SfcGrir.: 3L istu. Štew« 20« LiistsSlass©^ w soBot© 24, fatsrjiar'ja IS23, baaja vsak 43$$ eh S" pop. razea Misij m prazaikef. ww Messesa aarohina: s» Ljubljano . po posti. . . z®; Inozemstvo Brni fiJtlDSKI Din 10 — 12*— 22*— Oglas! po tarifa. DNEVNIK Blasi!© Marastbie Ljtsdske Straške. !LsEof S« Mrackiraflih pisarn ne sprejemamo. — Pismenim vprašanjem je treba priložiti. znamko za odgovor. Poštno čekovni račun št. 13235. Uredništvo: Breg, 12. II. nadstr. Telefon št. H 9. Uprava: Sodna ulica štev. 5. Telefon št 423. Dr. Ivan Šušteršič. AVTONOMIJA V USTIH -CENTRALIZEM V DEJANJU. Ko so klerikalci „srečno"1 razbili slov. avtonomijo do zadnjega drobca, so zadovoljno sedli v ministrske stole v Belgradu. Vzeli so v svoje „izkušene" roke krmilo centralne oblasti in tako znova dobili možnost, delati za ljudstvo. A kaj so naredili? Sprašujte po celi deželi; odgovor je navadno tako drastičen, da ga niti ponoviti ne morem. V bistvu je istoveten z besedami : Nič dobrega, pač pa veliko slabega. To je odgovor naroda. Niti ene same koristne stvari ne morejo pokazati, o kateri bi mogli reči: To je naše delo. Zato pa tudi o svojem „delu" previdno molče. V nič manj kot treh ministrstvih ie bila doslej v Belgradu zastopana „SLS", V prvem je celo načelnik stranke bil podpredsednik centralne vlade. Kaj so gospodje deialt ves ta čas na vladi? Naj vendar to razjasnijo. Mislim, da je to že zdavna njihova dolžnost. Saj so bili na svojih visokih mestih plačani z ljudskim denarjem. Ker pa gospodje iz jasnih vzrokov nikakor nočejo govoriti o tem svojem delovanju, jim hočem pomagati. Njihovo glavno delo je bilo, utrjevati centralizem. Bilo je to le dosledno. Kar so kot „Narodna vlada" ustvarili v Ljubljani, so nadaljevali v centralni vladi v Belgradu kot vladna stranka. Iz Begrada so diktirali davke, nastavljali in odstavljali pokrajinske vlade in uradnike, razN-. ili so srbske vojaške postave tudi na Slovenijo, dr. Korošec je pa celo dal za celo državo razglasiti postavo, po kateri je zakonski mož izgubil svojo — zakonsko ženo. Najimenitnejši čin poprevratnih SLSarjev je pa tisti, ki ga še danes najtežje občuti vse slovensko prebivalstvo. Kmet in delavec, uradnik, trgovec in obrtnik, kulturni delavec, javni in zasebni nameščenec, revež in bogatin, vsi so enako udarjeni. To pa po umetnem znižanju vrednosti krone, za katero nosijo klerikalci so-odločilno odgovornost. Leta 1919. se je v Belgradu sestavljala nova vlada. Radikalci in demokrati so bili tako ostro razdvojeni, da ni bilo večine brez klerikalcev. Bili so torej jeziček na tehtnici. Sijajna prilika, da stavijo odločilne zahteve in pogoje v prid ljudstvu. Vladna naredba, da se računa 4 krone za en dinar, ni bila veljavna, ker je ni bilo potrdilo niti narodno predstavništvo. Dolžnost je velevala klerikalcem, da ne vstopijo v vlado, ako se rie razveljavi tista naredba in končna ureditev valutnega vprašanja ne pridrži ljudskemu zastopu. Klerikalci so pa naredili ravno nasprotno: Pritrdili so, da ostane razmerje 4 :1 še nadalje v veljavi, dokler ne odloči drugače narodno predstavništvo. Naša krona je bila s tem definitivno izgubljena, ljudstvo je izgubilo tri četrtine svoje denarne gotovine — a takoj na to so sedli trije poslanci ^SLS‘‘ v ministrske sedeže. Tako je zaigrala „SLS“ milijarde ljudskega imetja ravno v trenotku, ko je srečno naključje njenim vodite-flem dalo v roke možnost, da kar največ dosežejo v blagor ljudstva! Kaj takega ni §e videl svet pri nobeni drugi stranki. Vsaka druga stranka izrabi tako priliko, že radi svojega ugleda, v kako splošno korist svojih volivcev. Klerikalci pa ne le, da niso prav nič izposlovali za ljudsko korist, so poleg tega še povzročili milijardno škodo naroda ravno ob tej priliki. Brez pomena je, če se je to zgodilo samo radi nesposobnosti poslancev, odnosno strankinih voditeljev. Če so to storili iz nesposobnosti, so pokazali tako kričečo nesposobnost in po- litično nerodnost, da so izgubili vsako pravico do zaupanja ljudstva. Nasprotno: zavedno ljudstvo bi jih moralo klicati na odgovor! Tako so tedaj klerikalci razumevali avtonomijo v dejanju ,v besedah so pa sedaj polni same avtonomije. Koliko so te besede vredne v očigled takih dejanj, lahko vsak sam razsodi. Dr. Ivan Šušteršič: KRALJEVINA SHS. (Dalje.) Rešitev našega notranjega problema bo bistveno olajšala reševanje vnanjih problemov naše države. Doživeli smo dosti razočaranja na polju naše vnanje politike. Graditi moramo mdi tu v lastnem delokrogu in na lastnih tleh. Vnanja politika vsake države ima le en smoter, ki mora biti obenem tudi njen edini nagib, njena edina zvezda-vodnica: interes lastnega naroda. Ta interes pa sestoja iz kompleksa posameznih interesov, ki jih treba razvrstiti po življenjski važnosti in nujnosti. To prav upoštevati, je najvišja lastnost državnika, neizmerno važnejša kot tehnična spretnost diplomatiziranja in spletkarjenja. Česa potrebuje naš narod v prvi vrsti? Mini in sigurnosti na vseh mejah za mnogoletno dobo. V domačih mejah je treba dolgoletnega mirnega dela, treba graditi in popravljati na vseh poljih javnega življenja, zlasti pa še na gospodarskem polju. V ta namen treba zasiguranega miru na vseh mejah — tedaj dobrih, najboljših odnošajev z vsemi sosedi. Nobenih avantur, temveč solidno prijateljstvo na vse strani. Trdni temelj naših vnanjih odnošajev je in ostane naše zaupno, intimno razmerje do velikih zapadnih sil. Pri tem pa ni treba prezirati naše lastne hiše in naših neposrednih sosedov. Mala antanta je v tern pogledu dragocen politični akti-vum. Tozadevna zasluga se mora pripoznati. Zakon našega kralja je važno in lepo spopolnilo te pametne politike in viden znak, da smo na pravi poti. Sistem, ki ga znači mala antanta, treba dosledno spopolniti, v korist našemu narodu. Naj enkrat padejo vse ovire, ki so sad vojne psihoze. Vrata in okna odpreti, da more sveža sapa in sobice od vseh strani v naš dom, da imamo prost razgled in prosto pot na vnanji svet. Tudi v tem oziru je že krenila naša vlada na boljšo pot, a še vedno ima veliko preveč pomislekov, še vedno se preveč boji. da ne bi sveži zrak in solnčni žarki škodovali naši mladi stavbi! Parola mora biti: Svoboda! Najlepša hiša je dolgočasna, če so vrata in okna stalno zaprta. Sčasoma postane nezdrava in v hiši se dela škoda. _ Udobne trgovske pogodbe z vsemi državami, s katerimi smo v gospodarskih odnošajih in s katerimi bi bilo za nas koristno, priti v take odnošaje! Vedno rastoče