C. C. postale, — Esc* ogni giovedì mattina.
Pommuznm številka 30 stot., stare 50 stot.
»Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra» va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredrii» št v o in podružnica uprave v Trstu via Valdirivo 19/111; te» iefon št. 39«08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure.
Novi list
Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, po» slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu.' — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.
ŠTEV. 12.	V GORICI, ČETRTEK 13. JUtUt JJI I92S.	LETO J.
r.i i	————'"-1	—j "" •—- r.	-------—- — i, ,
Tedenski koledar.
14. junija petek: Bazilij, cerkveni učenik; Elizej. — 15., sobota: Vid in tovariši, mučenci; Germana, devica. — 16., nedelja: 4. pobinkoštna nedelja. Frančišek Reg.; Jošt, opat. — 17., po* nedelj ek: Adolf, škof. — 18., torek: E freni Sirski, cerkveni učenik. — 19., sreda : Julijana; Gervazij in Protazij. — 20., četrtek: Si Iveri j, papež, mu= čenec.
V petek 14. junija je prvi krajec; dež.
Novice.
Spominska medalja.
V	državni kovnici so skovali spominsko svetinjo za lateransko pogod? bo. Na eni strani sta papež in kralj, na drugi pa podoba ko Gasparri in Mussolini podpisujeta pogodbo.
Vročina.
Smo že v polnem poletju. Malokdaj je bilo- že v juniju tako vroče ko' le* tos. Predvčeranjem je toplomer kazal opoldne okoli 30 stopinj. V zadnjih desetih letih je bil 1. 1921. naj tople jši junijski dan s 33 stopinjami. — V Jugoslaviji se pa še bolj potijo. V ne* delijo so i nielli v Relgradu 34 stopinj v senci! Vse je hitelo v Savo se kopat, par jih je tudi utonilo.
Prestolonaslednik pride v Gorico.
Pokrajinski fašistovski tajnik Go* dina je izjavil nekemu časnikarju, da bo spomenik v vojni padlim Goriča* nom, katerega so nameravali odkriti 24. maja, a so slovesnost potem pre* ložili, odkrit 8. avgusta t. 1. K slavju bo skoro gotovo prišel italijanski pre* stolonaslednik.
Obisk Opatije.
Znano svetovno kopališče v Opatiji izkazuje letos dober obisk. V zimskih mesecih je bil obisk sicer bolj pičel: v januarju je bilo 291, v februarju 313 gostov; v poznejših mesecih je pa za* čel hitro rasti in je bilo marca 2812, aprila 3941 in maja 3898 gostov.
Za tržaško visoko trgovsko šolo.
V	Trstu obstoji kakor znano visoka trgovska šola, znana izpred vojne pod imenom »Revoltella«. Tržaški župan senator Pitacco je sedaj započel giba* nje, da bi privabil na to visoko šolo ukaželjno mladino iz Grčije, Romu* nije, Bolgarije in Egipta.
IX. vzorčni velesejem, v Ljubljani, ki se je zaključil v ne* d el jo 10. t. m., je bil letos, tako poro* čajo listi, izredno dobro obiskan in je bilo sklenjenih mnogo kupčij. Neka* teri razstavljale! so razprodali vse iz* stavljene predmete.
Nadškofova napitnica.
Zadnjo nedeljo je bila v Tržiču ob navzočnosti vojvode d’ Aosta z velli* kim sijajem blagoslovljena nova stol* niča. Slovesno cerkveno opravilo je opravil goriški knez in nadškof. Pri slavnostnem obedu, katerega je priire* dii tržiški mestni načelnik v čast prev* zvišenemu nadškofu, je na podeštato* vo napitnico odgovoril nadškof. Po*, udaril je, da bo ostal 9. junij ncizbris* no zapisan v zgodovini Tržiča. Izrekel je zahvalo vladi, ki je omogočila po* zidavo ponosne cerkve, katera se dvi* ga na tleh velikih zgodovinskih bo* jev. Končno je v iskrenih besedah napil sv. očetu, kraju, vladarski hiši in domovini.
Lahkoverna Marjeta.
Skoraj neresnično se sliši ta*le: Mar* jeta Bevk je služila dolgo let pri neki dobri družini v Gorici. Prihranila si je 600 lir in šla oni dan domov. Spotoma se je v gostilni v Stopniku ustavila, da pokosi. Med jedjo prisede k njej njen bratranec Janez Pirih s Šentviške go* re in jo prosi, naj mu menja 500 lir. Dobra Marjeta mu da štiri bankovce po sto in dva po petdeset. Janez skoči na kolo in jo o d kuri.
Naslednjega dne je šla Marjeta v trgovino nakupovat. Račun hoče pia* čati s tistim bankovcem za 500 lir. Tr* govec se ji pa začne smejati v brk. Ljubi bratranec je namreč dal Marje* ti, ki ni dobro pogledala, reklamni bankovec tvrdke Banfi za žajfo. Ban* kovec je podoben na prvi hip prave* mu, a namesto »Petsto lir«-bereš na njem »Petsto zabojev dobrega mila iz* dela na dan tvrdka Banfi v Milanu.«
Tajnikovi »prijatelji«.
Po deželi krožijo ljudje, ki se izda* ja j o za stare in dobre prijatelje no* vega tajnika fašistov ske stranke za Goriško gospoda Godine. Pod to krm* ko peharijo lij udi. Gospod Godina nam sporoča, da bo hvaležen, aiko1 mu kdo ovadi takega »prijatelja«.
Pomanjkanje profesorjev.
Zadnjič smo pisali, ds je v Italiji veliko pomanjkanje ljudskošolskih učiteljev. V šolah prevladujejo žen* ske. Iz govora prosvetnega ministra od preteklega tedna razvidimo, da pri* manjkujejo tudi srednješolski profe* sor ji. V državi je 595 nezasedenih mest.
Novost za balincarje.
Igra na krogle (balincanje) je pri nas in tudi v ostali državi zelo razšir* jena. Sedaj je priključen ta zabavni šport priprostega človeka organizaciji »Dopolavora«. Za tehničnega ravna* te! j a v naši pokrajini je imenovan od* vetnik Bassi, ki ima nalogo skrbeti za še bolj živahen razmah balincanja.
Iz Romunije
je prišlo poročilo, da je vlada določila 25 milijonov lejev podpore za manj* šinske šole.
Fašistovski posvet.
Pretekli ponedeljek se je sestalo vodstvo goriške fašistovske stranke, na kateri so se razdelile —- funkcije.
V	odboru sede Franc Caccose, Hum* bert Olivieri, ki ima skrbeti za tisk, Silvan Baresi, Armand D’Ottone, ki se peča z milico, in Mate j Marsa ni, ka* teremu je poverjena skrb za mladin* ske organizacije. Ob koncu seje so razpravljali tudi o slovenskem tisku.
Nov zakon.
Po novem ljudskošolskem zakonu bo manjšinsko šolstvo v Jugoslaviji takole urejeno:
V krajih, kjer živi v precejšnem številu tujerodno prebivalstvo, se bo* do za tujerodno deco otvorili posebni oddelki, ki se stopnjema lahko strne* jo v posebne šole. V teh oddelkih je v 1. in 2. razredu učni jezik materin* ski, v 3. in 4. je državni jezik obvezen predmet. V višjem razredu, odnosno nadaljnja štiri leta pa se vrši pouk v državnem jeziku. Druge narodnosti imajo svoj jezik kot učni predmet.
Prepoved.
Notranje ministrstvo je poslalo pre* fektom ukaz, naj nastopijo proti pre* pogostemu igranju in prepevanju na* rodnih himen. Kraljeva in fašistovska himna se smeta svirati le ob narodnih praznikih in pri svečanostih.
Spomin na krono.
Ma d j ari imajo republika. Dozdaj so sodnije izrekale obsodbe »v imenu republike«. Zdaj je pa pravdni mini* ster odredil, da se morajo izrekati »v ' imenu krone sv. Štefana«.
Škof v Benetkah.
Za pomožnega škofa beneškega pa* triarha La Fontaina je izbran mons. Janez Jer emidi.
Socialno delo,
Državni zavod za socialno pomoč delavcev (Patronato nazionale per
V	assistenza sociale) je izdal poročilo za lansko leto. Iz njega posnemamo, da- je zavod nudil ponesrečenim de* lavcem leta 1928. pravno pomoč v 40.000 slučajih im poskrbel, da so do* bili 93 milijonov 637.125 lir od škodni* ne, dločim so zavarovalnice ponujale le 66 milijonov 551 tisoč. Razlika zna* ša več ko 27 milijonov. Zdravniško pomoč so dobili delavci v 104.000 slu* čajih. Zavod vrši vse delo brezplačno.
Lindberg se je poročil.
Znani letalec Lindberg, ki je pred prilično dvema letoma prvi z letalom zmagal Atlanski ocean in priplul v 36 urah iz Amerike v Pariz, se je pred kratkim poročil. Da se umakne navdih radovednega občinstva, se je poročil skrivaj.
NOVI list
1929 c m j mr
Med kosilom.
V Rimu so predvčeranjim odkrili drzen vlom. Zlatar Marullini, ki ima svojo veliko zlatarnico v eni najbolj živahnih rimskih ulic, je šel ob enih domov kosit. Ko je ob treh njegov sin zopet prišel odpret prodajalno, je na* šel vse steklene omare prazne. Vlo« milci so skopali iz neke sosednje kle» ti rov in vise odnešli.
V najmanjši državi.
Papež je podpisal ustavno listino vatikanske države, ki je najmanjša država na svetu. Osnovni zakon ima 21 členov in govori o zakonih in pri« stojnih pblastvih v Vatikanu.
Guverner papeške države je posta« vil na mejo svoje policiste, katerim se mora vsakdo izkazati, ki hoče v Vatikan. Noter smeš le med šesto z ju« traj in enajsto zvečer.
Papež je sprejel znanega učenjaka Marconija, ki bo postavil v Vatikanu radio«brzoj avno postajo.
Pomenljiv dar.
Pariški župan je poslal sv. očetu v dar dragoceno^ vezano knjigo, ki jo je spisal načelnik pariškega magistrata Weis. V knjigi je obdelan Kellogov mirovni pakt in vsi dosedanji poskusi razoroževanja.
Zavarovani jetniki.
Pravdno ministrstvo v Rimu je do« ločilo, da morajo biti vsi kaznjenci zavarovani za slučaj invalidnosti in starosti. Od 1. maja naprej so tudi zavarovani proti jetiki.
Stroga sodba.
Pred tedni smo v političnem pre« gledu govorili o razmerah na Špan« skem in o zadnji ponesrečeni ustaji topničarjev, ki jo je začel topničarski polk v Ciudad Realu. Pred dnevi je špansko vojno sodišče izreklo svojo sodbo nad častniki tega polka: en pol« kovnik in dva stotnika sta bila obso« jena na smrt, trije stotniki in en nad« poročnik pa na dosmrtno j^ečo. Dik« tator Primo de Rivera se očividno čuti zopet močnega.
105 let.
V švicarskem okraju Basel je pred dnevi praznoval naj starejši mož tega kantona Jakob Šafer svoj 105. rojstni dan. Mož je še čil in krepak. Njego« vega rojstnega slavja sta se vdeležila dva, tudi še čvrsta 94 letna starčka. Treznost in rednost sta jim priporno« gli do visokih let.
Smrt na prižnici.
V Wurzburgu na Nemškem se je pri« godil te dni naslednji pretresljiv slu« čaj: V tamošnji frančiškanski cerkvi so imeli šmarnice. Na prižnico stopi frančiškan, da bi pridigal. Ko napravi križ in začne: »V imenu...« mu po» stane slabo in se v hipu zgrudi mrtev. Pozneje se je izvedelo, da je umrli frančiškan, ki je bil zelo priljubljen in znan kot dober govornik, že opol« dne rekel svojim sobratom: »Vse se mi zdi, da bom danes imel svojo zad« njo pridigo«. Pokojniku so v par za« porednih dneh umrli starši, brat in sestra. To ga je zelo potrlo in tožil je o srčnih bolečinah.
f Dr. Josip Ličan.
Zopet je zazijal grob, zopet so se zredčile vrste naših duhovnikov: dr. Josip Ličan, ena najvidnejših, ena naj« krepkejših osebnosti iz zbora naše slovenske duhovščine, se je prerano poslovil od svojega ljubljenega ljud« stva.
Smrt dr j a Josipa Ličana nas ni za« dela nepričakovano. Že sikoro dve leti smo se bali zanj. Vedeli smo že vsa povojna leta, da zdravstveno stanje odličnega našega voditelja ni najbolj« še. Ko ga je pa leta 1927. kruta bolezen prikovala prvikrat na poste« ljo in ko ga je v začetku 1. 1928. na« padla še huje. smo začeli obupavati in sočustvovati z bolnikom trpinom. Ko mu je zdaj bela žena dahnila zad« nji poljub, je rešila mučenika. Zgodi« lo se je to v soboto 8. junija okrog pete ure popoldne.
* * *
Dr. Josip Ličan se je rodil 31. ju« lija 1. 1874. v 11. Bistrici. Gimnazijo in bogoslovje je študiral z odličnim uspehom v Gorici. Dne 13. julija 1897. je bil posvečen v mašnika. Najprej je kaplanova! dve leti v Št. Petru pri Gorici, potem prilično eno leto na go« riški Piacuti. 1. jan. 1902. ga je ime« novali takratni kardinali Missia za svo« j ega nadškofijskega tajnika. V tej službi je ostal do 1. 1911. Tajnikova! je tedaj trem nadškofom: Missiji, Jor« danu in sedanjemu prevzvišenemu. Doktor bogoslovja je postal leta 1908. v Rimu. Že prej, leta 1906., je bil imenovan za izrednega, 1. 1909. pa za rednega profesorja v goriškem veli« kem semenišču. To mesto je vestno in z velikim uspehom izpolnjeval do le« ta 1928., ko je radi bolezni stopil v po« ko j. Za svojo vnemo in za svoje za« sluge je postal L 1921. papežev ko« morni tajnik s pravico do naslova monsignor.
