ED IN OST
479 Queen St. W., Toronto 2-B, Ont.
"Aathvrized as second class mail, Po«t Office Department, Ottawa"
BOJ PROTI PREOSTANKOM
fašizma — proti črni BS> akciji — je boj za MIR IN
varnost v svetu!
CENA NAROČNINI: Za Kanado in USA.
Za eno leto____________________ $8.98
Za pol leta_______________________1.75

Let. 6. št. 265.
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
Cena 5 c.
TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, MAY 26TH. 1948.
Price 5c.
Vol. 8. No. 265.
Drew preprečuje zdravstveno zavarovanje
"Ni upanja za zdravstveno zavarovanje, dokler bo Drew ostal na vladi." je dejal A.A. MacLeod, voditelj on-tarijske Delavske Progresivne Partije. "Da se odpre pot za to veliko socijalno reformo, mora biti Drew poražen."
PORAZITE VOJNE HUJSKAČE0BS01A. ™KRA™
STSLISCE AMERIŠKE REAKCIJE
RUŠILCI ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV — IZDAJALCI KANADSKE VARNOSTI
"Ako presojamo prošlo njegovo delo, Mr. Drew ne bo sprejel zvezne ponudbe za zdravstveno zavarovanje po novem načrtu." je pripomnil A.A. MacLeod govoreč o $30,000.000 prispevka, ki ga je ponudila zvezna vlada v Ottawi. Namesto tega," je nadaljeval MacLeod — "bo obdavčil delavce z 20% davka na razna razvedrila, da bo financiral njegov popolnoma nezadosten plan bolniške pomoči."
Izboljšan zdravstveni program, ki je bil oznanjtn pred par dnevi v Ottawi, je korak v pravo smer. Je pa tudi žalosten spomin, kaj so: Ontario in druge province zgubile radi trme premierja Drew in_nje-govega zaveznika Mr. Duplesiss-a Zdravstveni program, kateri je bil predložen leta 1945. bi zvezna vlada dala 250 miljonov dolarjev letno od katerih bi Ontaria dobila 25 miljonov dolarjev letno v začetni dobi in 50 miljonov dolarjev, ko bi bil zdravstveni program v polnem poslovanju. Akp se Drew temu programu ne bi upiral na vse krip-Ije, bi bil sedaj že v polnem teku.
Mr. Salsberg in A.A. MacLeod, člana parlamenta in kandidata v St. Andrew in Bellwood sta mnenja, da bodo prvi koraki zvezne vlade v Ottawi za razširjenje zdravstvene oskrbe dežele brez-j
dvomno sabotirani po Drew-ovi administraciji. To bo reduciralo pridobitve ljudstva Ontarie, ker bo Ontario le malo dobila, ako bo Drew ponovno izvoljen z njegovo vlado.
"To rečem zato, je dejal Salsberg — ker vem da leopard ne izmenja svojih lis in ravno tako ne bo Mr. Drew izmenjal svoje namere sabotirati Dominijonsko-Provin-cialnih odnosov in preprečevanja splošnega zdravstvenega zavarovanja, ampak bo nadaljeval s svojim glavnim ciljem v njegovem življenju, katerega tudi sam prizna, to je poraziti Kingovo vlado." je dejal J.B. Salsberg.
Kakor se je zagrizeno boril proti družinskim podporam, tako se v njegovi glavi poraja misel sedaj, da bi ponudbo zvezne vlade $30,-000.000 obrnil v instrument za borbo proti Kingovi vladi, seveda da bi s tem sabotiral plan. Samo poraz Drew-a in njegove vlade, bo jamčil ljudstvu Ontario ugodnosti, ki so ponudene od vlade v Ottawi, da se namreč ta plan razširi čim prej v popolno in splošno zdravstveno zavarovanje na podlagi sodelovanja med Zvezno in provinci-jalnimi vladami." je zaključil Mr, Salsberg.
Kanadska vlada se je ponudila na uslugo kot rušilna skupina, pripravljena in pri volji, da pomaga uničevati organizacijo Združenih narodov. Na ljubo ;"Jall Street-a in inspirirani po svoji lastni požrešnosti za korpo-racijskimi dobički kanadski veleindustrijalci in njihovi uslužbenci v Ottawi aktivno podkopujejo temelje svetovnega miru.
Nadaljni razlogi, da mora biti Drew porazen
Toronto: — Zadnji teden se je odkril dogodek, ki je pokazal popolno nezmožnost Drew-ove vlade. . . ali še slabše.
. Stotine in stotine ljudi se je vrstilo pred revizijskimi uradi, da bi se jih vpisalo na volivno listo. V nekem delu mesta, so bili ljudje po eni strani ulice popolnoma izpuščeni iz volilne liste. Na drugi strani ulice so bili pa vpisani iz vsake tretje hiše po pregledoval-cih volilne liste.
Ali je bilo to po nesreči, da se je skoro vse to dogodilo ravno v delavskih okrajih na južni strani mesta, kjer delavski kandidati po navadi dobijo največ glasov?
V	enem volilnem okraju v Bell-wood so bile dolge vrste ljudi na ulici ki bi radi dali svoja imena na volivno listo, po dolgem času se jim je povedalo, da naj pridejo drugi dan, ker je preveč ljudi, da bi se jih moglo vpisati.
Najbolj umazana stvar te zadeve je,, da ljudje kateri so bili izpuščeni iz volivnega imenika po popisovalcih, morajo sedaj sami skrbeti, da bodo na imeniku, kar jim prizadene mnogo nevšečnosti. Nekateri imajo druga dela ob večerih, na ta način pa morejo vse drugo pustiti ob strani in čakati v vrsti da se jih vpiše na listo.
V	drugih volitvah je dovoljeno raznim uradom volivne kampanje, da predlože imenik. V teh volitvah ni tega, ker Mr. Drew še na misel ne pride, da bi storil nekaj takega, kar bi bilo lažje za delavca, da bi
mogel izkoristiti demokratične pravice.
Zato je to še eden razlog zakaj mora biti poražen pri prihodnjih volitvah, 7. junija.
Pregledali smo tudi konservativne kandidate za Ontarijske volitve in ta pregled je povedal, da so skoro vsi sami advokati ali pa polkovniki. Njegov "fant" v Bellwood Mr. Rennison, je polkovnik, njegov "stari" v St. Andrew, Mr. Fillips je advokat in on sam; Mr. Drew je polkovnik in advokat — oboje.
Tako, če bi bila ta "žlahta" izvoljena pri volitvah 7. junija, a smo skoraj prepričani, da nas ne bo zadela taka nesreča, — bi v Queens Parku zgledalo tako, kot v predvojni Poljski v Pilsudskijevi vladi.
Ontario se ne sestoji samo iz advokatov in polkovnikov. A.A. MacLeod in J.B. Salsberg, delavca bosta najbolje zastopala 99.9% teh ljudi, ki niso polkovniki ali pa advokati.
To je, kar je bilo v nedavni debati o zunanje-političnem stališču, v parlamentu nezmotljivo razkrito.
Govor zunanjega ministra St. Lawrent-a, je bil odprt poziv nadomestiti OZN z vojaško zvezo kapitalističnih držav, ki naj bi bila naperjena proti Sovjetski zvezi, novim demokracijam in proti taboru delavcev ter demokracije po vsem svetu. Kar Truman in Marshal snujeta tajno, St. Lawrent javno proglaša kot "Kanadsko poslanstvo": — torpediranje organizacije Združenih narodov.
Obračanje Kanade v satelitko Združenih držav je nas privedlo do; — sramotne odpovedi in za-vrženja vsega za kar so se Kanadčani borili v vojni proti fašističnemu osišču.
Hvala King-St. Lawrent-Svemu stališču, da se ta dežela neprestano preobrača v skladišče vojaških potrebščin in*v ofenzivno vojno bazo, sile-pijanih ameriških impe-rijalistov. Skozi novi industrijalni obrambi odbor bo naša ekonomija postala^ prirepek orožarnih trustov ZDA. Gostje potentati Wall St., taki kot je James Foster Dulles in James V. Forrestal, delajo zakon za kanadsko zunanje, vojaško in notranje stališče.
Za kanadske miljonerje in Kingovo vlado predstavlja po Združenih državah zamišljena "Zapadna zveza — zlato priložnost: priti do dobičkonosne kramarije oboroževanja zahodno-evropskih kapitalističnih držav — vključno nemške monopoliste — za protisovjetsko vojno. Naša omotična veleindustrija-listična ekonomija naj bi dobila injekcijo z izdelovanjem bomb in to-
pov — medtem bi pa plenila kanadske hišne gospodinje in njene družine maslo, mleko in kruh.
Kanadskemu ljudstvu se pripoveduje, da bo Marshall-ov plan prinesel neizrečno prosperiteto. To ni ničesar drugega, kot zloglasna prevara. Kar on prinaša ni program obnove, ampak program vojne. Celo minister za zamenjavo in trgovino, Mr. Howe, ne more popolnoma zakriti dejstva, da na-mestu pomaganja bo ta Wall Street program škodoval in zmešal kanadsko ekonomijo. Višje cene, in nove težave, podrejenost ameriškim trustom, žrtvovanje naše narodne neodvisnosti, črez vse to se bo moralo "preiti" — če bo kanadsko ljudstvo dovolilo — pod kritje umetne dimnate koprene "anti-komunizma".
Za dobičkarje, kateri vladajo deželo, ne pomeni mnogo ako torpediranje miru postavlja v nevarnost kanadsko varnost. Pošastno tveganje hujskanja na tretjo vojno je majhna cena, napram dobičkom pomnoženim v neskončnost. Taka je brezumna "razsoja*' mož, ki držijo vajeti oblasti v Washingtonu in Ottawe.
Kanadčani so predmet neprestanih salv vojno-hujskaške propagande. Kanadska vlada, katera je častno obljubila pobijati vse vojno-hujskaške manifestacije, aktivno omogoča predstavljanje sramotne, "20th Century-Fox Iron Curtain" film. Liberalci in Torijci, oboji so v vojnem taboru. Oni izvajajo "razdvajanje delavcev", katerega razdvajanja se poslužuje krvoželj-na vojna propaganda Drew-Duple-
"G O OD -BY, GEORGE!"
Weiland, 25. maja: — Na burnem volivnem zborovanju v Wel-land-u je eden prisotnih delavcev vprašal Mr. G. Drew-a: — "Moreš dati eden razlog, zakaj naj bi volili konservativce?" — "Seveda," — je odgovoril Drew — "storili bomo vse, kar je v naši moči, da zavarujemo delavce pred komunisti."
"Good-by, Qporge!' so zaorili delavci in odšli iz dvorane.
VAŽNO OBVESTILO
IZ URADA SVETA KANADSKIH JUŽNIH SLOVANOV
Po odločbi Foreign Exchange strukcijski fond Sveta Kanadskih ne more nič več vlagati.
Board-a se v rekon-Južnih Slovanov —
Izseljenci, kateri se vračajo v Jugoslavijo, a imajo več kot pet tisoč dolarjev denarja v gotovini morajo zaprositi od Foreign Exchange Control Board-a za posebno dovoljenje, da bi mogli s seboj vzeti več kot pet tisoč dolarjev, t.j. vse svoje prihranke.
Navodila glede prtljage, prihod parnika in drugo, ki je v zvezi z odhodom prve letošnje skupine,, bomo javili naknadno. Prosimo tajnike lokalnih organizacij SKJS, kakor tudi povratnike, da se naj ravnajo po gornjem obvestilu.
Marijan Kružič, Gl. tajnik.
PRIDITE VSI NA BANKET SVETA KIS
V soboto, 29. maja ob 8.30 uri zvečer bo priredil Glavni Izvršni Odbor Sveta Kanadskih Južnih Slovanov veličastni banket v SAVARIN HOTEL na 336 Bay St. Banket se bo priredil na čast delegatom Druge konvencije SKJS, ki se bo začela v soboto 29. in završila v nedeljo 30. maja.
Banket bo v resnici veličasten, ker bo na banketu poleg izvanredno dobre večerje, razveseljeval goste in delegate naš popularni mladinski tamburaški zbor "Tito" pod vodstvom Emila Firsta. Oni so nas že večkrat veselili z njihovo lepo narodno pesmijo in godbo, pa nas bodo tudi sedaj, posebno na tem velikem in veličastnem banketu, kjer se bodo nahajali poleg celokupnega vodstva našega pokreta in velikega števila delegatov iz vseh naselbin, kjer žive Jugoslovani, tudi nekoliko odličnih zunanjih gostov, med njimi veliki Kanadčan in prijatelj nove Titove Jugoslavije — major William Jones z njegovo simpatično soprogo Mrs. Helen W. Jones.
Ta banket ne bo eden običajni banket, ampak bo ena manifestacija in zgodovinski izraz bratstva in enotnosti naših izseljencev v Kanadi. Banket se bo vršil ob priliki zgodovinske konvencije naših jugoslovanskih priseljencev — ob priliki združenja treh bratskih zvez v eno široko narodno demokratično gibanje. Gibanje katero bo nadaljevalo s poglabljanjem bratstva in enotnosti naših priseljencev in čim tesnejšega zbližanja z ostalimi miroljubnimi in demokratičnimi silami Kanade, ki bo brezdvomno doseženo. Naš narod v Toronti in okolici, bo s svojo udeležbo na tem banketu še enkrat dokazal svojo visoko zavest bratstva in enotnosti.
Za večerjo na banketu je cena 2 dolarja po osebi. Vstopnice se lahko dobe na Glavnem uradu SKJS — 801 Yonge St., pri na'ših časopisih ; "Novosti", Srbski Glasnik in Edinost na 479 Queen St. W., ali pri naših aktivistih v Toronti.
Pridite vsi na banket bratstva in enotnosti!
siss osišča, ki skrbi za ozračje fab-ricirane an ti-Sovjetske histerije v kateri se izvaja rušenje miru stališče Kinga in St. Lawrent-a.
To stališče vojne provokacije in izdajanje idealov miru na noben način ne predstavlja mišljenje, interesov ali potreb ljudstva Kanade. Kanadskega ljudstva se ni nikoli vprašalo ako je za to stališče. Gotovo je, da ni volilo zanj leta 1945. Neodgovorna vlada ga je sprejela na prigovarjanje in po navodilih tuje sile. Kanadska veleindus-trija ga je vzela za svojega v interesu kapitalističnih dobičkov in politične reakcije.
