibanja. Z ognjem knjige in z mečem ljudi. Morda bi se že takrat razvila neka razsvetljena, humana slovenska državnost. Ali pa bi se to gibanje, ki so ga Trubar in njegovi začeli z veliko ljubeznijo in tankim posluhom za slovenskega človeka, sprevrglo v spolitizirano nasilje neke nove oblasti. Tega ne vemo, vemo pa, kako težka in krvava je bila borba za narodno osvoboditev in za svobodo Trubarjeve in Linhartove in Prešernove in Levstikove in Cankarjeve in Župančičeve in Kosovelove in Kajuhove in Borove in Zajče-ve besede ... Mnogim se zdi značilno slovensko proslavljanje dneva smrti naših velikih mož odraz našega zaprtega značaja, bolestne občutljivosti zaradi majhnosti, samousmiljenja zaradi zatiranosti. Morda. Lahko pa razumemo dan smrti tudi kot dan, ko prevzemamo njihovo dediščino, ko se zavezujemo, da bomo ohranjali in po svojih močeh nadajevali njihovo delo. Ne verjamem, da so izgubile svojo aktualnost besede, da nam /\ /• /' Posebno ne danes, ko postaja tudi kultura in z njo umetnost zmeraj bolj pridobitniško blago. Čim večja je neka država, čim bogatejša je, tem bolj zasipava svet s svojo skomer-cializirano kulturo, ki po eni strani kopiči bogastvo velikih založniških, glasbenih in filmskih firm, po drugi strani pa s ceneno zabavo, z lažnim prikazovanjem človeka odvrača pozornost od resničnih nevarnosti, nesoglasij, iztirjanj današnjosti. Mi pa mirno puščamo, da našo duhovno rast ba-nalizirajo razne Dinastije in njim soroden kič. Pri tem vse premalo storimo za svojo osebnostno podobo, za značaj človeka socialistične kulture, ki rase iz svojih korenin, a združuje svoje zelenje z zelenjem sosednjih dreves. Kakor se kultura nekega naroda združuje z drugimi kulturami, da iz nje zrase velika duša člo-vešta. Ce človek ni nič, pač tudi ničesar prispevati ne more. Zato ne smemo pustiti, da bi se ob zastrupljanju zraka, vod jn gozdov razosebljal še človek. Industrializacija mu je odtujila delo, računalništvo mu bo odtujilo misel, če bo ob svojo kulturo. Kaj bo ostalo od človeka, če ne bo ohranil svojega duha, če ne bo sanjal, če ne bo pel, ljubil, se smejal? Postal bo brezdušen suženj, tipkar računaliških programov za lastnike strojev in elektronskih možganov. Zato je treba biti kdaj raznežen kot Simon Jenko in hoditi po naši zemlji in piti nje prelesti kot Zupančič. Treba jo je ljubiti. Ljubiti pa pomeni čutiti dolžnost. Dolžnost, ohranjati tisto, kar ljubimo. Naš človeški obraz dobiva svoj značaj iz te pokrajine, od katere ni... /i /blejaj^ I Če jo bomo razdejali in če bomo zanemarili našo milozve-nečo domačo besedo, bomo pokončali tudi svojo človeško podobo. ©©S^S&JJgJEIIGLAS 10. STRAN PETEK. 7. FEBRUARJA 1986 GORENJSKE PREŠERNOVE 1* Gledališče TONE ČUFAR JESENICE Ljubezen do gledališča sega na Jesenicah že v čas pred drugo svetovno vojno, ko so delovale ka. tri gledališke skupine. Tudi po vojni so se ljubitelji gledališča znova zbrali — prva povojna predstava je bila že v začetku decembra 1945. Cankarjevo Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Odtlej se je jeseniško gledališče razvijalo in kvalitetno raslo, pobiralo nagrade na gledaliških srečanjih, gostovalo doma in tujini. Pomemben dosežek jeseniških gledališčnikov so krstne izvedbe predstav, na to niso pozabili niti v letošnji sezoni. Za gledališče, ki letos praznuje štirideset letnico, je značilna repertoarna barvitost — od pravljičnih in mladinskih iger, do operet, recitalov, svetovne klasike in jugoslovanskih dram, še posebej slovenskih. Vseh premier je bilo do letos kar 250, doživele pa so 2380 ponovitev. Že pred drugo svetovno vojno so imeli Jeseničani radi svoje mestno gledališče. Med vojno so gledali-ščniki sicer utihnili, po vojni pa so predstavili na odru Cankarjevo Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Že v sezonah 1945 in 1946 se je zvrstilo kar dvanajst premier, ki si jih je ogledalo 70 tisoč ljubiteljev gledališča. Jeseniško gledališče je s svojim pestrim sporedom dobilo že vrsto nagrad in priznanj in ob letošnji 40-letnici tudi Prešernovo nagrado. »Tedaj, ko smo začeli, smo vsi mladi igralci jeseniškega gledališča čutili močno strokovno vodstvo in moralno podporo dolgoletnega jeseniškega režiserja Bojana Cebu- Ija,« pravi Vera Smukavčeva, ki je odrskim deskam zvesta že trideset let. »In tako je tudi danes, saj nas posebej veseli, da imamo izredno veliko mladih, ki radi hodijo na vaje in kažejo, da se od gledališča ne morejo ločiti,« pripominja Borut Verovšek, ki je prav tako že 25 let v amaterskem gledališču Tone Čufar. »Tako je to,« pravita odlična igralca, »ko začutiš privlačnost matineje, se kod mlad in neizkušen igralec pravzaprav ne zavedaš, da boš zanesljivo ostal. Danes pa smo prepričani: zastrupijo te matineja, dobro in zvesto pa kvalitetno režisersko vodstvo ter prijateljstvo na odrskih deskah. Tega je bilo v našem gledališču vedno v izobilju.« »Osebno se nikoli nisem počutila kakorkoli zapostavljeno ali odrinjeno v primerjavi s poklicnimi igralci,« odgovarja Vera, »vedno sem bila prepričana, da je amatersko delo posebno zadovoljstvo, ,žmh' mu mi pravimo. Zelo lepo je bilo tedaj, ko smo uspeli, nikakor pa se ne bi mogla odločiti za predstavo, s katero smo bili v minulih letih sami najbolj zadovoljni. Odmevne so bile: Dom Bernarde Albe (prvo mesto na zveznem tekmovanju), Tripče de Utolče, Snaha, Matiček se ženi, Jakob Ruda. Prav# presenečeni pa smo bili, ko smo spoznali, da je ljudem zelo všeč tudi Samorog, čeprav tega nismo pričakovali. To je drama v verzih, a jim je bil zato najbrž všeč, ker je zgodba kot ljudska igra, zanimiva.« »Igralec začuti mikodrskih desk in resnično zadovoljstvo, ko se nenadoma med predstavo podre nevidna zavesa med njim in občinstvom, pravi Borut. »Poudariti moram,« nadaljuje Vera, »da je jeseniško občinstvo odlično. Nekaj posebnega. Vedno te zna pohvaliti, zato se zavedaš, da nekaj veš in nekaj znaš.« »V zadnjem času pri nas na Jesenicah gostuje precej poklicnih režiserjev in zelo smo zadovoljni, saj dobivamo vsi skupaj »širino«. Ni pa nam več za nagrade in priznanje; vsi starejši smo prepričani, da je čisto vseeno, če nastopamo zunaj konkurence na tekmovanjih, ker je edino merilo publika in njen odziv. Veliko se pogovarjamo in dobra predstava igralcu lahko veliko pomeni in tudi veliko da.« Najbolj pa smo veseli naših mladih, ki navdušeno prestopajo prag. Vsekakor nameravamo nadaljevati z matinejami in z našim repertoarjem, ki deloma skrbi za vzgojo publike, deloma za njeno zabavo. Tiha želja pa so še vedno lutke.« Glasba SABIRA HAJDARE- VIĆ Umetnica Sabira Hajdarevič, doma iz Zenice, živi in dela pa v Kranju, sodi med tiste najvidnejše jugoslovanske koncertne pevce, ki v svoji osebnosti združ'ijejo tako izjemne glasovne sposobnosti kot veliko izvajalsko glasbeno kulturo. Za Prešernovo nagrado je bila predlagana zaradi pomembnih umetniških dosežkov v sezoni 1984-85, za dve odlični solistični partiji v Henzejevi operi Palček in za solistično partijo v Ipav-čevem Fonte d'Amore, s katero je nastopala na turneji doma, v Celovcu, Trstu in na Dunaju. Kdo ve, kakšen svetovni sloves bi danes uživala Sabira Hajdarevič, če bi bila takrat, ko so se ji na stežaj odprla vrata v svet, tam ostala. Po končani tretji stopnji akademije za glasbo v Ljubljani, kjer je za umetniške dosežke dobila študentovsko Prešernovo nagrado, jo je želja po znanju gnala ven. V Salzburgu je leta 1973 naredila tečaj za operne arije pri prof. G. Londonu, svetovno znanem bas-baritonistu iz Washing-tona. Tu je požela svoj največji uspeh. Od 20 slušateljev z vsega sveta so za zaključni koncert izbrali le štiri, med njimi njen mezosopran. Ko je odpela arijo Dalile, je dvorana zabučala. Avditorij se je dvignil dila svetovno kariero Tiste dni je preživljala ^ia(j, na noge, aplavzi, klici b^a re" vo ... Navdušenje je b''°once sno. Še danes sliši beseo\ prQ Londona, kako bliskovito SQ^ mi..'K' čici. Denar so ji dali, taM0v ^ vse urejeno v operi v MaJH1^ tja, za avdicijo odpela ari/j^ ne iz Trubadurja, potem j°|a§a lo. Moč moraš imeti, da ' j)Va tujini. Njo je vleklo le naz^j^ je že imela mesto glasben' goga v Kranju, kjer še t g fena svoj delež je dala večero^Mj Vi Nv ob spremljavi prof. Leona ^ na, potem v Radencih na' sodobne glasbe ob sprem^ ,n Marijana Lipovška. RazeflJ)^ nih koncertov v Ljubljani,/p0r Sarajevu, Trstu, Bologni \^ naju je pela tudi z orkestf Slikarstvo MELITA VOVK V dobrih treh desetletjih je akademska slikarka Melita Vovk z Bleda ustvarila obsežen, raznolik in kvaliteten likovni opus slik, grafik, ilustracij, karikatur, kostumografij in gledaliških scen. V obrazložitvi, ki jo je Kulturna skupnost Radovljica navedla ob predlogu za Prešernovo nagrado, je med drugim rečeno, da sta risba in grafika likovni tehniki, v katerih slikarkina sposobnost ostrega opazovanja in duhovitega ter kritičnega izražanja prihaja še posebej do izraza. Sploh ne skriva, kako ljuba ji je ilustracija. Čeprav je seznam njenih samostojnih in skupinskih razstav kar obsežen, se vedno znova vrača k ilustraciji. Doslej se je nabralo kar devetdeset knjig, med njimi veliko takih za otroke, pa take za malo večje, najstnike, in za tiste, ki niso več otroci. Od ilustracije do socialne in politične karikature pa je pri Meliti le še pol koraka. Nekaj časa je že minilo, odkar se s karikaturo ne odziva več na aktualne dogodke. Toda danes ali jutri — kaj se ve — bo svoje malce ali pa kar zelo pri-špičene misli z zanjo značilnim živim zanimanjem za vsa družbena dogajanja, z blago ironijo, humor- jem pa tudi kritičnostjo »vrgla« na papir. Toda razen ilustracij so tu še njene grafike, risbe, slikarstvo, scenografija, kostumografija. In če tako nanese, daje treba napisati, nastane potopis, seveda opremljen z risbo, nastane članek o aktualni temi, prispevek v strokovnem listu. »Kar preveč stvari,« pravi sama, »a kaže, da se vedno znova vračam k risbi.