Tako se glasi kratek, suhoparen živ« ljenjepis zaslužnega moža.
Rajnki monsignor je bil mož dela. Bill je kakor čebelica, katere je ljubil in jih gojil s tako nežno skrbljivostjo. Od zore do mraka je tičal v knjigah in je množil svoje znanje. Ni bilo skoro pojava v znanstvenem svetu, da bi se ne zanimal zanj ter ga ne siku« šal doumeti in obvladati. Zlasti naša domačnost mu je bila globoko zalko« reninjena v srcu. Vse naše javno živ« 1 j en je: politično, gospodarsko, social« no, prosvetno, kulturno je zasledoval z bistrim očesom in iskreno lju« beznijo.
Ne dopušča nam prostor, da bi se spuščali v podroben oris pokojnikove mnogostranske delavnosti. Naj samo kratko naznačimo sledi globokih brazd, ki jih je njegovo delo zapusti« lo na raznih poljih javnega vdejstvo« vanja.
Kot profesor bogoslovja se je dr. Li« čan izkazal za odličnega katoliškega znanstvenika in vzgojitelja. Njegova predavanja so bila globoka in teme» 1 j ita, vendar pa privlačna in pril j ud« na. S svojim znanjem pa rajnki ni skoparil, ampak ga je nudil rado dar«
no najširši javnosti. Zato je veliko sodelovali pri našem časopisju pred in po vojni. Tudi »Goriška Straža« je imela v njem zvestega sotrudnika.
Socialna, zadružna in prosvetna mi« sel so našle v njem vnetega p ob orni« ka. Bil je v mlajših letih ožji sodela« v ec pokojnega Kreka in se je pred v o j no veliko trudil pri Delavskem podpornem društvu in pri Slov. kršč. soc. zvezi, po vojni pri »Prosvetni zvezi«. Ker se je dobro zavedal moči, ki jo ima pisana beseda, ga najdemo med ustanovitelji Kat. tiskovnega društva, kateremu je bil tudi večletni predsednik. Kot tak je ustanovil Kat. tiskarno in je na vse načine skrbel za dober tisk. Zato je odlično sodeloval pri osnovanju Goriške Mohorjeve družbe, kateri je bil prvi predsednik.
Njegova ljubezen do mladine mu je narekovala, da je posvečal mnogo svojega dela »Alojzijevišču«, katere« ga je več let vodil kot predsednik.
Posegal je živahno tudi v politično življenje. Ko' pred vojno dr. Gregor« čič radi strankarskih koristi in nede« mokratičnih nazorov ni hotel pristati na ostvaritev strogo načelne ljudske katoliške stranke, se je dr. Ličan ka« kor veren Krekov učenec pridružil z vso vnemo in vsem svojim vplivom mlademu katoliškemu gibanju, kate« remu je ostal zvest tudi v vseh po« vojnih letih.
Osebno je bil rajnki zelo pošten, blag in mehkočuten mož, ki je v vsaki potrebi rad pomagal.
Z dr jem Ličanom je odšel od nas velik, zaslužen mož. Ni bil kladivar. biiil je pa požrtvovalen delavec, gradi» tel j, ves prežet od ljubezni do svoje« ga ljudstva. Njegova duša se pa ra« duje v Gospodu, čigar kraljestvo je s tako vnemo širil med svojimi slo» venskimi rojaki.
* * *
Zadnja pot pokojnega monstignora je bila svečana, veličastna.
Ob 9. uri zjutraj se je pričel žalni sprevod pomikati izpred pokojnikove vile na vrhu Placute proti ravno ob« novi j eni župni cerkvi na Placuti. Pev« ci pod vodstvom gosp. Joškota Bra« tuža so dovršeno prednašali pretres» ljivi Perosijev »Requiem«, kateremu so ob koncu dodali še večno lepo »Nad zvezdami«. Po sv. opravilu je šel veličastni pogrebni sprevod do Rdeče hiše, kjer je bila krsta na» ložena na avtomobil, ki je bil veis za« vit v črnino in odpeljana na domače pokopališče v H. Bistrici. V sprevodu, v katerem s o kor akali naj prvo alo j zi» jeviščniki, katerim je bil rajnki skrbni oče, in zastopniki drugih zavodov, smo našteti nad 100 svetnih in redov« nih duhovnikov. Vodil ga je z mlade« niško čiliostjo 83 letni goriiški gene« rallni vikar mjsgr. Sion, ki je daroval tudi sv. mašo. Drugega občinstva — moških in žensk — med katerim smo opazili veliko število odličnih oseb, je bila zelo dolga, dolga vrsta. Tudi ob straneh je bilo po ulicah obilo občin» stva, ki se je z žalostnim srcem po« slavij allo od nepozabnega rajnkega.
Rako |e s politiko
Italijanske kolonije.
Pretekli teden je rimska zbornica razpravljala o kolonijah ali prekmor* skih posestvih in odobrila proračun kolonij alnega ministrstva, To nam daje priliko, da poučimo tudi o tej stvari naše bravce. Italija ima vsega štiri prekmorske posesti v Afriki: Tripolitanijo, Čirenajko, Eritreo in Somalijo. Kakor skoro vse moderne države je tu di Italija že ko j po zedi* njen ju začela razmišljati, kje bi mogla zasesti kako prekmorsko deželo. Najprej je obrnila pogled na obalo, ki leži naj bližje Siciliji: na Tunis. Toda Francozi so jo prehiteli in zasedli spomladi 1881. deželo. V Italiji je za* vladalo radi tega velikansko ogorčenje in to je bil vzrok, da se je Italija približala Nemčiji in Avstriji ter sklenila ž njima maja 1882. tako zva* no trozvezo, ki je trajala do svetovne vojne.
Da so Francozi odnesli Italiji tako rekoč izpred nosa Tunis, je italijansko javnost silno bolelo. Da se vsaj deloma odškoduje, je italijanska vlada februarja 1885. zasedla del obrežja ob Rdečem morju. Najprej je izkrca* la čete v mestecu Massaua in začela nato prodirati v notranjost. Po več* letnih bojih proti domačim pleme* nom in po hudih političnih sporih s Turčijo in Egiptom, ki sta se smatra* li za pravi lastnici tega ozemlja, se je Italiji posrečilo utrditi svojo oblast in organizirati prekmorsko posest E* ritreo. Eritrea je torej prva kolonija, ki jo je dobila Italija, Dežela ima 120.000 km2 in je potemtakem velika za tretjino Italije, Prebivalstva šteje pa zelo malo, le 390 tisoč ljudi, ki so i zvečine Arabci mohamedanske vere.
Par let zatem se je Italija izkrcala bolj na jugu, ob Tihem oceanu. Na tem delu zapadnega afriškega obrežja ni imela Italija velikih političnih te* žav, ker so jo Angleži odkrito pod* p ir ali. V Londonu so videli namreč raje,, da zasede Somalijo Italija nego Nemci, ki so se ravno v tistih časih močno širili po Afriki. Tako je nasta* la druga italijanska prekmorska po* sest Somalija. Ta dežela ima 400.000 km2 in je torej večja od Italije. Toda zemlja je pusta in nerodovitna ter šteje le 800 tisoč prebivalcev.
Kar se tiče ostalih dveh kolonij, to se pravi Tripolitanijo in Čirenajko, je pa naši javnosti še dobro v spominu, kako je Italija prišla v njuno posest. Leta 1911. je napovedala Turčiji voj* no in 18. oiktobra 1912. se je sklenila v Švici mirovna pogodba, kjer so Tur* ki bili prisiljeni odstopiti Italiji Tri* p olitami j o in Čirenajko.
Živi jenske razmere.
Tripoli tani j a in Čirenajka, ki imata skupno ime Libija, sta naj več j a in obenem naj bližja prekmorska posest Italije. Njen obseg je domala za šest Itali j, prebivalcev pa ima le 1 milijon 70 tisoč, od katerih je 28 tisoč Itali* janov. Ostali so Arabci, zamorci in
druga barvana plemena, ki so skoro v sa mohamedanske vere. Na j hujša muka teh krajev je neznosna vročina in neprestana suša. Ker ne pada v Li* biji skoro nikoli dež, je pokrajina brezmejna puščava. Le tam, kjer curlja iz zemlje studenec in dela tol* mune, nastane sredi pustinje zelenica ali oaza in se razvije okoli nje našel* bina, Skoro vsa: mesta in vasi Tripo* litanije in Čirenajke se naslanjajo na take izvirke z zelenicami. Od oaze do oaze vodijo brezkončne ceste skozi pustinjo, koder se vrši težavna trgo* vina s kamelami ali velblodi. Nobena druga žival ne more prenašati takih naporov in omaga od žeje in vročine sredi poti. Ljudje iz naših krajev ne morejo dolgo vzdržati v žgočem pod* neb ju puščave. Poglavitni pridelek, od katerega žive tamošnja plemena, so dateljni. Dalijevih dreves štejejo v Libiji okoli 9 milijonov. Skoro ne* verjetno je, da se ljudje preživljajo samo s to rastlino. Arabci izrabljajo datljevo palmo do skrajnosti: jedo njen sad, semena pražijo in povživa* jo kot mi kavo, iz vej izgotavljajo koše, čevlje, metle, šotore, iz debla priteka, če ga raniš, sok, ki ga prede* lujejo v žganje in neke vrste vina, les jim služi za zidavo itd.
Odkar je Italija zasedla te kraje, se sadč tudi oljke, koruza in ječmen. To je pa mogoče le tam, kjer je voda in se grade naprave za namakanje. Po: sebnost Tripolitanije in Čirenajke obstoji namreč v tem, da je ponekod pod zemljo mnogo studencev. Akose prevrta zemlja in prodrejo stroji do izvirkov, se da voda s se s alk ami s pr a* viti na dan in puščava se s pametnim namakanjem spreminja polagoma v polje. Za tako delo je pa treba ogrom* nega denarja, veliko časa in še več potrpežljivosti. Studenci leže namreč pogostoma zelo globoko pod zemljo, oziroma skalo in po dolgem trudu jih morda še ne najdeš. Zasebnikom se zato taka podjetja le redkokdaj izpla čaj o. Edino država more trositi ka* pital, ki se šele v poznejših rodovih koristno obrestuje.
Vojaška politika.
V prvih letih je imela politika Ita* lije v Libiji strogo vojaški značaj, to se pravi, da je vlada morala gledati predvsem na to, da deželo vojaško za* sede in organizira v njej svojo oblast. Domača plemena, katerim načelu je j o glavarji, in ki so oborožena, so se namreč uprla novim gospodarjem. Kljub mirovni pogodbi, ki je prizna* vala Italiji nadoblast nad Libijo, je rimska vlada morala deželo šele za* vojevati. To ni bila lahka stvar. Zakaj pokrajina je ogromna, cest ni bilo no* benih, podnebje za Evropejce nezdra* v o, vsenatikoli puščava. Od leta 1912. do svetovne vojne je Italija podvrgla obalo in širok pas zaledja, a daleč še ne vse kolonije. Med vojno ni imela država časa, da se posveti Libiji, za* kaj boriti se je morala za obstanek na evropskih bojiščih. Umaknila je
zato svoje čete na morsko obalo. A* rabska plemena, katerim so dobavljati Nemci in Turki skrivoma orožje in živež, so začela upati, da se polaste vse dežele. Toda njih napori niso ime* li uspeha. Po končani vojni se je izkir* calo 90.000 italijanskih ardito v v Tri* poli tani ji in Italija je začela zopet prodirati od obale v notranjost. Isto* časno so tedanje demokratske libe* ralne vlade skušale pomiriti arabska plemena z dobrim. Pogajale so se z njih vojaškimi poglavarji in jim nu* dile različne ugodnosti. Dovolile so jim nositi orožje, pustile domače po* stave ter ustanovile v Libiji celo po* seben parlament. Ko je fašizem pri* šel na krmilo, je prekmorski parla* ment ukinil in uvedel politiko krepke roke. Najbolj se je v tej smeri izkazal guverner Volpi, poznejši finančni mi* nister, pod čigar vlado se je meja po* tisnila za par sto kilometrov v no* tnanj ost. Volpi je olepšal mesto Tri* polis, sezidal v njem udobne ceste in palače ter izgradil pristanišče, kjer se danes lahko tudi velike ladje ustav* ljajo. Za svoje delo je bil Volpi po* vzdignjen v grofovski stan in danes se imenuje grof Misurata po mestu v Libiji. Za Voilpijem je Mussolini po* slal v Tripolitanijo generala De Bo* no, sedanjega podministra za prek* morske posesti, ki je nadaljeval za* početo delo. De Bono pravi v svojem govoru od 5. junija, da je največja škoda nastala radi tega, ker se je dala domačim plemenom neke vrste avto* nomija ati celo parlament. V Tripo* litaniji ni parlament sicer nikdar sto* pil v veljavo, pač pa v Čirenajki. Za* to — je rekel De Bono — je tudi Čire* najka zaostala za Tripolitanijo. »V Tripolisu sem nastanil v poslopju zbornice davčne urade.« (Poslanci se smejejo.) Vsa oblast nad deželo je danes v rokah vojaškega guvernerja. Organizirali smo nove sodnije, kjer italijanski sodniki izvršujejo itali jan* ske zakone. Od leta 1925. do danes smo zgradili v Libiji 500 km civilnih in 1362 km vojaških cest. Zidajo se tudi železnice, boljšajo luke in tako dalje.
Proračun.
Sedaj nastane vprašanje, kakšni so stroški za vzdrževanje prekmurskih posesti. Poslanec Roberto Cantalupo, ki je bil letos poročevalec za kolo* ni j alni proračun v zbornici, pravi, da nas stanejo vse štiri afriške posesti: Trip olitami a, Čirenajka. Eritrea in Somalija vsako leto približno 800 mi* lij ono v lir. Od tega plačujejo koloni* je same 200 milijonov. Ostalih 600 milijonov daje rimska vlada v obliki podpore. Prčkmorske posesti — pra* vi Cantalupo — nam torej ne prina* šajo gospodarskega dobička kakor mnogim državam njihove. Za nas Ita* lijane pomenijo kolonije predvsem moralno korist: kajti šele prekmorske posesti dajejo državi zunanjo podo* bo prodirajoče velesile in večajo ugled Italije v inostranstvu. Naša zastava uživa v deželah onkraj morja čast in spoštovanje.