številke v izložbah naših trgovin kriče, da to ni res. Razširjenje gospodarskega ozemlja preko lastnih političnih mej se pa vstvari potom modrih trgovinskih in carinskih pogodb. Dobre trgovske pogodbe sp pa zasnovane na prijateljskih političnih odnošajih. Tu gre pred vsem za neposredne sosede, ki so za vsako državo najvažnejši. Sevč, v ta namen je treba, da pride do izključne veljave realna politika, to je zdrava pamet. Doba političnega romanticizma je potekla, treba prestopiti k realnosti in s tem pokazati zmožnost za samostojno narodno življenje. Od dobrih prijateljskih in koristnih trgovskih odnošajev ne moremo in toraj ne smemo izklučiti nobenega soseda, tedaj tudi ne Ogrske, ne Avstrije, pa tudi ne Italije in Bolgarije. Sporazum med Jugoslavijo in Avstrijo. Belgrad, 24. febr. (Izv.) Pogajanja z avstrijsko delegacijo so se včeraj dopoldne nadaljevala v zunanjem ministrstvu. Konferenca se je razdelila v štiri sekcije. V prvi sekciji za politična vprašanja so Pašić, dr. Ninčie, dr. Seipel in dr. Griinberger. Drugo sekcijo za vprašanja pravnega značaja tvorijo minister za pravosodje dr. Laza Markovič, dr. Arangjelovič, dr. Subotič, od avstrijske delegacije pa dr. Hoffinger in Peter. V tretji sekciji za gospodarsko-finančna vprašanja so finančni minister dr. Stojadino-vič, Radosavljevič in Todorovič, od avstrijske delegacije pa svetnik Lu-kesch. V četrti sekciji za promet, je načelnik notranjega ministrstva Lazarevič, načelnik prometnega oddelka Derocco in dr. Vigelc, od avstrijske delegacije pa poslaniški svetnik Junger. V vprašanjih trgovskega značaja je došlo do gotovih načelnih sklepov, ki se bodo vstavili v zapisnik, podpisan obojestransko. V prvi sekciji je bila razprava zelo dolgotrajna in šele koncem konference je došlo do sporazuma. glede zaključenja treh konvencij. Prva konvencija se tiče ukinjenja sekvestrov nad imetjem avstrijskih podanikov v naši državi ter obratno. Po sklenjenem sporazumu je zagotovljeno, da morejo eni ali drugi državljani prenesti svoje imetje v državo, v kateri žive, brez vsakih ovir in taks. Rešeno je tudi vprašanje zaostalih obveznih predvojnih dolgov, ki se nahajajo na avstrijskem ozemlju in so last naših državljanov ter so bile prijavljene našim državnim oblastem. Te obveznice je hotela Avstrija žigosati. Dosežen je sporazum, da morejo naši državljani te obveznice v višini 58 milijonov kron prenesti v našo državo svobodno in brez taks. Najdalje se je razpravljalo o povrnitvi škode, povzročene po se-kvestrih nad imetjem avstrijskih podanikov. Avstrijci so najtežje pristali na to, da se odpovedo odškodnini. Določeno je, da se plača odškodnina samo za ona imetja, ki so bila pod sekvestrom in so bila pred st. germainsko pogodbo prodana na javni dražbi. Druga kon- vencija se tiče ureditve medsebojnih zasebnopravnih dolgov. Sprejeto je načelno, da se za 100 predvojnih avstrijskih kron plača 32 jugoslovanskih kron. To konvencijo bo naša vlada predložila v odobritev narodni skupščini, ker se tiče zasebne lastnine in jo vlada ne more rešiti sama. Glede te konvencije je pridržana avstrijski vladi tudi pravica, da se tekom 15 dni izjavi, ali pristane nanjo definitivno. V tem obstoji tudi za nas ugodnost, da bo mogoče dobiti v tem času tudi pritrdilo naših interesov iz Ljubljane, ki so včeraj sporočili, naj se skrbi, da se ne razbijejo pogajanja radi tega vprašanja. Tretja konvencija se nanaša na imetje bosensko- hercegovskih podjetij. Po četrti konvenciji se obvezujejo avstrijske družbe, ki imajo svoj obrat v Jugoslaviji kot n. pr. Trboveljska premo-gokopna družba, da prenesejo tekom šestih mesecev svoj sedež na naše ozemlje. Tudi v ostalih sekcijah sc je dosegel v glavnem sporazum. V sekciji za politična vprašanja ni bilo posebnih težkoč. Vprašanje vizuma potnih listov je popolnoma urejeno. Določeno je, da potnikom na meji ni treba stopati z vlakov in da jim je dovoljen svoboden prehod. Glede narodnih manjšin na Koroškem so bile izrečene dr. Seiplu in dr. Griinbergerju razne pritožbe ter je bila predložena statistika o položaju Nemcev v naši državi. Dr. Seipel je nato predložil svoje podatke, kh se razlikujejo od naših, izjavil pa je, da se bo izpre-meni la dosedanja šolska in prosvetna politika napram našim manjšinam na Koroškem. Konferenca se nadaljuje danes dopoldne. Pričakovati je, da se bodo danes ugodno rešila vsa vprašanja. Vlada ima še tekom dopoldneva sejo, na kateri bo definitivno sklepala o raznih vprašanjih ter bo tekom jutrišnjega dne izdala komunike. Belgrad, 24. febr. (Izv.) Snoči je ob pol 10. priredil avstrijski odpravnik soavejo v avstrijskem poslaništvu, na katero so bili povabljeni vsi ministri, elani delegacije, eksperti in drugi. IZMENJAVA ST. MARGHERITSK1H KONVENCIJ. Belgrad, 24. febr. (Izv.) Po poročilih, ki jih je vlada prejela iz Rima, je italijanska vlada odposlala v Belgrad posebnega kurirja z originalnim izvodom st. margheritskih konvencij, ki jih podpiše naš kralj, nakar se vrne v Rim, kjer se izvrši izmenjava. Kurir je došel danes v Belgrad. Naš poslanik Antonijevič v Rimu je pooblaščen, da izvrši izmenjavo ratifikacij. Izmenjava konvencij se bržkone ne bo mogla izvršiti pred 1. marcem, dokler se ne vrne kurir iz Belgrada. IZPRAZNITEV SUŠAKA IN TRETJEGA PASU V DALMACIJI. Rim, 22. febr. (Izv.) Ministrski predsednik in generalni štab sta naročila italijanskim garnizijam na Reki in v Dalmaciji, da začno izpraz-njevati Sušak in tretji pas v Dalmaciji, kakor velevajo rapallska pogodba in st. margheritske konvencije. Prispevajte v naše sklade! Angleško in ameriško posredovanje v ruhrtitem vprašanju. NOV REPARACIJSKI NAČRT. Pariz, 23. febr. (Izv.) »Chicago Tribune« trdi, da stojimo pred neposredno intervencijo amerikanskih trgovskih krogov v reparacijsko vprašanje. Veleindustrijec Charles M. Schwab je šel, kakor tu poročajo, v prvi vrsti zato v Evropo, da predlaga po načrtu trgovskih zbornic Zedinjenih držav mednarodno komisijo, v kateri bo tudi zastopnik Zedinjenih držav, ki naj odloči nemško plačilno sposobnost in način nemških plačil. Pariški zastopnik trgovskih zbornic Zedinjenih držav. Vazi 1 Miller, se nahaja zdaj v Po-ruhrju, da preišče rezultate zasedbe. Ta predlog je zastopal pred kratkim v seji trgovskih zbornic Zedinjenih držav predsednik julij Vames v imenu skoro vseh amerikanskih trgovskih zbornic. Pobudi je pritrdil Washington in je torej stališče vlade. Predlog predvideva sodelovanje Združenih držav pri delih komisije na novem reparacij-s