« Ta je tudi osnova že dlje časa načrtovane razstave, ki naj bi bila pregled nad vsem dosedanjim umetniškim ustvarjanjem Melite Vovk. Pred časom je izbrala dokaj nenavadno temo — groteskno popačeno videnje stehnizirane zavesti, biološko izkrivljeno življenje, ki bi utegnilo uiti z vajeti znanosti: morda je opomin, nevarnost, ki je dihala z njenih risb, prišla prezgodaj, toda danes je aktualna. Prav sposobnost ostrega opazovanja in duhovitega ter kritičnega izražanja je značilna za Vovkovo, pa naj poseže po taki ali drugačni likovni tehniki. Na njeni mizi je skoraj vedno knjiga, ki jo je treba ilustrirati. Od nje jo zvabijo takšna vabila, kot so na primer radovljiške likovne kolonije pa vedno pomembna udeležba na skupinski razstavi, kot so že tradicionalna Likovna prizadevanja na Gorenjskem,ali pa vabilo za samostojno razstavo koloriranih risb. Pravijo, da je mnogostranska. Prav gotovo, toda njej sami se to ne zdi ravno v prid. To je osebno mnenje, najbrž bi bila likovna dejavnost ne samo na Gorenjskem, temveč tudi v vsej Sloveniji prikrajšana za marsikateri, za Vovkovo značilen izraz likovne ustvarjalnosti. Pa ne le likovne. Dolga leta je bila namreč povezana z gledališčem in kostumografijo. Svoje »gledališko obdobje« je končala kot pedagog na akademiji za gledališče, film in televizijo. V tem času je požela vrsto visokih nagrad s Sterijevega pozorja, z Borštnikovega srečanja.pa dve Levstikovi nagradi . . . Toda spet ni postavila pike na koncu sodelovanja z gledališčem: še vedno rada nariše gledališko sceno in kostume, zadnjem času na primer za celjsko gledališče. Likovni opus Melite Vovkove še ni zbran in ovrednoten. Ko bo to delo opravljeno, bo zagotovo pričalo o umetniški osebnosti, ki svojo ustvarjalnost izraža na različnih področjih: eksperimentira z različnimi smermi moderne umetnosti, a se vedno znova vrača k risbi. Le-to pa bi lahko šteli za nadaljevanje Smre-karjeve in Pirnatove ostre, kritične in z globoko človeškostjo prežete risbe. Toda njena značilnost ostaja vsa leta enaka: ko ji pod peresom nastaja risba, sili iz črt tista pravšnja mera prostudušne posmehljivo-sti ustvarjalca, ki noče in ne more soditi drugim z dviganjem prstov. Vedno bi lahko med temi črtami prebrali njeno misel — »ne jezite se, tudi jaz sem zraven.« Slikarstvo JANEZ HAFNER Akademski slikar Janez Hafner je bil rojen 5. decembra 1950 v Trnju pri Škof j i Loki. Študiral je na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1973 diplomiral pri prof. Janezu Berniku. Podiplomski študij je nadaljeval pri prof. Zoraku Didku in ga končal leta 1975. Pripravil je že vrsto skupinskih in samostojnih razstav, Prešernovo nagrado pa je dobil za razstave v Škofji Loki, na Jesenicah, v Kanalu ob Soči, Ljubljani, na Bledu in v Železnikih, ki jih je pripravil v zadnjih dveh letih. Že v osnovni šoli je začel razmišljati, da bi postal slikar. Študij na akademiji je bil še daleč in izgledal je nedosegljiv, pa vendar je bila želja po slikanju velika. Zato se je po končani osnovni šoli vpisal na srednjo šolo za oblikovanje. »Šola mi je dala malo slikarskega znanja, saj je bila bolj šola za industrijo kot šola za bodoče slikarje. Nekaj pa sem sele naučil in naredil sprejemne izpite na akademiji za likovno umetnost. Toda tudi študij na akademiji ni izpolnil mojih pričakovanj, saj smo se le malo ukvarjali s slikanjem krajine, ki me je že od nekdaj spodbujala in mu nudila največ možnosti za slikanje. Pravzaprav me je vedno spremljal občutek, da slikar mora biti krajinar. Zato sem tu< ral iz pokrajine,« pravi ner o svojih začetkih. »V času podiplomskeg3! me je za dve leti okupiral3 Bi p ka, pripravil sem celo nv/S^Z^i temo. Ko sem ugotovil, dajjvoi kanje ne zadovoljuje več, ^Xs4] nil h krajini. Zadnja leta rPUp dokončno odločil in sedaj Vst, pri krajini. Te iz narave ".^e; preslikati, temveč odslikati-jtvj Slike Janeza Hafnerja "Ttcj pokrajine v smislu slovenji jinarstva. Zbira motive, kiJj ^ goče najti ob obronkih g°TtoJ jasah, ob potokih. Iz njih *Fa svežina, ritem, igra barv- Pek slike strme od naturalizma |Pij< strahiranosti in so včasih le £el, do abstrakcije. Nekatefexel< slike spominjajo na tako ,'Ter no akcijsko in nekontrol'T*0' karstvo, polno naključno ^F^i potez s čopičem. Toda sli^I PRAZNIKU PETEK, 7. FEBRUARJA 1986 11, STRAN ^ISSSSS^ISIIGLAS KRANJSKE OGRADE ZA LETO 1985 agentskim vodstvom H ubada, *n°na, Dešpalja in drugih. V lju-[nskl °Peri je gostovala v Faustu, . z onega sveta, Hoffmanovih ipovedkah. Pela je v prvi izvedbi J[£eve opere Rudarji v Večerih na luhr Je snemala za radio, v N?1' Za8rebu, Trstu in Saraje-• pekaj njenih glasbenih stvari- li Krd' na P,oščah- Nazadnje je Poljanski radio posnela komor-opero Pobesneli konji mlade .Tjtteljice Brine Jež. t , eJ sezoni pripravlja celovečer-f^oncert modernih del s piani-pliuhr Mar'Janorn Lipovškom, ični • j° pa J' tudi nastope s kla-| pmi deli na Festivalu v Ljublja-' ...oskuša se tudi v orgelskih kon-^va uspešna nastopa z trtih - Mil- khRJa-om' v LJublJani in v Go" avlj- m' *ma že za seD0J' Pr'~ lni( ^Ini •Pa se na koncert v kranjski r ici. Za radio naj bi posnela se- opernih arij. Sploh ji radio dani :JVeč.Prožnosti. Približno sto pe-j; 'n arU je že posnela samo za lju->r'a rj radio. Le ta, pravi, jo drži, |o" redno l^ncerte p 3rok°8ram nJenin del Je neverJetno Jai * saJ ima naštudirana dela kft) ^desetih tujih in domačih 3J0v JtelJev, od najstarejših klasi-flWh naJm,aJših skladb. Njena ijjl ■ Dna ljubezen so oratorijska de-°»a* S0 Bachov Matejev pasion, Wo H"molu' kantate, Beethov-?• simfonija in podobno, kjer 3a do izraza vsa mogočnost in V k nJenega glasu. 5JLsl anJu je uspešno vodila oktet lavila Pe bi vadi. Če bi čakala le na bi že davno nehala. šole. Z njim je mesto pro-■ - Po domovini in tujini. A so M pkevci razšli. Še vedno razmišlja, ''po Ustanovila novega. Ni ji vse-aF za pevski pouk. Toliko znanja, vr &a ima, je škoda pustiti in ne n»di at' na m'ad' rod- Razmišlja \da bi začela pedagoško delo , 1 ti- Sabira bi ljubiteljem glas-ar»ko dala veliko veliko več. Premišljeno, vsak ton in barvna LHsta rezultat razmišljanja in ob-,daania slikarske tehnike, i »č čeprav je moj motiv krajina, le im° slikam v naravi, saj je " Poino motečih stvari. Zato k°t skico izbral fotografijo, ki "aredim sam. Motive zbiram gle-*v°je notranje opredelitve. Izogi-» se urbanih krajin, zanima pa jsfi?edotaknjena narava, ki sicer ni yQ° nedotaknjena, je pa vendar ^ Jevrstna. Veliko vidim s svojega la i!' vjt uri, S|0V fi(m SPLAV MEDU-dii » ur'. amer. vojna kome-FnLN0RA INVAZIJA NA KALIFI HNlJO ob 18. in 20. uri, pre- 2FMa franc- erot filma LJUBE-5*2 V OGLEDALU ob 22. uri, ja: amer. melodrama: MODRA LAGUNA ob 16. uri, ital. erot. film KALIGULOVE SUŽNJE ob 18. in 20. uri, premiera amer. ljub. filma TAT SRC ob 22. uri, 9. februarja: amer. fant. film E. T. - VESOUČEK ob 15. uri, ital. erot. film KALIGULOVE SUŽNJE ob 17. in 19. uri, premiera iap. erot. filma ŽENSKA Z RDEČIM KLOBUKOM ob 21. uri, 10. februarja amer. akcij, film PRIHAJA NINJA ob 17. in 19. uri, 11. in 13. februarja: amer. komedija TOOTSIE ob 17. in 19. uri, 12. februarja: amer. ljub. film TAT SRC ob 17. in 19. uri KAMNIK DOM west. film INDIJANSKEGA kf^. ob 10- uri- amer. vojna ku.med;ja NORA INVAZIJA NA ^.'FORNIJO ob 15. in 17. uri. fil" ln H. februarja: franc. erot. o^. UUBEZEN V OGLEDALU b"'6. 18. in 20. uri, 12. in 13. fe-vi a3a: franc. komedija BOGO-io*° PADU NA GLAVO ob 16., 11 «n 20 •-' KRANJ STORŽIČ Mf^ruarja: amer. melodrama iurT LAGUNA ob 16. uri, u> «rot. film UNA ob 18. in 20. j(| '^-februarja: hong. film VELI-*EF ob 16. uri, amer. ko-UrBd'Ja TOOTSIE ob 18. in 20. Kivnost 8»- 9- februarja: nem. film vic- A ob 14 i NINJA Ml ob 16. uri Jiub. f'lm TAT S INDIJANSKEGA amer. akcij, in 18. uri, Urj Vft,Ju.u- T,im ,AI SRC ob 20. Ijiik .?• in 11. februarja: amer. 20 V, • TAT SRC ob 16- 18- in film Br.12, februarja: amer. akcij. in 2fTRIHAJA NINJA ob 16., 18. alaek uri, 13. februarja: amer 1» jD- fi'm FLASHDANCE ob 16., ,n 20. uri TRŽIČ 8. februarja: amer. fant. film E. T. VESOUČEK ob 16. in 18. uri, 9. februarja: amer. risani film TOMY V SKOK - JERRY V JOK ob 15. uri, amer. voh. film MATA HARI ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. film VOJNA STEZA ob 21. uri, 10. in 11. februarja: amer. film KRISTINA ob 18. in 20. uri, 12. februarja: amer. glasb, film FLASHDANCE ob 18. in 20. uri, 13. februarja: franc. erot. film LJUBEZEN V OGLEDALU ob 18. in 20. uri JESENICE ŽELEZAR 19 uri, 10. februarja: amer. erot. komedija BABY LOVE ob 17. in 19 uri, 11. in 12. februarja: amer. akcij, film NINJA III ob 17. in 19. uri, 13. februarja: jap. erot. film ŽENSKA Z RDEČIM KLOBUKOM ob 17. in 19. uri JESENICE PLAVŽ_ 7. februarja: nem. film SKRIVNOST INDIJANSKEGA ZLATA ob 16. uri, premiera amer. komedije PREBUJANJE POMLADI ob 18. in 20. uri, 8. februarja: amer. glasb, film LJUBEZEN NA KOTALKAH ob 16. uri, amer. komedija PREBUJANJE POMLADI ob 18. in 20. uri, 9. februarja: amer. fant film SUPERMAN II ob 16., 18. in 20. uri, 10. in 11. februarja: amer. glasb, film FLASHDANCE ob 18. in 20. uri, 13. februarja: amer. akcij, film DISCIPLINA BREZ MILOSTI ob 18. in 20. uri KRANJSKA GORA BLED Pcr?b/uarja: amer. fant ^AN II ob 15. uri, 8 film SU-8. februar- 7. februarja: nem. film SKRIVNOST INDIJANSKEGA ZLATA ob 10. uri, amer. fant. film ZASLEDOVANJE V VESOLJU ob 17. in 19. uri, premiera amer. film BABY LOVE ob 21. uri, 8. februarja: amer. film LJUBEZEN NA KOTALKAH ob 10 uri, slov. komedija RDEČI BOOGIE ALI KAJ TI JE DEKLICA ob 17. uri, amer. fant. film ZASLEDOVANJE V VESOLJU ob 19. uri, premiera amer. akcij, filma TEKSAŠKI RANGER MC QUADE ob 21. uri, 9. februarja: amer. fant. film SUPERMAN II ob 10. uri, amer. fant. film ZASLEDOVANJE V VESOLJU ob 15. uri, amer. erot. komedija BABY LOVE ob 17. in 7 februarja: amer. fant. film E. T. - VESOLJČEK ob 17. uri, 8. februarja: amer. akcij, film DISCIPLINA BREZ MILOSTI ob 20. uri, 11. februarja: amer. fant film ZASLEDOVANJE V VESOLJU ob 20. uri DOVJE 7. februarja: amer. film POT V COSMOS ob 20. uri, 8. februarja: hongk. film BANDIT IZ ŠAN-TUNGA ob 18. uri, braz. film FANT IZ RIA ob 20. uri, 9. februarja: amer. film POT V COSMOS ob 18. uri, hongk. film BANDIT IZ ŠANTUNGA ob 20. uri, 10. februarja: angl. pust. film STRUP ČRNE MAMBE ob 20. uri, 11. februarja: amer. film E. T. - VESOUČEK ob 18. in 20. uri, 12. februarja: amer. film IZPOD VULKANA ob 20. uri, 13. februarja: nem. pust. film MEČ, KI PRINAŠA SMRT ob 20. uri _BOHINJ_ 8. februarja: amer. film POT V COSMOS ob 20. uri, 9. februarja: braz. film FANT IZ RIA ob 18. in 20. uri, 13. februarja: amer. film IZPOD VULKANA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA SORA 1 2 3 & 5 6 7 8 9 10 11 12 13 % 15 n 16 17 1 18 19 20 21 ■TTl 22 ■ m 23 % 25 26 U 27 28 I 29 30 31 32 33 % 35 36 37 9. februarja: amer. film KRISTI NA ob 19. uri RADOVUICA 7. februarja: nem. pust. film MEČ, KI PRINAŠA SMRT ob 20. uri, 8. februarja: nem. pust. film MEČ, KI PRINAŠA SMRT ob 18. uri, amer. film IZPOD VULKANA ob 20. uri, 9. februarja: amer. film IZPOD VULKANA ob 18. uri, nem. pust. f(lm MEČ, KI PRINAŠA SMRT ob 20. uri, 10. februarja: amer, fant. film E. T. VESOLJČEK ob 18. in 20. uri, 11. in 12. februarja: angl. pust. film STRUP ČRNE MAMBE ob 20. uri, 13. februarja: hongk. film VELIKI BELI ŠEF ob 20. uri NAGRADNA KRIŽANKA 7. februarja: amer. film VIGI-LANTE ob 18. in 20. uri, 8. in 9. februarja: amer. film ISKALCI ob 18. in 20. uri, 11. in 12. februarja: nem. komedija SEKS IGRE V INTERNATU ob 18. in 20. uri 13. februarja: angl. drama GANDHI ob 20 uri ŽELEZNIKI 7. februarja: amer. film ISKALCI ob 18. in 20. uri, 8. februarja: amer. film VIGILANTE ob 20. uri, 9. februarja: angl. film VOHUN, IMENOVAN IGLA ob 18. in 20. uri 12. februarja: amer. drama ROCKY II ob 20. uri _POUANE _ 7. februarja: angl. film VOHUN, IMENOVAN IGLA ob 19. uri, 9. februarja: amer. drama ROC-KY II ob 15. uri, 11. februarja: angl. drama GANDHI ob 19. uri Vodoravno: 1. renegat, 