Najbolj jasen dokaz krivde im-perijalizma ZDA v podpihovanju vojne histerije in dejstva, da Soci-jalistična Sovjetska zveza stoji trdno in pošteno za mir se je videl iz nedavne Molotov-Bedell Smith epizode. Ponudba Sovjetske žveze, da bi se začela pogajanja z ZDA1 radi mednarodnih vprašanj, je vrgla ameriške — in kanadske vojne hujskače v paniko. Toda je vzbudila med Kanadčani, kot med vsemi narodi, veliko navdušenje — in upanje.
Delavci in kmetje Kanade hočejo mir in povratek stališča prijateljstva ter sodelovanja z našimi zavezniki in sosedi na severu. Velika večina Kanadčanov bi z veseljem podpiralo tako stališče, čas za veliko, združeno podvzetje za resnično kanadsko stališče miru je SEDAJ!
Pridobitev novega kanadskega stališča — stališča miru — zahteva, da se odvrže King, St. Law-rent, Duplesiss, Drew — in da se jih nadomesti z vlado, ki bo odgovorna volji delavcev in volji demokratične večine.
Največja potreba sedanjega časa je, da si delavstvo in vse ljudstvo poda roke v enotnosti in odvrže vojne hujskače.
Voditelji CCF so v debati o kanadskem zunanjem stališču prizadejali resno škodo ljudski stvari, Kanadi in miru. Oni so se postavili — odprto n'a stran King-St. Lawrent-Wall Street stališča — v tabor rušilcev Združenih Narodov. Oni so odobrili "Zapadne Unije" vojno zvezo. Oni so odobrili kanad-sko~~sodelovanje v ameriškem programu za koloniziranje Evrope. Njihova kritika imperijalistične-(Dalje na 4 strani)
AMERIKANEC SE RADI PROTI — SOVJETSKE GONJE NOČE VRNITI V AMERIKO
James McMillin, porot lk ameriške armade in nameščenec urada vojaškega atašeja Združenih držav na poslaništvu v Moskvi je nedavno naslovil Predsedniku moskovskega sovjeta poslancev delovnega ljudstva pismo z naslednjo vsebino:
"Županu Moskve, od poročnika ameriške armade, komunikacijskega uradnika urada vojaškega atašeja ameriške ambsade v Moskvi.
"Pred dvema leti sem prišel v Sovjetsko zvezo iz Združenih držav, kjer sem bil rojen, vzgojen in kjer sem prejel mojo izobrazbo. Nikoli nisem imel ničesar skupnega z politiko, katera je sedaj v Ameriki orožje kongresnikov, senatorjev in veleindustrijalistov v njihovi neprestani borbi za osebne dobičke in oblast. Živeč v Združenih država, jaz nisem domneval, da obstoja sistem vlade, takšen kot obstoja tukaj v Sovjetski zvezi v katerem se skrbi za navadnega človeka in kateri sistem je na potu k neprestanemu izboljšavanju načina življenja in kulture ljudstva. Jaz sem bil ogorčen zaradi dejstva, da delajo nekatere skupine ljudi dobičke od tega kar pripada ljudstvu. Samo od kar sem tukaj v Sovjetski zvezi, sem spoznal, da je zlob-nost Smeriške vlade kriva in rezultat nepravičnega sistema v kate-
rem ena oseba lahko tepta po drugi-
Jasno mi je postalo to, da je politični sistem v katerem je zemlja, njeni viri in industrija v rokah majhne skupine bogatih ljudi, največja krivica. Videč sovjetsko ljudstvo, njihov način življenja in mišljenja, sem spoznal, da bodočnost pripada tisti državi, kjer je razvoj v kulturi in znanstvu na razpolago vsemu ljudstvu. Očividno je bilo jasno kapitalistom že davno, da tak politični sistem, v katerem vse pripada ljudstvu, predstavlja največjo nevarnost zanje. Samo to more pojasniti divje napade na to deželo po ameriških kapitalistih. Kot v protest proti temu anti-Sov-jetskemu stališču kapitalistov, kateri sedaj vladajo Ameriko, jaz odklanjam iti nazaj v Ameriko in ostajem v Sovjetski zvezi. Tako pi$mo je bilo tudi poslano ameriškemu ambasadorju v Moskvi Mr. Smith.
Podpisal James McMillin, 15. maja 1948."
Novi koraki za odstranjenje ovir pri gradbi novih stanovanj
DELEGATOM DRUGE KONVENCIJE SKJS
Poleg tega, da je konvencija razglašena, ter potom pisem in tiska nekatere podrobnosti pojasnjene, želimo obrniti pozornost delegatov Druge konvencije na par važnih vprašanj, ki so v zvezi z bivanjem delegatov v Toronti, da bo vsak delegat in udeležnik Druge konvencije vedel, kje in kdaj se bo konvencija začela, ter kje bo dobil stanovanje. Vsled tega naj se vzame v obzir naslednje:
1.	Rezerviranih stanovanj je za 70 oseb in ker bo eventualno delegatov mnogo več, je potrebno, da se vsak delegat, čim pride v To-ronto, takoj zglasi na Glavnem uradu Sveta kanadskih Južnih Slovanov, da se mu preskrbi stanovanje.
2.	V soboto, 29. maja zvečer se bo vršil banket, ki ga prireja Glavni Izvršni odbor na čast delegatom. Radi tega naj si vsak delegat preskrbi vstopnico na banket, ker je potrebno, da prijavimo število ude-ležnikov banketa, da se more taka pripraviti dovolj hrane za vse.
3.	Druga konvencija Sveta Kanadskih Južnih Slovanov se bo vršila v dvorani St. Regis Hotela, 392 Sherbourn St. (na vogalu Sherbourn in Carleton ulice). Prvo zasedanje se bo začelo v soboto 29. maja, ob 9. uri zjutraj. Prosimo vse delegate da pridejo pravočasno.
Gostje in obiskovalci Druge konvencije dobrodošli!
Glavni izvršni odbor SKJS
Toronto: — Podvzeti so bili novi koraki, da se odstranijo ovire, ki zadružujejo program federalne vlade, za grajenje novih stanovanj v Toronti on okolici, — je oznanil A.A. MacLeod, član parlamenta in kandidat za Bellwood volilno okrožje.
"Jaz se trudim, da bi prišlo do sodelovanja province Ontario in mesta Toronto z zvezno vlado v Ottawi in da bi se končno začelo z, gradnjo novih stanovanj," je dejal MacLeod. On je prejel naslednji brzojav od ministra za gradnjo C.D. How iz. Ottawe:
"Z ozirom na vaš brzojav od štirinajstega nimam informacij glede izjave predstavnika za stanovanjske zadeve, ampak sem pripravljen začeti pogajanja z mestom Toronto ali vsako občino v okolici za grajenje stanovanjskih četrti po sporazum od I. 1948, za nizko najemnino, ako bi občine preskrbele zemljišče in delavce. Razmislite način ustanovitve mestnega odbora za Toronto in okolico, ki bi vzel v obzir potrebe in interese provincijal-ne vlade in občin."
"Jaz sem vprašal župana Mc-Callum, da naj bi vzel nove korake v tem problemu in upam, da bo župan znova poskusil navzlic pro-šlim razočaranjem na Queen's Parku. V sporazumu z županom sem predlagal obiskati Mr. Dana Porter-ja in člane ontarijskega kabineta čimprej mogoče, da prevzamejo odgovornost za sestavo mestnega odbora, kateri naj bi bil odgovoren za preskrbo vse službe, ki se tiče gradnje novih stanovanj po načrtu Federalne vlade v Ottawi.
"Dva tjsoč od štiri tisoč hiš, ki jih predlaga graditi zvezna vlada, bi se moglo zgraditi na severu Dufferin okolice. To je idealna okolica, ker vse kaže, da se razširjanje Toronte razteza v to stran. Industrija se naseljuje v ta kraj,
in prometna oskrba je dobra. Drugih dva tisoč hiš bi se pa moglo postaviti ob.obrežju jezera na severu." je dejal MacLeod. Pri pregledovanju teh krajev sem ugotovil, da ne bi bilo težav preskrbeti zemljišče, za teh štiri tisoč hiš. Ni prav nobenega izgovora za nadalj-no zavlačevanje. Ako bodo veterani in druge družine morale ostati še eno leto brez hiš in stanovanja v okraju Toronto, bo odgovornost ležala na Drew-u in njegovih pajdaših v Queen's Parku in Mestni hiši. Od teh oblasti je odvisno, da pokažejo nekatera dobra znamenja, dobre volje za ljudstvo tega mesta. Hiše bi se mogle začeti graditi v naslednjih treh tednih," je pripomnil MacLeod — "in bi jih moglo do jeseni biti izgotovljenih veliko število."
MR. DREW NE RO UŽALJEN
Toronto: — "Mr. Drew ne bo užaljen radi novega Abbottovega budžeta," je rekel J.B. Salsberg, kandidat za ponovno izvolitev v St. Andrew provincijalnem volilnem okrožju. "Mr. Abbott-ov povdarek o pripravljanju na novo vojno je ravno to, kar si Drew želi."
"Dominijska vlada je odbila davke na razvedrilo, da bodo sedaj povečali prebitek ontarijske vlade." je nadaljeval Salsberg.
"Ob istem času, pa dominijska vlada kaže zakrknjeno brezbrižnost za visoke cene, slabe stanovanjske razmere in takorekoč kazenske davke delavcev in delavk.
"Budžet bogatašev", je dejal LPP kandidat, "in je všeč Mr. Drew-u navzlic njegovem prepiru z Ottawo. On odobrava Mr. Kingu pri "velikih" stvareh."
Konvencija Zveze
kanadskih Slovencev
Konvencija Zveze Kanadskih Slovencev se bo vršila 28. in 29. maja v Makedonsko-bolgarski dvorani na 386 Ontario St., Toronto, Ont.
' Vljudno vabimo vse članstvo v Toronti, da se udeleži konvencije, katerim je mogoče.
Nasvidenje in dobrodošli — delegati in gl. odborniki! Za izvršni odbor ZKS
J. Šerjak, gl. tajnik
"EDINOST"
Published weekly at 479 Queen St. W., Toronto, 2-B Ontario by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language Registered in the Registry Office for the City of Toronto ' on the 25th day of June, 1948, as No. 47999 C.P. EDINOST 479 Queen St. W., Toronto, 2-B Ontario.
V rekonstrukcijski fond se ne more več vlagati
Kot pove današnje važno obvestilo na prvi strani Edinosti, je Svet Kanadskih Južnih Slovanov prejel odločbo "Foreign Exchange Control Board-a", da ni več dovoljeno sprejemati prispevkov v fond rekonstrukcije, kateri je namenjen za nabavo strojev in orodja za obnovo države, — ki je še vedno zvesta zaveznica Kanade in drugih zavezniških držav — Jugoslavije.
• Sicer po vsej vojnohujskaški propagandi, ki jo vrše pro-fašistični elementi in fašistični ostanki premaganega fašističnega osišča ne morejo obstojati nikakšne iluzije, da bi današnje kanadske oblasti izboljšale odnose in sklenile kakšno trgovsko pogodbo z Jugoslavijo od katere bi imele koristi obe državi, vendar je pa obžalovanja vredno, da kanadske oblasti prepovedujejo pomaganje novi Jugoslaviji celo ljudem, ki se vračajo v domovino svojega rojstva.	' '
Kaj pravzaprav je nova Jugoslavija ali njeno ljudstvo prizadejalo Kanadi, katere meje so oddaljene tisoče milj od kanadskega teritorija, da postopa tako brezumno proti njej ? Nikjer ni bil poročan kakšen mejni spopad, kakšna krivica napram Kanadi ali njenemu ljudstvu od strani nove Jugoslavije, a se vseeno postopa napram njej slabše kot napram sovražnim državam fašističnega osišča s katerimi še vedno ni dosežena mirovna pogodba.
že mnogokrat so zastopniki in voditelji nove Jugoslavije odločno povdarjali, da želijo prijateljstvo in sodelovanje vseh demokratičnih narodov sveta in tudi te svoje izjave podpirali z dejanji, toda kanadske oblasti odklanjajo to nudeno roko prijateljstva enostavno; — "ne maramo tega prijateljstva." Pri dostojnih ljudeh, samo to ne bi moglo biti razlog neprijateljskega razpoloženja enega naroda proti drugem in naj bo to proti kateremu koli narodu nikar pa še proti narodu in državi, ki je v skupni borbi proti fašizmu žrtvovala 1,700.000 človeških življenj, da ne govorimo o uničenih mestih, trgih in vaseh in razdejanem državnem gospodarstvu sploh.
Tudi zastopniki Kanade bi morali pokazati isto dobro voljo, kot so jo pokazali voditelji in ljudstvo nove Jugoslavije. Pomagati bi njej morali, kot je Jugoslavija pomagala svetu z svojimi žrtvami. To je pričakovalo kanadsko ljudstvo, posebno pa jugoslovanski priseljenci, kateri so se z vso vnemo prijeli dela ter zbirali in prispevali vsakovrstno podporo v pomoč svojim težko prizadetim narodom.
Pričakovana pomoč od strani kanadskih oblasti, se je razbila v razočaranje, ali pomoč jugoslovanskih priseljencev je rasla in se gromadila v resnično, izdatno pomoč. Nikdo ni pričakoval, da se bodo med dostojnimi državniki našli ljudje, da bi to pomoč ovirali, nikar še prepovedali brez vsakega vzroka. Pa so se. Samo je težko reči, da bi bili to dostojni ljudje. To postopanje bi se moglo razlagati le s tem, da je večina od njih nasedla propagandi fašističnih ostankov, kateri edini so sovražniki nove Jugoslavije.
V provinci Ontario se bodo 7. junija vršile volitve. Na ta dan bodo imeli priliko vsi dobromisleči ljudje pokazati, kaj mislijo o zastopnikih, kateri nasedajo ali pa sami vodijo fašistično propagando. Mr. Drew je na agi-tacijskem zborovanju v Kirkland Lake javno izjavil, da je sovražnik Sovjetske zveze tin vzhodne Evrope, kamor spada Jugoslavija. Na vprašanje; — ako je še vedno njegovo mišljenje, kakor je izjavil v začetku zadnje vojne z Nemčijo — "ako Nemci odstranijo Hitlerja, da potem lahko takoj postanejo zavezniki in skupaj napadejo Sovjetsko zvezo?" —je odgovoril: "Najodločneje povedano, da sem. . ."