kem načrtu, čigar izvršljivost bo Nemčija zagotovila. PREDSEDNIK MILLER AND GOVORI. Pariz, 23. febr. (Izv.) Pod predsedstvom predsednika republike Mil-leranda se je vršila včeraj ob priliki 25-letnice obstoja republikanskega komiteja za trgovino in industrijo, katerega vpliv je v trgovskem in političnem svetu zelo velik, svečana večerja. Pojedini so prisostvovali mnogi poslanci vseh političnih strank. Ob tej priliki so se čuli enodušno glasovi odobravanja viadne politike. Predsednik Millerand se je izrazil: „Franciji je vsaka misel o aneksiji nemških dežel tuja, Vendar si pa svojih pravic do odškodnin ne da kratiti. Nemci se zopet enkrat kažejo slabe psihologe, če mislijo, da se bo zlomila francoska zdržnost pod pritiskom denarnih težkoč. Kakor je znala Francija v trdni enotnosti zdržati v vojni, tako bo znala tudi v miru. Francija se ne bo obrnila od svojega cilja, ker hoče doseči svoje najsvetejše pravice.11 Temu govoru predsednika je sledilo splošno odobravanje. LORD CECIL O REŠITVI RUBRSKEGA VPRAŠANJA. London, 23. febr. (Izv.) V izvršilnem odboru lige društva narodov je poročal lord Cecil kot predsednik o političnem stališču lige na-pram položaju v ruhrskem ozemlju ter izjavil: «Spričo dejstva, da po-menja nasilna zasedba nemškega ozemlja po francoski vojski neposredno skrajno nevarnost za evropski mir in gospodarsko dobrobit mnogih držav, kakor tudi spričo dejstva, da je bila ogromna večina angleškega naroda vedno za ureditev tega mednarodnega vprašanja potom društva narodov, goji izvršilni odbor lige društva narodov živo željo opozoriti na potrebo, da se vsa mednarodna vprašanja, ki tvorijo središče reparacijskim vprašanjem, kakor hitro mogoče predlože v rešitev društvu narodov s sodelovanjem Nemčije in Zedinjenih držav. Priznavamo, da mora izbira časa in organa ostati pridržana vladam, povdarjamo pa, da ima lahko vsako nepotrebno zavlačevanje usodne posledice, in upam, da bodo podružnice zveze 'storile vse ter podprle parlament in vlado za nadaljevanje energične politike na tej podlagi. GOVORICE O INTERVENCIJI ANGLEŠKE FINANCE IN INDUSTRIJE. London, 23. febr. (Izv.) Danes so govorili v političnih krogih, da pripravljajo vplivni angleški finančni in industrijski krogi intervencijo v ruhrskem vprašanju. Ta intervencija se bo izvršila z vednostjo angleške vlade. Predsednik demokratične stranke v Nemčiji, poslanec Eckelenz, se nahaja zdaj v Londonu, kjer je naznanil v nekem interviewu, da so ga demokrati poslali na Angleško v svrho informacije o mnenju angleške veleindustrije glede na intervencijo v ruhrskem konfliktu. EKSPLOATACIJA PORUHRJA. London, 23. febr. (Izv.) O francoski ponudbi angleškemu kapitalu, naj bi sc skupno eksploatiralo poruhrsko ozemlje, se poroča, da stoji za tem francoska vlada. Francoski agenti angleške skupine poročajo, da je francoska vlada pripravljena, prevzeti jamstvo za tak načrt. Pogajanja se nadaljujejo. ČEŠKI DELAVCI ZA PORUHRjE. Innsbruck, 23. febr. (Izv.) Semkaj je vnovič došlo 50 čeških delavcev, ki so hoteli preko Švice v Pariz. Takoj po prihodu Čehov so nemški železničarji brez razlike strank izjavili, da prevoza ne bodo izvršili, ker so delavci sigurno stavkolomci, ki jih hočejo pod kakršnokoli pretvezo vtihotapiti v Poruhrje Oba vagona, ki je v njih dospel transport, so odpeli in odrekli nadaljni transport. Čehi so protestirali in so hoteli odpetje preprečiti. Odločen odpor žele zn i-čarjev pa jim je to zabrani!. Poslanstvo Čehov je šlo v deželno hišo pritožit se, a tam so jih navrnili na zvezno vlado. Popoldne so hoteli Čehi posamezno nadaljevati pot, železničarjem pa se je posrečilo zadržat: nekatere, ki so pripovedovali, da so jih nabrali francoski agenti, ki iščejo zlasti rudarje. NATANČNOST FRANCOZOV NAPHAM POTNIKOM. Essen, 23. febr. (Izv.) General Degoutte je izdal novo naredbo, glasom katere se morajo Nemci, ki prihajajo v zasedeno ozemlje, podvreči osebni preiskavi in izkazal. Poleg tega so uvedene nove določbe za potne dokumente Nemcev in ino-zemeev. In preko sosednih držav moramo razširiti naše dobre odnošaje na oddaljenejše države, ne izključivši Rusije in Nemčije. Ne smemo prezirati, da so glede na moderna prometna sredstva vse države sosede. Naše intimno razmerje do čeko-slovaške republike je velik aktivam naše vnanje politike. To razmerje mora ostati „rocher de bronze“, bronasta skala naše vnanjte politike. Dobri gospodarski odnošaji so nam pa tudi neobhodno potrebni z Nemčijo, od koder lahko krijemo razmeroma najcenejše velik del naše potrebščine na industrijahiih izdelkih. Z Rusijo moramo priti čimprej do tesnih narodnih odnošaje v. ker je ruski uarod deblo slovanstva. Trenome težkoče so znane; gre za delikatna vprašanja; državniška spretnost mora najti izhod. Kdo more tajiti, da sedanja izolacija Rusije slabi vesoljno slovanstvo, prav posebej pa še jugoslovanstvo. Razume se, da je v tem pogledu postopati roko v roki s Čehoslovaško, ki ima identičrie narodne interese z nami. — Iz podobnih vzrokov je gojiti tesno prijateljstvo s poljsko republiko, koji se obeta, ko prebije sedanje težkoče, velika prihodnost v krogu slovanske narodne družine. Nedotakljivi temeljni kamen vseh naših mednarodnih odnošaje v so seveda mirovne nogodbe in dodatni mednarodni dogovori. Saj je to „mag-na charta“ naše državne eksistence. V tem pogledu bi bila vsaka popustljivost v bistvenih točkah za nas usodna. Spoštovati pa moramo pogodbe tudi tam, koder so v našo škodo in nam nalagajo težko občutene obveznosti. Kočljivo je naše razmerje do Italije. Eno pa stoji, če se stvari gledajo brez romantike: da je ravno tako v našem kakor v interesu Italije, da postane razmerje prijateljsko. Naša vlada stoji lojanp na temelju rapall-skega ugovora. To je edino prava pot. Če se je ugovor že moral skleniti, je edino pametno in koristno, da se ga spoštuje, če še tako boli Milin sigurnost na italijanski meji je ravno tako neobhodna potreba, kakor na drugih -fliejati. Rapallski ugovor se pa mora držati obojestranski Če se pojavijo glede izvršitve nepredvidene težkoče, naj se sklenejo lojalni dodatni dogovori, pri katerih pa se mora uveljaviti „do ut des“ — vsaka koncesija mora biti poravnana z enakovredno protikoncesijo. Glavni smoter obeh pogodnikov mora biti: neskaljena dobra soseščina. — S politično c-dtrganimi brati pa bomo podržavali v vseli okoliščinah kulturno in narodno skupnost. To je naravna stvar, ki se z nobeno pogodbo izbrisati ne da in ki bo postojala za vse čase, kljub lojalnemu spoštovanju neokrnjenih političnih mej. Italija je edina velesila, s kojo smo neposredni mejaši. Dobro razmerje do nje je vitalnega pomena. Naša skrinjica (NLS) v mestu Ljubljana je peta — 5. Hans Dominik: 13 OBLAST TREH. Roman iz leta 1955. (Dalje.) Silvester je vztrepetal. „Teli ur ne bom nikdar pozabil. Iznenada prijet.. kupljeno sodišče .. na smrt obsojen. V posesti rešilnega sredstva, pa nikake možnosti, da je uporabim... potem sem zagledal tebe med pričami. Naši pogledi so se srečali in pričel sem upati, popolnoma tiho upati... Ali je kdo drugi tudi odkril tajnost ?