9. palica za čiščenje pluga, 13. srednjeveško ime Kranjske; tudi zgodovinski časopis, ki je izhajal v Ljubljani, 14. lesen nosilec, 15. južni sadež, 16. grški mitološki velikani, ki jih je Zevs pahnil v Tartar, 18. sled v snegu, ozka pot, 19. obiranje grozdja, delo ob trgatvi, 20. komedija grškega dramatika Aristofana, 22. strast, poželenje, 23. tvorba v čebeljem panju, 24. partija, 27. nenadna smrt, 29. glavno mesto Sovjetske zveze, 30. gledališki hodnik, 33. kanadski popevkar (Paul), 34. italijanski romantični pesnik (Giacomo, 1798-1837), 36. žlahtni plin, ki se veliko uporablja za svetlobne reklame, 37. krajše ime za Atlantski ocean. Navpično: 1. reka v Španiji, pritok Ebra, 2. del tedna, 3. železniško križišče na Štajerskem, 4. ime italijanske filmske igralke Magnani, 5. portugalski pomorščak, ki je prvi obplul Afriko, 6. vohalni organ, 7. italijanski spolnik, 8. ime smučarke Zajčeve, 9. slovenska sopranistka in pedagoginja (Ondina), 10. pre-' nos, prevoz blaga in oseb, 11. majhna ptica ujeda, 12. švicarski slikar in grafik (Cu-no), 17. začetnici slikarja Groharja, 19. pod, 20. Turek, Otoman, 21. sodobni angleški ekonomist, ekonometrik (John), 22. velik kamen, 25. afriška plemenska in jezikovna skupina, 26. začetnici sopranistke Vidmarjeve, 27. čaša, kozarec kelihaste oblike, 28. ime dveh prelazov na Velebitu, 30. debela palica, 31. ljubkovalna oblika imena Ado, 32. bikov glas, 35. začetnici ameriškega fizika Tel-lerja. Sestavil: R. Noč Rešitev nagradne križanke z dne 31. januarja: sklep, sklad, ukrina, krava, trska, glosar, vita, gno-mon, av, sren, st, naslov, naum, posluh, kairo, aston, madrid, rtanj, orjen. Prejeli smo 143 rešitev: Izžrebani so bili: 1. nagrado, 500 din, prejme Vojko Šiler, Koroška c. 12/1, Kranj, 2. nagrado, 300 din, prejme Andrej Kodele. Kranj, Luznarjeva 22, 3. nagrado, 200 din prejme Janja Žepič, Kranj, Koroška 14. Nagrado bomo poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke pošljite do 12. februarja do 9. ure na naslov: ČP Glas Kranj, Moše Pijadeja 1 z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 500 din, 2. nagrada 300 din in 3. nagrada 200 din. GLAS 8. stran. REPORTAŽA Cerkniška Eta živi s krajem. Ne vlaga le v stroje in opremo, temveč tudi v gostinstvo, turizem in žičn i č a r s t vo Smučišče Črni vrh na pragu Selške doline Cerkno, februarja — Tovarna elektrotermičnih aparatov Eta iz Cerk-na, ki večino svojih izdelkov proda na tujem tržišču, dobro skrbi za razvoj Cerkna, odkoder izhaja tudi večina njenih delavcev. Vlaga ne le v stroje in opremo, ampak tudi v razvoj kraja. Pred desetimi leti je zgradila hotel B kategorije, nekaj let pozneje tudi pokriti zimski bazen, pred štirimi leti se je lotila še urejanja smučišča na pobočju Črnega wha. Obisk z Gorenjske je za zdaj še skromen, zanesljivo pa bo boljši čez nekaj let, ko se bo nova sedežnica spustila na prag Selške doline, do davške ceste. Sovodnja in Žirov. Največja cerkniška delovna organizacija je pomemben izvoznik. Doslej je izdelala že prek 65 milijonov grelnih plošč za električne štedilnike in razen teh še Dnevna karta 800 dinarjev Smučarsko središče Cerkno je med najcenejšimi smučišči v Sloveniji, če ni celo najcenejše. Dnevna karta za odrasle stane 800 dinarjev, za otroke 480, poldnevna 480 oziroma 290 dinarjev ter tedenska za odrasle 3480 in za otroke 2160 dinarjev. Delavci Ete plačajo za enodnevno smuko še precej manj — le 390 dinarjev. PETEK, 7. FEBRUARJA^ V Eti je zaposlenih 1800 delavcev, več kot ima Cerkno vseh prebivalcev. Ljudje se vozijo v tovarno iz bližnjih krajev idrijske in škofjeloške občine, z Gorenjske predvsem iz veliko grelcev za pralne stroje, bojlerje, likalnike, peči, pomivalne stroje in za druge gospodinjske aparate, razne termostate, naprave za varovanje plinskih gorilnikov — in še bi lahko naštevali. Martin Kandare: »Med počitnicami je na Črnem vrhu vijugalo vsak dan okoli sedemsto smučarjev, ob koncu tedna še dvesto ali tristo več.« Miran Ciglič: »Gostinstvo, turizem, žičničarstvo in industrija so našli skupni interes.« Jože Albreht: »Obisk iz leta v leto narašča. Načrtujemo, da bomo letos prodali že 25 tisoč enodnevnih smučarskih kart« Eta je gonilna sila razvoja, delovna organizacija, ki živi s krajem in za kraj. Vlaga ne le v tovarniške zidove, v stroje in opremo, temveč tudi v družbeni standard, za počutje ljudi, ker se zaveda, da bo le tako zadržala v kraju mlade ljudi, sposobne strokovnjake in morda še koga privabila od drugod. Pred desetimi leti je zgradila hotel B kategorije, v katerem je uredila ležišča za svoje delavce in za potrebe turizma. Zadnja leta vlaga precejšnje denarje za reševanje stanovanjskih problemov svojih delavcev, zato se »stanovanjski del« hotela stalno krči. Zdaj je v njem le še okoli 30 ležišč za delavce, 170 pa jih imajo na voljo turisti, gostje. Razmerje se bo v naslednjih letih še izbbljšalo, dokler ne bo ves hotel namenjen samo za turistično in gostinsko dejavnost. Hotel je dobro zaseden, pozimi prevladujejo smučarji, v ostali sezoni udeleženci seminarjev, gostje iz Nizozemske, tuji in domači turisti, ki si ogledujejo bolnico Franjo in druge znamenitosti. Eta je zgradila ob hotelu še pokrit Smučarsko središče Crni vrh, za katero stoj' gospodarski čna Eta iz Cerkna, hitro napreduje. — Foto: C. Z. arr di iz Tolmina in Nove C ^ obisk z Gorenjske je t\ ^ še skromen. »Še največ j'1 j de iz Gorenje vasi, So^ ^ in iz Žirov,« je povedal'^, leira središča 25-metrski plavalni bazen, v katerem so že večkrat trenirali naši najboljši plavalci, v njem pa je bilo že tudi več pomembnih domačih in mednarodnih tekmovanj. Ob bazenu je še trim kabinet, savna, v hotelu pa tudi tristezno avtomatsko kegljišče. Eta je pred štirimi leti storila nov korak: lotila se je gradnje smučarskega središča Cerkno na pobočjih 1291 metrov visokega Črnega vrha. Doslej je uredila 27 hektarov smučišč, primernih za začetnike in za boljše smučarje, ter postavila štiri žičnice — sedežnico Počivalo ter vlečnice Grič, Lom I in Lom II. Smučišče urejajo z dvema sodobnima teptalnima strojema, za dobro in varno pripravo prog pa je dovolj že trideset centimetrov snega. S smučišč je ob lepem vremenu čudovit razgled — do Snežnika, Julijcev, Kamniških Alp in Karavank. Največ smučarjev prihaja iz idrijske občine, predvsem iz Cerkna, pa tu- (NEPRAVILNE) LUKNJE V HLEBCIH BOHINJSKEGA EMENTALCA VZNEMIRJAJO CiliARJE IN STROKOVNJAKE Iz slabega mleka ni dobrega sira Srednja vas v Bohinju, februarja — Mleko z večine bohinjskih (in slovenskih) kmetij je slabe kakovosti. Vsebuje premalo beljakovin — najpomembnejših sestavin za izdelovanje sira — in preveč bakterij, včasih pa odkrijejo v njem tudi ostanke čistil in zdravil ter doli-to vodo. Bohinjski sirarji na čelu s Francem Sodjo ne morejo iz slabega mleka narediti v zastarelem sirarskem kotlu vrhunskega sira, a ne glede na to se sicer še vedno kakovostni bohinjski ementalec dobro prodaja. Problem, s katerim se ubadajo v Gozdarsko kmetijski zadrugi Srednja vas v Bohinju in v tamkajšnji sirarni, je značilen tudi za druge gorenjske in slovenske zadruge in mlekarne. Nesporno je, da je kakovost mleka pri nas še zelo slaba. V razmerah, ko je povpraševanje večje od ponudbe, gre vsak liter ne glede na kakovost dobro v prodajo. Nobena skrivnost ni, da nekateri gorenjski kmetje oddajo z enim milili-trom mleka tudi petsto milijonov bakterij, čeprav (blagi) republiški pravilnik dopušča v tisočinki litra največ tri milijone bakterij in četudi so strokovnjaki izračunali, da liter tako umazanega mleka pokvari pet tisoč litrov mleka. V laboratoriju Živinorej-sko-veterinarskega zavoda Gorenjske, kjer ugotavljajo higiensko kakovost mleka, so lani »prešteli« bakterije v 2916 vzorcih mleka. Rezultati so bili porazni in kažejo na zanemarjeno skrb za čistočo pri molži, hlajenju in zbiranju mleka. V 1192 vzorcih so našteli od 3 do 50 milijonov bakterij in v 453 celo več kot 50 milijonov. Polovica vzorcev oporečna V bohinjski zadrugi so že pred leti zaprosili za pomoč strokovnjake. Inštitut za mlekarstvo pri biotehniški fakulteti Ljubljana je konec 1984. leta ob podpori radovljiške raziskovalne skupnosti izdelal prvi del naloge Izboljšanje kvalitete mleka na odkupnem področju mlekarne Srednja vas v Bohinju; v Monika Ravnik ponedeljek pa je predstavil še drugi del, v katerem se je osredotočil na tehnološki proces v sirarni. Povzemamo nekaj ugotovitev raziskovalcev in zadružnih pospeševalcev. Pri pregledu mleka 28. avgusta 1984 se je pokazalo, da je bilo najslabše mleko z Zajavornika in najboljše v zbiralnicah na Brdu, Kamnjah in Koprivni-ku, povprečje zbiralnic pa je bilo še vedno krepko nad dopustno mejo (9,5 milijona bakterij v tisočinki litra). Več povedo naslednje številke: lani je le polovica vzorcev mleka prestala (higienski) reduktazni preskus več kot dve uri. Na Stari Fužini je bilo od 64 vzorcev 37 oporečnih, v Bitnjah od devetih kar sedem, na Kamnjah od 16 vzorcev devet, na Brdu od 13 le štirje, v Gorjušah od 40 samo 17 in na Koprivniku od 43 vzorcev 17 oporečnih. Količine naraščajo, kakovost se izboljšuje V zadrugi so ugotovitev raziskovalcev, da »za dobre rezultate pri reji in predelavi mleka ni pomembna le količina, temveč tudi kakovost«, vzeli zares. Lani so zaposlili mlado pospeševalko Moniko Ravnik in ji naprtili strokovno pomoč kmetom pri prireji mleka. Pripravili so dve predavanji, na katerih so kmete seznanili z vsemi postopki za pridobivanje kakovostnega mleka in z novim predlogom plačevanja. »Pregledali smo vse zbiral-,nice in odpravili največje pomanjkljivosti,«, je povedal direktor bohinjske zadruge Janez Stare. »Letos bomo dokončali zbiralnico na Brodu in če bo Gradbeno podjetje Bohinj držalo obljubo, bodo do maja obnovljene tudi zbiralnice na Češnjici, na Stari Fužini in v Bohinjski Bistrici. Med petnajstimi zbiralnicami ima le tista na Češnjici primeren hladilnik, le v njej zbiramo mleko dvakrat na dan, medtem ko bomo v teh treh, ki jih obnavljamo, pričeli z dvakratnim zbiranjem še letos. Na planini Javornik, odkoder dobivamo v dolino zelo slabo mleko, smo brez vode; napeljava vodovoda pa bi že lani veljala 40 milijonov dinarjev.« Molzni stroji počivajo »V bohinjski zadrugi oddaja mleko 450 kmetov, od katerih ima vsak v povprečju (nekaj več kot) dve kravi,« sta povedala pospeševalca Monika Ravnik in Brane Sitar. »Večina še vedno molze na roko, 134 kmetov ima tudi stroj, a od teh le 79 primerne. Stroji, ki jih izdelujejo pri nas v Virovitici, so resda najcenejši, vendar v prmer-javi z drugimi tudi precej slabši: krav ne izmolzejo do zadnjih curkov, vime vlečejo nazaj — in posredno pospešujejo vnetje vimena.« »V Gorjušah je dvanajst molznih strojev, pa ga uporabljajo le na eni kmetiji,« je pripomnil Jaka Zupan iz No-menja, predsednik zadružnega sveta, in kmet, ki na leto odda prek trideset tisoč litrov mleka. »Podobno je v naši vasi, od osmih strojev brnita vsak dan le dva. S čiščenjem je veliko dela, pri dveh ali treh kravah se ne splača, pa so jih zato mnogi postavili v kot in raje molze-jo na roke.