Torej, ko bi Nemci odstranili Hitlerja, ter postavili fašistični banditi nekoga drugega na vodstvo ter udarili proti vzhodu, bi bilo za njega in njegove pajdaše vse v redu. Njegov odgovor odkriva, da se strinja z nazi-fašis-tično doktrino, krematoriji, koncentracijskimi taborišči, pobijanjem nedolžnega ljudstva, ako bi nekdo drugi vodil nazi-fašistične bandite v napad in to je še s povdar-kom potrdil.
Mr. Drew je voditelj konservativne stranke v Ontario. Njegov namen se je povzpeti na vodstvo konservativne stranke Kanade, da bi bil pri prihodnjih volitvah izvoljen v kanadski državni parlament. In če bi se to po kakšni nesreči zgodilo, potem je lahko jasno vsakemu, kakšno stališče bo tedaj zavzela kanadska vlada.
Liberalna stranka je danes na vladnem krmilu v Ottawi. Njeno stališče z brezobzirno prepovedjo v rekonstrukcijski fond za obnovo najbolj prizadete zavezne države, ji ne daje spričevala, da bi glasovali za kandidate liberalne stranke v Ontario. Vsi znaki propagande kažejo, da liberalci in konservativci delajo roka v roki po navodilih Wall Street-a, ne samo, da ovirajo obnovo vzhodne Evrope, ampak da bi se tudi oboroževali za napad na Sovjetsko zvezo in nove demokratične države, ako pridejo po volitvah trdno na oblast.
Prepoved vlaganja v rekonstrukcijski fond za nabavo strojev in orodja za obnovo Jugoslavije je nov dokaz njihovih zloglasnih namenov. Vsled tega moramo vsi enotno napeti vse moči in delati med svojimi sodelavci v tovarnah, rudnikih, gozdih ali kjer koli, da bodo obe stan stranki poraženi in izvoljena CCF vlada, katera jim bo _ verjetno — prekrižala račune. Liberalci in konservativci — obe stranki sta odgovorni za prepoved v rekonstrukcijski fond. za razbijanje delavskih unij, za dviganje cen življenskim potrebščinam itd., ter vse, kar ruši sodelovanje in mir na svetu.
Zato — poraz starim strankam, izvolite CCF vlado v Ontario!
GESTAPOVSKI VOJNI ZLOČINCI PRED SODIŠČEM V LJUBLJANI
( Nadaljevanje )
Prosto se je lahko kreta! po taborišču ter užival posebno zaupanje gestapa. Od decembra 1943. je imel prost izhod iz taborišča in prejemal 400 RM. Dobil je celo dopust, da je šel v Celje in na Jesenice, hkrati pa s soobtoženim Stepišnikom hodil na izlete po Bavarski.
Toda agentu Krajncu ni bilo dovolj, da je bil sam zločinec, ampak je na poizkusno postajo pritegoval še svoje znance kot Stepiš-nika, Barleta, Ličena in druge. OBVEŠČEVALNE SLUŽBE IMPERIALISTIČNIH DRŽAV SE V BORBI PRQTI DEMOKRATIČNIM DRŽAVAM POSLUŽUJEJO BIVŠIH GESTAPOVSKIH AGENTOV IN VOJNIH ZLOČINCEV
Po osvoboditvi so obtoženi namerno prikrivali svoje zločinsko delovanje med okupacijo in najvišjim predstavnikom ljudske oblasti zavestno dali lažno poročilo o delovanju v Dachau-u. Tako so se s prevaro in lažjo dokopali do vodilnih mest, odkoder so se medsebojno forsirali še na boljše in višje položaje, nameščali ter protežirali še ostale gestapovske agente.
Obtoženi gestapovski agenti pa niso bili določeni samo za delo v taborišču, ampak predvsem za delo po vojni. Bivanje v taborišču naj bi jim dalo samo pečat fašističnih žrtev in s tem olajšalo njihovo uspešno agentsko delovanje. Dobili so tudi zagotovilo funkcionarjev gestapa, da bo agentska zveza z njimi še vzpostavljena. Obtoženi Stepišnik je na primer o sestanku s Kosko, gestapovskim oficirjem na Bledu, konec marca 1945. izpovedal: "Koška je tudi že namignil na delo po vojni, ki se bo končala s porazom. . . Tedaj je jasno spregovoril, da sem bil ves čas namenjen za delo po vojni, ki je za Nemčijo izgubljena, s čemer pa ni rečeno, da je tudi dejavnost gestapa zaključena. Prevzeli ga bodo zapadni zavezniki. Obveza, ki sem jo dal, ostane slej ko prej v veljavi. Rekel je, naj se vrnem v Slovensko Bistrico in stremim za tem, da dosežem čim višji položaj. Na tem položaju se moram utrditi, da bom užival popolno zaupanje, čim več vpliva je treba pritegniti nase, tako da postanem nenadomestljiv. Naj se morda ne varam, da zveza ne bo vzpostavljena, prišla bo sigurno. Pozivala se bo na njega in na Jesenice. . ." Isto potrjuje tudi soobtoženi Ličen.
Preiskava je neizpodbitno dognala, da se po končani svetovni vojni i obveščevalne službe imperialističnih držav v borbi proti demokratičnim državam poslužujejo bivših gestapovskih agentov, ki so med vojno izvršili nešteto največjih zločinov proti svobodoljubnemu človeštvu in ki bi kot največji in poznani vojni zločinci morali v smislu mnogih mednarodnih dogovorov že zdavnaj okusiti zasluženo in pravično kazen. Med take vojne zločince in gestapovske agente, ki se jih poslužujejo tuje obveščevalne službe, spada tudi pričujoča grupa špijonov, škodljivcev, diverzantov in saboterjev.
Tuja obveščevalna služba, ki je prevzela gestapovsko mrežo, je v Jugoslavijo poslala enega svojih glavnih agentov Presterl Martina, da bi tu povezal in aktiviziral staro gestapovsko zvezo v Jugoslaviji. Presterl je bil eden bivših glavnih agentov gestapa v taborišču Dachau in je 1945. leta stopil v tujo obveščevalno službo in se povezal s šefom špijonskega centra te tuje obveščevalne službe na Dunaju, avstrijskim generalom Stillfrie-dom.
Presterl je marca 1946. prišel v Beograd, kjer se je povezal z Dieh-lom, Barletom, Pufflerjem, čori-čem in Derviševičem ter jih kot bivše gestapovske agente pridobil za sodelovanje v tuji obveščevalni službi, katere špijonski center je na Dunaju. Presterl o tem izpoveduje: ". . . Rekel sem Diehlu, da njegova obveznostna izjava za gestapo še vedno obstoja in da je v rokah zastopnikov agenture neke imperialistične države... in da ga bo zato ta tuja agentura prevzela. Diehl se je v to vdal."
Ob tej priliki jim je Presterl dal nalogo, naj povežejo in aktivizi-rajo stare gestapovske agente Krajnca Borisa in Puffler Janka. Naročil jim je tudi, naj zbirajo špijonske podatke političnega, gospodarskega in vojaškega značaja.
Bivši gestapovski agent Juranič pa je imel istočasno še zvezo z istim špijonskim centrom na Dunaju, kar potrjuje Juranič, Presterl pa izpoveduje: "Kot sem pozneje zvedel, je imel šef špijonskega centra z Juraničem že takrat zvezo preko nekega zveznika."
Da bi si Presterl zagotovil stalno ilegalno agentsko zvezo, se je z Diehlom dogovoril za kurirsko zve-
zo in za parolo: "Pozdrave od Martina iz Parteiverlaga." Ta zveza je dejansko obstojala.
BIVŠI GESTAPOVCI SO PO NAVODILIH INOZEMSTVA PREŠLI
K NAČRTNI SABOTAŽI IN ŠKODLJIVSTVU
V nadaljnjih stikih s svojimi agenti je Presterl na Diehla, Barleta in ostale prenesel direktivo in instrukcije za odkrito in načrtno sabotažo, za uničevanje tovarn, strojev in prometnih zvez. Tako jih je navajal k najostrejšim oblikam rušilnega delovanja do načrtnega škodljivstva in diverzij. Vsi imenovani so direktive tujega špijonskega centra izvrševali, kar jim je omogočal njihov položaj v državnem in gospodarskem aparatu.
Obtoženi Presterl je v svojem drugem kontaktu z Diehlom in Barletom izpovedal: "Jaz sem nato iz-ročjl navodila šefa špijonskega centra. Rekel sem mu, naj sedaj od samega zbiranja špijonažnega materiala s svojimi ljudmi preide k sami sabotaži, ki naj bo načrt-
na in se ne sme ustrašiti razdejanja tovarn z eksplozijami, raztre-litvijo in požigom. Če bi imel smolo, da bi moral zapustiti deželo, potem lahko vsak čas pride v Avstrijo, kjer bo zanj preskrbljeno. Diehl je odkimal in rekel, naj ne gledam tako črno. On in njegovi ljudje delajo tako sigurno, da bi težko kaj prišlo na dan. Glede na novo navodilo, ki se je nanašalo na uničenje tovarn, je rekel Diehl, da je že sam mislil na to in da so njegovi ljudje tudi na to pripravljeni."
Isto potrjuje Diehl: "Nadalje je rekel, da se naše delo ne sme omejiti, ampak da je treba gledati, da s svojim delom tudi oviramo razvoj gospodarstva. . . če je potrebno, naj pritegnemo še ljudi in sicer na eni strani ljudi, ki so bili v taborišču, se tam kakor koli kompromitirali, pa tudi^lruge logoraše, ki so imeli zaupanje v nas in jim je to zaupanje ostalo še sedaj. Posebno pa naj sodelujejo tisti, ki so že v lagerju delali za gestapo kot Barle in jaz."
Eden glavnih stebrov za gradnjo te sabotažne, diverzantske in špijonske organizacije je bil agent gestapa Oswald Stane. Kot gestapovski agent je bil 1942. leta izpuščen iz Dachau-a, odšel v partizane, si pridobil zaupanje pri vode-čih funkcionarjih NOV in bil po osvoboditvi postavljen za pomočnika ministra za industrijo vlade LRS. Na tem vplivnem in važnem položaju je kot gestapovski agent nastavil Diehla kot delegata mežiškega rudnika, Stepišnika kot delegata tovarne metalnih polizdelkov, Krajnca kot v.d. šefa za kemično industrijo LRS, Pufflerja za delegata hrastniške steklarne — vse same gestapovske agente.
Poleg načrtnega postavljanja gestapovskih agentov na važna in odločujoča mesta je Oswald zavestno vršil špijonažo v korist tuje obveščevalne službe. Tako je na položaju pomočnika ministra industrije odnosno trgovine LRS dajal sovražnemu agentu Diehlu podatke iz industrije in o prehrani v LRS, dobro vedoč, da je bil tako kot on
Dan zmage In osvobojenja Jugoslavije
V Jugoslaviji so svečano praznovali, kakor vsako leto tudi letos dan zmage in osvobojenja. Kako velika radost in globoka zavest preveva jugoslovanske narode zaradi pridobitev, ki so jih dosegli po dolgi osvobodilni borbi nam pove dopis, ki je bil poslan iz Ljubljane ob priliki praznovanja te velike obletnice in se glasi kot en sam vzklik radosti in zavesti. Zavesti zato, ker so vedeli za kaj so se borili in radosti zato ker so končno dosegli kar so v zavesti pričakovali in za kar so se borili. To radost izražajo takole:
"Praznujemo obletnico osvobojenja! Praznujemo jo kot obletnico naše zmage! To se pravi, da proslavljamo dan, ko se je delo, ki smo ga zavestno pričeli, zaključilo z uspehom. Prvič v zgodovini nismo stali ob strani, pač pa smo z jasnim ciljem pred očmi trpeli in krvaveli in naposled zmagali. Zaradi tega bo ostal ta dan zapisan v srcu današnjih in bodočih pokolenj, ne samo kot dan nezaslišane radosti, ampak tudi kot dan dragocenega moralnega zadoščenja.
Spominjamo se konca prve svetovne vojne. Tudi takrat je veliko veselje obšlo ljudi. Tudi takrat so plapolale zastave in so odmevale pesmi po cestah. Vendar kakšna razlika med takratnim in današnjim zaključkom svetovnega klanja. Takrat smo samo pasivno upali in pričakovali, takrat nismo prida vedeli, kaj se godi z nami, kako se prav za prav plete naša usoda. Zaradi tega je pomenilo takratno naše osvobojenje za večino našega naroda skoraj edino le zamenjavo zastav. Tam kjer se je včeraj še klanjala vdanost in pokorščina ce-sarsko-kraljevi oblasti, je danes vzklikalo s trobojnico prepasano narodno navdušenje. Včasih, pozneje že, so pisali o nekakšni revoluciji, ki smo jo bili preživeli. Vendar temu, kar se je bilo takrat zgodilo, ne moremo dati ime revolucija. Naše osvobojenje je bilo vse prej uradno dovoljen prehod v drug državni sistem, uradno dovoljena potrditev nekdanjih dokaj romantičnih sanj, ne da bi bila dozorela perspektiva za bodoče državno in narodno življenje. Ko se je pa sivega jesenskega večera prvo narodno predstavništvo pokazalo na balkonu današnje uinverze, se je misleč človek dobro zavedel, da se življenje po svoji vsebini ni bistveno spremenilo, čutil je, da smo doživeli vojno s podaniško, najem-niško dušo in da ni osrčja te naše zemlje razsvetlil plamen zavestne volje, zavestnega namena, zavestnega dejanja.
Kako vse drugače je bilo šele pred tremi leti! V času tega svetovnega spopada je prst zgodovine legal sleherniku na srce in treba se je bilo odločiti na to ali ono stran. V vsaki družim, v vsaki hiši je čula med ljudmi neka kolektivna zavest ,ki je vztrajno in neizprosno izpraševala, ki ni dala nikomur miru, vse dotlej, dokler ni razjasnil v sebi za ta čas bistvenih vprašanj. Bila so temna, črna leta, ko je smrt postala vsakdanji gost in so bile ure našega življenja zalivane s solzami in krvjo. Toda bila so to hkrati let, ko so pod mračnimi oboki groze goreli ognji očiščevanja, ko je zlokobni obraz tovarišice smrti tam zunaj po gozdovih, po ječah in končen tracijskih taboriščih obledel pred veličino zavestne žrtve. Zaradi tega tudi ni bil dan osvobojenja dan
malomeščanskega razburjenja in veselja, ker so pač minile stvari, pač pa je bil dan, ko smo se zavedali, da se je vse naše življenje napolnilo z novo, žlahtno vsebino.