“ Frik Truwor je držal v rokah kot pest debelo medeno posodico, bogato okrašeno in pokrito z majhnimi zvončki. Posodo je držal v levici, z desnico pa je mehanično vrtil neki gumb. „Niso je odkrili. Po prvem dr. C.losinovem obisku sva obiskala tvoje stanovanje. Jaz sem iskal, Atma je našel. Ugledal je čosor .. Šved je pričel pri tej tibetanski besedi zopet govoriti v tibetanščini. „Atma je odprl molitveni mlinček in videl, da besedilo na papirnem traku ne govori o lotoškem dragulju. Prebrali smo navodilo. Pol dneva sem rabil, da sem je razumel. Na-daljnega pol dneva, da sva imela čudežni žarilec! V njegovi posesti in poznanju tajil osti nama je bilo lahko razbiti stroj.“ Z tresočimi rokami je prijel Silvester Bursfeld za molitveni mlinček in ga ljubeče božal. „Tajnost je rešena. Vse kar sem o njej napisal, stoji na tem traku papirja. Poslal bom nadnje ...“ Srd jn razburjenje se je pokazalo na njegovem obličju. „Poslal jim bom požarje in viharje, da bodo Frik Truwor je zaklinjajoč dvignil roke. Zlat kačji prstan se je lesketal na njegovem prstancu. V njem se je svetlikal dragulj v čudoviti svetlobni igri. Zasvetil se je temnozeleno, in takoj nato, če ga je zadel žarek električne svetitjke, je zable-sketal v krvavordečem rubinskem žarku. Atma je pristopil. Na njegovi desnici je bleščal enak prstan kot na desnici njegovega tovariša. Presenečeno in začudeno so zasijale Silvestrove oči. Zrle so sedaj na en, sedaj na drugi prstan in končno obstale na golem prstancu lastne desnice. „Trije prstani Tzonkape ... Staro prorokovanje... V začetku kroga volja.. . Na koncu spoznanje ... iz polnoči... moj prstan manjka.. Ali je bil vzrok v blesketanju draguljev, ali v blestečem pogledu Indijca — Silvester Bursfeld je prenehal govoriti in se pogreznil v globoko spanje. Atma se je vrnil na svoje opaž o-vališče. Frik Truvvor je bil zaposlen pri sprejemni postaji brezžične brzojavne postaje. Hitro je pregledal znamenja na papirnem traku, ki je enakomerno lezel iz aparata. Nato migljaj temnopoltemu tovarišu. Ta je obračal svetlikajoče se aluminijasto kolo avtomatične regulacije, dokler ni padla črna markirna točka baš na ZBIRANJE BOLGARSKIH ČHT NA GRŠKI MEJI, Sofija, 23. febr. (Izv.) Po atenskem tiskovnem uradu razširjena vest, da zbira Bolgarija na grško-bolgarski meji čete, je brez vsake podlage. GLASOVI O ATENTATU NA DR. BENEŠA DEMKNTIRANI. Praga 23. febr. (Izv.) Glasovi nekaterih večernih listov o atentatu, ki naj bi se izvršil na ministra za zunanje zadeve dr. Beneša, ne odgovarjajo resnici. RBSKO-OGRSKA POGODBA. Budimpešta, 23. febr. (Izv.) ,,Uj Nemzetek" poroča, da se namerava trgovski dogovor med sovjetsko Rusijo in Ogrsko. Ustanovila se bo trgovska družba, katere delniško glavnico bosta podpisali vsaka na pol sovjetska Rusija in Ogrska. PREDAJA LEV ANTSKIH LADIJ ITALIJANOM. Badimpeštu, 23. febr. (Izv.) Le-yantska paroplovna družba je po slala te dni svoje pooblaščence v Rim radi zaključka pogajanj o predaji družbinih ladij v posest italijanske finančne skupine. RAZDELITEV NEMŠKIH DOLGOV. Pariz, 23. febr. (Izv.) »Vournal des Debata« poroča, da je repara cijska komisija danes vzela na znanje poročilo ameriškega delegate Bovdena glede razdelitve nemških dolgov med nasledstvene države. Nato se je bavila z raznimi posameznimi vprašanji glede avstrijskih in mažarskih dolgov. LITVANSKA HOČE ANEKTIRATI MEMELSKO OZEMLJE. Berlin, 23. febr. (Izv.) Litvanska vlada se ne strinja z odločitvijo po-slaniške konference glede me molskega ozemlja (glej: Inozemske vesti). Litvanska vlada se brani, da bi pripoznala Memel za prosto luko, in hoče celotno ozemlje kratkomalv pripoznati za svoje. VSTAŠKA ZALOGA MUNICIJE V DUBLINU. London, 23. febr. (Izv.) Iz Dublina se javlja: Pri neki hišni preiskavi so našle vladne Čete celo zalogo bomb. Bombe in posamezni deli strojnic, kakor tudi razni dokumenti, ki so se nahajali v hiši, so bili zaplenjeni. ItiozemslE© vesti« * Memetsko ozemlje. Po besedilu sklepa poslaniške konference je bila izročena suverenost nad momelskim ozemljem Litvanski pod temi-le pogoji: Litvanska dobi vse pravice na ozemlje, ki so popisane v versatikki pogodbi od 28. junija 1919. — Postavitev avtonomne vlade v memci-skem ozemlju, ki pripoznava oba jezika. enakovrednost prebivalcev, naj ost severosmerečega krožila, ki je uravnavalo krmilo. V velikem lok* je letalo sledilo krmilu in šinilo preko Labradorja naravnost proti severnemu tečaju. Šved je pokazal na brzojavni trak. „Amerikanske zračne križarke nad Grenlandom in Islandom. Preleteti moramo tečaj, da se izognemo zaporni črti.“ Atma je slišal in njegove oči so še močneje zabliščale. „Prisiljeni?" „Prisiljeni!“ In Indijec je nadaljeval staro prorokovanje tam. kjer je prenehal Silvester Bursfeld, ko je zaspal. „Iz polnoči prihaja oblast" Frik Truvvor je vztrepetal. Poznal je prokovanje. Pred očmi mu je vstal trenotek, ko mu je sivolasi opat v Pankong Tzo nataknil prstan na roko in pri tem dejal: „To je tretji!“ <$>al>e prit.) Domače vesta. .bo že njihovo pleme, jezik ali vera kakršna hoče, in enako vpoštevanje državljanskih pravic deželanov in inozemcev. — Organizacija prostega prehodnega prometa na suhem in po morju, ki bo vpoštevala poljske in litvanske interese. — Povrnitev stroškov za upravo memelskega ozemlja. — Vsa posestva in dobrine, ki mora njih bremena prevzeti po ver-sallteski pogodbi Litvanska, se prenesejo na Litvansko in na memelsko ozemlje. — Kadar prevzame suverenost nad memelskim ozemljem Litvanska, mora poslaniška konierenca s pomočjo litvanskih zastopnikov izdelati organično končno pogodbo. 