« Od vsake krave 1990 litrov mleka Nobenega dvoma ni, da je Bohinj dolina še neizkoriščenih možnosti kmetijskega razvoja. Lani so odkupili že več kot dva milijona litrov mleka ali kar osmino več kot predlani — od vsake kmetije 5600 litrov in od vsake krave 1990. Prireja je razdrobljena, 450 kmetov ima vsega 1040 krav, mleko se prinaša v kanglicah. Na Stari Fužini je lani 67 rejcev oddalo vsega 267 tisoč litrov mleka, v Bohinjski Bistrici 26 kmetov le 130 tisoč ... V sirarni so lani naredili 160 ton ementalca, največ doslej, in razen tega še štiri tone skute, ki so jo lani prvič začeli izdelovati iz sirotke. Tudi v »sušnih mesecih« je bilo mleka dovolj in ga ni bilo treba voziti iz blejske zadruge. Ob tem, da načrtujejo leta 1990 že blizu tri milijone litrov mleka, razmišljajo o razširitvi in posodobitvi sirarne. Malomarnost ni kriva Strokovnjaki z inštituta za mlekarstvo so raziskavo (kako do boljšega sira) sklenili z naslednjimi ugotovitvami: pospeševalna služba mora še več pozornosti posvetiti prireji kakovostnega (čistega in vsebinsko bogatega) mleka in predvsem izobraževanju kmetov. V sirarni je treba ukiniti zbiralnico, ker bazen ni več primeren in prihaja v prostore tudi veliko ljudi, ki niso tu zaposleni. Glede na to, da je mleka dovolj, bo treba začeti z odbiranjem: »belo« mleko predelovati v sir, »črno« pa, denimo, v skuto. Izpopolniti bo treba tehnološki postopek za pridobivanje sira, pogosteje seči po krtači in skrbneje kot doslej očistiti kotel in ostalo opremo. Vodja sirarne Franc Sodja s Češnjice se z zadnjo ugotovitvijo raziskovalcev ni strinjal. »Malomarnost ni kriva,« je pribil. »Čistoča je na zavidljivi ravni. Razlogi so drugi: izrabljen sirarski kotel, zastarela oprema, prostorska utesnjenost, slaba kakovost mleka... V takšnih okoliščinah je težko narediti dober sir. Nastajajo nepravilne luknje, ki kvarijo izgled.« Po bohinjskem siru je veliko povpraševanje, kupci se oglašajo od vsepovsod. Nihče ne trdi, da je ementalec iz srednjevaške sirarne slab, le to je gotovo, da bi se dalo narediti še boljšega! C. Zaplotnik športnega središča Martin Kandare. »Večin*t ^ njimi se odloči za P0*,^ Cerkna, nekateri pa se! ^ ? ljejo do Leskovce in potfC daljujejo peš do spodn|pr staje dvosedežnice Ob koncu tedna obišče ^ vrh tudi nekaj smučari l Selške doline, saj je Pj j ^ kmetije Janka Kende v' ^ ( običajno prevozna z zim5 * gumami, odtod pa je d« čnic Lom I in Lom II le Vj. metrov.« ^ »Načrtujemo, da bomo. ^ slednjih letih postavili K žičnice, med njimi tudi q nico, ki se bo spustila na| Selške doline, do ceste I log—Davča. Potlej se b°l j etno tudi obisk z Gore1] precej povečal,« sta prif la Miran Ciglič, v. d. dir ja toztra Dom — prehr* domovi, in propagandi^! Albreht. »Do leta 1990 boj razširili smučišča in izt gostinsko ponudbo, kij zdaj še zelo skromna, bomo postavili brunar1' naslednjih letih pa še strežno restavracijo. Bi ljamo tudi o prenočišči^ posredni bližini smučiš* napravah za umetno za' vanje, vendar za vse ne « narja. Eta bo lahko v fl njih petih letih zagotovi* milijonov dinarjev, kar JJj tako malo.« C. Konec1* IP Besnica, februarja — f svoj prostor tudi prizai obnovljeno knjižnico in* vane drage naprave so delom. . Ini Sekcija v Besnici, ki" v okviru Radio kluba ^ Kranj, je bila ustan<>j [r pred 13 leti. »Začela st»7S( Jerala in Janez Beštfj|S( spominja Jure Jereb iz ^Ljc ce, »in bil sem med Pjjjj. Navdušila sta me s tisti rimi aparaturami, ki sama popravljala in del1 nje antene. Vendar nisi dolgo osamljeni. Nova čna dejavnost je bila magnet za mlade v Navdušenje pa je nara^ smo vzpostavili prvo Tbilisijem v Sovjetski K Od takrat naprej smok leto tudi sami organiz'^j čaje.« ir Začetki mladih in Jla privržencev radioamaterja ........s Jure Jereb je bil razen _c Jerale in Janeza Beštjf, \ prvimi, ki so ustanovil* * \\ amatersko sekcijo v Be \ FEBRUARJA 1986 REPORTAŽA j 3. stran (mmmmmciLAS menjska solidarnost enJ v Bohinju — Po višini solidarnega evka za zdravstvene aparature Splošne c® Jesenice so med organizacijami Rde-^riža največ prispevali Nomenjci iz Bo- I'-Vsak vaščan je dal približno 2000 dinar-^'hče ni odklonil, tako da je ta majhna 'a Poslala na Jesenice kar 67.500 dinar- en3 je vasica z 48 hiša-(P^bHžno 250 prebivalci, 'hižijo. kruh večinoma z tv radovljiških delovnih Racijah in v jeseniški £rr|j- Stara vasica, prva v ~s*i dolini, že od nekdaj 0li samosvoje življenje m°ra popolnoma sama ati vodovod, kanalizaciju smetiščno jamo ali gasilski dom. Nomenj-že davno naveličali 0tJ,ln Praznih besed, da bo-,eJKrat vendarle tudi oni, J*2 Bitnjami, prišli na vr-J^reditev pomembnih va-,(jproblemov, zato so kar Pijunili v zanesljive la-. in si sami uredili to, Ra3°'- lep prenovljen ga-fQom, pa koristni avtobu-f °b cesti. Nimajo pa mo-iJf^ožnosti, da bi ukrotili gjjrruk Bezdeno, ki stalno JJa, ali napeljali telefon-ioJjrežie, ker je telefonska ■ *la v Bohinjski Bistrici premajhna. if zrelih Franc Urbane Nomenjci, ki tako kot vsi Bohinjci ob vsaki priložnosti čvrsto držijo skupaj, se radi odzovejo akciji ali pozivu k solidarnosti. Ni jim žal za les ali drug gradbeni material in ne udarniških ur, s katerimi so postavili vse, kar imajo. Kot dobrim gospodarjem jim je zato nerazumljivo, da ne morejo dobiti vsaj enega zabojnika, v katerega bi odlagali steklenice in steklo, ki ga zdaj razbijajo v odpadno jamo. Povsod po svetu se takšno zbiranje splača, le pri nas se očitno nič ne splača ... Nomenjcev pa nismo obiskali zato, da bi se še enkrat prepričali, da so vaščani v odmaknjenih vaseh res pošteno prizadevni in delavni, kadar gre za dobro vasi in vseh vaščanov. Tudi zato ne, da bi slišali kakšno bohinjsko šalo, ki jo Bohinjci sprejmejo le, če govori o njihovi trdni povezanosti in nezaupljivosti do tujcev. Prišli smo zato, ker so se odlično odrezali v zbiranju denarja za rentgenski aparat za jeseniško bolnico. Vaščani so že dvakrat prenoviti gasilski dom. — Foto: D. Sedej »Ko so odbori Rdečega križa po radovljiški in jeseniški občini dobili vabilo, naj poskušajo zbrati nekaj denarja za nakup rentgenske aparature za Splošno bolnico Jesenice, smo denar takoj začeli zbirati, pravita Franc Urbane, odbornik RK, in Marija Frelih iz Nomenja. »Takšne humane in solidarne akcije so pri nas vedno dobro uspele. Ljudem je le treba razložiti namen in pomen, pa vedno radodarno prispevajo, še posebej pa, če gre za zdravstvo. Skupaj smo zbrali in poslali v bolnico 67.500 dinarjev, kar je za majhno vas prav gotovo kar precej. Nomenjci so prispevali vsak po približno 2000 dinarjev za operacijski rentgen, ki ga je kupila bolnica. Verjamemo, da zdravstvu pomeni veliko pridobitev, saj ga imajo že vse večje bolnice v Sloveniji, z njim pa zdravniki spremljajo uspešnost dela med operacijo. Aparat zaznamuje vse spremembe med operacijo, je zdravju neškodljiv, premičen je in resnično zadnji dosežek tehnologije na tem področju.« Na zbirnem računu bolnice se je zbralo že precej denarja, ker ljudje vsak dan prispevajo denar za zdravstvene aparature. Med organizacijami Rdečega križa pa so po višini prispevka najvišje prav Nomenj- D. Sedej 1 letnega molka Hni ie. odkar je pogorela knjižnica. Takrat so izgubili ai0 kluba Iskra Kranj, sekcije v Besnici. Drevi bodo ?s!or za radioamaterje spet svečano odprli. Poškodo v ».M i UUIUCJI I IU IGI JU Opisi O V UUUI ivv uu|i.....~"1 ' štirideset pogorelih diplom pa morajo dobiti nazaj ISv! s£bili včasin Prav raz" Kir • KraJani so se najprej injail> češ da jim motijo sl radijske prenose. Ven-So niso dali ugnati. Sestajal* ponoči in lovili zveze dJh ]eriin krajih na oddata °.elinah. Kakšnih dvaj-^ vc zvez na leto so vzpo-2e kmalu po tem, ko je a a oznaka YU 3 DBA po- v eter. Tako so si tudi ' eq0mačimi pridobili zau-• starši, ki jim seveda ni eeno, kje prebije noč ri \ mladež, si niso delali '^^fprav je bila pod nji-K delovnim prostorom v 'Mli—6ln. domu gostilna, so ki rfCe 3e radioamater, je v !&nužbi- In takšno je pre-i da med krajani v Besni- 1 Do so Jin dose8an v tili Ustanovitvi, so se kar ^W so vrst0 PriznanJ ?m: priznanje občine koi-i aJevne skupnosti in f v 0 drugih. Že od 1980. r°^t* tekmovanju Zveze ^f>i „ terjev Slovenije Bes-°. vseh enajstih sekcij in razdeli sre° stva: glede na množičnost, dejavno5 uspehe . . . Toda stroški so iz leta v \^ večji. Najemnine za dvorane in tel vadnice skokovito naraščajo. Zato j* za rekreacijo v prihodnje treba zago^ viti še več denaVja. Da se vsaj delno P\ krijejo stroški — tudi to je treba po^a, dati — mora vsak tekmovalec sam P čati štartnino. V Termiki pa tudi sicer skrbe za c dih svojih delavcev. Svoje počitniš* zmogljivosti imajo v Červarju, Pore c na Cresu, v Dajli, Moravskih toplic in Kranjski gori. »Še vedno bo naš osnovni cilj rekr^ cija in ne vrhunski šport,« pravi Fra** Košir. »Skrb za delo sekcij pa bo tre" prenesti tudi na mlajše.« j ^ MERKUR kranJ P* FEBRUARJA 1986 OBVESTILA, OGLASI 15. STRAN (^IMSIMISnGLAS K4lv?.- ALPETOUR MEDJUGORJE - GABELA (Troja) - MOSTAR, *dm, odhod 26. 4. PADOVA, FLORMART, razstava cvetja, odhod 22. 2. MUNCHEN. IHM, mednarodni obrtniški sejem, za zadene skupine MUNCHEN, MODE-VVOCHE, odhod 24. 3. »OLOGNA, SAIEDUE, gradbeni sejem, odhod 15. 3. ^OLOGNA, COSMOPROF, razstava parfumerije in j°zmetike, odhod 26. in 27. 4. Pn ' mednarodni sejem, odhod 17. 4. nAGA, več odhodov v aprilu in maju, za skupine. JODNOJ *ARLOVY VARY, 5 dni, odhod 29. 4. UGODNO! 'formacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih Poslovalnicah. DO ŽIVILA, TOZD Gostinstvo Kranj HOTEL KAZINA JEZERSKO prireja VESELO PUSTOVANJE v soboto, 8. 2. 1986. IGRA ANSAMBEL PLAZ S PEVKO BRIGITO. PLES OD 20. do 3. ure. Najlepše maske čakajo lepe nagrade. Rezervacije po telefonu 44-007 HOTEL BOR PREDDVOR prireja VESELO PUSTOVANJE v soboto, 8. 2. 1986. Igra ANSAMBEL TEN od 20. do 2. ure in v torek, 11.2.1986, od 20. do 2. ure. Najlepše maske bodo nagrajene. Rezervacije po telefonu 45-080. Se priporočamo! ENERGIJA SE DRAŽI, TERMIKA SVOJE IZOLACIJE r kranj BAZAR — Vodopivčeva 6 (na Mohorjevem klancu) UGODNA PRODAJA ~- majice break dance 1.165 din ~~~ ženske halje — bombaž 1.398 din ^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOf ^ ZA BLAŽITEV VAŠIH ZDRAVSTVENIH TEŽAV, ZA DOBRO POČUTJE, ZA MOČ ... najrazličnejše čajne mešanice in izdelki iz zdravilnih zelišč. ivantomažinčič dobrava 24/b 66310 izola fer« Lastna prodajalna TAVŽENTROŽA Cankarjev drevored 9 66310 IZOLA Odprto: od 8. do 12. in od 16. do 18. sobota od 8. do 12. Tel.: 066-62-800 Naše izdelke pošiljamo tudi po pošti. Ob naročilu po možnosti priložite zdravniško diagnozo. Čajne mešanice, Tavžentroža ŽENSKI ČAJ, MOŠKI ČAJ, ISTRSKI ČAJ DOBITE V TRGOVINAH! AVTO MOTO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA sprejme več INŠTRUKTORJEV praktične vožnje oziroma kandidate, ki bi bili pripravljeni narediti tečaj za voznike inštruktorje. Vse informacije v pisarni Avto moto društva Škofja Loka, Jegorovo predmestje 10, vsak dan od 15. do 18. ure, razen sobote. ©UPA POHIŠTVO SALON V KRANJU V prizidku večnamenske dvorane PPC Gorenjski sejem sms (mm IZBRALI SO Ztk VAS V blagovnici METALKA v Kamniku imajo na zalogi večje število pralnih strojev Gorenje z oznako PS 80,48 - 804. Kot zanimivost naj omenimo, da vam pralni stroj pripeljejo brezplačno do 50 km. Cena pa je še stara, in sicer 96,976.