In za to vsebino se gre. Naj bi nam ostala, nam in tistim ki pridejo za nami, zmeraj jasna in čista pred očmi, naj bi nas vodila pri delu, naj bi nam bila opora v preizkušnjah in vodnica v prihodnje dni. ,
Kdor je po osvoboditvi v teh dneh prisluškoval govorici oči in smehljajev povsod tam,«kjer je prebival naš človek, naš po jeziku in borbi, mu je bilo, kakor da posluša eno samo pesem o prečudnih stvareh, ki so se pravkar zgodile: da si bodo ljudje, ki se toliko let niso videli, zopet segli v roke; da se bodo srečali tisti, za katere niso več vedeli, ali še žive ali ne; da se bodo znova utrdile vezi med blizu si stoječimi bitji; da bo konec ječ in koncentracijskih taborišč, da bo izginil tujec izpred domačega praga z vsem svojim nasiljem • in ravnanjem krvoločnega despota; da se bo noga, ki je štiri leta romala po gozdovih, odpočila pri domačem ognjišču; da bodo oči spet gledale znane gore in polja; da bo utihnil krik preplašenih otrok; da bo v tišino sveta zopet segla roka ustvarjanja in da tega že komaj čakajo plugi in motike, kladiva in stroji, knjige in učilnice. Vse to je bila ena sama pesem preproste in poštene sreče, pesem ljubečega človeškega srca, ki je kakor neizrekljivo topla zarja pozlatila prvi dan miri^ in svobode.
Toda na pomirjajoči se gladini življenja je gorel še drug svit. V duhu zremo tisočglavo množico na Kongresnem trgu, ki je vriskala in prepevala ob urah osvobojenja in preživljamo zopet znova njeno za-nosito zmagoslavje. Še bolj pa nam živi v spominu starka pred vaško kočo, ki se z levico opira na grčav-ko, v veli desnici pa drži vejico mladega zelenja in pozdravlja.
Globoko je segla radost zmage, globlje kakor samo do neposrednih, dejali bi osebnih čustev. Zajela je široko skupnost in je bila zaradi tega v pravem pomenu besede resnično narodna. Kajti v štirih letih borbe je toliko in toliko število prebivalcev zaživelo v enotnem čustovanju in enotni zavesti ter se iz črede posameznikov iz-premenilo v narodno občestvo.
Tega čudeža ni mogel storiti po imenu slovenski domobranec ali četnik, ker je pač rasel v senci okupatorjevega nasilja, ker je živel od njegove milosti in služil njegovi koristi. Samo svobodni upor-nik-partizan je mogel dvigniti' zastavo boja za narodno svobodo s tako čistimi, od nobenega kompromisa omadeževanimi rokami, da je ta borba postala res splošno narodna in da je bila dobljena zmaga prav tako globoko vsenarodno doživi jena.
Pred leti na ta dan ni bilo v množicah nobenih ponižujočih občutkov, da smo kar koli dobili "pod roko", da nam je karkoli dal neki nepošteni ali zvitorepski račun. Pravične slovneske meje smo — ne na karti — pač pa v obličje zemlje zarisali z lastno krvjo in zakoličili s kostmi naših žrtev.
Z dnem zmage je bila tudi opraj na z imena našega naroda sramota špekulantov in izdajalcev, ki so poizkušali onečaščati slovensko zemljo; njih dejanja so bila za vse čase zaznamovana kot zločin, ki ga
sovražita srce in misel. Naš narod se je sprostil tudi na znotraj, osvobojen mračne dediščine minulih stoletij. Borba na življenje in smrt je pometla z občutki manjvrednosti —- narod je na dan zmage prvikrat stal v vrsti drugih narodov kot enak med enakimi.
In to je bila velika stvar. Velika je zavest, da se ni treba ukla-njati nikomur več, da si notranje zrel, brez nezdravih kompleksov, da svoboden tehtaš svet in ga presojaš in da je tvoja sodba take narave, da jo bo zdaj in tudi v bodoče brez pridržka potrdila zgodovina. Vse to je, zavedno ali nezavedno doživljeno pred tremi leti na dan zmage dajalo vseobči radosti svojstven značaj.
In še več. Ko je prišel naš oboroženi upor, niso roke posegale po puškah zaradi tega, da pribore narodu svobodo in združijo vse kar je slovenskega, v mejah takega državnega organizma, ki bi bil urejen po načinu iz nekdanjih let. Tak upor bi bil naroden samo po starih pojmih. Bil bi gosposki, če bi bil sploh mogoč. Naš upor pa je bil vseljudski, ker je v množicah živela zelo živa, konkretna predstava o tem, kaj naj pomeni narodna svoboda. Naše ljudske množice so mlade in zdrave. Zato so bile sposobne tiste velike vere ,ki se zdi starcem smešna ,ki pa edino daje slabotnemu moč, da ravna svojo usodo. To je vera v občečloveške vrednote, vera v tajne sile ljudske pravičnosti. Zaradi te vere je zadela stari sistem neizprosna ljudska obsodba. Naš delavec, naš kmet sta šla v borbo zato, da bi se nihče nikoli več ne okoriščal z njunim delom. Pred očmi jima je sijala svetla podoba bodočih dni, ko človeško sožitje ne bo več temeljilo na računu sebičnosti. Ko bo korist skuptiosti osnovna mera za razmerja med ljudmi in etično načelo nove družbe. To nas je povzdignilo višje, kot pa bi bili samo borci' za svobodo. Prav to nas je potisnilo v vrste naprednih narodov, postali smo sooblikovalci človeških zadev na zemlji.
In ljudje so ha dan zmage, globoko dojeli ravno to, da je dokončno propadel stari red in da se je na očiščeni slovenski zemlji pričela graditi davno zaželjena, davno sa njana sreča delovnega človeka. Pred njimi so se odprla svobodna obzorja svobodnih ljudi in njihove oči so zagorele v ustvarjalni strasti.
Taka je bila bistvena v?ebina, ki je z dnem zmage napolnila življenje naše domačije, in to je bil tudi zmagoslaven duh naše radosti. Spričo tega ni mogoče drugega, kakor ponoviti še enkrat; da bi nam ta vsebina bila v oporo v vseh preizkušnjah, da bi nam bila vodnica v prihodnjih dneh.
Isto kakor mi so doživljali pred tremi leti tudi vsi jugoslovanski narodi. Po svojem bistvu isto vsebino tega dne. Z njimi smo se bili srečali v začetku borbe, z njimi smo družno prelivali kri, z njimi smo ljubili iste vzore, z njimi smo kovali za vse isto bodočnost. Dan zmage pa smo pozdravili v bratstvu, kakršnega doslej še ni zabeležila naša zgodovina. Zato je prav, da se na obletnico tega velikega dne zavemo tudi tega; začeli smo ustvarjati novo zgodovino jugoslovanskih narodov, ko bodo enakopravnost in skupni ideali omogočili slavo in razcvit nove Jugoslavije.
sam tudi Diehl sovražni agent. O tem priznava: "Skratka, dal sem mu podatke, katere koli je potreboval, oziroma zahteval in sem mu s tem omogočil popoln pregled nad delom obeh ministrstev."
OSWALD JE STAREGA ŠPIJO-NA PUFFLERJA POSTAVIL ZA
DIREKTORJA STEKLARNE
Kako >o ti agenti organizirano postavili obtoženega Pufflerja za direktorja tovarne v Hrastniku, se vidi iz izpovedi Barleta: "Puffler Janko je bil postavljen za direktorja tovarne stekla v Hrastniku po izrecnem poročilu mojem, Faki-na, Diehla Branka in Krajnc Borisa. Oswald je soglašal s postavitvijo in se naslanjal na naše mnenje. Jasno je, da je ta postavitev Pufflerja za direktorja bila izključno za korist sovražnika in direktna podpora gestapovskemu agentu. . . Kot član ministrstva industrije LRS sem forsiral ljudi, za katere sem vedel, da so agenti gestapa, na različne položaje v gospodarskem sektorju z namenom, da bi preko njih izvrševal direktive, ki sem jih dobil od Presterla, to je sabotaže in diverzije."
Obtoženi Puffler Janko pa se je ponovno povezoval tudi na svoje stare gestapovske sodelavce iz prve dobe svojega špijonskega delovanja. Obnovitev te povezave je imela za posledici diverzijo v steklarni Hrastnik. Tudi Puffler priznava, da je'načrtno izvedel na-snovanje k tej diverziji: ". . . Jaz sem nato zaničljivo zamahnil z roko in rekel Benegaliju, naj to podrtijo zazge. Za to bo dobil denar. Mislim, da sem rekel vsoto pet do deset tisoč dinarjev."
To dejanje obtoženega Pufflerja pa je samo del številnih načrtov škodljivstev in diverzij, storjenih od te špijonske organizacije, ki jih je Puffler kot star agent od leta 1928. z lahkoto storil. Puffler je od vse te špijonske druščine najstarejši agent, saj je sodeloval že s pred-hitlerjevsko policijo, z ges-tapom 1933., delal v ČSR, v ZSSR, Španiji, Franciji in Dachau-u.
TUJI AGENTI SO Z VSEMI SREDSTVI HOTELI PREPREČA-
VATI IZVAJANJE PLANA
Tudi obtoženi Krajnc Boris je bil eden od najaktivnejših špijonov, kot kemijski strokovnjak pa je s soobtoženimi agenti sodeloval pri rafiniranem škodljivstvu, zlasti v naši kemični industriji in drugih panogah našega gospodarstva.
Obtoženega gestapovskega agenta Stepišnika je ta špijonska organizacija sforsirala za direktorja važne tovarne metalnih polizdelkov v Slovenski Bistrici, da bi tam lahko načrtno vršil škodljivstvo, diverzijo in sabotažo. Ker je eden starih bivših važnejših agentov gestapa, se je tuja špijonska agentura z njim še direktno povezala s parolo, ki jo je na zadnjem kontaktu dobil z gestapovcem Koske-jem. Preko zveznika "Andreja" je bil direktno vključen v sistem tuje obveščevalne službe. Agent te tuje vohunske službe soobtoženi Oswald ga je poslal tudi v Nemčijo, kjer se je sestal s tujim agentom, mu dal špijonske, podatke, od njega pa dobil podrobna navodila za načrtno škodljivstvo, diverzijo in sabotažo, kot sam priznava: "Čakal me je visok fant, izdajal se je za Andreja. Pristopil je tiho in dejal, da je prišel vzpostaviti zvezo "Koške — Jesenice". Ta mi je v kratkem povedal tole: direktiva za nadaljnje delo je dušenje proizvodnje, ki ne sme več rasti a delo je treba tako vršiti, da se ne razkrinka; treba se je skušati vriniti v Partijo. . ." Stepišnik je bil povezan z Diehlom, Krajncem, Kopačem, Košir Mirkom in Fakin Borisom.
Eden izmed nadaljnjih članov te špijonske organizacije je bil gestapovski agent Ličen Vladimir, ki ga je ta špijonska organizacija sforsirala za direktorja kemične tovarne v Medvodah. Bil je povezan s Pibernik Mirkom, ki je bil že med okupacijo po izpustitvi iz taborišča njegova gestapovska zveza, in s Fakin Borisom, direktorjem kemične direkcije. Preko teh ljudi je bil direktno povezan s tujo obveščevalno službo. Skupaj s Pibernik-om in z vednostjo Fakina je izvršil diverzijo v svoji tovarni, da je nastala milijonska škoda. Poleg tega je načrtno in sistematično sabotiral proizvodnjo, namerno prikrival surovine in dokončne pro-'dukte. Obtoženi agent Ličen to priznava: ". . . Pibernik mi je dal nalogo, da se vztraja predvsem na nizki produkciji v tovarni. . . Bil sem v stanju, da bi se lahko izognil temu požaru, ki sem ga že prej predvideval. Nisem pa mogel tega preprečiti z ozirom na vpliv Pi-bernika in obvezo, ki sem jo dal gestapu v Trstu."
(Dalje prihodnjič)
TUDI TO BOMO PREŽIVELI
PRIMORSKE VESTI OD 11. MAJA 1948.
Ko je de Gasperijeva Italija 15. septembra 1947 prevzela oblast nad Gorico, je zločinska, teroristična fašistična druhal razgrajala po Gorici 'in razbijala Slovencem stanovanja in trgovine. Demokratična fronta Slovencev je tedaj zbrala 78 prijav prizadetih oškodovancev, ki so bile odposlane de Gasperijevi vladi, in terjala, da se žrtvam fašističnega nasilja povrne škoda. In kaj se je zgodilo? Do volitev ni bilo nobenega odgovora. Dva dni po volitvah pa je poslala goriška prefektura Izvršilnemu odboru Demokratične fronte Slovencev sporočilo vlade z vrnjenimi prijavami. To sporočilo je primer edinstvene "salamonske" rešitve: O-šdodovani Slovenci naj tožijo rednemu sodišču tiste, ki so škodo povzročili. In vendar so bila v številnih prijavah točno navedena imena glavnih fašističnih razbijalcev in napadalcev ob septembrskih dogodkih. De Gasperijeva vlada je s tem razkrinkala sebe samo. Njena "rešitev" je groba kršitev vsakega prava, hkrati pa tudi odkrit dokaz sovraštva do slovenske narodne manjšine ter očitna potuha fašističnim elementom, ki menijo, da smejo sedaj vse storiti, karkoli se jim poljubi. Goriški Slovenci bomo tudi to preživeli. Takšno krivično ravnanje nas moje le izpodbujati k še trdnejši povezanosti in nadaljevanju poti, ki vodi k previčnej-šemu, lepšemu življenju.