Vlada upa, da se bo v bodočih letih državna: podpora za prekmorske po* sesti znižala na manj ko polovico mi* lij arde. Mesto 600 milijonov upajo potrositi v prihodnjem letu le 486 mi* lij ono v, kar bi pomenilo prihranek 114 milijonov il ir. Druga novost, ki se je vpeljala v severni Afriki, je ta, da sta se obe posesti/ Tripolitanija in Čire* najika, združili pod oblast enega sa* rnega vojaškega guvernerja, kateremu je vlada izročila izjemne pravice. Na to mesto je bil imenovan general Ba* doglio, bivši načelnik glavnega stana, o katerem pravijo, da je prvi vojaški strokovnjak Italije. Po novih odred* bah ima Badoglio v financah popolno samostojnost. Kar je v proračunu do* ločeno za vojaštvo, lahko potrosi za civilne, na primer gospodarske name* ne in narobe. Poslanec Cantalupo pravi, da se je v Libiji, od leta 1915. dalje trosil za gospodarsko povzdigo dežele le en O'dstotek proračuna, do* čim je šlo 99 od sto za vojaštvo. Šele v zadnjih letih je guverner De Bono povzdignil izdatke za gospodarstvo na 7 od sto. Najvišji cilj generala Ba* dogli a j e v tem, da zniža še bol j s tros* ke za vojaštvo im obrne prihranke v korist poljedelstvu, trgovini in pri* staniščem. Zato se Badoglio spušča v boje z upornimi plemeni le toliko, kolikor je potrebno, in skuša raje de* žele, ki jih že ima gospodarsko in u= pravno razviti! V Či rena j ki je imel celo nalog, naj se drži nasproti upor* mikom v glavnem v obrambi, Kljub temu je zasedel, kakor je navedel podminister De Bono, v Čirenajki novih 200 km2 ozemlja. »Če mora da* nes država prinašati žrtve«, — je zaključil govornik — »bo potrošeni denar pa v bodočnosti nesel velike dobičke. Pred prihodom fašizma so vsi smatrali prekmorske posesti za breme. Danes so postale živa resnič* noist, ki je velikega pomena za bo* dočnost, napredek in slavo domo* vine«.
Konec
Radičevega procesa.
Pravda proti Puniši Račiču se je končala pretekli petek. Govorilo je par desetin braniteljev. Od tožiteljev ni hotel nihče pred sodišče, čeprav so dobili uradno vabilo. Predlog odvetni* kov, naj bi jih oblastva s silo pritirala v Beograd, je sodišče odklonilo. Edino izjemo je naredila žena ubitega po* slanca drja Basaričeka, ki se je prika* zala v spremstvu svojega odvetnika v sodni dvorani. Ko je črno oblečena vdova stopila v sobano, je zagovornik prekinil obrambo in naslovil v imenu vseh odvetnikov gospej nagovor, kjer se je v toplih besedah spominjal po* kojnega drja Basaričeka in njegovih zaslug. Vdovo je to tako presunilo, da jo je začel lomiti jok in da so jo mo* rali spremiti iz dvorane, kamor se ni več vrnila.
Ko so odvetniki končali obrambne govore, so dobili besedo še enkrat vsi trije obtoženci: Puniša Račič, Toma Popovič in Dragotin Jovanovič. Glav*
ni obtoženec Račič je govoril celo uro. Ponovil je še enkrat, da je moral bra* niti svojo čast in da so radičevci z ne* zaslišanimi psovkami in izzivanji pov* zročili sami katastrofo. Radičevska stranka je v tajnih zvezah s sovražniki države. Ako bi bil dr. Pernar, ki je glavni krivec krvavih dogodkov, pri* šel k razpravi, bi mu bil Puniša sta* vil eno samo vprašanje, ki bi prevr* nilo ves položaj; sodišče bi ga bilo na* to oprostilo, tudi ko bi bil izstrelil v Pernarja vseh devet krogel, ki so bile v samokresu. Puniša Račič je zastran tega trdno prepričan, da bodo sodniki razglasili pravično sodbo.
Čim je Puniša dovršil, je predsednik prekinil sejo in sodni dvor se je umak* nil na posvetovanje. Med občinstvom je zavladala velika napetost, zakaj vsi so vedeli, da se bliža odločitev. Po enourni razpravi so se sodniki vrnili in dali poklicati branitelje ter obto* žence.
Razsodba.
Predsednk je začel nato čitati raz* sodbo, v kateri je najprej poudarjeno, da krvavi dogodki od 20. junija 1928. po prepričanju sodnega dvora niso bili že prej pripravljeni in organizirani. Po izpovedbah prič je razvidno, da ni šlo za zaroto ali komplot, temveč za dejanje posamezne osebe. Puniša Ra* čič se je 20. junija 1928. čutil užalje* nega, ker mu je dr. Pernar pred Na* rodno skupščino očital, da je okradel in oropal makedonske veleposestih* ke. Ta žaljivka je pognala Račiča v skrajno razdraženost, na kar je začel streljati. Sodni dvor izključuje, da bi bil Račič ravnal s hladnim premisle* kom in po prejšnjem načrtu. Obtože* nec ni imel namena moriti. Njegova izjava, da kdor se postavi med njega in Pernar j a, bo mrtev, ne dokazuje še merilnega namena. Razkačeni Račič je hotel s tem doseči samo to, da bi ga nihče ne zadržaval, ko je iskal zadoš* čenja za žalivko. Sodišče obsoja Ra* čiča radi težkih ran, ki jih je prizadel dr ju Pernar ju na 6 mesecev zapora:.
Glede druge točke obtožbe, ki trdi, da je Puniša Račič umoril poslanca drja Basaričeka, je sodni dvor mne*
Manjšine pred Zvezo narodov.
V Madridu, glavnem mestu Španije, zboruje pod predsedstvom italijanske* ga delegata Scialoje odbor Zveze na* rodov. Na dnevnem redu je vprašanje narodnih manjšin. Angleški zunanji minister Chamberlain, Japonec Adatci in Španec Quinones de Leon so pred* ložili pisane predloge in poročilo, po katerem bi ostalo glede manjšin vse pri starem. Edini napredek, katerega predlagajo, je ta, da naj Zveza naro* dov v bodoče sporoči javnosti vse pritožbe manjšin. S tem bi se odpra* vila vsaj popolna tajnost, ki je bila manjšinam tako zoprna in škodljiva.
Proti poročilu in predlogom je na* stopil odposlanec Kanade Dandu* rand in zastopnik Nemčije dr. Schu* f, bert. Po njegovem je treba dati manj* I
nja, da je Račič Basaričeka ubil, a ne umoril, zakaj tudi v tem slučaju je bil moriini namen izključen. Saj je Račič živel z Basaričekom v najboljših od* noša jih. Nanj je streljal šele v trenut* ku, ko je videl, da mu hoče preprečiti obračun s Pernar jem. Radi uboja drja Basaričeka je sodišče obsodilo Punišo Račiča na 20 let ječe.
Tretja točka obtožbe obdolžuje Ra* čiča, da je težko ranil poslanca Gran* djo. Sodišče se strinja v tem z držav* nim pravdnikom in obsoja Punišo Ra* čiča radi težke telesne poškodbe po* slanca Gr and j e na 5 let ječe.
Četrti zločin, za katerega mora Ra* čič odgovarjati, se tiče osebe Štefana Radiča. Iz vseh izjav prič in iz pred* toženih spisov izhaja, da Puniša ni imel namena umoriti Radiča. Sodni dvor obsoja Punišo radi težke telesne poškodbe Štefana Radiča na 15 let ječe.
Zadnja točka obtožbe trdi, da je Puniša Račič umoril poslanca Pavla Radiča. Tudi v tem slučaju je sodišče prepričano, da je Puniša Pavla Radiča ubil, a ne umoril; obtoženec je streljal šele v trenutku, ko je Pavel Radič po* meril proti njemu samokres. O prej zamišljenem načrtu ne more torej biti govora. Sodišče obsoja Punišo Račiča radi uboja na 20 let ječe.
Radi vseh pet zločinov je dobil to* rej Puniša skupno 60 let in 6 mesecev zapora. Ker znaša pa po jugoslovan* skem zakonu najvišja kazen, na katero se lahko državljan obsodi, le 20 let, je sodni dvor proglasili kot končno in skupno kazen 20 letno ječo.
Ostala dva obtoženca, Dragotina Jovanoviča in Tomo Popoviča, je sod* ni dvor oprostil in ju pustil takoj na svobodo.
Puniša Račič je sprejel obsodbo ze* lo mirno. Ko so ga orožniki spremili spet v zapor, ni kazal njegov obraz prav nobene potrtosti ali razburje* nosti.
Tako se je končala velika politična pravda, ki je vzbudila toliko pozor* nosti v Jugoslaviji in v sosednih dr* žavah. Z njo se je dovršilo in zaklju* čilo važno poglavje jugoslovanske zgodovine.
šinam vse večjo zaščito, nego jo imajo danes; novi predlogi so v tem pogledu popolnoma nezadostni. Po dosedanji navadi se je Zveza narodov bavila z manjšinami le tedaj, ko je manjšina vložila pismeno pritožbo in če se je povrhu katera država v odboru za manjšino izrecno zavzela. Če se nobe* na država ni potegnila za manjšino, je pritožba ostala brez veljave in šla v arhiv.
To stanje je treba temeljito spre* meniti. Zveza narodov mora ščititi manjšine brez ozira, na pisane pri* tožbe. Ustanoviti mora zato stalen manjšinski odbor, ki naj proučuje manjšinsko vprašanje na splošno in ki naj sitialno nadzoruje, ali se pogodbe o zaščiti manjšin izvršujejo.
Proti nemškemu zastopniku je go*
O leno v svet.
voril Romun Minorescu in Briand, ki ie rek dl, da imajo sicer manjšine sveto pravico d O: lastnega kulturnega živ* Ijenja:, a da je treba postopati v tem vprašanju zelo previdno in premis* Ijeno . Angleži s o m oli calli, k er j e med* tem njih vlada odstopila in ker Cham* herlaiin ni več minister. Novi zunanji minister Anglije Henderson, pristaš Mac Donaldove delavske stranke, se pa ne vdelležuje še sej Zveze narodov.
Vsi so- radovedni, kakšno stališče zavzamejo prihodnjič Angleži v tem vprašanju.
Radi jasnosti moramo povedati, da se te razprave tičejo samo manjšin, ki so dobile v mirovnih pogodbah po* sebno zakonito zaščito, in ne manjšin na splošno.
Madjari hočejo več vojakov.
Po mir ovnih pogodbah so bile p re* magane države, Nemčija, Avstrija, Ogrska in Bolgarija, prisiljene, da raz* puste redno vojsko in odpravij o spio* šno vojaško obveznost. V teh deželah je vojak le, kdor sc prostovoljno javi. To je poklic kakor vsak drugi in vo* jaki prejemajo plačo kakor delavci ali uradniki. Poklicna vojska skrbi v glavnem le za javni red in mir v deželi. Njena velikost ne sme presegati šte» vila, kil ie določeno v mirovnih po* godbah. Ker se same ne -smejo oboro* zevati, zahtevajo premagane države na vseh mednarodnih zborovanjih, naj se tudi droge dežele razorožijo. Njih državniki pravijo seve, da delajo to iz gole miroljubnosti in iz sovraštva do militarizma. Kakšno- je njih pravo-mišljenje, se je pokazalo 7. junija v madjarsikem parlamentu. Vladni po* ročev alee k vojnemu proračunu je ja* vri. da misli ogrska, vlada skupno z drugimi premaganimi državami sta* viti na velesile zahtevo-, naj sc ji do* voli, da uvede zopet splošno- vojaško obveznost. Vrniti j d treba Ogriom sa* mo staro vojsko, pa bodo nam ah ne* hali govoriti o- razorožitvi!
Nova angleška vlada.
Mac Donald je sestavil vlado iz sa* mih pristašev Delavske stranke. Naj* važnejša ministrstva so takole z-aise*
Dr. Ivan Tavčar:
Cvetje v jeseni,
(Dalje.)
Ko sva se vrnila na pot, ie že iskala dva pripravna kamena, s katerima je trla svoje lešnike. Dospevši do Kala, ji ni bilo- skoraj nič ostalo-, tako- da je potrla in pozobala še zadnji ostanek, rekoč:
»Ei, saj bo letos dosti orehov!«
Na Kalu sva poiskala najprej po vsi Selški in Poljanski dolini sloviti studenec, ki z imenitno svojo vodo hladi in krepi potnike na Blegaš. Na* polnila sva -steklenico, in povedati moram, da je bila potem voda na vrhu skoraj še ravno tako mrzla, ka* kor na Kalu pri vrelcu.
S sedla sva krenila ne na strmo- pot, temveč na položno. Ta vodi daleč naokrog za Blegašem, dokler ne pri* I
člena:	predsedstvo Mac Donald, zu*
nanje zadeve Henderson, notranje Glyneis, finance Snowden, prekmor* ske posesti alti kolonije Sidney Webb. V vladi je tudi ženska Margareta BondfMd, ki ima delavsko ministr* stvo. To je Mac Donaldo-va zahvala ženskim volivkam. Novi prvi mini* s ter je proglasil v radiu svoj program, ki se glasi: mir v industriji in mir z zunanjim svetom. Delati je treba za razorožitev, skleniti sporazum z Zedi* njenimi državami, okrepiti Zvezo- na* rodlov.
Papeževo pismo.
Pij XI. je poslal kardinalu Gaspa* riju pismo, ki je bilo nato priobčeno v uradnem glasilu Osservatore Ro* mano od 6. junija. Radi pomanjkanja prostora ga prinašamo v izvlečku.