— din. m PARK HOTEL BLED Vabimo vas na tradicionalno PUSTOVANJE v prostorih plesne dvorane KAZINA, v soboto 8. in v torek, 11. februarja Zaželene čimboljše maske, najboljše bodo prejele nagrado. Zaradi preureditve lokala dobrodošle maske brez dodatnih rekvizitov. IZBRALI SOZMAS V MERKURJEV/ prodajalni AKUSTIKA v Radovljici na Linhartovem trgu 10, smo po zelo ugodni ceni opazili PIANINO. Imajo pa tudi veliko izbiro gramofonov, ra-dioaparatov, televizorjev, kasetofonov, kaset in plošč. m m *f i ■:■<*» IZBRALI SO Zk VAS V preurejeni blagovnici METALKA v Kamniku so odprli nov oddelek, v katerem razstavljajo kuhinje. Lahko izbirate med znanimi proizvajalci, kot so Marles, Gorenje in Brest. Če se boste odločili za na kup kuhinje v Metalki, vam jo do 100 km dostavijo brezplačno. ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE, Kranj, Iva Slavca 1 razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta naslednja prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA — DIREKTORJA (delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi) Pogoji: — da je državljan SFRJ in da izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazu-i mi in družbenimi dogovori, — da ima visoko ali višjo izobrazbo veterinarske ali kmetijske smeri, — da ima 5 let delovnih izkušenj in strokovni izpit iz dejavnosti DO, I — da ima aktiven in ustvarjalen odnos do samoupravljanja in drugih vrednot naše samoupravne socialistične družbe. Rok za prijave je 15 dni po objavi. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisni komisiji v zaprti kuverti na naslov: Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske, Kranj, Iva Slavca 1, z oznako »za razpis direktorja«. Vse prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po končanem razpisu. GLAS 16. STRAN OBVESTILA, OGLASI PETEK, 7. FEBRUARJA 1 Ljubljanski zmaj tudi za Triglav konfekcijo Kranj Iskani, vnaprej razprodani Najprej jih je potrdil beograjski sejem; dvakrat zapored lani in predlani, so tam za svoje modele dobili SREBRNO KOŠUTO. Letos pa tudi ljubljanski sejem ni ne smel ne mogel več mižati pred enkratnostjo njihove kolekcije. LJUBLJANSKI ZMAJ je bil letos vendarle tudi zanje. Medtem ko so se na ljubljanskem sejmu dolgo let stiskali v ozkem prehodu hale A, imajo zadnji dve leti vsaj dostojno izložbo. Lahko so si še bolj prizadevali, pokazali še bolj domiselne in modne modele, v tisti luknji niso prišli do izraza. Zdaj je drugače. In če je komisija lani še šla mimo njihovih jesenskih oblek v ribji kosti, letos ni mogla. Modeli mladih Triglavovih kreatork Jelke Cajnko in Janje Kunaver so bili tako zgovorni, tako enkratni, da je morala slediti nagrada. Ko si ugledal to njihovo eleganco v sivem, sprva nisi vedel, kaj bi. Kako je mogoča taka umirjenost, taka prefinje-nost sredi vseh kričavih vpijočih modelov in barv. Tule pa le sivi toni, od najsvetlejšega do najtemnejšega, od bele do skoraj umazane črne. Nekaj Kreatorki Triglav konfekcije Janja Kunaver in Jelka Cajnko sta veseli svojega uspeha, a se zavedata, da bo vnaprej boj še trši. gladkega, nekaj v žakardu, v različnih strukturah. Toda vsak model je skladnost zase. Zdaj mi Jelka in Janja pripovedujeta, da te kolekcije sprva sploh nista mislili predstaviti. Nomadski stil sta imeli v mislih, a nista našli pravega materiala. In ker ima vsaka sezona več tem, ki so si lahko tudi zelo različne, je nastala kolekcija za jesen—zimo 86—87. A je tako sprejemljiva, da jo bodo dali na trg že to pomlad. Austeritv stil je to, prej strog kot igriv, po liniji enostaven. Dolge, ravne linije, pas ni poudarjen, bluze, tunike in obleke so tudi brez ovra tnika. Več delov različnih dolžin se nosi eden prek druge ga. Vsi štirje modeli se dajo lepo kombinirati. Posamezni deli se lahko nosijo samostojno, najlepši pa so, če so kompletirani tako, kot so jih predstavile kreatorke. Granit bar vne lestvice. Toni se razvrščajo po barvni lestvici od temno sive zunaj do svetle znotraj in obratno. Metka Celje ima tako vzorčaste žakarde, črn da-mast pa so dobile iz tržiške BPT. Dekleti se res potrudita, to najbolj zgovorno potrjujejo Modeli Triglav konfekcije, ki so prislužili ZMAJA, preprosti, elegantni. nagrade. Menda ni jugoslovanskega konfekcionarja, ki bi kar tri leta zapored žel najvišja priznanja na sejmih. Ko bi se le še prodajalo tako, kot bi želeli. Take kose oblačil bi morali trgovci znati prodajati. Zmečkati in stisniti take modele med druge na dolg pre-natrpen obešalnik, ne gre. Morali bi jih razstaviti na vidno mesto, tudi v vitrino, jih poudariti. Le tako bi prišli do izraza, le tako bo kupec znal ceniti modnost in eleganco. Tako bodo tudi pridobili na ceni. Med cunjami pa postane še boljši model tudi sam cunja. Ne, ne bodo se pojavljali v vsaki izložbi, ker bi se razvrednotili. Poslovni del Triglav konfekcije hoče biti kar najbolj stvaren, kar najbolj na trdnih tleh. Visoka moda, prav, — toda za prodajo hočejo modele, ki bodo imeli elemente modnosti, tudi visoke mode, toda všeč morajo biti širši množici kupcev. Hočejo prodajo. Vse bolj razmišljajo o vmesnih programih, nekaj med butikom in normalno proizvodnjo, da se bo dobro prodajalo in se bo znalo ceniti. Danes jih trgovci iščejo, vnaprej sp razprodani, preprodani. Že uspehi beograjskih sejmov so jih dvignili v svetu konfekcije. Zdaj pa sploh. Trgovce pritegnejo dobre kolekcije z zmernimi cenami. Njihove so take. Tudi iz trgovin gredo njihove kolekcije hitro, skoraj nič ne ostaja za razprodajo. Njihova prva naloga je, poudarja direktor Tone Mar-čun, postaviti razvoj na višjo raven, oblikovati kolekcije, ki bodo šle dobro v prodajo tako doma kot zunaj. Tudi trženja morajo postaviti na višjo M ven, prodajati takim trgovcem, ki bodo znali ceniti in tudi znali prodajati njihove izdelke. Trajalo je, preden so jih opazili poleg močnih konfek-cionarjev, kot so Mura, Labod, Gorenjska oblačila in drugi. Zdaj so prebili led. še več moči, znanja in poguma bodo zahtevali od njih. Obdržati se je včasih še težje kot prodreti, se zavedajo. Boj bo oster in neusmiljen. Potrjevati se bodo morali iz sezone v sezono. Zdaj že končujejo prodajo za naslednjo jeseno in zimo. Kaže, da bo šlo dobro Njihova krila za jesen in zimo so trgovci že spet zelo pohvalili .. . KEMA EXOTERM KRANJ Kadrovska komisija objavlja prosta dela in naloge 2 IZMENOVODIJ v sektorju za proizvodnjo Pogoji: — srednja izobrazba strojne ali kemijske smeri (V. stopnja) — poskusno delo traja 90 dni — kandidat je lahko tudi pripravnik Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema splošni sektor delovne organizacije 8 dni po objavi. O izbiri bomo prijavljene obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ, z n. sol. o. Kranj, Mirka Vadnova 1 TOZD OPEKARNE b.o. objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. KLJUČAVNIČARJA - VZDRŽEVALCA Pogoji: — poklicna šola kovinske stroke in eno leto delovnih izkušenj Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom 2. ELEKTRIKARJA - VZDRŽEVALCA Pogoji: — poklicna šola elektro stroke in eno leto delovnih izkušenj Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. 3. VOZNIKA VILIČARJA Pogoji: — izpit za vožnjo z viličarjem in eno leto delovnih izkušenj Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. 4. SKLADIŠČNIKA TRGOVINE Z GRADBENIM MATERIALOM Pogoji: — poklicna šola za prodajalce in najmanj eno leto delovnih izkušenj Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Kandidati za prosta dela in naloge naj pošljejo vloge na naslov. KOGP Kranj, Komisija za delovna razmerja TOZD Opekarne. Rok za prijavo je 8 dni po objavi. TOVARNA ClPK, VEZENIN IN KONFEKCIJE BLED TOZD Konfekcija Bled objavlja naslednja prosta dela in naloge i. Šivanje i. - 10 delavk Pogoji: — šivilja oziroma tekstilni konfekcionar II. ali tekstilno obrtni konfekcionar — eno leto delovnih izkušenj — trimesečno poskusno delo Če ne bo dovolj prijav za zasedbo omenjenih prostih del in nalog, bomo sklenili delovno razmerje tudi s pripravniki, ki imajo končano triletno tekstilno šolo konfekcijske smeri, nimajo pa še opravljenega strokovnega izpita. Rok za prijave je do zasedbe prostih del in nalog. Interesenti naj pošljejo prijave na naslov: Vezenine Bled, kadrovsko splošni sektor, Kajuhova 1, Bled. SŽ VERIGA LESCE Komisija za delovna razmerja TOZD TIO objavlja prosta del8 in naloge VARILCA Pogoji: — KV varilec, 2 do 3 leta delovnih izkušenj, — metalurški tehnik Kandidati naj pošljejo pisne prijave v 10 dneh po objavi n0 naslov SŽ Veriga Lesce, Kadrovska služba, Lesce, Alpska 43. Rezultati objave bodo znani 7 dni po preteku prijavnega roka m Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ Komisije za delovna razmerja TOZD Tovarne obutve Kranj, Blagovni promet in DSSS objavljajo prosta dela in naloge: 1. UREJANJE SISTEMA PU 2. ORGANIZIRANJE SKLADIŠČA FORNITUR 3. OPRAVLJANJE ELEKTRIKARSKIH DEL - zelo zahtevno Zahtevamo: pod 1. — 4-letno srednjo strokovno izobrazbo usnjarsko-pre-delovalne smeri — 2 leti delovnih izkušenj — poskusno delo traja tri mesece pod 2. — višjo strokovno izobrazbo ekonomske ali čevljarske smeri — 3 leta delovnih izkušenj — poskusno delo traja tri mesece pod 3. — 4-letno srednjo strokovno izobrazbo elektro smeri — 2 leti delovnih izkušenj — sposobnost hitrega ukrepanja, iznajdljivost, poznavanje strojev in naprav — poskusno delo traja tri mesece Pisne ponudbe sprejema kadrovski oddelek Industrijskega kombinata Planika Kranj v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za vložitev prijav. SGP GRADBINEC SGP GRADBINEC KRANJ, Nazorjeva 1 Na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja TOZD Stroji0 kovinski obrati Kokrica objavlja razpis za proste naloge M opravila: SNAŽILKE Pogoj: — osemletka in 6 mesecev delovnih izkušenj Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas z enomesečni^ poskusnim delom. Prošnje z dokazili o izobrazbi vložite v 8 dneh po objavi na naslov: SGP Gradbinec Kranj, Nazorjeva ** UcluUX, KRANJ KOKRA Trgovska DO, n. sol. o., KRANJ, Poštna ulica 1 objavlja za potrebe TOZD Detajl — Kranj prosta dela in nalo' ge PRODAJALKE TEKSTILNO-GALANTERIJSKE STROKE — eno mesto v prodajalni na Jesenicah za nedoločen čas, — eno mesto v prodajalni na Bledu za določen čas, — za n*' domeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu Posebni pogoj je šola za prodajalce tekstilno-galanterijsk6 stroke. Vloge oddajte v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Obveščen1 boste v 15 dneh od dneva izbire. ^KJ. FEBRUARJA 1986 OGLASI, OBVESTILA 17. STRAN (1®3i^swesglas SAMOUPRAVNA STANOVANJA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA Zbor uporabnikov skupščine Na podlagi določb Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno varstvenih pravic (Ur. list SRS, štev. 26/84) ter statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica in sklepom 16. seje zbora uporabnikov skupščine z dne 26.12. 