6 Angleški protest Litvanski. Angleška vlada je podala Litvanski energičen protest radi aretacije dveh ati-gieških vojaških atašejev, ki sta pod-vzela inšpekcijsko potovanje v nevtralno cono. * Odhod potjsktiga poslanika iz Memla. Potiski poslanik dr. Szarota je po glasovih potiskih listov dne 21. t. m. zapustil Mcmel. '* Dr. Beneš potuje na Poljsko. Kakor poročajo „Lidove Noviny‘\ se poda češ-ko-slovaški zunanji minister v kratkem na Poljsko, kjer se v Varšavi sestane z poljskim zunanjim ministrom. " Demonstrativni obhodi na Dunaju. Na Dunaju so se vršila velikanska zborovanja komunistov. Število zborovalcev se ceni na tisoče in tisoče. Po končanih govorih, ki so trajati nad dve nri, so se zborovalci formi-iali v sprevod, ki se je obrnil v smeri proti 'hutteldoriski cesti, kjer je bil dne 18. t. m. ubit njihov pristaš delavec Birnecker. Mimo mesta, kjer je padla žrtev, so marširali delavci odkritih glav. Iz vrst demontrantov so se čuli klici: „Doli z Hakenkreuzlerji, doli z reakcijo, doli z belogardisti!11 Mir se sicer ni kalil. + Čudne manire vladajo v „Slovenčevem" uredništvu. Vsaki stvari, ki jo napišemo, najdejo takoj avtorja brez vsakega najmanjšega dokaza. Na podlago golega sumničenja, ki pa je pri teh gospodih vedno napačno, postavijo vse njihove trditve kot dokazna dejstva. Včeraj smo že „Slo-vencu“ odgovarjali radi nuncijevih izjav. Poročilo smo prinesli kot nam ga je telefoniral naš belgrajski poročevalec. O tem poročilu dr. Šušteršič m prav nič vedel, dokler ga ni bral v našem listu, kakor sploh ne ve za vsebino lista, dokler ga ne dobi na mizo kot vsak naročnik. Dr. Šušteršiču so preje znani samo članki, ki jih sam napiše in sam podpiše, v čemer se razlikuje od voditeljev SLS, ki streljajo po večini samo iz zasede in se skrijejo v varnost za hrbet odgovornega urednika Mihaela Moškerca. To so dejstva. Sedaj naj pa vsakdo premisli, kakšno spoštovanje moramo imeti do gospodov okoli „Slovenca'1, če naenkrat čitamo: „Šušteršič pravi...“ „Tudi je zanimivo, ka-ko jc Šušteršič zavil neko drugo rnc-sto v nuncijevi izjavi, katero se po Šušteršiču glasi..„To je ravno nasprotni smisel onega, ki ga je Šušteršič g. nunciju podtaknil. To je sploh njegova stara in stalna metoda, da skuša visoke osebe izigravati v svoj prid itd.“ — Sedaj pa primerjajte dejstva s „Slovenčevimi" metodami pisarjenja in presodite, v katero kategorijo spadajo ti ljudje. Irt šc se najdejo duhovniki, ki „Slovenca11 in „Do-moljuba11 priporočajo s prižnice in tako na svetem mestu širijo laž in zlobo med svojimi verniki. -T Pašić na Slovenskem. Pod tem naslovom piše današnji »Slovenec«: »Kakor poroča belgrajsko »Vreme«, bo Pašie v družbi fin. ministra Stojadinoviča 4. marca prišel na Slovensko ... Kakor je pričakovati, Pašič ne pride praznih rok — itd.« Zdi se, da pri »Slovencu« vedno čakajo na Miklavža. + V uredništvu »Slovenca« štejejo vsak dan, kolikrat jih je »Ljudski dnevnik« napadel. Predno bomo povedali vse, se bo pa »Slovenec naveličal. T »Domoljub« pripoveduje, da je »Slovenec« zvedel od odličnega radikalnega politika, da je dr. Šušteršič sklenil z radikali pakt, ki ga je podpisal in katerega so radikali e zelo velika. * Stališče Romunije v crientskem vprašanju. Kakor poroča „Univerzul11 se je izjavil ministrski svet ob priliki posvetovanj o zunanjem položaju, da bo Romunija tudi v nadalje ostala nevtralna. Vendar pa bo varovala strogo svoje interese posebno glede morskih ožin. * Glasovi francoskih generalov o trajanju vojaške službe. Francoska zbornica je v preteklem poletju odobrila zakonski načrt, ki ima za bazo en in polletno vojaško službo. V senatu, kateremu je bil sedaj predlog zopet predložen, je naletel isti na hud odpor. General Taufflieb je govoril v korist samo dvanajstmesečnemu službenemu času. Izrazil se je, da je vsaka daljša doba samo potrata na davkih, ki državi ne more koristiti. V dvanajstih mesecih se vsakega Francoza izšola v sijajnega vojaka. General Sarrail je celo izjavil, da zadostuje samo desetmesečna doba. Naletela pa sta oba dva na nasprotnika in sicer v generalu Castelmanu, ki je v imenu vlade govoril proti predlogom svojih predgovornikov. Keferent Bourgeois, ki jo istotako zagovarjal mnenje generala Castelmana, je žel velik aplavz. * Gregorjanski koledar v Grški. S 1. marcem je z vladno odredbo uve-osoiilo krito. „Lokalanzei-ger“ sporoča, da so prevzele nemške banke 100 milijonov zlatih mark notranjega posojila, torej polovica Industrija pa bo prevzela enak znesek. ni smo, za koiikiro četrtinko je sedel v Unionski kleti tisti odlični »radikalec«, ki je povedal svojemu vinskemu bratcu v SLS to »Slovenčeve« bralce pretresujočo »res nico«. + „Slovenec1' piše: „Značajnost pa ta ka! Prejeli smo taie značilen dopis: Kako navdušeno je govoril Fr. Beltram ob 25-let-nict krščansko-socialne delavske organizacije v D. M. v Polju našemu delavstvu, da naj se tesno oklepa SLS in naj nikdar ne krši discipline. Danes pa piše, da je ista SLS najbolj hinavska in najbolj lažnjiva stranka izmed vseh drugih strank, četudi ve, da se SLS od tedaj ni prav nič spremenila. Pač se je pa spremeni! Beltram, odkar je pričel funkcionirati dispozicijski fond dr. Šušteršiča — Objavljamo ta dopis, ne z ozirom na Beltrama, ki ga nihče ne smatra za resnega agitatorja, ampak z ozirom na to, da se ista laž dan za dnem zlohotno ponavlja od Pašičevih slovenskih trabantov, ki se postavljajo v pozo poštenjakov.'1 Mi se g. Beltramu prav nič ne čudimo, če je glede značajnosti SLS izpremenil svoje mnenje. Kdo je SLS, bo izpregledal sčasoma vsak in takrat jo bo vsak tako taksiral kot jo danes g. Beltram. — Podtikati g. Beltramu „Šušteršičev dispozicijski fond11 se zdi nam, ki zadevo dobro poznamo, največja podlost, katere so zmožni samo značaji a la „Slovenec11. Nimamo prav nobenega povoda, da bi se zavzemali za g. Beltrama, resnici na ljubo pa moramo reči, da je g. Beltram značaj in požrtvovalen človek, kakršnih bi v okrilju vodstva SLS krvavo potrebovali + Jugoslov ansko-albaitska meja. Na podlagi sklepa poslaniške konference so jugoslovanske čete zasedle tudi poslednji del nevtralnega pasu napram Albaniji od Dja-ravice do Kcraba razen pasu 500 m na obe strani, ki ostane nezaseden, dokler se tekom leta ne postavijo stalni obmejni koli. Meja v delu od Djaravice do Čafa-Fruštta proti Djakovici teče kakor m-eja od 1. 1913 po razvodnici med Belim in Velikim Drimom. Vas Junik z okolico, kjer je bik) torišče razbojniške akcije, pripade zopet naši kraljevini. Od Čafa-Frušita teče meja po grebenu Ba-Striga in Koritnika ter seka Beli Drim pred vasjo Vrbnico, ki ostane na našem ozemlju, s čemer je dobil Prizren mnogo bolj ugodno obrambno črto. Zatem poteka meja v glavnem proti jugu do K or ab a, pri čemer pripade naši državi skoro ves gorski okraj. S tem je odpravljen nevtralni pas ob Albaniji od ustja Bojane do vasi Lina ob Ohridskem jezeru. Vlada si je pridržala pravico zahtevati naknadno popravek določene mejne črte. — Dr. Grga Tuškan umrl. V sredo zvečer je umrl v Sisku zaslužni hrvatski politik dr. Grga Tuškan. Pokojnik je bil rojen 1. 