Po govorih in poročilih, — je začel papež — ki so se držali v parlamentu in senatu o priliki odobritve sporazu* ma med sv. stolico in državo, so se ne* kateri vprašali, ali bomo Mi na to še kaj pripomnili, ko smo imeli o tem predmetu že govor 14. maja, Ker so izvajanja v poslanski in visoki zbor* niči naredila v katoliškem svetu mu* čen vtis, je Naša dolžnost, da povemo jasno in pomirjujočo besedo. Dogod* ke od 11. februarja tega leta je svet pozdravil s pravim izbruhom čistega veselja, kakor se je le malokedaj pri* petilo v zgodovini. Po preteku treh mesecev se je pa to veselje temeljito skalilo.
Toda kljub »trdim« izrazom, ki smo jih čuli, in ki niso bili ne potrebni in ne koristni, je ostalo naše srce miro* ljvbno in polno očetovske dobrohot* nosti. Na Naš naslov so bile izgovor* jene vljudne besede, katerim je sledilo ravno tako vljudno ploskanje. Mi smo sicer hvaležni za vsako vljudnost, to* da ugajajo nam samo take, ki se tičejo manj Naše osebe in več božje ustano* vc, kateri načelujemo. Tu smo pa do* živeli razočaranje, zakaj mi nismo pričakovali, da bomo slišali krivover* ske izraze o samem bistvu krščanstva
vodi na Mali Blegaš. Prijetna je bila ta hoja: povsod zeleno bukovje, jelke in smreke. Vmes so pri tleh pogan* j ale v velikih šopih hudičele (rodo* člen dt on), a ne spominjam se, so- H nosile še kak pozabljen cvet ali ne: pač pa se dobro- spominjam, da so po bukvah napravljali velik nemir sivkastomodri brglezi, ki so- čokati po deblih gor in dol. Če sta se srečala z grahastim plezavčikom, ki pleza samo gor, dol pa ne more, ga je sivo-modri hudobnež takoj pognal, da se je čulo obilo takega čivkanja.
Tisti dan sem hotel Meti govoriti o svoji ljubezni ter ji na dolgo- in ši* roko razložiti, da mora postati moja žena in da jo bom dal v mesto, kjer se nauči kuhanja in nemške govorice. Kakor vidite, drage dame, sem si bil skoval popoln načrt, ki pa je bil —• česar se takrat še nisem zavedal —-ponesrečen in neporabljiv. Planinsko to rožo presaditi v gosposko zemljo,
in katolicizma. Stvar so skušali sicer popraviti, toda zdi se Nam, da ne s polnim uspehom. Navedla se je celo knjiga, ki je od 1. 1912. na seznamu od Cerkve prepovedanih spisov.
Neljube so nam tudi pogoste trdit* ve, da ni država v ničemer popustila Cerkvi, da država ni izgubila kontrole, temveč si ohranila nadzorstvo nad Cerkvijo, nad posvetno in samostan* sko duhovščino, kakor da bi šlo za sumljive osebe.
Priznati je treba nadalje, da ne pri* tiče državi, temveč Cerkvi polna in popolna pravica do vzgoje; država ji te pravice ne more niti vzeti niti zmanjšati in tudi ne omejiti na golo poučevanje verskih resnic. Vzgoja, ki jo deli Cerkev, ne prinaša državi no* bene škode, saj je ravno ta vzgoja pripravila moderno omiko v vsem, kar ima resnično dobrega in vzvišenega. Družina se je kmalu zavedla te resni* ee in od prvih dni krščanstva do na* šib dni pošiljajo očetje in matere, če* tudi sami niso verni, milijone svojih otrok v vzgojne zavode Cerkve.
Italija je katoliška država, se je re* klo, toda predvsem je fašistovska. To izjavo vzamemo brez težave na zna* nje. zakaj ona pomeni, da hoče fa* šistovska država izključiti iz idej in iz dnevne prakse vse, kar se ne strinja z nauki katoliške cerkve. Brez tega ni katoliške države.
Reklo se je tudi, da ima država pri zasedbi cerkvenih služb pravico dati pred imenovanjem svoje odobrenje (nulla osta); toda v konkordatu ne srečamo nikjer niti enkrat takega iz* raza.
Glede cerkvene poroke smo slišali, da država ne more prisiliti nikogar, da se poroči v cerkvi. Katoliška cerkev izjavlja v tej stvari, da bo izobčila iz občestva vernikov vse ljudi, ki bi ho* teli prezreti cerkveno poroko in se po* ročili samo civilno.
Reklo se je, da bo mir s Cerkvijo trajen. To tudi Mi želimo. Poudariti pa moramo, da sta pogodba o Vati* kanskem mestu in konkordat neraz* družna enota. Skupaj bosta stala ali skupaj padla. In če bi se moralo radi
je moralo ostati brezupešno delo, kar ve najbolje veste. Ali tisti dan na poti okrog Blegaša mi je tičal neusmiljeni ta načrt v glavi in le na priliko sem čakal, da bi ga stresel pred deklico. Pa govori o ljubezni, če je Meta kar meni nič, tebi nič, počepnila na zem* Ijo, stolkla sredi pota prav zadnja dva lešnika ter ju s slastjo- shrostala s svojimi belimi zobčki: »Joj, kako- so dobri!«
Včasih sva se srečala s pogledi: ne* kaj se je zasvetilo iž njenega očesa, ali vzlic temu je dejala:
»Nikar me tako čudno- ne glej!«
Kako naj bi bil torej govoril o svoji ljubezni! Danes je bila grozen otrok, ki se je veselil, da je smel biti v moji družbi!
Dospela sva do- Ajdove rebri. Na desno in levo je bil gozd izsekan. Za* tegadelj je rasila tam dolga trava, vmes pa vse polno rdečih jagod. Te so bile že vse obrane, ker jih zoblje*
tega podreti tudi Vatikansko mesto, mi se ne bomo strašili. Tega nismo po* vedali, ker gledamo črno v prihodnost, temveč smo hoteli le poudariti, da smo že sedaj pripravljeni na vse, kar nam božja previdnost nakloni. Toda kljub takemu dušnemu razpoloženju izjav* ljamo tudi Mi, da bo mir trajen; in sicer radi tega ker - zaupamo navzlic vsemu v poštenost in dobro voljo lju* di, še bolj pa v božjo pomoč, za kate* ro neprenehoma molimo.
Papež sklepa pismo z blagoslovom kardinalu G ais par ri j u.
Končna odobritev sporazuma.
Dne 7. junija je zgodovinski spora* zum med Italijo in Katoliško cerkvi* jo stopil v polno veljavo. To se je zgo* dilo tako, da so se od papeža in kralja podpisane listine v palačah Vatikan* skega mesta slovesno izmenjale. Na* čelnik vlade Mussolini je prispel v spremstvu ministra pravde Alfreda Rocco in podministra Giunte v Vati* kan, kjer so ga sprejeli z vsemi častmi ter povedli v stanovanje kardinala Gasparija. Tam so pregledali še en* krat pogodbe in vse podpise in ugoto* vili, da je vse točno in v redu. Čim je papež zvedel, da se je izmenjava li* stin izvršila, je poslal kralju Viktorju Emanuelu III. pozdravno brzojavko, kjer podeljuje »iz vsega srca velik, očetovski apostolski blagoslov Njego* vemu Veličanstvu, Njegovi vzvišeni soprogi, kraljevski hiši, Italiji in vse* mu svetu.«
Viktor Emanuel je brž odgovoril z zahvalno brzojavko ter izrazil željo »da bi se z današnjim dnem začela nova, srečna doba v odnošajih med Cerkvijo in državo.«
Pri tej priliki je papež podelil kra* lju, Mussoliniju in drugim osebam, ki so pri pogodbi sodelovale, visoka od* likovanja. Načelnik vlade je dobil »red zlatega ostroga,« ki je eno naj* večjih cerkvenih odlikovanj.
S svoje strani je seve kralj odlikoval več cerkvenih dostojanstvenikov. Ta* ko je kardinal Gaspari dobil visoki
jo ptice in kače: a Meti se je vendar še posrečilo,, da je dobila rastlino,, na kateri sta viseli dve rdeči jagodi. Na enem vršičku pa je čepel majhen, bel cvet. Bila je presrečna: »Eno meni, eno tebi!« Z ustnicami je odtrgala ja* godo, nato pa brez vsake zadrege po* n u dilla šopek. Kakor ona zaužili sem sad. a cvet sem spravil z veliko skrb* nostjo v listnico.
»Proč vrzi!« je zaihtela.
»V mestu me bo cvetje spominjalo nate, Meta.« Nekaj rdečice se ii je pokazalo na licu, vendar stvari ni več omenjala.
Ko sva dospela na Mali Blegaš, se nama je odkril Porezen v svoji dolgo* časnosti in odkrila se nama je Črna prst v divni svoji lepoti. Luže na Ma* lem Blegašu so bile suhe in tudi ovac ni bilo, ki se navadno v tolpah pasejo tam. Pred nama se je dvigala visoka glava starega Blegaša.
Ker je danes prvič hodila na goro,
red Annunziata. Papež pa po stari na* vadi ne sprejema od nikogar odliko* vanj.
Čim je stopil sporazum v življenje, sta papež in kralj imenovala tudi svo* je poslanike. Za zastopnika sv. očeta
na italijanskem dvoru je postavljen monsignor Franc Borgongini Duca. Zastopnik Italije v Vatikanskem me* stu je pa bivši guverner prekmorske afriške posesti Somalije Cesar Maria De Vecchi.
Kaj nam z dežele pišejo?
Iz goriške okolice.
Vrtojba, — (Smrt.) V nedeljo je zatisnila svoje mlade oči 19*letna Sla* vica Batistič, Slanica dekliške Mariji* ne družbe. Bila je zelo blagega znača* ja in je vdano prenašala dolgo bole* zen. Ugledni družini naše sožalje, njej pa večni mir! — Smrt je pobrala tudii 54*letnega gospodarja Ivana Nemca po kratki, zavratni bolezni. Polko j njegovi duši!
Iz Št. Petra pri Gorici. — Št. Peter* ce je hudo zadela vest, da je umrl motiš. dr. Ličan, saj je bil dr. Ličan več let kaplan pri nais. Bil je zelo- pri* ljubljen in spoštovan. Ljubezen in spoštovanje je tudi zaslužil s svojim delom za ubogo ljudstvo. Kjer je bilo treba, je vodil in pomagal. Ustanovil je pred 30. leti Kmetijsko društvo. Njegov član je ostal do smrti. Diru* štvo bo imelo za dr jem Ličanom sv. mašo zadušnico v ponedeljek ob 6 uri zjutraj. Vabljeni so vsi Slani in drugi verniki, da se v deleži j o sv. maše.
S Krasa.
Sežana. — 29. maja se je zgodila nezgoda pred Šmucovo gostilno. Mi* lan Rebec iz Merč je zadel s kolesom v dirjajoči voz; padel je med konje in je zadobil precejšnje telesne po* škodbe.
Letošnja procesija na Telovo se je vršila zjutraj ob devetih v najlepšem vremenu in redu. Le to je napaka, da gre večinoma moških za Najsvetejšim brez vsakega reda. Cerkveni pevci so jo dobro rezali. Čul sem, da vlada med nekaterimi cerkvenimi pevkami neko nesporazumijenje, katero bi bilo do* bro odpraviti.
se ji je poznalo, da je razočarana. Menila je, da sva že na vrhu, dočten sva bila šele na Malem Blegašu. Vzdi* hovala je, no, pa sva sedla in poči* vala. Po odpočitku sva polagoma lezla navzgor, in sicer po stezah, ka* terih je mnogo, pa so vse nezaneslji* ve. Nekaj časa pripravno hodiš, v hipu pa ti izgine steza izpod noge. da sem ne veš kdaj. Nato moraš po glad* ki travi plezati, dokler ne iztakneš druge steze, ki pa te ravnotako sle* pari, ko prejšnja. Utrudljiva je taka hoja.
Med slovenskimi gorami naš Blegaš ni velikan! In ne obdaja ga veli čast* nost katera obdaja naše snežnike in katere je že nekoliko deležem sosed Rakitovec. Obdaja ga samo ponižna lepota skromne slovenske planine, ka* tera ne pozna večnega snega, ne ne* plodnih mlevov in ne divjih prepa* do-v. Ali vzlic temu v svoji skromnosti stotero poplača trudapolno pot, ki si
Še nekaj moram omeniti, kar bi si* cer ne rad. Vsako leto so vaška dekle* ta okrasile cerkveni vhod z zelenjem in mlaji. Letos je to prvi krat izostalo. Nekateri pravijo, da niso imele časa, ker so si morale »pucati« lakaste če* veljčke ter popravljati »čandole«.
Dane pri Sežani.. — Dne 1. junija t. 1. se je vršila zopet v naši vasici »ohcet«. Poročila se je Marija Grča iz povirske župnije z Antonom Pirjev* cem. Ker je več let zvesto in pridno služila pri posestniku Josipu Bizjaku, ji je ta napravil ženitovanje kakor svoji hčeri. Danske mamice so gleda* le svate iz strahu, da bi ne prišle v »cajtenge« skozi špranje, dimnike ali skrivna okenca v podstrešju!
Prostor pred našo vaško kapelico je postal zbirališče zaljubljenih parov. Se pa ne ve, ali je to »bližnja« inteli* genca, ali so pa snubači iz sežanskega Port Arturja! Zaljubljeni so pa tako, da niti ne odgovore, če jim kdo vošči dober večer!
Kazlje. — Trta, fižol in krompir ka* žejo dobro. V torek nam je prav lepo zalilo. Umrlo je 25 letno dekle Albina K j udar, ki je bolehala od 1917. leta. Takrat je šla v družbi dveh tovarišic iz Kazelj v Štomaž. Nenadoma je pa* deli od Štomaža čez Rašo strel in kro* gla je. smrtno zadela eno izmed njV nih tovarišic. Streljal je neki vojak, da pokaže kako »fejst zna meriti. Meril je črešnjo, zadel pa je nesrečno dekle. Albino je nenadna smrt tako pr estra* šila, da je zbolela in bolehala 12 let. Naj počiva v miru.