SLOVENCE IZGANJAJO GORICE
IZ
Oblas,ti de Gasperijevega režima hočejo s svojim ravnanjem na vsak način prepričati naše ljudstvo, da se niso nič poboljšale in da ne more biti govora o tem, da bi se prilike glede na čas fašizma kakorkoli spremenile. Da, nemalokrat dobivamo vtisk ko da se celo slabšajo in poostrujejo. V Gorici, ki je bila v razdobju Avstrije kulturno, politično in gospodarsko središče vsega svojega zaledja, so si številni pošteni Slovenci ustvarili svojo eksistenco kot trgovci, obrtniki in nameščenci v raznih strokah. Sedaj pa se je dogodilo, da jim italijanska oblastva nočejo priznati državljanstva in jih meni, nič, tebi nič smatrajo za jugoslovanske državljane. Sedaj po volitvah so izdale italijanske oblasti barbarske ukrepe proti jugoslovanskim državljanom. Pričele so jih izganjati. To ravnanje je v ostrem nasprotju z določili mirovne pogodbe in Zakona o javni varnosti, ki dopušča izgon tujega državljana le iz razlogov javne varnosti in po predhodni posvaritvi. Preganjanje goriških Slovencev je posledica histerične gonje fašističnega in šovinističnega tiska, ki hujska proti vsem demokratičnim državam in proti vsem miroljubnim ljudem. Pravijo da ga ni drevesa, ki bi moglo zra-sti do neba. . . Izganjanje ne bo upognilo našega hrbta in ne bo zrahljalo vere v končno zmago naše pravice.
he trdno prepričane, da si bodo pri prvi priliki zopet lahko "privoščile" nekaznovan napad na so-vaščanko.
Drugi dogodek, ki ga je vredno omeniti, se je pripetil v Ažli. Tov. Marij Kont je napisal na vaški "stenčas": "Živel prvi maj, praznik dela!" Pa je prišel mimo kaplan Jože Krajnik, odstranil napis in pripisal svojo, otročje smešno pripombo. Ljudje se zgražajo zaradi takšnega vedenja svojega — "dušnega pastirja".
V	Gorenji Mjersi so učenci navalili na dva otroka zavednih Slovencev ter ju pretepli. Učiteljica je dogodek mirno gledala in je intervenirala šele potem, ko so ju že pretepli. Njena ""intervencija" je bila posebne vrste. Ni namreč napadalcev pokarala ali morebiti kaznovala. Dejala je namreč napadenima slovenskima učencema: "Ko ne bi bil vajin oče zaveden narodnjak, bi se to ne zgodilo." In takšnim vzgojiteljem morajo slovenski starši zaupati svojo deco. In se najdejo še ljudje, ki menijo, da je sedaj drugače kakor je bilo pod fašizmom.
KAKO JE NA GORIŠKEM
V	Pevmi so se poročili Franc Zorzut iz Gorice in Justina Cibič z Oslavja, Emil Cibič z Oslavja in Justina Primožič z Oslavja, Anton Primožič in Zalija Cibič, oba z Oslavja. Mladim parom želijo Pe-vmci in Oslavci srečno zakonsko življenje.
V	Sovodnjem je bil imenovan za podžupana Vilko Cotič, ki bo sicer podrejen županu iz Zagraja, vendar pa je ta ukrep razveseljiv
predvsem zaradi tega, ker bomo imeli odslej opravka z domačinom, ki dobro pozna naše gospodarske razmere in ki govori slovensko materinščino.
Steverjanci se pripravljajo na slovesno odkritje spomenika padlim borcem, ki so žrtvovali svoja mlada življenja za lepšo bodočnost nas vseh.
V Podgori so nastopili pred nabito polno dvorano igralci dramske skupine podgorskega prosvetnega društva. Uprizorili so znano češko delo "Kamela skozi uho šivanke". Ljudje so prišli iz Gorice in vseh bližnjih vasi. Navdušeni nad lepo igro so se vračali na svoje domove.
DROBTINICE. . .
Italija zopet "velikodušno" deli drobtinice tržaškemu gospodarstvu, tržaškim podjetnikom, delavcem in nameščencem. Bedne in pičle bodo te drobtinice, ki bodo od časa do časa padale z mize beneških in genoveških veletrgovcev. Anglo ameriška vojaška uprava v Trstu in italijanska vlada sta se namreč sporazumeli, da bodo trgovinske pogodbe, ki jih je sklenila Italija z raznimi državami, veljale odslej tudi za področje "A" Tržaškega ozemlja. To se pravi, da je to ozemlje odslej v gospodarskem pogledu vezano na Rim. V Rimu bodo krojili in mrcvarili kontingente, ki naj pripadejo tržaškim trgovcem. V Rimu bodo rezali kruh tržaškemu gospodarstvu. Preteklost pa nedvomno dokazuje, da je bil ta kruh za Trst zmerom mačehovski. Tržaškim trgovcem ne preostane nič drugega, kakor da zaprosijo za kotingente v okviru celotnih kontingentov ,ki bodo dovo-
ljeni v Rimu raznim evropskim državam. De Gasperijev režim teži za tem, da bi si po raznih vijuga-vih kanalih pridobil pravico, predstavljati tržaško gospodarstvo pri raznih mednarodnih gospodarskih pogajanjih. Takšna gospodarska politika peha cono "A" Tržaškega ozemlja v odvisnost in propadanje. Čudna je igra usode, ko nas hočejo gnati pod gospodarski jarem države, ki je skozi 25 let mrcvarila Trst in sistematično dušila vsako gospodarsko pobudo. Sedaj se pa vprašajmo: Kaj je z gospodarsko in politično neodvisnostjo Svobodnega tržaškega ozemlja, ki je zajamčena z mirovno pogodbo ? Mar ni to drastično, brezobzirno kršenje njenih določb? čas je že, da pridejo do besede resnični predstavniki tržaškega ljudstva in s pametno gospodarsko politiko obvarujejo Trst pred katastrofo, ki mu jo pripravlja anglo ameriška vojaška uprava.
GLAS Z BAZOVICE
Pravijo, da bodo odprli na Bazovici živinski sejem. Dolgo, precej dolgo govorijo že o tem. Bazovica ima v tem pogledu že svoje tradicije, ki segajo v čas pred prvo svetovno vojno. Zaradi konkurence s strani Sežane so prenehali bazoviški sejmi. Danes, ko Sežana ne prihaja več v poštev, pa bi bilo zopet koristno prirejati sejme na Bazovici, ki leži ob cestnem križišču. Ravno zaradi tega ima vse prednosti pred ostalimi vasmi tržaške o-kolice. Razen tega ima Bazovica tudi hleve in druge prostore, ki so potrebni za sejem. Danes bi lahko Brazovica prevzela nekdanjo vlogo Sežane kot glavnega tržnega mesta za živino v tržaški okolicj/
KOROŠKE VESTI
PESEM JE SLEDILA
PESMI
—■
Nujno naznanilo vsem podružnicam
in članom SANSA
Mundt-Nixonov predlog preti naprednim organizacijam
MED REZIJANI
Kaj so Rezijani ? Kje živijo ? Izpod Kanina teče Rečica Rezija. Po tej rečici imajo svoje ime: Rezijani, Rezijanski Slovenci. Okoli 4800 Rezijanov se poti in vbada po ljubki, toda skopi dolinici. Ra-vena je središče te dolinice, ki se razteza 15 kilometrov na vzhod, če prideš med Rezijance od tarčent-skih Slovencev navzgor. Rezijan-sko narečje je zelo podobno južno goriškemu. Jezikoslovci — učenjaki so dognali, da so Rezijanci del jugozapadnih Slovencev. Ko prideš med nje, — čutiš med njimi predvsem vplive iz Brd. če pomislimo, da' je Rezija nekam precej "bogu za hrbtom", potem se ne smemo čuditi, če se je rezijanščina precej po svoje razvijala. Seveda jo pa soški Slovenec z lahkoto razume.
Med Rezijani je zmerom kaj novega. Pri zadnjih volitvah so bili izpostavljeni hudemu verskemu, političnemu in gospodarskemu pritisku. Pa so se kljub temu Rezijani še bolje postavili kakor pri volitvah 2. junija 1946. To kaže, da hočejo tudi nadalje vztrajati v obrambi svojih narodnostnih in socialnih pravic. Zaman so grožnje De Gasperijevih županov in podžupanov.
Čudne reči se godijo v vasi Oš-nje. Emilijo Ošnjak so napadale in psovale pri vodnjaku tri vaščanke. Za napadenko se je zavzel njen brat Marij, ki so ga pa napadalke zaradi tega ovadile orožnikom. Marija so zasliševali in mu med zasliševanjem "svetovali", da je najbolje, če se izseli v Jugoslavijo, češ da ni v Reziji nobenega življenja za — komuniste. Ta dogodek jasno kaže, kako bi se ti reakcionarni tipi radi iznebili vseh ljudi, ki so demokratično usmerjeni. Značilno pa je, da se niso orožniki prav nič pozanimali za tiste tri napadalke, ki so spričo očitne potu-
NAPETI JE TREBA VSE SILE, DA BO V KONGRESU ODLOČNO PORAŽEN!
Kongresni Odbor za ne-ameriške aktivnosti je predložil zbornici takozvani Mudt-Nixonov predlog (HR 5852), ki ogroža ustavne pravice in svoboščine ameriškega ljudstva in hoče upeljati v Ameriki metode policijske države. Baje je namen tega predloga preprečiti totalitarno diktaturo, faktično pa jo pomaga graditi.
Za umetno krinko 'borbe proti rdeči nevarnosti' nas ta predlagana postava sili naravnost v fašizem in smatra za mednarodnega zarotnika vsakega, ki bi propagiral mirno razrešitev svetovnega nesporazuma.
Mudt-Nixonov predlog je zlast: nevaren Američanom slovanskega pokoljenja, ki občudujejo hitri napredek ter gospodarski, politični in kulturni razvoj ljudstva v naši stari domovini.
Ta predlog najprej govori o svetovni "komunistični zaroti", ki se baje kuje pod direktivo neke tuje totalitarne sile, koje namen baje je uničiti svobodne ameriške ustanove in ustanoviti totalitarno diktaturo pod dominacijo te tuje sile. Avtorji tega akta nameravajo zdrobiti to namišljeno zaroto s sprejemom postave, ki določa 10 let ječe in $10,000 globe za vsakega, ki bi na kateri koli način pomagal ali soglašal pri tej 'zaroti'.
Vsak Američan slovanskega pokoljenja ali njegova organizacija, ki bi se upala kritizirati ameriško zunanjo politiko, propagirala za prijateljske odnošeje med Ameriko in slovanskimi državami, nasprotovala Marshallovemu načrtu za Evropo, se protivila ameriški zunanji politiki napram Palestini, Grčiji, Turčiji, Koreji, Italiji itd. ali ki bi nasprotovala prisilnemu vojaškemu vežbanju in prisilni vojaščini, — bi i)od to postavo lahko bil obtožen, da pomaga do ustanovitve diktature v Ameriki s tem, da pomaga 'slabiti' našo domovino z raširjanjem propagande za uničenje njenih ustanov.
Vsak posameznik in vsaka organizacija, ki nasprotuje trenju za vojno obroževanje in propagira boljšo socialno zaščito, boljše stanovanjske prilike ali pa kontrolo pretiranih cen, bi bil lahko izpostavljen tej obdolžitvi.
Vsak unljski voditelj, ki napove stavko za zboljšanje delavskih razmer in plač, bi pod to postavo bil lahko obtožen, 'da pomaga ali podpira ustanovitev totalitarne diktature'.
Vsak posameznik in vsaka organizacija, ki se bori proti poltni in rasni diskriminaciji, ki ne uboga
postav ali odredb glede ločevanja državljanov (jimcrowism), ki sklicuje shode ali se jih udeleži, ali ki prisostvuje drugim aktivnostim za zahtevo od kongresa, da uzakoni postave proti linčanju in volivnemu davku, ali za enakopravno uposli-tev delavcev, bi bil lahko obtožen, da pomaga ustanavljati diktaturo v Ameriki, češ, da pomaga podžigati socialne %pore in nemire.
Ob kratkem, s tem aktom bi bil izgrajen stroj za popolnoma razvito policijsko državo ameriškega načina. Usmerjen je v prvi vrsti proti Wallace-ovemu gibanju in potrjuje Wallace-ovo izjavo, "da glavna nevarnost za našo svobodo ne preti od zunaj, temveč od domačega fašizma".
Mundtov akt odstranuje civilne svobodščine ter jih nadomešča s policijsko državo. Imenovati tako postavo samo neustavno, ne zadostuje. Pomeni dosti več. če bo predlog sprejet, bo nadomestil naše demokratične ustanove s tako državo, v kateri bi svoboda misli in govora popolnoma izginila.
Če postane ta predlog postava, bo ustavna demokracija popolnoma izumrla. V nadomestilo bodo državni detektivi brskali po vaših stanovanjih, stikali po vaših sejah in sestankih ter okrog vaših organizacij, vse z namenom, da dožene-jo, ako morda niste član 'komunistične' politične ali 'sopotniške' organizacije. Jezikoslovje tega predloga je tako široko in dalekosež-no po svojem pomenu, da doseže vsakega, ki ima količkaj želje, da si izboljša svoje življenske razmere ali pogoje za boljšo bodočnost svoje družine ali na kateri koli način izboljšati razmere na tem svetu.
Če bi bil ta predlog uzakonjen, bi osmešil demokratične tradicije Združenih držav in bi osramotil A-meriko pred svobodoljubnimi narodi vsega sveta.
Newyorški guverner Dewey je izjavil, "Ta predlog za kontrolo misli je izposojen od japonskih mili-taristov in predstavlja poizkus, kako se ideje razbijejo z batinami. Pomeni izgubiti vse ono, v kar verujemo."
Glavna naloga vseh svobodoljubnih državljanov Amerike mora biti, pomagati poraziti ta predlog. Naloge SANSa bi postale otežko-čene in celo neizvedljive, ker bi ne mogel več govoriti resnice in raz-krinkavati krivico. Naš napreden tisk bi postal okostnjak, brez mesa in krvi, brez duše. Naše podporne organizacije bi postale žrtev policijske države in orožje proti svojim lastnim članom.
Zaradi tega apeliramo na vse naše podružnice in njene člane, na naša društva in vse posameznike, da takoj brzojavijo ali pa pišejo svojim kongresnikom in senatorjem ter zahtevajo, da volijo proti sprejemu Mundt-Nixonovega predloga.
Mirko G. Kuhel, gl. tajnik. Nasvet :
Najbolj priporočiljivo so navadne dopisnice, naslovljene na vašega kongresnika (Njegovo ime, House Office Bldg., Washington, D.C.) in senatorja (Njegovo ime, Senate Office Bldg., Washington, D.C.), na katere napišete nekaj podobnega:
"The undersigned vigorously protest (s) against the enactment of the proposed Mundt-. Nixon act and urge you to vote down this un-American Bill." — Dostavite svoje ime in naslov.