1845. v Velimiri-ču pri Karlovcu. Po končanih študijah je odprl odvetniško pisarno v Sisku. Leta 1883. je bil prvikrat izvoljen v hrvatski sabor kot član stranke prava. Leta 1883. se je udeležil v saboru Uutega napada na mažarskega eksponenta Khuen Hedervarya, vsled česar je bil obsojen na 6 mesecev ječe, na izgubo doktorata in odvetništva. V skrajni bedi je v Sisku odprl navadno kavarno. Leta 1906. je bil izvoljen v sabor kot kandidat hrvat-sko-srbske koalicije. Sodeloval je pri ustvaritvi reške resolucije. Od leta 1910 do 1913 je bil član sabora in po prevratu član Narodnega Veča. Pogreb bo v nedeljo v Sisku, odkoder prepeljejo truplo v Zagreb, ker bo pokopano pod arkadami na pokopališču Mirogoj. — Smrtna kosa. V Spodnji Šiški pri Ljubljani je umrla včeraj zjutraj ob 1. uri ga. Marija Celarčeva, posestnica in gostilničarka.^ Pogreb bo v nedeljo ob 14. uri iz Šiške, Kolodvorska cesta 165. N. v m. p.! — Odlikovanje človekoljubnega rešitelja treh otrok. Kralj je odlikoval z zlato medaljo za gradjanske zasluge gospoda Vinka Glatza, veleposestnikovega sina iz Krčovine pri Ptuju, ki je dne 15. januarja t. 1. z lastno smrtno nevarnostjo rešil tri sanjkajoče dečke v Krčovini izpod ledu ribnika, v katerem so se pri sanjkanju vdrli. S tem človekoljubnim in požrtvovalnim činom, s katerim so se bavili tudi listi in javnost, je gospod Glatz rešil dečke gotove smrti. — Holeček ob sedemdesetletnici svojega rojstva. V torek, dne 27. februarja bo slavi! sedemdesetletnico svojega rojstva tudi slovenski javnosti dobro znani češki književnik, publicist in novinar Jos. Holeček. Delovanje tega idealnega kulturnega delavca je bilo zelo mnogostransko in se razteza na najraznovrstnejše panoge duševnega in javnega življenja. Z bistrim umom, ki je lasten njegovemu narodu, in s toplim bratskim srcem je odkril zaklade našega juga in se z vso vnemo zavzel za to, da jih pokaže svetu. Jugoslovanska narodna pesem je napravila nanj neodoljiv vtis. Že 1. 1874. je izdal „Junaške pesmi bolgarskega naroda11; nato je posvetil svoje zanimanje srbski narodni pesmi, predvsem seveda pripovedni. L. 1909. je priobčil „Srbsko narodno epiko11, ki jo je nadaljeval celo med svetovno vojno. Po vojni je izdal „Narodno epiko11 bosanskih muslimanov". Razen tega je priobčeval jugoslovanske pripovedke. — Doma na Češkem je bilo okoli njega osredotočeno predvsem novinarsko življenje. Sodeloval je pri raznih listih in revijah in bil desetletja urednik „Narodnyh listov". V priznanje njegovega vrlega delovanja so ga izvolili za predsednika češkoslovaških novinarjev7, katero funkcijo opravlja že dolgo vrsto let. Holeček se je rodil 27. februarja 1853 v Stožicah na Češkem. Bil je kmetski sin. kar se razvidi iz njegovih literarnih del, katerim je črpal snov iz kmetskega živijenja. Po svojih študijah je visoko naobražen, izkušen in srčno olikan mož. — Tudi v Sloveniji se vrše priprave za proslavo njegove sededesetletnice. — Jutri dne 25. februarja priredi Jugoslovensko-češkeslovaška Liga v Ljubljani ob 11. uri dopoldne v univerzitetni dvorani predavanje o pisatelju in novinarju jos. Holečku. Govori dr. Ivan Lah. Vstopnina prosta. — G. Grafenauer nam piše: Velecenjeni g. urednik! Z ozirom na notico: „Nehvaležnost — plačilo sveta"! v Vašem cenj. Listu od dne 21. februarja 1923 št. 17, moram resnici na ljubo izjaviti, da je bil dopisnik „Frcie Stimmen" o mojih dohodkih v Jugoslaviji in o moji podpori, ki jo dobivam — kakor ta dopisnik trdi — od svojih sorodnikov7 na Koroškem, slabo poučen. Moji dohodki tukaj v Naklem so res skromni, a moj položaj nikakor ni tak, da bi mora! stradati, ker me oba prečast. domača g. duhovnika, kakor tudi občina in /upijani z bratoljubno darežljivostjo hvalevredno podpirajo. Od mojih sorodnikov na Koroškem, od katerih pride tozadevno samo in edinole moja izmučena žena v poštev, pa ne dobivam in ne morem dobivati prav nobene podpore, ker vse dohodke mojega posestva na Koroškem do-žro posledice parlamentaričnih izdelkov avstrijske republike in njen gospodarski položaj. Moj povratek v staro domovino pa bi bil zame korak v večnost. Zahvaljujem Vas za Vašo naklonjenost do moje osebe, kakor tudi za objavo zgoraj omenjenega dopisa in za pristavljeni Vaš poziv, kateri mi bo, kakor upam, omogočil, da zopet stopim v krog delavcev za našo lepo domovino. — Naklo pri Kranju, dne 23. februarja 1923. Fran Grafenauer, orgljavec. — Električna centrala ob Gameij-šcl. Preteklo nedeljo se je vršilo zborovanje občanov iz Ježice in Črnuč v zadevi naprave električne centrale ob Gameljšci. Inženjer Turnšek iz l jubljane je razložil občanom, da b; dajala Gameljšca tudi ob največji suši dovolj vode za proizvajanje 40 do 45 konjskih sil, kar bi bito dovolj eneržije za 2000 instaliranih žarnic. Izvoljen je bil pripravljalni odbor, ki bo poskrbel za potrebne načrte in proučil rentabiliteto naprave. — Za izvrševanje carinsko - posredniških poslov, ki so železnici po § 65. železniško-obratnega pravilnika in člena 10. mednarodnega dogovora naloženi, razpisuje železnica za svojo carinsko postajo Rakek mesto pogodbenega carinskega posrednika. Re-flektanti morajo odgovarjati vsem zahtevam pravilnika o carinskih - posrednikih in odnošajem, ki jih zahteva carinsko-železniški postopek. Tozadevne ponudbe je vložiti pri obratnem ravnateljstvu južne železnice oddelek II1/2 v Ljubljani do 15. marca 1923. — Iz naše države sta Izgnana dva nemška državljana: Josip Viehba-her iz Monakovega in Vilibald Voli hasse iz Berlina. Oba.sta si rada prilaščala tujo lastnino. — Premeščciijc. Okrajni komisar Franc Voušek je premeščen od okrajnega glavarstva v Ruju k okrajnemu glavarstvu v Celju. — Imenovanja. Konceptni praktikanti dr. Amon Šrai pri okrajnem glavarstvu v Konjicah, Leopold Eiletz pri okrajnem glavarstvu v Slovenjgradcu, dr. Dragotin Škrinjar in Jakob Počkaj pri okrajnem glavarstvu v Celju. F.gon Bayr pri pokrajinski upravi, oddelku za notranje zadeve v Ljubljani, dr. Josip Orožim prt okrajnem glavarstvu v Novem mestu in Heribert Svetel pri pokrajinski upravi, oddelku za notranje zadeve v Ljubljani so imenovani za provizorne vladne koncipiste na