Lokev. — V četrtek je umrla pri nas po vsem Krasu znana beračica Katarina Čok. Pri vsej revščini in trpljenju je dočakala 80 let. —Letina
jo moral prehoditi do trainate nje* gove strehe. To sva občutila z Meto, ko sva obstala na vrhu. Do svojega se* demnajstega leta je živela ob vznožju pod Blegašem, a do danes še ni bila na n i cm. Če bi po vaseh okoli Jelo* vega brda povpraševali, bi se takoj izkazalo, da vsaj dve tretjini prebiva vstva še nikdar ni bilo na Blegašu Naši kmetje hodijo pač le tja, kamor jih vodi delo!
Meta se ni mogla od deh n iti, tako so jo bili prevzeli vtiski lepega raz* gleda. Nebo sicer ni bilo prav jasno, in sapa je podila oblake nad vrhom, da so kakor ovce hiteli proti jugu. Gorenjski in kamniški snežniki so se kazali v vsi, svoji čistoti. Od Tri* glava pa do Ojstrice sem ji moral na* šteti vse bele očake in navesti njiho* va imena. Odprl se je svet, o katerem se Meti do danes še sanjalo ni!
(Dalje.)
kaže dosti dobro. — Električna nape j Ijava je dovršena, elektrike Pa še ni. Te dni nam je predavali načelnik kmetijskega urada v Sežani o kmetijskih strojih. Razlagal je na podlagi kine? matografskih slik. Predavanje je uspelo.
Tomaj. — Tu je 22. maja umrla go? spa Amalija Černe iz daleč okrog poznane odlične obitelji, vdova po stotniku in hči že davno premimi? lega bivšega drž. poslanca Antona. Iz? polnila je častito starost 88 let. Bla? gor in pokoj njeni duši!
Tomaj. -— Tomaj se vedno lepša. Zidovi in pota se popravljajo; da bi se le tudi gozdna pota. — 26. maja ob dveh po nopolnoči je gorelo. Pa ni bilo hudega. Letina do zdaj dobro kaže.
S Pivke.
Rakitnik. — Pokopali smo Jakoba Srebotnjaka, ki je dosegel lepo starost 86 let. — Letošnja procesija sv. Reš? njega telesa je šla iz Štivana v našo vas. Dekleta in fantje so se mnogo potrudili, da so evharističnega kralja sprejeli in pozdravili z zelenjem bo? gato opletenimi in s cvetjem okičanimi slavoloki, šotori za blagoslove in vi? sokimi mlaji.
Iz idrijskega kotla
in okolice.
Procesija. — Procesija sv. R. t. je bila jako lepa, vdeležili so se je za? stopniki vseh tuk. oblastev in tudi vdeležba meščanov je bila obilna. So? delovala je vrla cerkvena godba pod vodstvom starega in zaslužnega ka? pelnika Ign. Kogeja. Vse je igrala godba jako dobro; posebno lepe in tudi precizno izvajane pa so bile cerkvene točke. Številen in dober pev? ski zbor je z dovršenim petjem po? kazal, da ga vodi strokovnjak. Lastni? k posameznih oltarjev so se izredno potrudili, da so jih lepo ozaljšali.
Novi grobovi. — Umrl je 80 letni vpokojenec Josip Tomšič. — V hiralnici na Marofu je umrla 71 letna paznikova vdova Frančiška Makuc. — V Jugoslaviji je umrl tuk. mehan. mojster, 65 letni Iv. Praprotnik. Vsem večni pokoj !
Sp. Idrija. — Idrijčan I. Čar je začel pri nas z graditvijo elektrarne, katera bo v bližini mizarja Kogeja. Upamo, da bo sčasoma tudi pri nas zasvetila elektrika. — Poročil se je rudar Feliks Prelovec s cerkveno pevko Frančiško Carl. Obilo sreče.
Hotederšica. — Po daljšem boleha? n ju je izdihnil svojo blago dušo preč. gosp. A. Jarec, župnik istotam. Bil je dober in plemenit dušni pastir. Po? greba se je vdeležilo poleg obilnega ljudstva 17 duhovnikov. R. i. p.
Dole. — V noči pred praznikom sv, R. t. so poskušali v treh hišah tatovi svojo srečo. Pri Petru Brusu so vlo? mili v klet in popili nekaj mošta; pri »Cigaletu« so želeli odvesti konje; enega so že odvezali, pa zbudil se je gospodar in fantje, ki so spali na skednju. Bolj srečni pa so bili pri
»Trevnu«. Odvedli so dva lepa konja, vredna 8000 lir. Do danes tatovom še niso na sledu.
Gore nad Idrijo. — Spomladansko toplo solnce je ogrelo tudi mlada sr? ca. V teku enega meseca smo imeli kar tri poroke. Fantje so si začeli zbi? rati svoje družice za zakonsko živi j e? nje v Marijini družbi, zavedajoč se, da bodo le versko dobro vzgojena dekleta dobre gospodinje in skrbne matere, ki bodo s svojim zglednim življenjem vzgojile boljši in krepost? nejši rod.
Iz Gor.
Tolmin. — V preteklem mesecu je umrla pri nas plemenita in dobra žena Ana Tuta.Nikdar se ni pritoževala, vdano je nosila svoje gorje, dokler je Bog ni rešil. Težko prizadeti družini, kateri se ie pokojnica vsa posvetila, naše iskreno sožalje.
Tolmin. — Predzadnjo nedeljo smo imeli pri nas prav živahen semenj. Prodajalcev in blaga je bilo veliko, tudi kupcev ni manjkalo. »Ringelšpil« ali vrtiljak je precej zaslužil; vrtel se je in zabaval Tolmince in Tolminke še pozno v noč. Mnenja pa smo, da je v današnjih težkih časih škoda denar? ja za gugalnico. — Vreme imamo prav primerno. Skoro vsak drugi dan imamo proti večeru ali po noči dež, po dnevi pa ogreva toplo sonce naša polja in senožeti. Letina kaže dobro. Kmetje z upanjem zrejo v bodočnost. — Zgubljeno: na dan semnja je nekdo na poti iz Tolmina do Volarjev zgu? bil listnico z denarjem, dokumenti in raznimi pobotnicami. Pošten najditelj naj najdeno vrne.
Banjšice. — V nedeljo popoldne je pičili velik gad 15.let neg a Stankota Se? devčiča z Brega. Hitra pomoč je fantu rešila življenje. — Isti dan proti sed? mim zvečer se je pa nad Podleščem čul močen pok. Šli so gledat in našli dva fanta vsa razmesarjena. Grozen je bil pogled na n ju. Morda bi se vse te nesreče preprečile, če bi brezovka malice stopila v veljavo. — Po dolgem času bodo vendar začeli popravljati našo cerkev. Če bo kaj večja, bo us tre? ženo tudi tistim, ki sedaj ne »morejo« noter. Tudi plesi (kdo jih dovoljuje?) naj se med službo božjo opustte!
Tolminske Ravne. — Iz Francije je prispela žalostna vest, da je v jami zaisulo našega vaščana 45. letnega An? dreja Gabrščeka, očeta šestih nedo? rastliih otročičev. V istem rovu je v petih dnevih že tri zaisulo. Rajnik ic bil komaj mesec dni v Franciji. Naj pokojno spi v hladni francoski zemlji!
Ljubinj — Preteki teden so v naši vasi ukradli dva. konja. Po dolgem iskanju so iu našli v bližini trnovske? ga gozda. Potepinci so ušli. Pravijo, da se v trnovskem gozdu skriva cela tolpa takih zločincev.
Kanal. — Dobili smo novega občin? skega načelnika Rossija Roberta, ki je bil prej v Mirnu, potem nekaj časa v Vipavi. Na naši občini bo novi načel? nik moral marsikaj urediti in iti ob? činarjem na roko.
Sužid. — Nekateri naprednejši go? spodarji so začeli gnojiti svoje njive in travnike z umetnimi gnojili. Parne? ten poskus! — Naše mlekarne so v nekaki krizi. Krivo je tudi, ker ni za? družna misel še dovolj prodrla med ljudi. Menda vsled neuvidevnosti ne? katerih se ni mogla ustanoviti večja mlekarna v Kobaridu.
Ponikve. — Naša mladina se vzor? no drži versko in moralno. Pri nas ni govora o kakih plesih, kvečjemu ako nas pust kaj zgane. — K nam prihaja? jo pozimi sankarji izletniki iz Tr? sta in drugod. Tudi preteklo zimo so prišli. Ženske v moških oblekah; so pač meščani. Bolj smešno je, ko pri? dejo dekleta iz doline v našo vas; te pa res vzbujajo pozornost. — Veseli smo, če nas tujci obiskujejo. Vendar bi tudi radi videli, da ne bi skakali po podu med sv. opravilom. — Po težki notranji bolezni je dne 26. maja umrl Jožef Mrak iz Ponikev. Komaj dober teden je ležal. Pokoj njegovi duši!
Novaki. — Iz našega gorskega k ra? ja se nismo še oglasili s svojimi do? brimi in slabimi novicami. 15. marca je ogenj vpepsliil hišo in hlev posest? nika Franca Razpeta p. d. Čem ar j a. — Mlekarska zadruga dobro deluje; šteje 78 članov. Lani je imela 207.110 lir prometa. — V marcu je kar 10 so? sedlorv šlo po večno plačilo. — »Nove? ga lista« smo kar na moč veseli. Še »Družine« se moramo bolj okleniti.
Lažne pri Čepovanu. — Na praznik sv. Rešnjega telesa smo imeli lepo do? mačo slovesnost. Č. g. župnik iz Če? povana in č. g. kurat iz L okove a sta blagoslovila krasno majhno kapelo, kii so jo domači fantje sami postavili iz betona. Kapelico so postavili »v spomin trem padlim tovarišem in v telesno ter dušno korist«. Vsa čast ta? kim fantom! — Dne 3. junija je umrl 25?letni mladenič Alojz Šušmel. Dru? žina je zelo prizadeta.
Čepovan. —• Pred kratkim so miren? ski misijonarji imeli pri nas sv. misi? ion. Cerkev ie bila vedno polna. Pri? bajali so tudi iiz okoliških vasi.
Plave — Trgovec Križnič Ivan se je poročil z gospodično M. Berdon iz Ložic. Bog daj srečo! — Hvaležni smo č. g. Bregantu iz Gorenjega polja, ki prihaja k nam v vsakem vremenu ma? sevat. Tudi pevski zbor stori, kar more; le še več dobre volje bi bilo tre? ba. Morda tudi pevovodji kaj nagrade za trud.
Kobarid. — Ko so posekali javni vrt na trgu, so nasadili nekak drevo? red. Pa je razen akacij zima vse sku? pai pobrala. — Kmalu bomo iskali hladčka v Soči in Nadiži. Pametno bi bilo, če bi se držali moški »Kotline«, ženske pa »Prodnice«, čeprav se fant? je izgovarja io, da iih deroča voda kar sama zanese k dekletom na »Prodni? c o«. — Klopi v cerkev bomo kmalu dobili. Pohvaliti moramo tudi cerkve? ni zbor, le poveča naj se še.
Log Čezsoški — Na binkoštni Praz? nik so nam naš preč. g. kurat blago? slovili znamenje M. Božje in novi Ma? rijin kip. Zbrala se ie velika množica ljudstva in gotovo bi jih bilo prišlo še več, da ni deževalo.
Volče. — Na Menjgorah pridno zidajo cerkvico; da bi le še kmalu tudi zvonove dobili in orgle, pa bi spet radi poromali k Materi božji menjgorski. Zdaj jo gledamo le od daleč s Pulim čevega gradu, kjer so imeli stari Villalti svoj utrjeni grad.
Livek. — Tudi od nas je šlo že pre» cej fantov v tujino. — Umrl je 87»let» ni Anton Mašera. V mladosti *e bil na; vdušen turist. — Pravi se. da jih bo par zlezlo v zakonski jarem. Že na» prej jim želimo dosti sreče. — Plaču» jemo poljskega čuvaja, pa nismo prav zadovoljni z njim. — Mlekarna do» bro deluje; maslo dajemo po 14 do- 16 lir kg.
Sv. Lucija. — Pri nas je že pomanj» kanje kmečkih delavcev, ko vse dirja za lažjim zaslužkom. Na križpotju Lom» Log se v kratkem odpre nova krčma; tam je bila prej ena, a ne na dobrem glasu. -— Cerkveno uro v zvo» niku imamo, kazalcev pa ne. Hudo» mušneži pravijo-, da bo moral Viduč v zvonik uro kazat. — 11. maja se je poročila gdč. Irma Vugova z g. Jane» zom Vidmarjem. Oba sta bila vneta cerkvena pevca.
Drežnica. — Na dan preš v. Srca Je» zuisovega obhajamo pri nas slovesen praznik in celodnevno češčenjc. Letos smo ta praznik tudi lepo praznovali; tri dni je vse duhovljane in tudi druge romarje pripravljal v spovednici č. g. misijonar Klančnik na sveti dan. Cela duhovni j a je sprejela sveto obhajilo v zadoščenje božjemu Srcu. — Cer» kvemi zbor se je tudi potrudil in je prav krasno prepeval, posebno latin» sko sv. mašo, ki je bila nekaj poseb» nega. Vsa čaist! — Procesija z Najsvc» tejšim se je v najlepšem redu razvila po okrašenih ulicah.
Iz Istre.
Gročana pri Bazovici. — 5. maja smo- pri nas blagoslovili pri cerkvi sv. Tomaža nove zvonove. Iz bližnjih va» si je bilo dosti ljudstva. Imela bi priti tudi herpeljska godba, pa so zadnji hip nastale ovire.
Draga. — Letos smo zelo pozni z dolom. Seno smo morali kupiti po vi» šoki ceni na upanje. Fige so vse usah» n ile in trt tudi dosti. — Šmarnice je lepo vodil naš blagi dušni pastir. Sli» šali smo rnnoigo dobrih naukov in zgledov; škoda da so se moški vdelle» zevali večernic v tako majhnem šte» vilu. Ljudstvo se v resnici boljša, obrekljivost in sovraštvo pojemata. — V nedeljo pred binkošti je 'stirela obiskala kar dva vaška načelnika, uda» ri-la je v hišo g. Dariša v Nasircu in g. Abrama v Miheiljah. Bilo- pa je več Strahu kakor drugega.