PEVSKI ZBORI IZ VSE SLOVENSKE KOROŠKE V CELOVCU
( Slovenska prosvetna zveza na Koroškem je 24. aprila svečano proslavila 40 letnico svojega plo-donosnega delovanja. V Celovcu je ponosno zadonela slovenska pesem V celovškem gledališču so nastopi-i z lepim uspehom ^pevski zbori iz vse Slovenske Koroške. Tako je postal jubilej Slovenske prosvetne zveze praznik, manifestacija slovenske pesmi in vsega slovenskega ljudstva na Koroškem. Tako smo tretjič, odkar obstoja celovško gledališče, uživali sredi Celovca, zgodovinskega kulturnega središča koroških Slovencev, lepoto naše pesmi. Koncertu je prisostvovala ogromna množica ljudi iz vseh delov Slovenske Koroške, ki je pevcem navdušeno vzklikala. V okviru te pomembne proslave je bilo tudi - tekmovanje posameznih pevskih zborov. Pesem je sledila pesmi, borbena partizanska mili narodni pesmi, ki jo je ljudstvo sprejemalo s toploto in hvaležnostjo. Ob proslavnem koncertu so sprejela vsa društva, pevovodje in funkcionarji Slovenske prosvetne zveze posebne spominske diplome ter priznanja. Ta proslava je bila najboljši odgovor vsem onim, ki zatrjujejo, češ da ni na Koroškem nobenih Slovencev, hkrati pa tudi odločna in veličastna manifestacija zavednega slovenskega delovnega ljudstva za priključitev Slovenske Koroške k Jugoslaviji.
LAŽI — MOHORJEVA DRUŽBA "	V CELOVCU
Lakaji zapadnjaškega imperializma so ustanovili v Celovcu s pomočjo avstrijskih vladajočih krogov in s podporo zasedbenih imperialističnih predstavnikov Mohorjevo družbo, ki se razkriva kot pravo orodje reakcije in germaniza-torjev. Pravo vodstvo Mohorjeve družbe pa je v Celju in je poslalo koroškim mohorjanom posebno opozorilo s pozivom, naj ne sledijo samozvanemu vodstvu Mohorjeve družbe v Celovcu, ki je pod vplivom ljudi, ki so našemu narodu sovražni ter nenaklonjeni. Koroški mohorjani so z • navdušenjem pozdravili to opozorilo in izražali svojo hvaležnost za bogat knjižni dar celjske Mohorjeve družbe, ki je letos zopet prišel v slovenske koroške vasi po daljšem presledku. Vsi mohorjani, ki se zavedamo zgodovinskega, pomena sedanjega trenutka, ko je enotnost in povezanost nas vseh potrebnejša nego kdajkoli, smo že večkrat protestirali proti zlorabi imena in tradicij Mohorjeve družbe ter proti raz-bijalnim nameram samoznancev, ki so ustanovili laži — Mohorjevo družbo in ki hočejo razcepiti enotno sklenjene vrste koroških Slovencev. Najznačilneje je, da je koroški deželni glavar v isti sapi, ko je hitel zatrjevat, da koroški Slovenci ne potrebujejo srednje šole, zagotovil dovoljenje za izdajanje knjig. Končno ne moremo mimo zanimivega pojava, da hvalijo razbijalne poizkuse laži — Mohorjeve družbe v Celovcu reakcionarni listi vseh vrst in struj. Vse svoje zaupanje bomo ohranili tudi v bodoče Mohorjevi družbi v Celju.
GLAS SLOVENSKE KOROŠKE KONFERENCI V LONDONU
IN PRED ŠESTIMI LETI. . .
14. in 15. aprila 1942 so prihrumele podivjane tolpe nacistov v slovenske koroške vasi. Kakor brezčutne zveri so planile po našem slovenskem koroškem ljudstvu. S krutostjo in brezsrčnostjo, ki ji v zgodovini narodov ni primere, so iztrgali iz toplega objema starodavnih domačij zayedne slovenske družine ter jih odvlekli v zloglasna nacistična taborišča. Odvedli so jih v trpljenje in marsikoga od njih v smrt. Ta dogodek je segel tako globoko, boleče v usodo koroških Slovencev, da ga ne bodo mogli nikdar več pozabiti. Nemški imperializem se je tedaj razkril pred vsem našim ljudstvom v vsej svoji bedni, nečlovečni goloti. Kri-ževa pot je pripeljala slovenske pregnance celo do Stettina. Toda misel na rodni dom, vera v končno zmago pravice sta podirali tisoče kilometrov, ki so jih ločili od ljubljene slovenske zemlje. Tov. To-nej Umek in Hanzi Aicholcer sta zbirala po taboriščih pevce. Tov. Janko Ogris je poveličeval v svojih pesmih domovino. V pregnanstvu se je rodila tudi uporniška misel. Sinovi pregnancev s tov. Gašper-
jem na čelu so kot partizani zgrabili za orožje in se spustili v borbo na življenje in smrt. Za vedno bo ostal koroškim pregnancem v spominu sprejem mačehovske Avstrije v Beljaku. Danes ugotavljajo te žrtve fašizma na Slpvenskem Koroškem, da komisija za preiskavo krivcev nasilne odselitve še sploh ni začela poslovati. Vsi krajevni krivci so še zmerom na svobodi. Sodelavcem zloglasnega Ka-ibitscha se ni nič zgodilo. Pregnancem trpinom še ni popravljena škoda. Da, celo to se je zgodilo, da niso te nesrečne žrtve fašizma še do danes postale pravni lastnik svojih posestev. Dogaja se celo, da pretijo nekaterim z zopetnim pregnanstvom. Zaman so vsi poizkusi, zabrisati spomin na ta barbarski dogodek pred šestimi leti. 15. april pa bo ostal za vso Slovensko Koroško narodni praznik, ko bo vse ljudstvo proslavljalo spomin fašističnih žrtev. Koroški Slovenei nismo nikdar razglašali nobene narodnostne mržnje. Lahko pa po vsem tem, kar smo doživeli, zahtevamo od odločilnih krogov na Koroškem, da ravnajo z nami kot z enakopravnim ljudstvom, ne pa kot z brezpravnimi sužnji.
Profesorjeve težave
Prepričan da bo izvoljen
Sudbury, — Robert Carlin, član parlamenta in že več let član CCF stranke v Sudbury je naznanil, da bo kandidiral kot neodvisen kandidat, potem ko ga je CCF stranka odvrgla na podlagi, da je preveč naklonjen "komunistom".
Tisoče volivcev kateri so glasovali za tega popularnega delavskega voditelja leta 1943 in 45 so mnenja, kakor Carlin sam, ki je dejal: "Jaz sem popolnoma prepričan, da bom ponovno izvoljen v provincijalni parlament."
Ni popolnoma nobenega razloga za to, da je Carlin komunist, ampak je resnica, da se je vztrajno boril za delavske pravice in varnost unije.
Carlin je jasno povedal, "ako ho izvoljen bo zastopal CCF program, kakor ga je začrtala CCF konvencija leta 1947 v katerega veruje z vso odločnostjo."
Njegova odločba, da bo kandidiral kot neodvisen kandidat CCF, izvira delno iz tega, ker je zadnje čase prejel mnogo pisem in brzoja-vov ter vzpobudo po telefonu, da naj kandidira.
Iz Trsta se poroča; — da profesor Furlani že več dni razmišlja v svojih uvodnikih v "Voce libera" o nehvaležnosti, ki je plačilo tega sveta. Vneti iredentist in šovinist je namreč kandidiral nekje v Italiji kot republikansko akcionistični kandidat za poslanca v rimski parlament. / Toda volivci na katere je računal se niso zmenili za njegovo jokanje o neodrešenem Trstu.
Prestrašili so se papeževih groženj s peklom in se jim je zdelo najbolj varno voliti De Gasperija. Vsi drugi volivci, ki se papeževih groženj niso prestrašili pa so glasovali za Fronto.
Ubogi Trst! Kdo te bo predstavljal in zagovarjal v večnem mestu?
Nekaj podobnega se je zgodilo tudi nekemu drugemu "Giuntine-mu" pravku iz Trsta. Mati domovina se je pač izkazala za nehvaležno. Kako rada bi šla ta dva raz-očaranca k maši pred prvim zase-adnjem parlamenta v cerkev svete Marije sopra Minerva z ostalimi demokristjanskimi poslanci. Kako bi se prisrčno zahvalila tisti sveti ženi in nuni, ki je v Rimu glasovala na tisto sveto nedeljo nič manj kot 132 krat. In kako rada bi gledala tisti krasni automobil s katerim se je odpeljal Trumanov odposlanec na čestitanje na volivnih rezultatih, ne k De Gasperiju, temveč k pravemu vodji in najza-služenejšemu politiku v Italiji za uveljavljenje ameriškega gospod-stva — svetemu očetu papežu.
Najbolj pa jezi Furlanija, sicer italijanissimega sina pok. Rože Mrak (pristni rimljanski priimek, kaj ne?), da ne more prav ničesar oporekati Sovjetski zvezi, da se je vmešavala z obljubami raznih Trstov ali podobnih slavo-komunisti-čnih mest, ali s čimer koli v italijanske volitve. Ravno nasprotno kot je Furlani zatrjeval in predvideval. Mogoče se bo sčasoma še prepričal, da je tudi drugod dosledno tako postopala, seveda bi v. tem primeru ne smeli prebirati lastnega časopisja.
Ni mu torej lahko, temule profesorju, če pomisli, kakšno dolgo pot do spoznanja bo moral še prehoditi skupaj z vsemi tistimi, ki se tako radi prestrašijo papeževega pekla in Trumanovih atomskih bomb, ki jih je tako vneto pomagal propagirati, da bi postal poslanec.
Svetujemu Furlaniju in njegovemu kandidatskemu pajdašu, ki tako rada kandidirata, da nam se pridružita v naši zahtevi za volitve tukaj pri nas doma v Trstu, kjer bosta tudi lahko kandidirala. Mogoče jima sreča ne bo tako opo-teča. Toda tega ne bosta storila, ker pač "lo straniero" z onkraj luže ni zato, poznavajoč predobro vpliv raznih Furlanijev pri delovnemu ljudstvu Trsta. Saj jih poznate kakšni so! Dokler jim "ad-viserji" ne zagotovijo, da je gotovo, si ne upajo uganjati nikakšne demokracije z volitvami.
Primorski Dnevnik
Kirkland Lake za otroke padlih bojevnikov v FLRJ
Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško je «poslal konferenci zastopnikov zunanjih ministrov za pripravo mirovne pogodbe za Avstrijo v Londonu spomenico, ki navaja, da bi prinesla vsaka rešitev, ki bi pahnila koroške Slovence pod avstrijsko oblast, nepopravljivo škodo slovenskemu ljudstvu na Koroškem, saj je njegova srečna bodočnost zago tovljena le v združitvi z matičnim narodom v okviru federativne ljudske republike Jugoslavije, še sedaj, ko ni odločena usoda koroških Slovencev, se zmerom bolj stopnjuje prizadevanje po nasilni, brezobzirni dušitvi borbe koroških Slovencev za politično, gospodarsko in kulturno enakopravnost.
PRED PETIMI LETI. . .
Bilo je 29. aprila 1943, ko so gnali hitlerjevski rablji in krvo-loki na morišče na Dunaju 13 pogumnih, neustrašnih slovenskih protifašistov iz okolice Borovelj, Sel in Železne Kaple, ker so šli v borbo za pravice in osvoboditev slovenskega koroškega ljudstva. Njihova junaška in mučeniška žrtev je bila važen delež v borbi za uresničenje ciljev Osvobodilna fronte. Padli so kot žrtev nacističnega nasilja. Na obletnico njihove mučeniške smrti je koroško ljudstvo počastilo njihov spomin ter se zaobljubilo, da bo nadaljevalo okrepljeno borbo za združitev Slovenske Koroške z Jugoslavijo.
Na prireditvi 24. aprila se je v naši naselbini nabralo $305.00, za kar prav lepa hvala vsem darovalcem, ki so prispevali za to plemenito stvar. Imena prispevateljev so:
Lokalni Svet Kanadskih Južnih Slovanov je prispeval $100.00.
Vse-Slovanski 50 00
odbor je dal
Ivan Pejnič prispeval $12.00.
Mika Jurkovič (Vuk) je prispeval $11.00.
Po $10.00 — Jugoslovanski mladinski klub in Joe Šegina.
Po $5.00 — Anton Turkalj, Mika Bašič (Mika), Ivan Ružič (Bata-lac), John Tomac, Rako Radoman, Žarko Bogdan, Pero Vučinič, Franc
Urbas, družina Pofek, Mato Kova-čevič, Marijan Marohnič, Bob Byrns, Mika Radelja, Matija Otoničar, in društvo čehoslovakov.
Po $3.00 — Franc ¿Stupica (ml.) in Janko Valentič.
Po $2.00 — John Marohnič, Joe Francelj, družina J. Branisel, Georg Frankovič, družina F. Pavček, družina C. Kučan, Mile Lalič, Ignac Hačko, Josip Kružič, Stjepan Kusturin, Tony Kezele, Ludvik Dermaša, Tony Hočevar in neimenovani prijatelj.
Po $1.00 — Rude Renko, Mr. McDugall in John štefanič.
Vsega skupaj na tej listi nabranega v naši naselbini $305.00.
Za SKJS — Matija Otoničar
VOLIVNI RADIO PROGRAM V TORONTO
Napravite vaš radio na CKEY (dial 580), kjer boste po spodnjem programu slišali predvolivne govore A.A. MacLeoda, J.B. Salsberga
drugih.					-	
Sredo	26.	maja	ob	8.40	zvečer	-— J.B. Salsberg
Četrtek	27.	maja	ob	8.15	zvečer	— A.A. MacLeod
Petek	28.	maja	ob	8.15	zvečer	— J.B. Salsberg
Ponedeljek	31.	maja	ob	10.45	zvečer	— A.A. MacLeod
Torek	1.	jun.	ob	8.35	zvečer	— J.B. Salsberg
Sreda	2.	jun.	ob	8.40	zvečer	— A.A. MacLeod
Četrtek	3.	jun.	ob	8.15	zvečer	— J.B. Salsberg
Petek	«4.	jun.	ob	8.15	zvečer	— A.A. MacLeod
Izid volitev bo objavljen 11. junija ob 8.15. uri zvečer.