dosedanjih službenih mestih. — Iz policijske službe. Premeščena sta policijski pristav Josip Stadler od okrajnega glavarstva v Celju k policijski direkcili v Ljubljani in policijski kanclist Ciril Bremec od policijske direkcije v Ljubljani k okrajnemu glavarstvu v Celje. — Žlvlaozdravnlštvo. Uradni živino-zdravnik IX. člnovnega razreda Igancij Žlajpah je imenovan za definitivnega upravnika državne žrebčarne na Solu pri Ljubljani v istem člnovncm razredu. — Absolvirani žfvi-nozdravnik Zvonko Zemljič je sprejet v državno službo, imenovan za provizornega uradnega živlnozdravnlka v X. činovnem razredu ter dodeljen v službovanje veterinarskemu referatu pri okrajnem glavarstvu v Murski Soboti. — Podvzetnlkom kamenolomov. Gradbeni oddelek suda opštine mesta Skoplje išče za svoj kamenolom, kf je oddaljen 3 km od mesta podvzetnika. ki bi imel na razpolago večje število kvalificiranih delavcev kot polirie, minerje in delavce za izdelovanje kamnih kock za tlakovanja cest. Vsled tega se podvz etnik i, ki reflektiralo na to delo, ki bi trajalo nekaj let, pozivajo in vpošljcjo na Državno Borzo Dela v Ljubljani pismene ponudbe odnosno s pri njej osebno zglasijo glede potrebnih informacij. Državna Borza Dela v Ljubljani. — Konec stanovanjske bede. Profesor Peroš v Zagrebu je iznašel nov način zidanja, ki pomeni popolen preobrat v zidarski stroki. Po njegovem načinu je mogoče postaviti Politične -vesti. hišo z dvema stanovanjima po tri sobe tekom enega tedna za vsoto 20.000 Din. Sliši se to kakor o pravljici, vendar je res, kakor poročajo zagrebški listi. Prof. Peroš je že za-nfosil ža patent svojega sistema „Brzograd". Ce se obnese ta sistem, bomo kmalu zlezli iz stanovanjske krize. — Nov kredit. Gradbeno ministrstvo1 je odobrilo kredit 312.000 Din za popravo državne ceste Bajmir-Skrijig v niškem okrugu. ' Nečloveški zločinci so te dni napadli logarja Petra Ognjenoviča v Ruševem v Slavoniji. Zakurili so v gozdu velik ogenj in ga toliko časa pekli, da je revež v groznih mukah izdihnil. — Čevlje kupujte od domačih to-varen tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg št. 20, ter Aleksandrova cesta Štev. 1. 12 Dražba ILIRIJA, Ljubljana Kralja Petra trg, 8. — Telefon štev. 220. ISakup gozdov. — Eksport lesa. Prodaja drv In premoga v Ljubljani na drobno In debelo. Dopisi. d Iz duhovniških krogov smo prejeli: Kam plovemo? — Predsednik ..Katoliškega tiskovnega društva41 je duhovnik — celo cerkveni dostojanstvenik. Odbor Kat. tisk. društva tvorijo sami duhovniki. Pokrovitelj društva pa je sam škof. Načelnik SLS, ki hoče imeti monopol nad krščanstvom v celoti, torej tudi za krščansko moralo — duhovnik. Tajnik te stranke: duhovnik. Glavni urednik strankinega glasila „Slovenca41 — duhovnik. Urednik ljudskega lista „Domoljuba14 — duhovnik. Pa vendar prinaša Slovenec11, prinaša „Domoljub11 neresnice, ki se mu dokažejo kot laži. Mesto, da bi jih preklical eden, kakor drugi, jih pa prinaša trdovratno naprej in dodaja še novih. Ni Fi tedaj upravičeno vprašanje, kam plovemo? — Ali ne velja tudi za tiskarno in njene lastnike za izdajatelje in pisce teh listov osma božja zapoved (Katekizem: vprašanje 467): Kdor je bližnjemu škodoval na njegovi časti in njegovem dobrem imenu, je dolžan preklicati obrekovanje, zasramovanega prositi odpuščanja, v vseh slučajih pa po svoji moči popraviti škodo, ki mu jo je storil na njegovi časti, na njegovem dobrem imenu in s tem morda tudi na drugem imetju. — Kdo je kriv, če sc širi klic — farji lažejo, in da se duhovnikom čim dalje manj veruje? — Gospodje, zgoraj našteti: Ali se ne bojite odgovora? Narodno gledališče. DRAMA: Sobota, 24. februarja: „Ugrabljeno Sabin-kc“. Red D. Nedelja, 25. februarja: ob 3. popoldne: .^Ivi mrtvec". Izven. — Ob 8. zvečer: „Za pravdo iti srce1*. Izven. OPERA: Sobota, 2-4. februarja: »Mefistofelee«. Rod B. Nedelja, 25. februarja: »Prodana nevesta;:. Gostovanje gospe Ade Poljakove. Izven. Velika izbira otroških vozičkov, dvokoles in šivalnih stroj, po ceni. F. BATJEL, Ljubljana. Stari trg 28. Sprejemajo se v polno popravo za emajl ranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški voziš 1, Ivaln: stroji in r zni stroji. „TRIBUNA” Tovarna dvokoles in otroških voŽičkov. Ljubljana, Karlovška cesta 4. — Zvonarska ulica 1. STARE KOVINE (BAKER, MEDENINO, ALUMINIJ itd ) kupuje po naj'išjih cenah v vsaki množird železeinska tvrdka Breznik & Fhtsch LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje 1. Kultur at* k Kulturna koncertaeija. Kultura vsakega naroda je odblesk njegove življenske potence. Čim večji je blesk, tem dalje seže, čim intenzivnejša je kultura naroda, tem večji njegov ugled med svetom. Žalibog živimo v času najekstremnejšega materializma, kar smatram za najhujši minus, ki- ga izkazuje svetovna vojna. Narodi so prezrli, da zavisi njihovo materielno blagostanje od ' imponderabilij t. j. od medsebojnega- zaupanja in spoštovanja ali, da se materialistično izrazim, od medsebojnega kredita. Posebno mi Jugoslovani, ki smo pravzaprav narod izrazito individualen, smo pregledali, da je kurz dinarja v visoki meri odvisen od ugleda, ki ga uživamo v svetu, od nivoja naše kulture. Čehi so vprašanje uveljavljanja samega sebe dobro razumeli in rešili: koncerti, slikarsko razstave in slične prireditve so nosili pred vojno in po njej slavo češkega imena v svet. Čehi so se zavedali, da pomenja dvig kulture obenem tudi dvig svetovnega renomeja in kot posledico dvig materialnega blagostanja. Spominjam samo na gradnjo Narodnega divadla: otvoritev narodnega gledišča, je bil praznik vsega naroda, k gradnji je prispeval najubožnejši seljak, samo da zgradi dom, ki naj bo dokaz, dokument narodne življenske zmožnosti. Da smo znali ob času mirovnih pogodb skrbeti na sličen način za naš ugled, bi morda Rapallo in druga imena ne imela tako klavernega zvoka. In primerjajmo kurz češkoslovaške krone z dinarje-vim... Nostra culpa, nostra maxima eulpa mi zveni iz vseh borznih poročil. — Pri nas so kulturne sile in težnje razcepljene in raztepene na vseh koncih iti kraiih, povečini navezane na in-eiativo in kapaciteto posameznika. (Jakopičev paviljon mi je v tem oziru šolski eksempelj.) V zavesti, da je kultura, predvsem srčna, zvarjena iz življen-skih sokov narodovih, predpogoj za mednarodno upoštevanje našega naroda, predlagam: Ustanovimo v Ljubljani z združenimi močmi »Kulturni Dom«, ki naj druži vse kulturne panoge in naj bo prepričevalen odgovor na vprašanja, ki nam jih stavi svet. — Praktično izvršitev tega projekta si predstavljam na sledeči način. V Ljubljani eksistirajo kulturni pravni subjekti, ki posedujejo realitete: Glasbena Matica, Slovenska Matica, Narodni dom, Jakopičev paviljon, Narodna galerija itd. Če bi omenjeni prodali ali v najem dali svoje nepremičnine, bi bil na razpolago kapital, ki bi omogočil gradnjo velike reprezentančne stavbe, kjer bi dobila vsa omenjena društva dokaj prostornejše zavetje. Koncertom, predavanjem in sličnim prireditvam bi bilo na razpolago dvoje velikih Naročajte »LJUDSKI DNEVNIK«! r ^ Gradbeno podjetje iijiitiljaiiđ.BshoriČEVaui.ZO. se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. v_______________________________y ?ira?asi!gi;č!isiisiraivii?ii^fs!ra Iv. Jax in sin UubSjjairaa, Gosposvetska c, 2 šivalni strnil izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena 1,1867 Vezenje poučuje brezplačno. Posamezni deli koles in šivalnih strojev. 