1985 razpisuje RAZPIS ZBIRANJA VLOG ZA DELNO NADOMESTITEV STANARINE ZA LETO 1986 L UPRAVIČENCI DO DELNE NADOMESTITVE STANARINE Savico do delne nadomestitve stanarine do maksimalne višine 80 % imajo vsi imetniki stanovanjske pravice na stanova-nlih, vloženih v sklad stanovanj Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica, ki izpolnjujejo pogoje po navedenem samoupravnem sporazumu. Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci do delne nadomestitve stanarine, so: da občan ne oddaja stanovanja ali dela stanovanja v pod- najem; ~~ da občan ne uporablja stanovanja ali dela stanovanja za poslovne prostore ali za obrtno dejavnost, razen kadar gre za delo invalida na domu; ** da nihče od družinskih članov občana ni lastnik vseljivega stanovanja, vseljive stanovanjske hiše ali počitniške hišice; da občan glede na število družinskih članov ne zaseda nad-standardnega stanovanja in ni odklonil zamenjave za standardno stanovanje po družbenem dogovoru o skupnih osnovah in merilih za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji, ki določa naslednji normativ število članov gospodinjstva (osebe) površinski normativ (m') 32 45 58 70 in za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva še po 15 m2. Za nefunkcionalna stanovanja, ki so starejša od petdesetih let, se normativ površine poveča za 30 %. Imetnik stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarine, če je višina stanarine, ki jo plačuje, višja od ugotovljene znosne stanarine, ki se izračuna od stvarnega mesečnega dohodka družine v letu 1985 po naslednji tabeli: UP gospodinjstva % znosne stanarine od dohodka gospodinjstva v letu 1985 enočlansko 6,80 dvočlansko 6,00 tričlansko 4,60 štiričlansko 4,00 Petčlansko 3,20 šestčlansko 3,10 sedem- in veččlansko 2,30 I!- UVELJAVLJANJE PRAVICE DO DELNE NADOMESTITVE STANARINE pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavljajo imetniki stanovanjske pravice z zahtevkom na posebnem obrazcu kPN-1 (obr. 8,40), ki ga kupijo v knjigarni v Radovljici ali pri Centru za socialno delo v Radovljici. Zahtevke imetniki stanovanjske pravice vložijo pri enoti Centra za socialno delo Radovljica, Kranjska cesta 13 (v stavbi za avtobusno postajo) v II. nadstropju, soba štev. 5) do 21. febru-arJa 1986. Hi. SPLOŠNE določbe Pristojna komisija stanovanjske skupnosti občine Radovljica, °o pri odločanju do delne nadomestitve stanarine upoštevala vse določbe samoupravnega sporazuma o uveljavljanju socialno varstvenih pomoči, o odločitvi pa prosilce obvestila v 15 dneh po sprejemu ustreznega sklepa. štev.: 7/10-86 Datum: 31. 1. 1986 Radovljica Predsednik zbora uporabnikov: Stanko Košnik, 1. r. S! Iskra *SKRA TOZD ELEKTROMOTORJI ŽELEZNIKI, Otoki 21 ^omisija za medsebojna delovna razmerja objavlja prosta de-la in naloge: 1- ORGANIZATORJA - PROGRAMERJA ^ogoji: — višja strokovna izobrazba ekonomske, organizacijske ali podobne smeri (zaželene so izkušnje iz programiranja v jeziku COBOL, sprejmemo tudi pripravnika) ali — srednja strokovna izobrazba ekonomske ali podobne smeri in 2 leti delovnih izkušenj na računalništvu. Nudimo dodatno usposabljanje v DELTA izobraževalnem centru. 2- SAMOSTOJNEGA PRODAJNEGA REFERENTA II ^°goji: — srednja strokovna izobrazba ekonomske ali podobne smeri — tri leta delovnih izkušenj — zaželene so izkušnje s področja dela v prodaji. j^rijave z dokazili zbira kadrovska služba v 15 dneh od objave, ^andidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku obja- ZCP CESTNO PODJETJE KRANJ, Jezerska c. 20 Odbor za delovna razmerja TOZD Vzdrževanje in varstvo cest objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. VZDRŽEVANJE CESTE — za enoto Kranj L, II. — za enoto Škofja Loka na relaciji Poljane—Log — za področje Škofje Loke — za enoto Radovljica — za enoto Jesenice — 3 delavci — 1 delavec — 1 delavec — 1 delavec — 1 delavec Pogoji: — priučen delavec — cestar z internim izpitom oziroma strokovnim tečajem, 1 leto delovnih izkušenj, starejši od 18 let, trimesečno poskusno delo 2. ČRKOPLESKARSKA DELA Pogoji: — KV pleskar, 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah, starejši od 18 let, trimesečno poskusno delo 3. ČUVANJE KAMNOLOMA V KAMNI GORICI Pogoji: — osnovna šola, tečaj za varnostnika, potrjeno pooblastilo za nošenje orožja od oddelka za notranje zadeve pristojne občine, 6 mesecev delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: ZCP Cestno podjetje Kranj, Jezerska cesta 20, Kranj. Izbira bo opravljena v zakonitem roku. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po sprejemu sklepa. DEŽURNI VETERINARJI od 7. 2. do 14. 2.1986 za občini Kranj in Tržič Od 6. do 22. ure Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske, Kranj, I. Slavca 1, tel.: 25-779 ali 22-781, od 22. do 6. ure pa na tel.: 36-121 za občino Škofja Loka JANKO HABJAN, dipl. vet., Žiri, Polje 1 tel.: 69-280 MIRO KRIZNAR, dipl, vet., Godešič 134, tel.: 62-130 za občini Radovljica in Jesenice ANTON PLESTENJAK, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, tel.: 77-828 ali 77-863. GOSTILNA SEJEM KRANJ vabi v soboto, 8. februarja, na PUSTNO VESELJE (Maske zaželene, najboljše nagrajene). Cena pustnega menija 2300 din Čimprej nas pokličite po tel. 21-890, da ne boste slišali tistih neprijetnih besed: »Prepozni ste, je že zasedeno!« Nismo popolni, ampak se trudimo! KOP KOMUNALNO PODJETJE TRŽIČ p. o. Pristava 80 Po sklepu komisije za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge VODENJE DE VZDRŽEVANJE KOMUNALNIH IN STANOVANJSKIH OBJEKTOV TER NAPRAV Zahtevani pogoji so: — V. stopnja strokovne izobrazbe gradbene smeri, — 1 leto delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Komunalno podjetje Tržič, Pristava 80. "Ti KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ, z n.sol.o. KRANJ, Mirka Vadnova 1 objavlja po 130. členu statuta TOZD gradnje razpis za imenovanje individualnega poslovodnega organa VODJE TOZD GRADNJE za mandatno dobo štirih let Za opravljanja teh del in nalog zahtevamo, da kandidat poleg splošnih pogojev, ki so določeni v zakonu in družbenem dogovoru, izpolnjuje naslednje pogoje: — visoka šola gradbene smeri, —■ 3 leta delovnih izkušenj na odgovornih delih in strokovni izpit, — da ima organizacijske sposobnosti, — da izpolnjuje ostale pogoje iz družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike občine Kranj Kandidati naj pošljejo pisne prijave z življenjepisom, dokazili o strokovni usposobljenosti in izpolnjevanju drugih zahtevanih pogojev v 15 dneh od dneva razpisa na naslov KOGP Kranj, Ulica Mirka Vadnova 1, s pripisom »za razpisno komisijo za imenovanje vodje TOZD gradnje«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku roka za prijavo. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Ljubljana, Mestni trg 26 Splošno kadrovski sektor Komisija za medsebojna razmerja delavcev objavlja prosta dela in naloge PRODAJALCA V. v poslovalnici na Bledu Pogoji: — srednja šola za trgovsko dejavnost (IV. stopnja) Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas. Poskusno delo traja dva meseca. Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Državna založba Slovenije, Kadrovski oddelek, Ljubljana, Mestni trg 26 ali pa neposredno v poslovalnico Bled, Cesta svobode 3. Prijavljene kandidate bomo obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SRS Podružnica 51500 Kranj objavlja prosta dela in naloge 16 PRIPRAVNIKOV v podružnici Kranj in ekspoziturah za določen čas — do opravljenega pripravniškega izpita in sicer: v podružnici Kranj — pripravnika z visoko izobrazbo za področje analiz Pogoj: — diplomirani ekonomist — pripravnika z višjo izobrazbo za področje interne kontrole Pogoj: — ekonomist, pravnik ali višji upravni delavec — 3 pripravnike s srednjo izobrazbo za področje LBT Pogoj: — ekonomski ali upravni tehnik — pripravnika s srednjo izobrazbo za področje plačilnega prometa Pogoj: — ekonomski tehnik v ekspozituri Škofja Loka — pripravnika z višjo izobrazbo za področje interne kontrole Pogoj: — ekonomist, pravnik ali višji upravni delavec v ekspozituri Radovljica — 2 pripravnika z višjo izobrazbo za področje interne kontrole Pogoj: — ekonomist, pravnik ali višji upravni delavec — 2 pripravnika s srednjo izobrazbo za področje LBT Pogoj: — ekonomist ali upravni tehnik v ekspozituri Jesenice — pripravnika z višjo izobrazbo za področje interne kontrole Pogoj: — ekonomist, pravnik ali višji upravni delavec — 2 pripravnika s srednjo izobrazbo za področje LBT Pogoj: — ekonomski ali upravni tehnik v ekspozituri Tržič — 2 pripravnika s srednjo izobrazbo za področje LBT Pogoj: — ekonomski ali upravni tehnik Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati naslovijo na kadrovsko službo podružnice 51500 Kranj, Trg revulucije 2, v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po sprejetju sklepa o izbiri. KOVINAR JESENICE Komisija za delovna razmerja TOZD Komunalne službe v sestavi Komunalnega podjetja Kovinar Jesenice objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas VODENJE VZDRŽEVANJA PARKOV IN NASADOV Kandidati morajo razen z zakonom in družbenim dogovorom določenih splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: 1. da so uspešno končali tehniško kmetijsko šolo za vrtnarstvo ali poklicno vrtnarsko šolo, smer cvetličar 2. 