Porazite vojne hujskače
(Nadaljevanje iz strani 1)
ga stališča v Grčiji in Kitajski je seveda dobrodošel odsev pritiska popularnega sentimenta med množico CCF privržencev še posebno. V nekaterih govorih CCF o stališču za zunanje zadeve, kakor je bilo začrtno na njihovi konvenciji in V govorih Coldwell, Maclnnis-a ter drugih, je v bistvu — popolna podpora imperijalističnega programa — združena fronta z imperialistično reakcijo na svetovni areni.
Po tej poti ne bo vojnohujskaš-ka reakcija poražena po delavcih in ljudski fronti Kanade. Odstranitev strank veleindustrijalistov in reakcije se ne more izvesti z sprejetjem stališča veleindustrijalistič-ne reakcije.
"Strašenje z rdečim strašilom" v zunanjih in notranjih zadevah odseva sprejetje reakcionarnega stališča.
Borba za poraz Drew-a, Kinga, Duplesiss-a in St. Lawrent-a, je borba za enotnost delavstva in vsega ljudstva za demokracijo in mir. Ta borba mora vključevati, v veliki meri, napore, da se pridobe podporniki CCF za enotnost okrog resničnega, demokratičnega stališča za mir.
Da se reši Kanada od izdajstva in propasti, je potrebna živa akcija, vidnega odpora. Poraz King-St. Lawren-ovega vojnega programa zahteva predvsem da se ga zavrže po delavskem in kmetskem gibanju, združenem po mogočnem gibanju enotne akcije za mir.
Za dosego tega, bo Delavska Progresivna Partija podvojila svoje napore. Mi kličemo vsem miroljubnim kanadčanom, da enotno podpirate akcijo za novo stališče v zunanjih zadevah, katero bo resnično izražala interese in potrebe Kanade:
—	Stališče za neodvisnost Kanade, katera naj bi pretrgala vezi z ameriško militarizacijo in vojno-provokacijskim programom, vključno povlečenje ameriških čet iz kanadske zemlje;
—	Stališče resnične pomoči narodom Evrope in Azije, ki naj bi temeljila na principih enakopravnosti in nevmešavanja v njihove demokratične pravice samoodločanja.
Zvesto zastopati odločbo Združenih narodov o razorožitvi in ustaviti vojno hujskanje.
Pripoznanje nove države Izrael, ki je bila upostajvljena po židovskem ljudstvu v borbi proti impe-rijalizmu.
Povratek v prijateljstvo in sodelovanje z Sovjetsko zvezo in novimi demokracijami ter polni razvoj trgovinskih odnosov z njimi, kar bo v interesu našega lastnega ekonomičnega blagostanja, kakor tudi v interesu mirnega svetovnega sodelovanja.
Porazite vojne hujskače!
Branite demokratične svobodšči-ne — porazite LaCroix osnutek zakona!
Obdržite kanadsko neodvisnost!
Združite se za mir!
Za LPP—m Tim Buek.
TISKOVNA KONFERENCA DR. BEBLERJA V LONDONU
Stvar Jugoslavije je pravična in bo prej ali slej zmagala
BRITANSKE OKUPACIJSKE OBLASTI NOSIJO VELIK DEL ODGOVORNOSTI ZA SEDANJE STANJE NA KOROŠKEM
London, — (Tass). šef jugoslovanske delegacije na konferenci namestnikov ministrov za zunanje zadeve za Avstrijo dr. Aleš Bebler je imel dne 30. aprila na veleposlaništvu FLRJ v Londonu tiskovno konferenco. Ob tej priliki je dal tole izjavo:
Moderni morski roparji
Egiptovske oblasti zaplenile tovor za Palestino
Aleksandrija: — Egiptovske oblasti so razglasile ukaz, da se mora zapleniti ves tovor, kateri se nahaja v egiptovskih pristaniščih in je namenjen za Palestino ter uporaben za egiptovske vojaške svrhe. Po tem ukazu so oblasti zaplenile 17. maja 3.200 ton raznega mate-rijala iz štirih tovornih parnikov.
Unija elektriearfev za poraz reakcije
Toronto: — Pet in dvajset tisoč članom električarske unije je na konvenciji januarja in ponovno na seji Okrožnega Sveta sklenilo, da bodo aktivno izvajali program Politične Akcije, ki namerava poraziti reakcijo, katera v provinci Ontario pomeni — Drew-ova vlada — in pomagali izvoliti CCF vlado.
Seja Sveta električarske unije je naročila svojemu izvršnemu odboru, da naj skliče sejo skupaj z provin-cijalnim Izvršnim odborom CCF v namenu priprav učinkovitih metod sodelovanja in poživitve aktivnosti te unije, da se izvolijo CCF kandidati.
Električarska unija ima nekatere glavne razlike od Ontarijske federacije dela (CCL) v metodah katere naj bi se učinkovito izkoristile v namenu mobiliziranja polne podpore delavskega gibanja v vo-livni kampanji.
Obžalovanja je vredno, da je provincijski Izvršni odbor CCF videl, kot pravilno odkloniti zahtevo te unije za sejo, da bi se razpravljalo vprašanje efektivne kampanje za izvolitev CCF vlade.
Navzlic temu bo naša unija izvajala pooblastilo članstva in delala kolikor je v njeni moči, da bodo izvoljeni CCF kandidati v voliv-nem okrožju, kjer ima unija svoje članstvo in simpatičarje.
Unija bo nadaljevala z nabiranjem prostovoljnih prispevkov od njenih članov v namenu, da se izvede Politični program te unije. Ta fond se bo porabil po unijskih lokalih v njihovih volivnih območ-
jih za razvoj polnega zakonodajnega programa te unije, kateri zahteva odpor proti nameravani proti-delavski zakonodaji, za izpopolnitev socialnega zavarovanja, protek-cijo za delavno ljudstvo in izvolitev CCF vlade.
Mi globoko obžalujemo, da je provincijalni Izvršni odbor CCF stranke izbral soditi napačno, namene te unije in tako užalil in zmešal mnogo zvestih članov te unije, ki delajo noč in dan za izvolitev CCF vlade.
Naša unija bo nadaljevala na stališču, kakor je bil začrtan po delegatih na nedavni konvenciji in bo storila vse kar je v njeni moči za izvolitev CCF vlade.
NE MARAJO ENOTNE NEMČIJE
zločinci nemoteno vrš zločine
Toronto: — "Meščani Toronte so presenečeni radi ponavljanja seksualnih zločinov", je dejal A.A. MacLeod kandidat provincijalnih volitev za Bellwood.
"Morilec Arlene Anderson še ni bil najden in že se je zopet dogodil strašen napad na osem letno dekletce Tereso Dowling.
"Simpatija do prizadetih stari-šev se nehote spremeni v zgražanje ako se človek spomni, da je več kot 60 provincijalnih policistov na stavkovni straži pri Rogers-Majestic delavnici na Leaside in da so drugi policisti na 24 urni dolžnosti, da stražijo nezakonito zaprte stav-karje — mornarje "Canadian Seamen's Unije."
"Ontarijski davkoplačevalci plačujejo policijsko varstvo proti takim pošastnim napadalcem deklic in podobnim kriminalcem, ne pa da se bodo veliki odelki policije vmešavali v pravice stavkovne straže stavkujočih delavcev in delavk." je dejal MacLeod.
V resnici bi bilo potrebno, da javno mnenje poskrbi, da bo policija služila za to za kar je postavljena, ne pa da bi razbijala stavke s katerih pomočjo se delavci borijo za boro življenje. Med tem ko policija razbija zakonite stavke, — zločinci — mali in veliki, nemoteno vršijo zločine.
Berlin, 21. maja — BUP — Združene države so zaprle sektor, ki je okupiran po oblasteh ZDA v Berlinu radi agitacije za združeno Nemčijo. Okupacijske oblasti so prepovedale "komunistično" prošnjo Ljudskega Kongresa za enotno Nemčijo.
Prepoved je sledila kmalu po zaprtju 200 milj dolge meje med Sovjetsko in ameriško cono sovjetskim uradnikom, katerim se je dovolilo prehod samo na eni točki pri Helmstedt-u.
Ameriška .vojaška vlada je dejala, — "da ameriška vojaška oblast niti večina Nemcev ne mara enotne Nemčije. Nemški državljani — so izjavile nadalje ameriške okupacijske oblasti — "bodo varovani pred nadlegovanjem oseb, ki zbirajo podpise v imenu Ljudskega kongresa."
Ameriške oblasti se tudi niso zmenile za protest Sovjetske zveze proti prepovedi Sovjetskega in drugega demokratičnige tiska. "Mi nimamo namere, da bi povlekli naš ukaz." so dejale ameriške okupacijske oblasti.
Okupacijske oblasti ZDA se tudi ne zmenijo za Sovjetsko zahtevo, da morajo vsa letala prispela v Berlin pristati na Dalgow letališču in da se naj zapreta ameriško in britansko pristanišče. Ameriške okupacijske oblasti pravijo, da so proti takemu urejenju.
"28. in 29. t.m. smo imeli priliko, da ponovno podamo svoje stališče o mirovni pogodbi z Avstrijo pred namestniki ministrov za zunanje zadeve štirih velesil, ki pripravljajo načrt pogodbe. S tem v zvezi se mi zdi koristni dodati še nekaj pojasnil.
Glavne jugoslovanske zahteve so dveh vrst — teritorialne in gospodarske. Glede teritorialnih zahtev zahteva Jugoslavija priključitev Slovenske Koroške, kar zadeva pa gospodarske zahteve, zahteva Jugoslavija reparacije v znesku 150 milijonov dolarjev.
V obeh svetovnih vojnah je bila Avstrija glavno orodje za zatiranje jugoslovanskih narodov. V času okupacije med drugo svetovno vojno so Avstrijci imeli vodilno vlogo v hitlerjevski vojski in v administrativnem stroju okupatorja. Ta vojska in ta administrativni stroj sta strašno pustošila, zagrešila nešteto zločinov zoper civilno prebivalstvo in ropala na debelo. Politični razvoj v Avstriji pa tudi danes nima takšnega značaja, da bi nam mogel jamčiti, da ne bo Avstrija tudi v bodoče tako postopala.
Nekaj stoletij so se že koroški Slovenci junaško upirali germani-zatorskemu pritisku avstrijskih Nemcev. Toda ta pritisk ni prenehal v času prve avstrijske republike in se še danes — po še ostrejšem nasilju pod Hitlerjem — nadaljuje tako kakor v preteklosti. Koroški Slovenci imajo dovolj vzrokov, da jih skrbi njihova bodočnost, in to tem bolj, ker jim najodgovornejši predstavniki Avstrije, člani centralne vlade in predsednik pokrajinske vlade javno groze in izjavljajo, da jih bodo obtožili ve-leizdaje, čim bo postala Avstrija samostojna.
Neki vodja ljudske stranke — stranke dr. Gruberja in bivši minister za gozdarstvo je pred nekaj dnevi objavil na Dunaju članek, v katerem predlaga nasilno deporta-cijo. koroških Slovencev. S kakšno pravico bi torej mogli pričakovati, da bo vse v redu, če predlagajo deportacijo manjšine, ki pripada zavezniškemu narodu, manjšine, ki se je od 1942. leta z orožjem borila na strani zaveznikov.
Osvoboditev koroških Slovencev bi koristila tudi samemu avstrijskemu ljudstvu, ker bi se s tem razčistila pangermanska atmosfera, ki še danes vlada v Avstriji. Veliki zavezniki v vojni zoper nemško agresijo in njihova volja glede pogodbe z Avstrijo je odločilna in ima trdno podlago za pravilno rešitev problema koroških Slovencev. Toda samo Sovjetska zveza je sprejela to stališče. Vlade ZDA, Velike Britanije in Fran-
cije pa se spodikajo nad protesti koroških Slovencev in nad njihovimi zahtevami, ki so težnje zatiranega koroškega slovenskega ljudstva. Toda takšno stališče nam ne jemlje poguma. Naša stvar je pravična in bo prej ali slej zmagala," je zaključil dr. Bebler.
Nato je dr. Bebler odgovarjal na številna vprašanja časnikarjev. Na vprašanje, če koroški Slovenci sami žele biti priključeni k Jugoslaviji, je dr. Bebler odgovoril, da so to tudi dokazali s svojo borbo vse od leta 1942.
Na vprašanje prisotnega časnikarja, če je res, da sedanji politični razvoj v Avstriji ne more jamčiti, da bi ne bila Avstrija tudi v bodočnosti predstraža nemškega ekspanzionizma, je dr. Bebler izjavil, da je za to dovolj razlogov, ki jih je v svoji izjavi že navedel in dodal, da se je razen tega treba še zavedati, da tam uprava ni denacificirana, vlado pa sestavljajo še ve,dno ljudje, ki so podpisali iz-
Petnajst sto ton strojev, konzerv, železnih plošč, cevi, gradbenega materijala in drugih stvari je bilo vzetega iz norveškega parnika "Vigeld", kateri je vozil blago iz Londona. Ostalo blago je bilo pa vzeto iz parnika "Menon", ki je plul pod egiptovsko zastavo, "Ar-sia" italijanski parnik iz Genove, in "Richard Borchard" angleški parnik. Pošiljke so vsebovale: železo, bombaž volno, stroje suho sadje itd.
To moderno morsko ropanje ima brezdvomno blagoslov vse svetovne reakcije.
|iinimiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiii!'¿
¡ PESEM GORA (
rTifllllllllllllllllllllllllllllllllllllllItllllllllIIlllllllII IIllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH^
MIŠKO KRANJC
RUMUNJSKA VLADA NACIONALIZIRALA OGROMNA POSESTVA BIVŠEGA KRALJA
Bukarešt, 23. maja — (AP) — Rumunjska vlada je naznanila zadnjo soboto, da je nacionalizirala in zaplenila ogromno premoženje bivšega kralja Mihaela in kraljeve družine. Med ostalim je bivši kralj posedoval 143 gradov z 3060 sobami, 16 lovskih gradov z 88 sobami in 400.000 kvadratnih akrov zemlje. Zaplemba in nacionalizacija te ogromne posesti se je izvršila po-javo o prevzemu oblasti in se ro- tem ko Je bivši kralj Mihael po
kovali z zadnjim gauleiterjem.
Na vprašanje časnikarjev je ponovno poudaril, da nosijo britanske okupacijske oblasti velik del odgovornosti za sedanje stanje na Koroškem. Pritrdilno je tudi odgovoril na vprašanje časnikarjev, ali so britanske oblasti uganjale diskriminacijo Slovencev.
svojem odhodu iz Rumunije začel rovariti proti interesom Ljudske republike in ljudstva. Na drugo stran je pa tudi pravilno, da v ljudski republiki ne more imeti eden sam človek sto in sto gradov" tisoče sob in sto tisoče akrov zemlje med tem ko nima tisoče navadnega delovnega ljudstva pedenj zemlje ali strehe nad glavo.