10 letna garancija 1 Pisalni stroji ,Adler* Ceniki zastonj in franko. kolesa iz prvih tovarna Dfipkopp, S»ynia8 \Efaffenrad. Začasno znižane cene. dvoran. Lokalitetna mizerija, s katero se mora v financielnem oziru boriti pri svojih prireditvah vsako društvo, bi bila s tem odpravljena. Za resne, kulturne prireditve zahtevajo danes posestniki dvoran težke tisočake najemnine, ki so vspričo'še težjih državnih in občinskih davkov (30 odstotkov od brutta, v resnici brutalen davek!) občutna obremenitev prirediteljev in coklja kulturnemu razvoju. — Če bi prispevali k gradnji še drugi, n. pr. meceni, bančni sindikat, javnost s pro- g Državna tečajnica, za mesec marec je nastopna: napoleondor 356, zlata turška lira 403, angleški funt 446, dolar 95, 100 francoskih frankov 636, 100 švicarskih frankov 1776, 100 grških drahem 105, 100 italijanskih lir 460, 100 nemških mark 0.76, 100 češkoslovaških kron 256, 100 mažarskih kron 3.80, 100 lejev 50, 100 levov 51, 100 peset 3425, 100 holandskih florintov 3752, 100 danskih kron 1880, 100 poljskih mark 0.47 Din. g Izplačilo tretjega kupona investicijskega posojila. Finančni minister je dal generalni direkciji državnih dolgov na, razpolago 17 in pol milijona dinarjev radi izplačila tretjega kupona 7 odst investicijskega posojila iz 1921, čegar rok izplačila je do 15. marca. g Novosadska blagovna borza (23. t. m.): pšenica baška po 450 in 455; ječmen baški, ponudba 315; oves baški, po 290; koruza baška stara po 315; v storžih po 178.75; fižol beli baški, ponudba 410; moka»0«c, ponudba 650; $2«, ponudba 625; »6«, ponudba 525; otrobi 160— 162.50. g Novi 100C dinarski bankovci, ki so amerikanski izdelek, pridejo v kratkem v promet, stare pa bo finančno ministrstvo umaknilo. g Našo tobačno Industrijo bo vlada povečala in zidala nove tovarne, dosedanje pa razširila. Tovarniško opravo bo oskrbela iz Nemčije na račun reparacij. g K občnemu zboru trboveljskih obii-gacionarjev. ki bo najbrže v začetku aprila, sporoča „Die Borse", da je družbin kura-Kr. dr. Mauther stavil sodniji predlog, da skliče ta občni zbor, na katerem bo sporočil uspehe pogajanj z družbo. Trboveljska družba je pripravljena za vsako staro obligacijo izdati novo, ki se bo glasila na 350 Din, in obenem konvertirati obrestno mero od 4 na 5%. g Tovarna vagonov v Zagrebu? Kakor čujemo namerava prometno ministrstvo s pomočjo češkega kapitala urediti v Zagrebu lastno tovarno in popravljalno delavnico vagonov. Vsekakor je stvar zelo dvomljiva. g Slavenska banka se naseli na Dunaju v poslopju banke M. R. Alexander v I. okraju blizu opere. Banka Alexander je razpu- stovoljnimi prispevki itd. bi bila stav ba že čez noč postavljena in izročena vzvišenemu namenu. — Gtvarjam torej javno anketo o tem vprašanjn in vabim vse kulturne delavce,, vsa društva, korporacije, banke, trgovce, z eno besedo vsakogar, ki mu je slovenska kultura na srcu, naj izrazi svoje-tozadevne želje, predloge ali nasvetc. Zadeva ni politična, l jubo mi bo, če izjavijo tudi drugi časopisi o tej temi. ■ ■ . N. ščena, enako preneha filiala Slavenske barke v Velikovcu, odkoder se je sedanja dunajska podružnica preselila. Preselitev iv zvezno ministrstvo avstrijsko že dovolilo. g Avstrijski proračun je bil predložen v. ponedeljek. Izkazuje 2350 milijard deficita,, kar znači več kot polovico zboljšanja proti proračunskemu načrtu 3. novembra. Naj-žalostnejše poglavje je stanje državnih železnic. Aktivni so samo gozdovi, domene ir montanska podjetja. g Marka zopet peša. O intervenciji vlade v korist marke se čujejo interesantne vesti. Samo Stimes-podjetja so pokupila za pot milijona dolarjev od vlade razmetanih deviz. Direktorij državne banke že od vsega spočetka ni odobraval te vladne akcije i.: bo to intervencijo zdaj ustavil, ker ne inorv podpirati veleindustrije. V torek je že marka zopet padla od 20 na 24 tisoč za dolar. BORZA. Zagreb, 23. febr. (Izv.) Devize: Dunaj 0.1475—0.148, Berlin 0.445—0.465, Bruselj 540—545, Budimpešta 3.40—3.45, Bukarešta 50—0, Italija 500—504, London 491—493, Newyork, kabel 104.50— 105, ček 103.50—104, Pariz 625—635, Praga 310—311. Švica 1972.50—1980. Valute: Dolarji 102—102.50, češkoslovaške krom 303—305, francoski fr. 615—620. Curih, 23. febr. (Izv.) Berlin 2.39, Holadija 210.75, Newyork 531.50, London 25.06, Pariz 32.475, Milan 25.675, Prage. 15.775, Budimpešta 18.50, Zagreb 5.10, Bukarešta 2.60, Sofija 3.075, Varšava 1.50, Dunaj 74.25, avstrijske krone 75. DANAŠNJA PREDBORZA. Zagreb, 24. febr. (Izv.) 1 dolar 102' Din (deviza 103.75—104), 1 funt šterL' 491—492.50 Din, 100 franc, frankov 635 Din, 100 švie. frankov 1972.50 Din, ICO' mark 0.465—0.48 Din, 100 avstr, kron 0.147—0.14775 Din, 100 čsl. kron 310— 310.50 Din, 100 lir ital. 502.50 Din, IGO ogr. kron 3.45—3.50 Din. Izdaja konzorcij iLjndskega dnevnika«* — Odgovorni urednik F r. J e r e b. — Tisk J. Blasnika naši v Ljubljani Frametni zaiod za praraag d. d. w Ljubljani Iz Bloven. }g3z»exnogroirni£Eoir velenjski« šerstjar$škS in trboveljski gsremog vseh kakovosti v celih vagonih po iglnalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo, kakor tudi za industrijska podjeli a in razpečava na debelo | iDozgni^i pnog in !$ol$s usahe Brste in Bsahega izgnra S ter priporoča posebno | la čehaslotali a angleški koks za liaarae ia domača a 5 uporabo, kooaški premog, irai »remog la briketa. 5 6 Naslov: g PROMETNI ZAVOD ZA PREMO® i. d. centrala i Ljubljani. m Miklošičeva cesta 15/11. Podružaica v Novem Sadu (Bačka). I S BHHBHHMMHEHHeMHHMH Gospodarstvo.