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delih Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oglasa na naslov: Komunalno podjetje Kovinar Jesenice, TOZD Komunalne službe, Komisija za delovna razmerja Jesenice, Spodnji Plavž 6, v 8 dneh po objavi oglasa. O izbiri bodo bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po sprejetem sklepu. ZAHVALA Ob boleči, mnogo prerani izgubi dobre žene, sestre in tete PAVLE BOBNAR i roj. šorn se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem za izraze sožalja ter za podarjene vence in cvetje. Prav posebna zahvala velja Udovičevim za nesebično pomoč. Hvala č. duhovščini za spremstvo, tolažilne besede in lep cerkveni obred. Lepa hvala zdravstvenemu in strežnemu osebju Inštituta Golnik. Iskrena hvala vsem, ki ste na kakršenkoli način pomagali, se od nje poslovili in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. ŽALUJOČI: Mož Tone ter sestri Frančiška in Marija Prebačevo, 27. januarja 1986 mmEmmmGLAS ib. stran MALI OGLASI, OBVESTILA PETEK, 7. FEBRUARJA IjjlpET MAU OGLASI tel.:27 960 ceiia J1AI6 apaiafl_iirojl PEVSKO OZVOČENJE FBT 200 W klavirsko 120 basno HARMONIKC melodija in vrhunske ORGLE farfisa prodam. Informacije po tel.. (064) 47 077 ali (064) 42 827 Franci 967 Prodam barvni TV iskra, star 16 mesecev tel 61 166 od 16. do 18. ure __1321 Prodam CIRKULAR za obžagovanje lesa Naklo, Ul. Pavle Medetove 39 971 TRAKTOR IMT539 nov, prodam Naslov v oglasnem oddelku._1322 Prodam TRAKTOR deutz 45 KM s kabino, 670 delovnih ur, ter semenski KROMPIR igor in dessire. Voglje 64, Šenčur_1323 Prodam črno bel TELEVIZOR gore nje, december 1984, brezhiben, za 50.000 din, Tepina, T. Dežmana 2, Kranj_ 1324 Prodam AVTORADIO KASETOFON blaupunkt, Borišek, Nartnikova 8, La-bore — Kranj_1325 KROŽNO ZA GO — cirkular z rezilko za železo — prodam, tel.: 37-001 1326 Prodam barvni TELEVIZOR gorenje. Franc Gorjanc, Sitarska 12 Kranj, Stra-žisče_1327 PRALNI STROJ gorenje, star 10 let, deluje, prodam Telefon (064) 51-613 popoldne_1328 Prodam nov KULTIVATOR z valji, ši-rina 220 cm, tel: 61 805_1329 Prodam AVTOGEN APARAT, VARILNI aparat 210 A, AGREGAT 1,5 kW. Ogled v soboto Naslov v oglasnem oddelku_1330 Ugodno prodam barvni TV iskra — panorama, tel.: 62-287_1331 Prodam črno-bel TELEVIZOR jasna Stanko Oder, Alpska 19, Bled 1332 Prodam popolnoma nov barvni TELEVIZOR gorenje in rabljen barvni TELEVIZOR iskra. Informacije po tel.: 34 076_ 1333 Prodam MOTORNO ŽAGO stihi 0 50, in MLIN (šrotar). Jože Arnež, Po-povo 3, Tržič_1334 Prodam KOMPRESOR za 11 atmos fer. Jojže Dežman, Lahovče 61 1335 Prodam RADIO iskra — HI-FI tip SCZ 3201 z zvočnikoma. Tolar, Strmi-ca 2, Selca, tel.: 60 091 int. 253 1336 Prodam manjši TRAKTOR tip MC cormick, 14 KM z bočno KOSILNICO Hafner, Trnje št. 1, škofja Loka 64220 _1485 Traktor ferguson 539 nov prodam. Dolinšek Marija. Štefanja gora 27 — Cerklje, tel.:42-469_1486 Prodam nov železni CIRKULAR z elektromotorjem 4 kvV. Jezerska cesta 122 - Kranj_1487 Prodam RADIO-KASETOFON -stereo, malo rabljen. Cerklje, I. Boršt-nika6_1468 Prodam dva TELEVIZORJA RR Niš in Gorenje. Pelko Rudolf, Kokrški log 14 - Kranj_1489 Prodam rabljen PRALNI STROJ gorenje za okrog 40.000 — din in 85-litr-ski AKVARIJ z zunanjim filtrom. Ogled možen v soboto do 17. ure. Mohorč, Staneta Rozmana 4, Kranj_1490 Prodam TROSILEC vicon PS 502 -nov, 10% ceneje. Debeljak, Velesov-ska 29 - Šenčur_1491 Zaradi gradnje prodam manjše DVIGALO in malo rabljen CIRKULAR 220 V ter MOTOR APN 6 v garanciji. Vilfan L.Zg. Bitnje 61 /A_1492 Prodam STEREO KASETAR Hitachi (2 x 11 W). Tel.: 23-159 dopoldne 1493 Prodam 2 komada »ROTOMATA« - remo, 2 MIKROFONA, 80W-moni-torje ter 2 mikrofonski stojali, tel.. 51 637 od 15—17. ure. Petek Drago, Cesta 4. julija 25 - Tržič_1497 Barvni TELEVIZOR rabljen, philips,v manjši okvari,ter RADIOAPARAT do meč proizvodnje poceni prodam najboljšemu ponudniku Mlinaric Jože, Železniška 1, Lesce 1498 Prodam »PAJKA« VO 2, POLJSKI IZRUVAČ krompirja, SLAMOREZNICO epple 900. Voglje 53_1494 Poceni prodam starejši TV SPREJEMNIK, črno bel Iskra. Šenčur Parti-•anska 36, teL 41-044_ 1495 Krodam AVTORADIO KASETOFON — stereo Continental z zvočniki (vratna montaža) 2 x 6 W in ANTENO, ter-moakumulacijsko PEČ — 3 kW, enoro-ki DALJNOGLED z etuijem 20x50. Informacije po telefonu: 77-192 po 15. uri__ 1496 gradbeni mat. Prodam OPAŽ za betoniranje (šoln-go) DESKE, PUNTE, BANKINE in ob žagan les za drvarnico. Naklo, Ul. Pav-le Medetove 39_1008 Prodam borove in hrastove PLOHE. Lahovče 55, Cerklje_1393 Prodam borove DESKE, 50 mm, 25 mm in nekaj obžaganega LESA (špirovci), tel : 40-646_1394 »POBJON« — opaž, širina 6 cm — 30 mJ, LADIJSKI POD - 30 m', nova VRATA LIP — mahagonij, prodam. Zgoša 46, Begunje_1395 RADIATORJE - KONVEKTORJE za centralno ogrevanje — enocevni si stem, dve rabljeni OKNI z balkonskimi vrati 2.80 x 1.50 in roleto ter 12 metrov železne balkonske OGRAJE prodam Šenčur, Partizanska c. 36, tel : 41 044 1396 ^1** ~Xr «^r* "tli* *_L* __) m_ *^ ZLATARNA Goldie NOVI DESIGN poročnih prstanov z diamantnim brušenjem in NOVIMI ŽENSKIMI PRSTANI Cankarjeva 70 RADOVLJICA J^C Prodam 23 m' jesenovega PARKETA, dimenzije 20 cm x 3.5 cm, prodam, tel.: 26 903 Zupane, Ul. M. Pijade 8, Kranj_ 1397 Prodam GRADBENI MATERIAL: stremena za temelje, 450 kosov poroli-ta 12 cm in 100 kosov letev za ostrešje, tel.: 38-752_1398 Suhe hrastove PLOHE, 5 cm debele, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. _1399 Po ugodni ceni prodam okrog 3000 kosov rabljene STREŠNE KRITINE »folc« tovarne Kikinda, cena 50 din za kos, in tovorno AVTOPRIKOLICO, nosilnosti do 800 kg, za 5 SM, skoraj nova, telefon: 82-626 _ 1400 razno prodam Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor, desire in vesna. Sr. Bitnje št. 19__936 MAŠKARADNE OTROŠKE KOSTU-ME prodam. Telefon: (061)266 940 in (061)448-475 _946 STAJICO za 6.000 din prodam. Tele-fon 25-661 int. 445_1156 Prodam 3 tone REPE in 2100 kosov nove strešne OPEKE kikinda. Zalog 49, Cerklje_1275 Prodam 2.5 t PREMOGA, po 15. uri. Leon Perdan, Vrečkova 2, Kranj 1276 Prodam KOŠEK, POSTELJICO, čr-no belo TELEVIZUO in trajnožarečo PEČ, tel.: 28-402_ 1277 Ugodno prodam RAČUNALNIK sinclair ZX — spectrum 48 K. Simon Kosec, Smlednik 14/A_1278 Prodam jedilni KROMPIR igor po 79 din, tel.: 75 802 _ 1279 NOVE OBRESTNE MERE Varčevalci, od 1. februarja 1986 dalje veljajo nove obrestne mere za vezana dinarska sredstva: letna obr. mera 68% za vloge, vezane nad 3 mesece 71 % za vloge, vezane nad 12 mesecev 73 % za vloge, vezane nad 24 mesecev Ker banka pri 3-mesečnih depozitih obračuna in izplača obresti pred potekom enega leta, uporablja diskontno obrestno mero, ki znaša 55,39 %. Primer: znesek 50.000 din na vpogledni hranilni vlogi vam bo po treh mesecih prinesel 937 din obresti, isti znesek, vezan za tri mesece, pa kar 6.924 din. Prodam suho SENO. Stare, Praprot na polica 8, Cerklje, tel.: 42-510 po 16. uri_ 1280 Prodam nov poljski VOZIČEK (kore-ta), tel. (064)80-571_1281 Prodam AVTOPRIKOLICO in večjo električno VRTALKO 820 kW, 230 vrtljajev, 23 mm. Šenčur, Zupanova 14 _1282 Prodam SENO, cena 20 din. Alojz Jenko, Gorenja vas 142, (Lajše) 64224 Gorenja vas__1283 BUČE (bundeve) VELIKANKE, ame riške sorte, ki so bile pridelane v Kra nju, Zlato polje, in razstavljene na Ce sti 1. maja 4, dosežejo težo tudi preko 100 kg Seme teh buč lahko kupite v Kranju, Cesta 1. maja 4, tel 21 582 _1284 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Zbilje 1/C Medvode_1464 Prodam: ŠIVALNI STROJ Veritas za 25000 din, ALU-PLOČEVINO 0.40 debeline za polovično trgovsko ceno, SNEGOLOVILEC - pocinkani, širina 110 cm — 24 komadov, 800 — din za komad, telefon: 21 194_1465 Prodam pol mlade TELICE za v skri njo Sebenje 35 — Tržič___ 1466 Prodam dobro DO MAČE ŽGANJE. Golmajer Albin, Breg ob Bistrici št. 5 - Križe_1467 Prodam štiri nove MICHELINKE 155x12 — radial in dve obnovljeni zimski na platiščih za kadetta, tel.: 60-512_1468 Prodam nove GUME 135x13. Tom šičeva 18, Kranj — Petrovič_1469 Prodam nove notranje PRAGOVE za hrošča, široke GUME 195 in 205x 14 col za hrošča in lite PLATIŠČA z gu mami za renaulte Telefon 74-368 1470r Prodam SENO Vprašajte popoldne Skumavec Velesovska cesta št. 2 — Šenčur 64208 _1471 Prodam SMUČI (170 cm) z okovjem, SMUČARSKE ČEVLJE št. 37. in 42. in OKOVJE look Tenetiše 33, Golnik 864 Prodam FIŽOL in ČESEN in kupim jesenovo hlodovino. Telefon 42 746 _ 1472 Prodam ustrojene ZAJČJE KOŽE Kranj, Cesta Kokrškega odreda 36 _1473 Prodam nov OLJNI GORILEC -pragrant. Naslov v oglasnem oddelku _1474 Prodam malo rabljene ZIMSKE GUME s platišči 165 x 13 primerne za opel — aseona ali kadetta. Bašelj št. 24, tel: 45-334 _1475 Prodam SMUČI 160 cm. Gros, Mlaka 85, Kranj_1476 Prodam 4 nove GUME 750-16, tel.: (064) 88-731___1477 Prodam KABINO in MASKO z lučmi za traktor zetor 2511. Tatinec št. 1, Preddvor_1478 Prodam JABOLKA, električni ŠTE-DILNIK in KUPPERSBUSCH. Ferjan, Ribno 102, Bled_1479 DIRKALNO KOLO vrhunsko skoraj novo, oprema campagnolo super rekord, ugodno — delno na obroke pro-; dam. Tel: 51-542_1480 Prodam dobro ohranjen KLARINET. Tel.: 35 337 zvečer_1481 Ugodno prodam nov trofazni dvota-rifni ŠTEVEC, še v garanciji. Zagore, Dorfarje 13_1482 HI-FI prodam s carinsko deklaracijo. Mahič, Juleta Gabrovška 23 — Kranj _1483 Prodam zložljiv, športni OTROŠKI VOZIČEK in 7 členov DIMNIKA schie-del brez zračnika. Informacije po tel.: 66-549 od 13. do 17. ure 1484 živali Prodam brejo KOBILO, staro 8 let, težko 500 kg, ZREBICO, staro 5 mesecev in navadno HARMONIKO. Informacije popoldne, razen sobote in nedelje ves dan. Voklo 100_1355 Prodam TELICO simentalko pred te litvijo. Naklo, Cesta 26. julija 9, tel.: 47-473_1356 Prodam PUJSKE, težke 35 kg, in manjše. Sp. Brnik 60, Cerklje 1357 Prodam 4 mesece brejo KRAVO. Grad 43, Cerklje_1358 Prodam 2 mladi KRAVI — simental-ki s teleti ali brez Selo 32, Žirovnica __1359 Prodam visoko brejo TELICO. Pera- čica 5, Brezje — Langus_1360 Prodam 5 tednov stare nemške OV CARJE. Stanko Krmelj, Tomšičeva 105, Jesenice______1361 Prodam 3 PRAŠIČE, težke 30 kg. Podbrezje49 _1362 Prodam 6 PRAŠIČEV po 30 kg. Stra- hinj 135, Naklo_1363 Prodam KRAVO (po teletu). Begu- nje 112_._ 1364 Prodam 8 tednov stare PRAŠIČKE. 1365 Tatinec 6, Preddvor Prodam mlado KRAVO Gabrk 19, Škofja Loka Prodam sedem tednov staro TELIČ KO — simentalko za nadaljno rejo. Po-čagar Franc, Tenetiše 5_1462 Prodam brejo TELICO. Petač, Zg. Pirniče 54, Medvode 1463 stanovanja Zamenjam družbeno GARSONJERO (28 m1), centralno ogrevano, za večje kjerkoli v Kranj. Tel.: 35-216 1412 Iščem GARSONJERO v Šk. Loki ali Kranju. Šifra: PREDPLAČILO 1413 Prodam komfortno GARSONJERO v Kranju Ponudbe pod GOTOVINA _1414 Mlada uslužbenka išče SOBO v Kranju — z uporabo kopalnice in kuhinje. Šifra: NUJNO FEBRUAR_1415 ZAMENJAM družbeno mansardno TRISOBNO STANOVANJE (90 m', lastno ogrevanje) za DVOSOBNO +2 kabineta — s centralnim ogrevanjem. Pisne ponudbe pod: ZAMENJAVA v Kranju v letu 1986_1416 GARSONJERO ali SOBO s kopalnico nujno iščem v Kranju ali Škofji Lo-ki. tel (061) 349-854_1417 Uslužbenka aerodroma išče GARSONJERO ali ENOSOBNO STANOVANJE v Kranju ali Ljubljani. Tel.: 26-201 (064). Ponudbe pod: ČIMPREJ _1418 SOBO s souporabo kopalnice in možnostjo kuhanja in pranja išče moški srednjih let. Ponudbe pod: KRANJ -ŠKOFJA LOKA__1419 DVOSOBNO komfortno družbeno stanovanje v Kranju, na Pl anini, 67 m', s centralno, toplo vodo in telefonom, v pritličju z odprtim balkonom in 70 m1 ograjene zelenice menjam za ENAKO ali VEČJE lahko starejše stanovanje na Bledu. Tel: 35-729 1420 PRAŠIČE, težke od 35 do 180 kg, prodam. Župančič, Posavec 123, Pod-nart, tel. (064) 70-379_ 647 Prodam več mesnatih PRAŠIČEV, težkih 110 kg. Oman, Zminec 12, Škof-ja Loka_1220 Marca in aprila bom prodajal rjave in grahaste JARKICE. Sprejemam naročila. Stanonik, Log 9, škofja Loka _1261 Prodam mlado KRAVO, takoj po te litvi, z mlekom. Visoče 6 pri Tržiču — Svegelj_1337 Prodam 6 tednov staro TELE — si-mentalca. Zalog 41, Cerklje___1338 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Breg 5, Komenda_1339 Prodam PRAŠIČA za zakol in polovico mlade GOVEDI. Lahovče 19, Cer kije_ _1340 Prodam PRAŠIČA za zakol. Okroglo 15, Naklo_1341 Prodam KRAVO simentalko z drugim teletom. Srednje Bitnje 25, Žabni-ca_1342 Prodam KRAVO s teletom ali menjam za jalovo, BIKCA starega 10 tednov in ŽREBICO staro 11 mesecev. Vi-soko 5, Šenčur_1343 Prodam 7 dni staro TELE — simen-talca. Poljče 7, Begunje_1344 Prodam brejo KRAVO po izbiri. Zu-panc, Cerkljanska Dobrava 10 1345 Prodam dve TELIČKI, stari 4 in 6 tednov. Trstenik 14, Golnik_1346 Prodam 2 PRAŠIČA po 160 kg. Dolenc, Sopotnica 15, Sk. Loka_1347 zakol. 