UNIJSKI ORGANIZATOR GEORGE KNOTT ARETIRAN IN DOLOČEN ZA DEPORTACIJO
Sovjetski zastopnik zunanjega ministra dospel v New York
New York, 21. maja — Visok plavolas in smehljajoč Jakov Malik, zastopnik sovjetskega zunanjega ministra, kateri bo zmenjal Andrej Gromikova, kot zastopnik Sovjetske zveze pri Organizaciji Združenih Narodov je prispel 20. maja z parnikom "Queen Mary" v New York.
Ob prihodu ga je takoj obstopi-lo več kakor sto časnikarjev, katerim je pa le na kratko odgovarjal. "Boš ostal v Združenih državah dve leti?" so ga spraševali časnikarji.
"Tukaj bom ostal par mesecev. Kako dolgo jaz sedaj še ne vem".
Sudbury: — Dne 2. maja je federalna policija (RCMP) v Sudbury aretirala organizatorja International Union of Mine, Mill and Smelter Workers (CIO) George Knott-a, kateri je bil aretiran po istem zakonu in obtožbi po kateri je bil nedavno aretiran in deportiran v Združene države Reid Robinson, podpredsednik iste unije in organizator v Severni Ontario — namreč da je "komunist" in da zagovarja prevrat oblasti. Knott-a nameravajo deportirati v Združene države.
Kot Robinsonova aretacija, tako tudi Knott-ova je izvedena na podlagi protidelavskega stališča kanadske vlade, ki preganja delavske voditelje pod krinko "rdečega strašila", da bi s tem pomagala lastnikom rudnikov v Ontario razbijati delavske unije.
Lokalni IMMSWU iz Sudbury, Port Colborne, unija električarjev iz Toronte in drugih krajev so naslovili oster protest na vlado radi aretacije in deportacije George-a Knott -a. R.H. Carlin, glavni upravitelj rudarskih unij v Kanadi po-vdarja, da so kanadske unije isto-
OBNOVA VELIKIH HOTELOV V OPATIJI
Pogajanja o mirovni pogodbi z Avstrijo odgodena
London, 21. maja — (AP) — Ameriški uradni viri poročajo, da so pogajanja velike četvorice o mirovni pogodbi za Avstrijo odgodena za nedoločen čas.
Zastoj, ki sledi začasnemu odgo-denju pred par tedni, je prišel 20. maja — po skoraj dveletnem neuspešnem naporu, da se reši avstrijsko vprašanje. Omenjeni viri pravijo, da je do nedoločenega odgo-denja prišlo ko se je Samuel Reber, voditelj ameriške delegacije privatno sestal z M.P. Kotimovem, voditeljem sovjetske delegacije.
Kotimov, je povedal ameriškemu voditelju delegacije, da Sovjetska zveza stoji trdno v podpiranju zahtev Jugoslavije radi ozemlja Slovenske Koroške in vojne odškodnine.
Jugoslavija zahteva skoraj 800 kvadratnih milj svojega ozemlja od Avstrije. Slovenska Koroška, je bogata provinca na rudninstvu in ima krasno pokrajino na južni avstrijski meji. Jugoslavija zahteva vem letošnjem četrtletju so raču-
V našem največjem in najlepšem kopališču severnega Jadrana v Opatiji bodo v kratkem konačne velike priprave za letošnjo turistično sezijo. Obnovljen je hotel "Dubrovnik," največji hotel "Kvarner" pa bo letos prvič urejen za sprejem gostov. Poleg tega bo v prihodnjih dneh obnovljenih še nadaljnjih 8 hotelov, med njimi "Amalija" in "Belveder", samo v državnih hotelih v Opatiji bo letos lahko naenkrat prenočevalo okrog 2000 ljudi.
Letos je področje mestnega ljudskega odbora v Opatiji razširjeno na vso vzhodno istrsko letoviško obalo. V Lovranu so obnovili in ure dili hotel "Beograd". Tudi Mošče-niška Draga bo lahko letos sprejela mnogo več gostov. V sami Opatiji so razširili ribjo restavracijo, preuredili kavarno in restavracijo notela "Slavije" ter restavracijo "Kvarner". Za letno sezijo so predvidene številne umetniške, glasbene in fizkulturne prireditve. Letos je bilo tudi v zimskih mesecih v Opatiji mnogo turistov. V pr-
tudi del zelene Štajerske. Obe deželi; Slovenska Koroška in Slovenska Štajerska, so naseljene v veliki večini z slovenskimi prebivalci.
jim je odgovoril dobrohotno in v dobrem razpoloženju.
nali, da bo Opatijo obiskalo 2250 gostov, v resnici pa jih je bilo 9410. Letos bo prišlo v Opatijo veliko število madžarskih turistov, čehoslovaški turistični biro "Če-dok" pa je doslej rezerviral mesta za 2290 češkoslovaških gostov.
Maks ga je hotel ujeti za roko, ko se je fant okre-nil; hotel mu je še mnogo povedati, celo nekaj drugega, hotel je, da Drejčeva vera ne bi umrla. Zdaj ko je bilo Maksovih prividov za vedno konec, je vendar želel, da se Drejcu ne bi zgodilo enako. V duši je nastala, pa čeprav mimobežna, čudna praznina. Vse je postalo tako preprosto, a hkratu tako mrtvo. Maks je čutil, kako je v resnici ta dan za vedno umrl. Umrl je-tisti Maks z Jam, ki se je vedno umikal svetu, ki n^ mogel priti iz svojega začaranega kroga. Ta njegov začaran krog je zdaj razbit. Treba je drugam, treba je nekaj drugega. Treba je to praznino napolniti z nečim novim, resničnejšim.
Zato je tem močneje čutil vse Drejčeve bolečine, ko ga je gledal v baraki, kako zase je sedel, kako se je zamislil in komaj še opazil, ko je Maks obstal ob njem in mu položil roko na ramo.
"Ne bodi žalosten," je dejal Maks. "Mogoče boš pa vendarle našel Tinco. Tanja ni bila Tinca. Bila je Dolenjka. Kot partizanka je potovala mimo, kakor potujejo mnogi drugi. Prinesla je s svojo podobnostjo samo spomine na Tinco. Tanja bo nekje v življenju zatonila zate, Tinca pa bo živela vekomaj. Pozabi zdaj vse to. Ko se spomladi vrneš, boš videl, kako bo vse drugače. Spet bova skupaj hodila na pot in mi boš pripovedoval o mnogih stvareh, o vsem. kar boš videl tam doli. Pripovedoval mi boš o svobodi. Tam je že svoboda. Pripovedoval mi boš o novem življenju, Tam se je že začelo.
Drejc je mirno poslušal, nato se je zagledal v Maksa in po premisleku dejal:
"Maks,, vrniva se nazaj v kraje pod Mrtvo Goro. Maks, prosim te, vrniva se!" Maks je odkimal z glavo. "Moraš iti. Greš po zdravje."
"Meni ni treba zdravja, Maks," je odvrnil Drejc. Molčal je nekaj časa, si grizel ustnice. Nato je izpovedal razločno, a strastno"Maks jaz nisem šel po zdravje. Maks, jaz — jaz nisem lepo napravil, jaz sem šel iskat Tinco. Verjel sem da je bila Tanja Tinca. Nisem mogel več zdržati, hotel sem po vsej sili iti. čakal sem samo, da mi porečejo, naj grem. — čemu naj zdaj še hodim tja? Kaj naj delam na Osvobojenem ozemlju? Tu me čaka delo. Maks, jaz se vrnem s teboj !"
Maks je gledal in poslušal. Gledal je v to mlado dušo in odkrivalo se mu je v njej poleg grenkega tudi nekaj vse lepega in vzvišenega. Da, tak je bil nekoč tudi on sam, prav tako pol zanosa, volje, odločnosti in tudi. . . ljubezni.
"Pojdeš na Osvobojeno," je dejal Maks odločno. "Greš po zdravje. Tudi po duševno zdravje. Tudi to potrebuješ, do kraja moraš razčistiti. . . Spomladi se boš vrnil. Prišel te bom čakat. — Nikar ne ugovarjaj!"
Ugovor, ki ga je hotel Drejc izreči, mu je obtičal v
grlu.
"Ako res želiš, Maks, pojdem," se je vdal. "Jaz želim. . . in," dodal je čez čas, "tudi domovina želi. Domovina te bo potrebovala."
V baraki je sedela Lenka. Ves čas se ni nikamor premaknila, ves dan ni z nikomur govorila. Mirno in vdano, skoraj negibno je sedela in — čakala. Da, čakala je in verjela, da se mora nekaj zgoditi, morda že danes, 'morda jutri, vsekakor te dni. čez dva dni se bo Maks vračal. Ona pa je imela za sabo ogromno pot: iz Rusije v Nemčijo, v ujetništvo, na delo, nato pobeg, prebijanje po gozdovih, po gorah, prek voda, mimo vasi, mimo mest; mesece in mesec. Od 1941. leta dalje do zdaj. Zdaj sta minili dve leti. Z eno samo voljo, zato ker je vedela, da so nekje slovenske gore, da je nekje v teh gorah dom, ki se mu pravi na Slapeh in nedaleč od Slapov so Jame. In tam nekje je bila pokopana žarka mladost, polna sanj, polna lepote. Tam nekje je moral živeti tudi Maks z .Jam.
Pot se je bližala kraju. Po ljudeh je našla pot do partizanov, živela je med partizani, od pomladi do jeseni je hodila z njimi in vedno iskalay Iskala je poti do Jam. Ali vsaj poti mimo Jam.
In zdaj je šla mimo Jam. Bila je na Slapeh, našla je požgani in porušeni dom brez ljudi. Od vseh4judi je našla poleg Drejca, ki ga ni poznala, samo Maksa. Zdaj potuje z njim. Po dveh treh dneh se bosta poslovila in potem — potem morda ne bo nikdar vreč priložnosti, da bi se pogovorila. Vojna je. Sama je videla, kako je človek danes še živ, jutri pa ga ni več.
Da, morala je govoriti z njim, morala je nekaj razčistiti. Peklo je v prsih. Ne more oditi od tod brez jasnosti.
Toda popoldne je naglo minilo, ne da bi mogla priti do Maksa, ki se je ves čas pogovarjal zunaj z Drejcem. Ko pa sta prišla v barako, sta sicer sedla k njej, toda ker se Drejc ni nikamor umaknil, Lenka ni mogla spregovoriti.
Minilo je popoldne, večer je bil tu in že so potujočim delili večerjo. Držali so skodelice na kolenih, ali jih položili ob sebe na pograd in tako jedli. Kurirja sta bila že nared, ko so povečerjali. Tudi drugi so imeli že vse pripravljeno, oprtali so si nahrbtnike in vzeli orožje, že so si segli v roke in že so se razvrščali v kolono.
Lenka je segla po svojem nahrbtniku. Tedaj ga je prijel Maks, ki je stal poleg nje in dejal: "Utrujal te je. Dovoli, da ti ga nesem." "Hvala, saj gre," je odvrnila. "Sem že navajena. Samo noge sem si ožuljila in težko hodim."
"No", je menil, čez dva, tri dni ali kaj si bos že lahko oddahnila. V glavnem še to ali jutrišnjo noč, potem pa ne bo več posebno nevarno."
Vrgel si je njen nahrbtnik na pleča in ker sam ni imel nič posebnega, — odejo in nekaj municije, — je še svojega priložil.
Gledala ga je pri tem. toda on je vse opravljal nekam tuje. Srečala se je z njegovim pogledom. Tam je ho-CCF kandidatom po vsej provinci tela najti vsaj skop odgovor. Toda tam je našla samo mir.
in za izvolitev A.A. MacLeoda v „ , , , . • u-i	4-,,;
Tako hladen je bil, tako tuj.
tako kod kanadska industrija, tesno povezane z druženimi državami. Vsled tega razloga, kakor koli se dovoljava neovirano delovanje industrijskim predstavnikom iz Združenih držav v Kanadi, ravno take pravice bi morale pripadati unij-skiin predstavnikom.
V protestu je navedeno, da je Knott izvoljen s svobodno voljo 12.000 članov unije, katera posluje pri International Nickel Co. v Sudbury in Port Colborne, ki se nahaja pred novimi pogajanji za novo pogodbo. Radi tega unija zahteva, da se Knott takoj spusti na svobodo, da bo mogel neovirano vršiti svojo dolžnost, katero so mu zaupali rudarji in topilničarji v Sudbury in Port Colborne. Z aretiranjem Knott-a so poganjanja prekinjena, katera so se že začela med unijo in INCO za novo pogodbo.
Načrt za uničenje unij
Toronto: — "Zloglasni zatiralni proti delavski zakon za Ontario je že osnovan in pripravljen v zakonodajnem odelku na Queen's Parku, ki naj bi prišel v veljavo po volitvah v provinci Ontario." je dejal J.B. Salsberg kandidat delavske progresivne stranke na zborovanju strokovno-unijskih simpa-tičarjev.
Obljuba Mr. Drew-a v zvezi s federalno delavsko zakonodajo ni vredna prav nič več, kot vse druge njegove prelomljene obljube. Četudi je federalni delavski zakon nezadovoljiv bi se moglo strokovne unije zavesti v napačno domnevo varnosti ako vzamejo Mr. Drew-pvo obljubo in sprejmejo zakon kakršen je. Drew ima po še nekaj veliko slabšega na umu. Zvedel sem namreč, verujem od zanesljive strani, da je Drew-ov zakon podoben Taft-Hartley-evemu zakonu. V Združenih državah in da je že osnovan. Ta osnutek, kot se mi je pojasnilo — zahteva, da morajo biti vse unije inkorporirane, dalje, da so lahko postavljene pred sodišče in njihove knjige in zapisniki periodično pregledani. Zahteva se tudi kontrola političnega mišljenja unijskih uradnikov, po vzorcu Taft-Hartley-evega zakona. To je v resnici orožje, da se uniči strokovno unijsko gibanje v Ontario. Poraz Drew-ove vlade je stvar življenja in smrti strokovnih ijnij On-tarie." je rekel J.B. Salsberg.
Mr. Salsberg je apeliral za združene delavske napore v podporo
Bellwood in za njega samega v St. Andrew.