Dekani. — Koncem maja so nežna» ni zlikovci vdrli v hišo Marija Grego» riiča. Odnesli so- za kakih 200 lir do» mačega olja. Nekaj časa bodo- dobro zabeljeno jedli, če jim bo teknilo. — 28. maja je 70»letna Marija Griižon gnala na pašo. Pri studencu se je src» calla z drugo čredo. Živina je začela skakati in ena krava je staro pastirico zabodla z rogom v trebuh. Slišimo, da so ji v tržaški bolnici pomagali.
Golac — Dne 2. junija -se je vršil pri nas ples v prostorih, ki so vsemu prej namenjeni kakor takim noro» stim. Starši, ali bi: ne bilo dobro, da svoje- hčere rajši spravimo pod ključ? Naj raj še plešejo po njivah in delajo!
Oče.
Kozjane. (Vremski Britof.) * Krom» pir dobro uspeva, moče ima dovolj; dežuje skoro vsaki praznik. Seno je redko-, le koder je sneg deilj Časa ležal, ga bo več. — Tudi od nas silijo v A» meriko, a denarja nimajo za po-t. Prav je, da ostanejo doma.
Iz Reške doline.
■Telšanc. Dne 5. t. m. se je otožno pomikal žalni sprevod iz vasi na po» kopališče. Spremljali smo na zadnji poti gospo Katarino Danijelič, sopro» go gosp. Ignacija Danijeliča, večlet» nega občinskega tajnika. Po dolgo» trajni bolezni je uboga 47 letna mami» ca dne 3. t. m. šla iz te doline solz v večni mir. Blag ji spomin, gospodu soprogu in hčerkam izrekamo naše iskreno sožalje. Hvalevredno je orne» niti požrtvovalnost naših vrlih pev» cev, ki vodijo tudi cerkveno petje brez organista in brez učitelja. Želimo jim še več uspehov.
Kakor drugod tako bomo tudi v naši vasi v kratkem imeli električno raz»
svetljavo. Napeljava je v polnem te» ku, tako da bo v septembru segala moč Soče tudi do nas.
Iz Kanalske doline.
Trbiž, — Prevzvišeni knezonadškof je imenoval našega župnika dekana prečastitega g. Valentina Krauta za častnega kanonika goriškega kapitlja. Novi monsinjo-r je kljub svoji starosti še. čil in zdrav. Veselimo se priznan ja in mu iskreno čestitamo!
Iz Vipavske doline.
Dornberški Tabor. — Iz Buenos Aiirosa smo prejeli žalostno vest, da ie tam umrl 36 letni miizar Franc Čotar. Komaj dva meseca je iskal sreče v Ameriki, našel je smrt. Uboga žena in dva nepreskrbljena otročiča!
Gorenje Vipavsko. — Na dan sv. Rešnjega telesa sem kolesaril po zgornji Vipavski. V Šturjah sem sre» čal procesijo; prav lep red je bil, le nekateri fantje naj bi ne kadili vmes. V Logu sem zvedel, da je bilo ondi zbranih 26. maja 4 do 500 fantov pri majski pobožnosti. Samo iz Križa jih je bilo 100, ki so po večini v Marijini družbi. Ko sem vozil proti Vrhpolju, sem videl, da delajo nov vodovod do Vipave. — Ljudje se bojijo, da bo tudi letos obilo suše.
Kaj se sliši po svetu.
Požrešnost požrešna.
Gospodična GaJtie v francoskem mestu Brestu je bila kar neumna na črešnje. Zlezla ie na drevo- in se jih tako najedla s koščicami vred, da je malo potem umrla. V želodcu so- ji našli še 850 košči-c.
12.000 prosilcev za mesto pismonoše.
Francoski listi poročajo, da vlada tam velik naval na državne službe. Za mesto enega pismonoše je bilo vlože» nih 12.000 prošenj.
To je »junak«.
Na Dunaju je nefld 1 Metni fant 80 ur neprenehoma igral na klavir. S tem je pobili vise dosedanje rekorde.
Marmornata korita.
V glavnem mestu Transvaalla v juž» ni Afriki je marmor talko- poceni, da delajo iž njega celo svinjska korita.
»Deo gratias«.
Na Malem Lošinju sta vpričo 17 otrok in 49 vnukov praznovala zlato p or loko Ana in Hieronim Rizzi. Zani» mivo je, kako se je starima dokopal do veljave -in premoženja. Že zmlada je bil veren in ga je mati navadila, naj pri vsaki nesreči, ki ga doleti, reče »Deo gratias« (Bogu hvala). Sprva je Rizzi -služili kot strežnik na majhni ni» hiški ladji. Polagoma ie prihranil ne» kaj denarja in si najel Ustno ladjico; ko mu ni več -služila, io ie razsekali in prodali za kurjavo. Kupil sii ie jadrni» co, podpi-sail prijatelju menico za 3700 goldinarjev, pa jo je moral plačati. »Deo gratias.« je dej-aiL Strela mu je razčesnila jadrnico-; »Deo gratias,« ie zopet rekel stari mornar in se- trudil dalije. Kupil si je motorno ladjo. Na odprtem morju jo je parnik »Wurm»
bran d« potopil. Zopet »Deo gratias« preko vseh nezgod in trpljenj do zla» te poroke v spoštovanju in imetju.
»Tiger« in jezuiti.
Znani francoski ministrski pred» sednik in zagrizeni svobodomislec Clemenceau se je zval zastran svoje brezobzirnosti tiger. Nekoč se je pri» toževal, da je pretemno v njegovi pi» salni sobi, ker raste baš pred oknom košato drevo. »Pa ga posečite,« mu svetuje prijatelj. »Da, če bi bilo moje, a tam je jezuitski samostan. Tistih pa ne bom prosil za milost.«
Omenjeni prijatelj je pa skrivaj prosil jezuitskega predstojnika, naj drevo posečejo. Naslednjega dne je bil Clemenceau prijetno presenečen, ko je videl, da ni več drevesa pod ok» nom. Sede za mizo in napiše pismo: »Oče moj, prav hvaležen sem Vam za uslugo. Oče Vam pa pravim, ker ste mi dali luč «
Drugi dan je Clemenceau bral pi» smo: »Sin moj! Usluga je bila prav majhna. Moj sin Vam pa pravim za to. ker sem Vam pokazal košček neba.«
Odkdaj se strižejo moški.
Rad stikam po bukvah, ki popisu» jejo stare čase in šege. V nekih buk» vab, kjer se bere od Istre, od Čičev in Šavrinov, sem našel tako»le zapisano: »Do leta 1848. so nosili kmetje po za» hodni Istri še vsi vprek dolge kite. Župniki so s prižnic zahtevali, naj si jih porežejo, in nekateri so skušali, a drugi pa kleli in se grozili. Nekatere ženice so žalovale in pokoro delale, če je oče skrivaj njih otroku kite pore» zal.« — Tako je bilo pred 80 leti; kako se je do danes že spremenilo ...!
Radi mode.
Sedanja moda zahteva, da ostane človek kolikor mogoče vitek. Zlasti za ženske drži: če hoče veljati za lepo, mora biti vitka. Na nekem zbo? rovanju budimpeštanskih pekov so ugotovili, da se proda sedaj dnevno stotisoč kosov belega peciva manj kakor prej, ker hoče mnogo ljudi s stradanjem doseči po modi zaukazano vitkost.
Lepe krizanteme.
V	Lucernu v Švici se je neki pro? testantovski trgovec razročil in dru? gič poročil. Prva žena je bila radi tega hudo užaljena in se je hotela mašče? vati nad svojo tekmovalko. Svoje maščevanje je pa skušala izvesti na zelo peklenski način. Obnašala se je kot prijateljica svoje naslednice in ji pošiljala lepe šopke rož. Pred dnevi je dobila ta druga žena krasen šopek belih krizantem. Toda predstavljajte si njeno grozo: ko je vsa srečna odvi? jala šopek, ji je iz srede cvetic zazija? la nasproti glava strupene kače. Zlob? no odpošiljalko so naznanili sodišču.
Grofica kradla dragulje.
V	Berlinu so pred dnevi aretirali mlado, lepo in elegantno grofico Heldo Monroy, ki je ukradla svoji teti gro? fici Hermersberg zelo dragocen nakit. Mlada grofica je pripadala tako ime? novam najodličnejši berlinski družbi. Njena družina ni premožna, pač pa je sestra njene matere grofica Her? mersberg, zelo bogata. Pri teti, ki jo je imela zelo rada, je kontesa v zad? njem času tudi večinoma prebivala. Izrabila je njeno zaupanje in ji zmak? niia dragocen družinski nakit. Tatvina je vzbudila pred tedni v Berlinu ve? liko šuma, vendar policija dolgo časa ni mogla priti na sled tatovom. Lepe grofice, ki je živela v družini, seveda
ni nihče sumil. Končno je pa njena razsipnost obrnila nase pozornost premetenih tajnih policajev, ki so jo res zasačili pri prodaji draguljev. Ko so prišli na sled tatvini, se je nesrečni zaročenec lepe tatice ustrelil.
Kraljica samotarka.
Palača Cotroceni v Bukarešti ni več živahni kraljevi dvor, kar je bila ne? koč. Kraljica Marija živi v samoti in piše knjige. Dokončuje svoje spomine in se je lotila pisati knjigo o Severni Ameriki.
6000 kv. kobilic.
V okolici bolgarskega mesteca Mas? kova so se pojavile ogromne množice kobilic. Oblastva so mobilizirala vse ljudi od 15 do 60 let. Do zdaj so po? končali že 6000 kvintalov kobilic.
Osel.
Bila sta nekoč bogat knez in reven starček. Knez je imel na stotine suž? njev, ki so zanj delali, starček pa no? benega in je moral garati, da se je prc? živel.
Nekega dne pride starec pred kne? za rekoč: »Pred dvajsetimi leti mi je poginil osel in sanjalo se mi je, da je njegova duša šla v enega tvojih suž? njev.« In začel je osla hvaliti, da še z ušesi ni mignil, če ga jc pretepal. Knez vpraša: »Kdaj, praviš, ti je osel poginil?« — »Pred dvajsetimi leti.« —■ Ko so prišli pred kneza vsi dvajset? letni sužnji, vpraša knez: »Jc kdo med vami, ki hoče biti ves dan žejen, lačen in tepen, pri vsem tem pa da šc z ušesi ne ho mignil?«
Sužnji so se začeli spogledovati. Eden pa, ki je v svojem pohlepu upal na bogato nagrado, stopi iz vrste in sc javi. »Vzemi ga,« prikima knez starcu, »v tem tiči oslovska duša.«
Književni pomenki.
Fran Erjavec: Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem.
V Ljubljani, 1928. Izdala in založila Pro» svetna zveza. Str. 340.
Slovenci imamo malo izčrpnih knjig o poli« tieni zgodovini (dr. Prijatelj: Janko Kersnik, njega delo in doba, ki pa sega samo do Ker« snikove smrti 1. 1897.; dr. Lončar: Politično življenje Slovencev; Lončar je napisal tudi več temeljitih razprav o tem predmetu.). To je pa, če izvzamemo še razne spomine (Vošnjak, Šuklje, Hribar) blizu vse. Manjka nam še mno« go. Življenjepisi in korespondence raznih vo« dilnih politikov in idejnih prvoboriteljev (po« glejmo samo goriške: Mahnič, J. Pavlica, dr. Gregorčič itd.) ter podrobne razprave o raz« nih perečih sodobnih vprašanjih še vodno ča« kajo delavcev.
Erjavec je s svojo knjigo skušal zamašiti vrzel v naši politični literaturi. Očrtal je raz« voj katoliškega gibanja pri Slovencih. Začel je z 1. 1848. Prej o politiki in o kakem gibanju sploh ni bilo niti govora, ker jc v Avstriji vladal hud absolutizem. Slovenci so bili radi državne pripadnosti v tesni zvezi z notranjo politiko vse Avstrije. Radi tega je slovensko politično življenje brez poznanja istodobnega političnega položaja v Avstriji neumljivo. Te« ga so se zavedali vsi dosedanji politični zgo«
dovinarji in tega sc je držal tudi Erjavec. Knjigo jc razdelil v štiri dele: I. Prvi početki katoliškega gibanja v Sloveniji (1848—1879); II. Oblikovanje slovenskega katoliškega giba« nja (1879—1893); III. Razmah katoliškega gi« banja (1893—1906); IV. Zmaga katoliškega gi« banja (1907- 1918). — Za podlago te razde« litve je vzel avstrijsko notranjo politiko, ki je v prvi dobi zelo neenotna. Od prve ustave 1. 1848. preko Bachovega absolutizma do de« eemberske ustave 1. 1867. in političnega viška in propada nemškega liberalizma gre razvoj v tej dobi. L. 1879. je nastopil grof Taaffc, ki je vladal tja do 1. 1893. Vrgla ga je volilna re« forma. Naslednja leta izpolnjujejo hoji za razširjenje volilne pravice, ki se končajo z do« sego splošne, enake in direktne volilne pravi« ce. Prve volitve po novem redu so se vršile 14. maja 1907. V zadnjih letih Avstrije so se pa stopnjevali narodni boji.
Vzporedno s tem se je razvijala domača po« litika, koje glavni znaki so bili 1. 1848. po« polna nepripravljenost, od I. 1860. do 1867. boj za osnovne narodne pravice, proti koncu šest« desetih let pa cepitev v konservativne Staro« slovcnce in liberalne Mladoslovence. Radi hu= dega germanizatoričnega pritiska Auerspergo« ve vlade (1871—1879) sta se obe struji zdru« žili. V Taaffcjevi dobi so sc katoličani in li«
beralci pod vplivom Mahničeve načelne kri« tike za vedno ločili. To ločitev je zapečatil prvi katoliški shod I. 1892. Prvi katoliški shod je dal idejno podlago za delo v naslednji do« bi, ki jo označuje predvsem mogočno ljudsko« prosvetno gibanje, gospodarska osamosvoji« tev malega človeka, ustanovitev Slov. ljudske stranke in borba za kranjski deželni zbor. V zadnji dobi pa se je katoliško gibanje še raz« širilo in poglobilo. Vojna je lepo začeto delo prekinila. Iz vojne je važna deklaracija od 30. maja 1917.