1348 Prodam KRAVO izbiri. Pipanova 40 red telitvijo ali po enčur 1349 Mizarstvo in profiliranje lesa OVSENIK ALOJZ Kranj, Jezerska cesta 108 c tel.: 35-770 Obiščite naš rastavni prostor! Nudimo več vrst ogledal, garderobne stene, mizice, stenske in stropne obloge, kotne letve, ter več vrst letev za uokvirjenje slik in gobelinov Se priporočamo! Gospodinjski teden od 10. do 20. februarja v NAMI. Priložnost za ugoden nakup posteljnega perila, zaves, preprog, gospodinjskih aparatov GORENJE — EL-MA. šivalnih strojev BA-GAT, posode EM0, kuhinj BREST, MARLES, SVEA, kopalnic MARLES, PAL0-MA serviet in prtov ter treh knjig Mladinske knjige po 5 — 10 % znižanih cenah. Cene nekaterih živil pa so znižane od 20 do 30 %. Od 10. do 23. februarja je v Nami tudi do 40 % sezonsko znižanje cen smučarskih oblačil. HIŠA DOBREGA NAKUPA J) Prodam dobro ohranjeno PEČ za centralno, 25.000 ccal, in GORILEC. Britof 154, telefon: 39 437_1379 Poceni prodam starejšo SPALNICO. Naslov v oglasnem oddelku_1380 Ugodno prodam KAVČ in 2 FOTELJA. Dodevski, Planina 5, Kranj 1381 Po ugodni ceni prodam termoaku-mulacijsko PEČ suna 3. Pire, Valjavče va 10, tel : 26-413_1382 Prodam KAVČ, dva FOTELJA in PREPROGO. Kovačič, Zlato polje 3/c, Kranj_1383 ~~ŠTEDILNIK gorenje (4 plin, 2 elektrika) ugodno prodam Jeglič, Češnjica 4, Podnart, tel.: 70 075_1384 Poceni prodam 2 kvV — termoaku-mulacijsko PEČ. Kesorovič, A Travna 17, Jesenice_1385 Prodam rabljen HLADILNIK gorenje. Rant, Šk. Loka, tel.: 62-535 1386 KUHINJO — kompletno z jedilnim kotom, bele barve, poceni prodam. Gradišar, Cesta talcev 75, Kranj 1387 Dvodelno GARDEROBNO OMARO, skoraj novo, prodam. Tel. 41-105 1388 Ugodno prodam dve OTROŠKI PO-STELJICI z jogiji (bela in rjava na koleščkih). Zukanovič, Cerklje, F. Ber-leta 23_ 1389 Prodam malo rabljeno PEČ EMO malo rabljen ŠTEDILNIK (4 plin) s plin sko pečico. Železniki, Dašnica 77 1390 Ugodno prodam ŠTEDILNIK (4 elek-trika, 2 plin). Šorlijeva 29, stanovanje II - Kranj_1391 Prodam nov, zapakiran POMIVALNI STROJ candy 5 20 PE, telefon: 24-720 1392 poieifl Do 15 km iz Kranja kupim 1 do 2 ha GOZDA. Ponudbe po tel: 23-347 1116 ZAZIDLJIVO PARCELO ali ZGRAD BO na relaciji Martuljek—Kranjska gora-Podkoren KUPIM. Maja Prusnik, Tičarjeva 6, tel.:88-016_1249 Ugodno prodamo GRADIŠ GARAŽO Informacije v soboto od 17. do 19. ure po tel: (064)22-276 1421 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v Kranju ali bližnji okolici, tel.: (064) 35 245 __1422 Prodam dobro zaraščen GOZD. Na-slov v oglasnem oddelku_1423 Zamenjam ZAZIDUIVO PARCELO, 500 m', za drugo. Informacije po 18. uri v soboto na tel: 45-090 1424 vozila izbiri, npanova au, sencur_i«y»s Prodam mlado KRAVO in droben KROMPIR. Škofjeloška 33, Kranj 1350 SIMENTALKO s prvim teličkom in eno malo brejo — 4. tele — prodam ali menjam za traktor. Dolinšek, Pero-vo 12, Kamnik_1351 Prodam jalovo KRAVO ali zamenjam za brejo Lahovče 49, Cerklje __1352 Prodam KRAVO s tretjim teltom ali brez. Lahovče 47, Cerklje_1353 Prodam težko kravo SIMENTALKO. Pokopališka 6. Kokrica — Kranj 1354 rtan.oprema Prodam 210-litrsko zamrzovalno SKRINJO gorenje, nerabljena, v gara ciji za 9 SM. Poljanska c. 51, Šk. Loka ____1366 Prodam OTROŠKO POSTEUICO z jogijem, tel. (064) 61-658_1367 Samostojno PEČ unitas, »kraljica peči«, prodam. Zaje, Forme 12, Žabni ca__1368 ■ Prodam KAVČ-POSTELJO, 2.5 SM, NOV VOZIČEK (cizo) in PANCERJE št. 38 - 39, telefon: 74 078_ 1369 Prodam razno rabljeno POHIŠTVO zaradi selitve, po nizki ceni. Ogled v soboto, 8. 2. 1986, od 8—14. ure. Marija Bogataj, Rašička 10, Zg. Šiška — Ljubljana _1370 Prodam novo PEČ za centralno sig-ma — Žalec s 120-litrskim bojlerjem. Sp. Bitnje 31 (Mlinar)_1371 Ugodno prodam 140-litrski HLADIL-, NIK. Paderčič, Planina 22, Kranj 1372 Prodam 6 kvV termoakumulacijsko PEČ. Stojko, Golnik St. 55_1373 Prodam PEČ kupersbuseh, malo ra-bljen. Markovič, St Rozmana 4, Kranj __1374 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika) 340-litrsko zamrzoval no SKRINJO gorenje in suhe BUTA-RE. Kern, PSata 2, Cerklje_1375 Prodam raztegljivo KUHINJSKO MIZO. Madon, St. Žagarja 7, Kranj 1376 Prodam rabljen ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika) s prostorom za plinsko je-klenko, telefon: 26 833_1377 Prodam LTH — 3801 zamrzovalno SKRINJO, novo, zapakirano, z garancijskim listom. Danica Gašperlin, Pre doslje 43 _1378 Prodam ZASTAVO 750 LE, m Kur 1982 - junij. Viktor Jereb, Kmetij» tel ■ 7 9, Vodice____^Ttu Prodam RENAULT - 4, letnik J3I8-.J dobro ohranjen. Ogled možen poP^B, p0( ne, Jamnik, Cesta v Polico 9, Cerklfl Ugodno prodam ZASTAVO ~10j letnik 1980, Bled, tel.: 77-957 JI Prodam JUGO - 45 L, letnik 11 tel.: (064) 23-222 od 19. do 20. urejl Prodam ZASTAVO 750 po delih. 3 benje 65, Tržič_____,]_ Prodam oba ODBIJAČA in obe^ nji LUČI za golfa letnik 1978, 79-547 Kuj IG Dl j£^ Prodam nov ŽAROMET in IZPU= CEV za diano 6. Ogled vsak dan r8* |_ sobote. Kern, Visoko 84, Šenčur__ Prodam JUGO 45, letnik 1984, K* -----Stojanovič, Deteljica 2, Tržič ali f .V tel.:51-316__JI j*" Prodam BLATNIKA za zastavo * - standard, cena 25.000 din ter PBR '*< LEKE in VZGLAVNIKE za fičota, <* °br* 12000 din za oboje. Srednja vas 66F Potn Šenčurju _J JjMI Prodam GOLF, letnik 1977 O^j^ popoldne Cej Bajazit, Janka Puclj*i *' Kranj _J J* Prodam KOMBI Zastava 435 -letnik 1978, ali menjam za osebno* žilo. Sajovic, Mlaka 21, Kranj |j Prodam ZASTAVO 101, letnik 1^ '— registrirana do februarja 1987, 1, ~~~JT 51 579__3 ieJ:< GOLF JGL, letnik 1981, odli# dobi ohranjen, prodam, tel. (064) 74-817 ^ ^ Športni ŠKODO, lepo ohranj«^ 1* *'at ugodno prodam, tel.: 61 -734__j| p^. Prodam CITROEN GS po delih,dort ramboliran R — 10 v voznem st8r Tel.: dopoldne 61-007, popoldjj u»« 16 za 10S^ * 60 539 Prodam RENAULT ali po delih Ažman Slavi, Cesta svoj*} *aP de 22, Bled, tel: 77-437 (služba) Prodam AMI 8, tel.:27-720 Prodam dobro ohranjeno obnovil* > no ZASTAVO 101. letnik 197» -2! Informacije po tel.: \ 36-037 (zvečer) ali 34-971 (služba^ ^ -26^ tel. dopoldne) Prodam ZASTAVO 750 int. 22 dopoldne__]9 |J Prodam ZASTAVO 101 C letnik 1#* garažirano, prevoženih 37.000 km, —; 2^055_ A, registracija^ ^. Lov. 154 junija 1986, cena 20.000.— din Franc, Valjavčeva 12 — Kranj Prodam dobro ohranjen REN* |A ULT-4 TLS, letnik 1979 - decemb* cena ugodna. Peterčič Justina, Goli! , 46 1W ?u Prodam GOLFA, letnik 1977, inf«1 macije po telefonu 34-313 popoldne^ Prodam dobro ohranjen TAM 9 tel.:79-439_3 Prodam JUGO 45, star 20 mesec* odlično garažiran. Tel.: 24-940 jj? Prodam ALFA 33 1.3, letnik 1983.1 Sek Franc, Lenart 11 — Selca jja Prodam JUGO 45 za 130 SM. | smanovič Branislav, L Kranj, tel.: 38-009_ Prodam štiri AVTOPLAŠČE z zračnicami za lado, tel: 21-709_1285 Ugodno prodam ZASTAVO 750 SC, letnik 1980, ter 50 kv. metrov lesene obloge, tel.:47-151_1286 Prodam MOTOR in MENJALNIK za zastavo 750, Kopač, Mlaka 18 1287 Prodam ZASTAVO 101 GT 1984, 16 000 km, Adergas 24, Cerklje 1288 Prodam OPEL KADETTA, starega dve leti. Informacije: Krišelj, Preddvor 140^_1236 Prodam LADO 1200, letnik 1976, Djukič, Delavska 19, Kranj_1289 Prodam RENAULT 16 z manjšo okvaro. Zoran Dragojevič, Delavska 19, Kranj _ 1290 Prodam komplet OBROČE z GUMA Ml za zastavo 101, tel: 26-813 1291 Prodam LEVO STRANICO za zasta vo 101. Dežman, Mavčiče 106 (naspro ti pokopališča) _1292 Prodam PEUGEOT 104, letnik 1982. Urh, Podreča 12, tel.: 40-020 1293 Prodam ZASTAVO 101 GTL 3, letnik 1983 — december, Sp. Besnica 135 ________ Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, registrirana do 1.8.1986, M. Bijelič, Tončka Dežmana 2, Kranj — Planina __1295 Prodam ŠKODO — coupe, letnik 1977, registrirano do julija, cena 23 SM. Ilijanič, Planina 4, Kranj 1296 Ugodno prodam ZASTAVO 750 — lux, Voklo 47, Šenčur_1297 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. Celar, Strahinj 97_1298 Prodam LADO 1200, letnik 1976, registrirana do 20.1.1987, Partizanska 33, Kranj_1299 Prodam PEUGEOT 504 G L, tel.: 22-215 1300 Hrovata . Prodam ZASTAVO 750, letnik 1SJ registrirana za celo leto. Bjelič Ni* Proletarska 11 — Tržič Hrvaj ^ Prodam GOLF, letnik 1980. Bojan, Ročevnica 53, Tržič, tel. od 15. ure dalje._ Prodam obnovljeno SIMCO GLS. Praprotnik Janez, Loka 7, Tr*'^i Ugodno prodam DYANO 6-L. Ofl1': v petek in soboto od 16. do 18. »jjj Bajt, Tominčeva 11, Kranj__ Prodam karambolirano ZASTA*: 101, letnik 1980. Šuceva 1 - Kranj £5 m_i Prodam 126-P, letnik 1980, prevo^ nih 70.000 km. Ogled v ponedeljek' torek (10. ali 11.2.) od 15.-17. M Malovrh Stane, Tominčeva 22 — KM kupim Kupim AGREGAT do 1.5 kW v 1 brem stanju. Martin Češka, Ravna j - 64290 Tržič__}2 Kupim TELE ali polovico mlade K ve za v skrinjo in OKOVJE Tvrolia-5 lefon: 24-485_JX Kupim rabljen 15kW ELEKTRO^* TOR ali menjam za 11 kW Letence 15, Golnik ZaploJJ Kupim SILIRANO KORUZO, 4_J 26-774_____!_ Kupim PRAGOVA za VVV 1302 in J vo desno roko, tel. (061) 841-268 (J_| žar) _ ^52 Kupim ŽENSKE DRSALKE št. 3»i in 39-40, tel: 26-503 ___V% Kupim ŠPORTNI VOZIČEK za dv°_' ke. tel.: (064) 74-640 JM Kupim diatonično HARMONjfl dobro ohranjeno, trivrttno ali &tir_d stno. «4.: 70-016 ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske !?5jHKf 7. FEBRUARJA 1986 MALI OGLASI, OSMRTNICE .19. STRAN mMMmmi^OlLAS Kupim MOTOR za osebni avto R-4, J!!^953_1409 ] Kupim suhe smrekove DESKE od - ~-'00mm debeline. Kalan, Poljšica ^igdnart, tel.: 70-225_1410 Kupim dvoja leva VRATA za R-8. Ki-5nceya28,Šk. Loka 1411 [GRAM HARMONIKO SVATBAH IN ZA ZAKUUČENE DRUŽBE. Telefon 35-337 zvečer. jokali i J' centru Kranja ODDAM LOKAL za mirno obrt. Stanko Rode, ^^Ljteginčeva 13_1425 'sfiem MANJŠI PROSTOR za mirno V** v ožjem centru Škofje Loke. Po ^"ebi ga tudi adaptiram. Ponudbe _tel. (064) 22-025 dopoldne, (061) _ delavca za priučitev. Zdravko 1 ^k.jMlakarjeva 31, Šenčur 1429 Ponudbe ' kv^?6'0^0 razmerje sprejmemo dva t Kll ir,i0DjARJA in dva KV STROJNA ii2BER_poHODEK I l&Ce sjmem imam pod: 1430 karšnokoli DELO NA šivalni stroj. Zg. Brnik 1431 i cŽPosiim mlajšega KV KLJUČAVNI i» Klii a z znanjem elektrovarjenja J IUCavničarstvo Maks Pire, Hrastje 81 1432 <°J zaposlim KOVINOSTRUGAR-1433 ~^_iPanova 60, Šenč Tak, Zu'ak°i zaposlim KLJUČAVNIČARJA, ■-■^^"ova 1 Šenčur_1434 riisk ^ m S,VANJE na dom- tudi se" K°- Naslov v oglasnem oddelku >^_____1435 VAik°i zaposlim delavko za LIKANJE -^jnici.Tel.: 77-613_1436 dni *ens'liranj- i znanjem krojenja in nekajletno prakso ^ e.|rnem takoj v redno delovno jaz ^■