Erjavec je zunanjo plat katoliškega gibanja dobro očrtal. V idejni razvoj se pa ni poglo« bil. To je pomanjkljivost, ki jo čuti sam. V uvodu namreč pravi, da knjiga »tvori pred« vsem nekak kronološki pregled dogodkov«. Radi tega je čisto na kratko obdelal prvi ka« toliški shod, ki je katoliško gibanje uredil, mu dal idejno podlago in mu začrtal smer. O slo« gu pa je treba reči, da je dokaj miren in ob« jektiven. Če pomislimo, da je bila knjiga za« ključcna v času najhujših strankarskih bojev, si lahko razložimo kak izraz, pobran iz dnev« nega časopisja, ki pa ne sodi v resno publika» cijo. Lahko bi izostala tudi kaka netočnost, n. pr.: razprava o slovenskih paralelkah na celjski gimnaziji, radi katerih jc padla Win= dischgratzeva koalicijska vlada, se je vršila
1.	1895. in ne 1885. (kar pa je morebiti tiskov« na napaka); Italija je stopila v vojno 24. in ne 23. maja 1915.	a. k.
Ksaver Meško: Na poljani.
Založila Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 1928. Str. 176.
Meško je pisatelj srca. Njegovi ljudje vzdr» lite ob vsaki nesreči in on, trpi z njimi z meh« kobnim in obzirnim sočutjem. Opisi Meškovi so polni tesnobe, nemira, slutenj in usode.
Povest »Na poljani« ima iste Zftačilne pote« ze. Vodilna misel povesti je ta=Ie: Ljubiti zna samo dom! Zato sc bridko maščujejo grehi, storjeni domu, katerega zapuščajo otroci z lahkomiselnim hrepenenjem po sreči. Nauk, ki ga z ljubečo prošnjo daje povest, pa je: Šc ima nekaj prostora naš dom in dela na njem je dovolj. Čemu bi sc izgubljali in pogubljali v tujino, ki je in ostane — mačeha.
Zgodba pripoveduje: Trden, bahat kmet Matej Železnik gospodari na ponosnem po« sestvu Trata na Spodnji Poljani. Otrokom iz dveh nesrečnih zakonov hoče zapustiti boga« stvo, ljubezni jim noče dati. Zato zapuščajo dom vsi: stari hlapec Andrej z nečakinjo Jc« rico, močni»in ponosni pastir, najdcnec Nan« de, usahli študent, prvorojenec iz drugega za» kona Vendelin, nežna hčerka Vilma, dobra stara služkinja Katra in končno šc zadnja, najlepša, edina, ki je dajala šc Trati življenje, Tinka. Od tedaj je Trata mrtva. V njej stra« šijo le še živi mrliči: skopuh Železnik, prvo« rojeni iz prve žene — propadii Peter in nje» gova prevarana žena Malka. Končno uide še ta, ubeži celo stari Železnik in ostane samo pijanec Peter. Mogočna Trata je izgnala vse in je bila mrtva prodana.
Ljubezen se je preselila na sosedni holm, kjer je v trudu gospodinjila Dolinarica z bla» gim sinom Ivanom. Ker jc sijala pri Dolinar» jevih ljubezen, jc rasilo posestvo in cvetela sreča.
Gorka ljubezen je izžarevala iz blagega sr« ea starega župnika in njegovega naslednika, iz solnčne duše pota »pismouka« Florijana, starega učenika in Kovačevega Lojzeta. Vsi ti so poznali tujino, zato so vsi živeli z domo» vino.
Iz usodnih katastrof je zopet oživela mrtva
Trata. Ivan je poročil Železnikovo Vilmo, Nande se je bogat in ljubezni poln vrnil iz Amerike, kupil na dražbi Trato in se v lju= bežni sklenil s Tinko; celo izpreobrnjcni Ven« delin je prinesel svoj dar, da je oživel rodni dom. Mrtva Trata je zopet vstala, ko je legal v grob Peter in doživljal poslednje ure Že« leznik.
S fino, nežno vzgojno tendenco riše pisatelj v tej povesti boj dveh svetov: svet poželjenja in materializma, ki rodi greh. Kazen za greh je pa smrt. Drugo je svet ljubezni, ki cvete in živi na veke. »Dajaj srcem zlata na mernike, usahnejo sredi vsega bogastva, če nc rosi na« nje ljubezen!«
Povest »Na Poljani« govori s prisrčno pre« pričevalnostjo našim dnem. Vsak naj bi jo prečital. Če že cele povesti nc, pa vsaj pridigo starega župnika na straneh 14, 15 in 16. Vred« na je, da bi jo ponavljali vsi propovedniki po vsej naši deželi!	F. T.
Došle knjige,
France Bevk: Tuje dete in drugi spisi. Ti« skala in založila tiskarna »Edinost«. Trst, 1929. Str. 102.
Fran Govekar: Olga. Vodnikova družba v Ljubljani. 1928. Str. 131.
Vodnikova pratika za 1. 1929. Vodnikova družba v Ljubljani. Str. 128.
Ivan Matičič: Na mrtvi straži. Vodnikova družba v Ljubljani. Str. 112.
Dr. Josip Jeraj: Ob skrivnih virih. Založila tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 1924. Str. 102.
Dr. Josip Jeraj: Socialno vprašanje. Zalo« žila tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 1928. Str. 212.
Janko Orožen:	Zgodovina Celja. I. del:
Prazgodovinska in rimska Celeja. Str. 144. — il. del: Srednjeveško Celje kot središče drža« votvornega stremljenja, doba narodne samo« stojnosti. Savinjska marka, knezi in grofje Ce« ljani. Str. 162 + VI. Založila Goričar & Le« skovšek v Celju. 1927.
A. B.: Slovenska pesmarica. Zbirka najpri« ljubljenejših narodnih in umetnih pesmi. Ce« ljc, 1928. Založila Goričar & Leskovšek. Str. 240 + XXII.
Ivo Šorli: Golobovi. Novela. Založila Gori« čar & Leskovšek v Celju. 1924. Str. 158.
Alojzij Remec: /z moje domovine. Mlade povesti. Založila Goričar & Leskovšek v Ce« lju. 1922. Str. 193.
Josip Korban: Koča v globeli. -Založila Go« ličar & Leskovšek v Celju. 1928. Str. 158.
Josip Brinar: Slovarček zemljepisnih imen, njih izvir in pomen. Založila Goričar & Le» skovšek v Celju. 1928. Str. 70.
Ivo Jančič: Risanje za L—7. šol. leto. Zalo« žila Goričar & Leskovšek v Celju. 1927.
Spremembe e zakonu o novačenju.
Kr. odlok « zakon od 25. aprila 1929. št. 674 določuje glede najkrajše (3 mesece) in skrajšane vojaške službe (najmanj 6 mesecev) tole: Pravica do skrajšane (ferma riducibile) ali pa do najkrajše vojaške službe (ferma mi« nima) (čl. 81. 82. in 83. enotnega za« kona o novačenju), sc ne prizna, če nabornik ne dokaže, da je s povolj« nim uspehom obiskoval predvojaške ali predmornariške tečaje ali če ne dokaže, da jih ni mogel iz stvarnih razlogov obiskovati. Naborniki, ki bi imeli drugače pravico do skrajšane vojaške službe, a niso obiskovali ime« novanih tečajev, bodo morali služiti tri mesece več, nego bo odredil vojni minister za nabornike istega letnika, ki so obiskovali omenjene tečaje.
Naborniki, ki imajo pravico do najkrajše vojaške službe, pa niso obi« skovali p red vojaških ali predmorna« riških tečajev, lahko v mirnem času dosežejo odlog vojaške službe največ za dve leti. Če ne dokažejo, da so med tem časom s povoljnim uspehom obiskovali predvojaške ali predmor« nariške tečaje, bodo morali pozneje mesto treh služiti šest mesecev. Vo« jaki letnika 1908., katerim ni bila priznana pravica do najkrajše vojaš« ke službe samo radi tega, ker niso za« destili do cela zahtevi glede predvo« jaških tečajev, bodo služili samo tri mesece, če so dovršili s povoljnim uspehom vsaj en predvojaški ali pred« mornariški tečaj. Prihodnjič bomo po« vedah, kdo ima pravico do najkrajše, oziroma do skrajšane vojaške službe, ker so se v zadnjem času tudi te do« ločbe enotnega zakona o novačenju spremenile.
Zahvala.
Podpisani se po »Novem listu« srčno zahva« ljuje za vse čestitke in spomine v molitvi čč. gg. duhovnikom in drugim, ki so se ga spo« minjali ob njegovi 70«letnici in v bolezni. Ker se je bolezen obrnila na bolje, se nadeja, da kmalu ozdravi z božjo pomočjo in da bo mo« gel še nadaljevati svojo duhovniško službo. Presrčna hvala tudi g. zdravniku drju. Pertotu za požrtvovalno skrb v bolezni. Vsem bodi Bog plačnik!
Ivan Slavec, kanonik v Trstu.
Vsak človek
si želi kak dobitek, toda vsak dobitek je odvisen od sreče. Le dobitki, ki i obstajajo iz zlatih prstanov z lepim
kamnom, niso odvisni od sreče. Tak prstan dobi vsak, kdor nabere 200 listkov, ki so priloženi vsem % kg tež« kim paketom j ajč j ih. testenin PEKA« TETE.
Dar.
Mesto venca na grob ponesrečenemu sinu vojaku daruje Franc Nemec, Št. Peter pri Go« rici 20 lir za »Alojzijevišče«.
Za umnega gospodarja.
Semnji v prihodnjem tednu.
V nedeljo 16. junija: Trnovo pri Bistrici, Buzet, Motovun, Črniče; po» nedeljek 17. junija: Povir pri Sežani, Sv. A.nton pri Kopru; torek: 18. ju« nija: Tinjan pri Pazinu; četrtek 20. junija: Buzet, Bazovica, Vipava; so« bota 22. junija: Sežana.
Pregledovanje plemenskih bikov v okrajih Ajdovščina, Gorica, Kanal, Komen, Gradiška ob Soči in Krmin.
17.	junija: Podkraj ób 8. uri, Col ob
10.,	Št. Vid ob 11%, Slap ob 12., Vi« pava ob 14., Vrhpolje ob 1 4%, Buda« nje ob 15., Šturje ob 15% uri.
18.	junija: Dobravlje ob 8., Šmarje ob 9,, Gabrije ob 9%, Rihenberk ob
10.,	Črniče ob 11., Vrtovin ob 11%, Kamnje ob 12., DoLOtlica ob 14%, Lo« kavec ob 15%, Sv. Križ ob 16. uri.
19.	junija: Ravnica ob 8., Trnovo ob
9.,	Lokve ob 10., Čepovan ob 11., Bate ob 14., Grgar ob 15., Solkan ob 16. uri.
20.	junija: Kanalski vrh ob 8„ Banj« šice ob 9., Kal ob 10, Koprivišče ob 10%, Avče ob 11., Kanal ob 12., Ro« činj ob 14., Plave ob 15., Anhovo ob 16. uri.
21.	junija: Glavnik ob 8., Drnovik ob 9., Medana ob 9%, Vipolže ob 10%, Kojsko ob 11., Števerjan ob 11%, Pevma ob 12., Ločnik ob 14., Gorica ob 15% uri.
22.	junija: Št. Peter pri Gorici ob
8.,	Vrtojba ob 8%, Bilje ob 9., Renče ob 9%, Bukovica ob 10., Prvačina ob 10%, Dornberg ob 11., Vogersko ob
14.,	Šempas ob 14%, Osek ob 15., Aj« ševica ob 16. uri.
25. junija: Tupelčc ob 8. uri, Gorjan« sko ob 9., Pliskovica ob 10., Komen ob
11.,	Vojščica ob 13. .Temnica ob 13%, Kostanjevica ob 14., Opatjeselo ob
I 14%, Sovodnje ob 15 uri, Miren ob —15% uri.
Kakšno letino pričakujemo?
Ubog kmetovalec, ubogi vsi stano«
Od letine zavisi celotno blagostanje dežele. Če je letina slaba, prede slaba tudi kmetovalcu, ki se mora zadolže« vati. Če kmetovalec nima denarja, prede slaba tudi obrtniku; slaba pre« de zdravniku, ker ubogi kmetovalec ne more biti »tako« bolan, da bi rabil zdravnika; slaba prede jezičnemu dohtarju, ker kmetovalec nima denar« ja, da se pravda; slaba prede celo du« hovniku, ki ne dobi tako obilne bire, kot če je letina dobra.
vi, uboga vsa dežela.
Dobra letina zavisi od mnogih či« niteljev, od katerih so najvažnejši do« b-rota zemlje, vlaga in toplota, potem pa kmetovalčeva skrbnost pri obde« lovanju zemlje in zatiranju škodljiv» cev. Ker kmetovalec le težko upliva na vlago (z namakanjem!) in je brez moči nasproti solnčni toploti, ne za« visi letina povsem od kmetovalca. Kako bo letina v resnici izpadla, bomo
poročali enkrat pod zimo, ko bodo pri» delki pod streho. V naslednjem pa naj slede poročila, kakšno letino pričaku« je dežela.
Koprščina in Breg.
Poljski pridelki: Žito pri nas ne pri« de v poštev, koruza za enkrat kaže do« bro. Dobro kaže domači krompir, uvo» ženi slabše. Fižol je žalosten, napadel ga je mrčes. Graha je bilo letos malo, ker ga je mnogo zmrznilo v zimskem £asu	(Nadaljevanje na str. 11.)
Trta kaže srednje.
Sadje: Pridelek črešenj v višjih le* gah dober, v nižjih jih ni bilo. Cena črešnjam dobra. Jabolk in češpelj je pri nas malo. Hrušk bo ena četrtina redne letine. Pozeblo je mnogo oljk in čakati bomo morali vsaj 20 let, da bo* do zopet v prejšnjem stanju.
Krma: Sena je po nekod komaj za polovico, drugod srednja letina. De* telja v glavnem dobra.
Vreme: Do zadnjih dni, t. j. 29. ma* za 20 dni nazaj, burja nas ne pozablja. V višjih legah se čuti pomanjkanje vlage, posebno v osapski dolini.
Splošni gospodarski položaj : Prod tremi leti je bila toča, potem 2 leti su* ša, v poslednji zimi nam je zmrznilo % semenskega krompirja, potem je prišla huda burja, da je strehe odkri* vala. Posledica vsega tega je zadolže* vanje.
Brkini in ostala severna Istra.
Poljski pridelki: Jesenske setve smo morali v splošnem preorati. Kdor ni preoral, ima redko žito. Jaro žito kaže precej dobro; krompir prav dobro, ako ga suša ne stisne. Fižol kaže dobro, enako koruza.
Trta: Pri nas ni trtnih nasadov, kjer pa so, je tretjina trt popokala in se posušila, tako da bo dal vinski pride* lek komaj polovim lanskega.
Sadje: Črešnje srednja letina, ja* Mane skoro vse brez cvetja ali ga ima* jo malo. Hruške srednja letina ali kaj manj. Češpelj po nekaterih krajih nič, po nekaterih srednja letina. Smokve vse suhe, breskve na polovico. Tudi brinje je od mraza zarjavelo (za bri* njevo zrnje dobe pri nas mnogi lepe denarce).
Krma: Sena splošno manj kot lan* sko leto radi lanske suše, ki je urno* rila mnogo s trn j a; sledil je hud zimski mraz, potem premalo spomladnega deževja. Zato je travica redka, ravno tako so revna tudi deteljišča.
Vreme: Kmetje so se že bali suše, a sedaj je nekoliko namočilo.
Splošni gospodarski položaj ni za* dovoljiv, kar je tudi umljivo iz dveh zaporednih slabih letin. Prodajamo drva, a žalibog bodo kmalu pri kraju. Gozdovi se namreč redčijo, tako da bomo za par let lahko nabavljali le še kolce za fižol. Zadolžujemo se.
Tržaška okolica.
Poljski pridelki: V spodnji okolici zavise od zalivanja in gnojenja, samo če črvi ne napravijo preveč škode. Teh pa je zelo mnogo. V zgornji oko* lici kaže žito, posebno jaro, precej dobro, enako tudi krompir in koruza.
Trta kaže v splošnem zelo dobro.
Sadje: Mnogo je škodila huda zima. a črešenj je bilo precej, ravno tako tudi upamo na hruške in češplje. Sta* re oljke nad Barkovljami so pomrle.
Izpod Snežnika.
Poljski pridelki: Zimsko žito, ki ni bilo preorano — mnogo se ga je mo* ralo preorati — je redko. Spomladan* ske setve so srednje, koruza kaže do* bro. Enako tudi krompir in fižol.
Trta: Je deloma pozebla in je priča* kovati majhen pridelek. Itak nimamo velikih vinogradov.
Sadje: Črešnje slabo, jabolke sred* nje, hruške in češplje dobro.
Krma: Na suhih tleh je trava zelo redka, tudi rast ni obilna. Deteljišča srednja.
Vreme je bilo v maju neugodno za krmo, ker je bilo premalo dežja. Za sadje pa je bilo ugodno, ker je odcve*
10	v lepem vremenu.
Splošni gospodarski položaj je ne* ugoden vslcd slabih letin zadnjih treh let. Stanje živine se je vslcd pomanj* kanja krme znižalo in s tem tudi glav* ni kmetovalčev dohodek.
Vremska dolina,
Poljski pridelki:	Pšenici ardito in
gentile roso sta popolnoma pozebli. Domača pšenica in rž sta primeroma lepi. Jesenski ječmen je deloma in me* stoma tudi popolnoma pozebel, spo* mladanski je lep. Koruza kaže dobro, kakor tudi oves. Krompir, ki je bil gnojen z umetnimi gnojili, (superfos* fat 60%, kaljeva sol 20%, žvepleno ki* sli amonijak 20% ) je izredno lep, osta*
11	je zadovoljiv. Fižol, grah in pesa, doslej lepa; odločila pa bosta dež ali suša.
Trta: 30% trt je vničila zima. Pri* delek bo, če pojde odslej vse po sreči, vendar le za polovico manjši od lan* skega.
Sadje: Jablane so letos izredno tr* pele od cvetodera, na jablanah in češ* pij ali je napravili še pedic veliko ško* de. H ruš ek bo malo, vzrok isti. Radi pozne pomladi je. bila cvetna doba prekratka Češenj malo. Vsega sadja bo manj, kot smo pričakovali.
Krma: Nekateri travniki so močno izpodjedeni po bramorjih. Seno red* ko. Deteljišča slaba, vse to radi lan* ske suše in radi silnega mraza, povrhu pa še letošnja spomladanska suša.
Vreme: Doslej ugodno razen spo* mladanske suše. 12. maja smo imeli prvo točo. Sadje je bilo tedaj'v pol* nem cvetju in je brez dvoma trpelo veliko škodo, katere pa ne moremo preceniti.
Splošni gospodarski položaj je še vedno zelo slab. Živimo še vedno od dobrih upov.
Pivka.
Poljski pridelki: Ozimno žito je po* mrzniil o ; kdor ni preoral in sej ali j are* ga žita, bo imel zelo slabo žetev. Krompir kaže dobro, le škoda, da ga nismo sadili v običajni množini ; temu je vzrok, da ga nismo lani dovolj pri* delali, deloma pa ker je zmrznil po zimi.
Sadje kaže v splošnem dobro, po* sebno hruške in češplje, jablane pa so različni škodljivci napali.
Krma: Trava je poškodovana od lanske suše in letošnjega zimskega mraza. Je redka in majhna. Po več mestih dela škodo črv.
Vreme: Do zadnjih dni t. j. 29. ma* ja smo že občutili sušo, posebno na travi. Ta in drugi dan je padel izdaten dež.
Splošni gospodarski položaj: Zgor* n ja Pivka je živela prej od prevaža* n ja lesa. Zdaj se vozniki pritožujejo, da so slabo plačani. Podobno tudi v
Studenem in v krajih pod Nanosom. Ljudstvo goji živino, le škoda, da mie* karne tako slabo plačujejo mleko. Gospodarski položaj je z eno besedo takle: kdor zelo varčuje, shaja za silo, drugače leze v dolgove. Vzrok: slabe letine zadnjih let.
Zgornji Kras.
Poljski pridelki: Jesenska setev: stara pšenica je zimo prestala, nova pšenica (ardito, gentile rosso) je po treh četrtinah pomrla, njive so bile preorane. Ječmen in koruza, zlasti pa krompir kaže prav dobro.
Trta: Refošk je v splošnem zimo prenesel, izabela, beilo in gned so zelo zelo trpele. Kar je ostalo od lanske su* še in letošnje zime, kaže prvovrstno, vendar bo pridelek terana dosegel ko* maj polovco redne letine. Čakati bo* mo morali vsaj 10 let, da spravimo vi* nograde v prejšnje stanje.
Sadje: Splošno slabo. Večina fig je pomrla, enako dosti breskev, nekaj češpelj in tudi hrušk. V celoti bo sa* d ja četrtino do polovice srednje le* tine.
Seno: Zelo slabo. Komaj polovico lanske letine, ki je bila srednja.
Vzrok: lanska suša in letošnja zima je mnogo trave posušila in zatrla do korenin.
Vreme: Zemljo je zima prerahljala, da jo je prijetno obdelovati. Vreme je toplo, zemlja dovolj vlažna.
Splošni gospodarski položaj: Kme* tje so že lani radi suše prodali velik del živine, a pomanjkanje dohodkov sili kmeta še naprej v prodajo, da de* loma odplačuje dolgove. Če pa pri nas ni živine, ni gnoja, če ni gnoja, je tudi pridelek siroten.
Spodnji Kras.
Poljski pridelki: Žito je zelo trpelo vslcd letošnje zime, zlasti radi straš* ne burje, ki je odnesla zemljo in raz* kopala zimsko setev. Računamo s po* lovico normalnega pridelka. Posamez* ne vasi so vso pšenico preorale; koru* za do zdaj dobra, enako tudi krompir in fižol.
Trta: Pozebla je dobra tretjina trt, zlasti stare. Drugače kaže dobro, za* roda je precej. Bolezni doslej ni bilo.
Sadje: Pridelek ničev. Črešnje so napadle gosenice.
Krma: Trava je zelo slabo pognala, veliko je vzetla lanska suša in tudi dolga zima je povzročila, da je sedaj prva košnja skrajno slaba. Morda ko* maj x/a normalnega pridelka. Detelja ostala majhna; manj ko polovico srednjega pridelka.
Vreme: Višji del je imel več dežja in se še nekam drži. Nižji del (od Komna proti morju) ima prve znake suše in zlasti solnčne oparice. Zlasti piča in sočivje nujno potrebujeta dež* ja, ki se sicer vsaki dan pripravlja, pa ga redno vsako jutro severovzhodnik prežene. Okoli Kobjeglave je bilo v soboto, 1. 6. nekaj toče.
Splošni gospodarski položaj je slab. Deloma dolgovi pri Istituto Federale di Credito in Banca del Friuli, deloma dolgovi izseljencem (ki zelo malo do* mov pošiljajo!), še največ pa to, da (Nadaljevanje na str. 12.)

žive skoro vse kmečke družine spod* njega Krasa na štacuni in še to na kre* dit. Živinoreja je zelo padla, število goved je polovica predvojnih.
Braniška dolina.
Poljski pridelki:	Zimske pšenice
smo spomladi mnogo preorali, ker je pozeb la. Spomladansko žito kaže v splošnem dobro, enako tudi fižol, krompir in koruza.
Sadje: Sadja bo bolj pičel pridelek. Zima in mrčes sta mnogo škodila. Ja« bolk in češpelj ne bo skoraj nič, čre* šen j imamo približno 1/3 rednega pri* delka, hrušk bo kaj več kot polovica.
Trta: Okoli tretjino trt je vzela zi* ma, kar jih je ostalo, kažejo v sred* njem dobro letino.
Krma: Sena in detelje pričakujemo komaj polovično letino, vzrok je lan* ska suša in letošnja zima.
Vreme: Do konca maja neugodno, sedaj je boljše.
Splošni gospodarski položaj je radi slabih letin in velikih stroškov bolj slab.
Zgornja Vipava.
Poljski pridelki: Žita slaba radi po* zebe, koruza do sedaj lepa. Krompir kaže prav dobro, enako tudi fižol in drugo sočivje.
Sadje: Po dolini je črešnjevo cvetje mraz do malega vničil; po brdih po* lovični pridelek. Hruške kažejo do* bro letino, breskve srednjo, jabolka prav slabo.
Trta: Mnogo trt je pozeblo, ostale pa kažejo prav dobro.
Krma:	Gorski travniki imajo zelo
redko travo, in sicer radi lanske suše, letošnje zime in radi črva. Tudi detelja se ni sponesla.
Vreme je za trto zelo ugodno. Za seno in poljske pridelke do konca ma* ja presuho, sedaj je boljše.
Splošni gospodarski položaj: Mi smo vinogradniki in živinorejci. Živine smo odprodali mnogo in ne vem, ke* daj bodo naši hlevi zopet tako polni, ko so bili. Kjer pa ni živine, ni gnoja za njive in ne za vinograde, zato pa je stanje naših gospodarjev prej žalost* no ko veselo.
Srednja Vipavska.
Poljski pridelki: Žita od Sv. Križa do Vrtovina prav lepa, od Sv. Križa do Vipave slaba. Mnogi so njive preorali in sejali koruzo, ki kaže v splošnem dobro; enako tudi krompir in fižol.
Trta: Starejših trt je ponekod po* loviva pomrznila, kar je ostalo in mlaj* ši nasadi kažejo izvrstno.
Sadje: Po višjih legah kažejo čreš* nje dobro letino. V nižjih pa zelo sla* bo. Jabolk, hrušk in češpelj skoraj nič, marelic srednje.
Krma: Trava zelo, zelo redka. Prva košnja detelje je bila od Sv. Križa do Vrtovina zadovoljiva, od Sv. Križa do Vipave pa je dala komaj polovico.
Vreme: Do 4. junija zelo suho in ve* trovito, potem je prišel zadosten dež, ki je rešil, vsaj tako upamo, krompir in fižol ter pomagal travi in koruzi.
Gospodarski položaj:	Na splošno
vedno bolj šibak, kar dokazujejo pred vsem mnoge dražbe premičnin in mnogo vknjižb na nepremičninah.
ivsali OGLASI.
Vsaka beseda stane SO stot.,.debelo tiskana 1 liro. Na vprafianja brez znamke ne odgovarjamo. Ce je navedena posebna „Sifra“, pošljite ponudbe ali odgovore v zaprtem ovitku na katerem je navedena „šifra".
UGODNA PRILIKA. Dne 26. junija sc bo vršila v Sp, Novakih št. 3 pri Cerknem dražba posestva, ki meri 34 ha 4 a 30 m- površine. Najnižji ponudek j c 30.000 lir. Posestvo je zc* lo obsežno: obsega travnike, njive ter gozdo* ve. V zgoraj omenjenem znesku je vštet tudi inventar (2 kravi, 1 konj, ter razno orodje), ki je sam na sebi vreden 5000 lir. - Zelo ugod* na prilika, katere ne smete zamuditi.
BLIZU TRSTA (Gabrovec pri Proseku) sc proda posestvo, obstoječe iz hiše št. 33 z več prostori —/sobami, hleva, kleti, malega hleva, dvorišča, dveh vrtov pri hiši, njiv in travni* kov za prereditev 3 goved. Odda se tudi v najem. Pojasnila daje F. Meden, Sv. Križ pri Trstu.
PRODAM 6 km od Gorice 3 male hiše, tu* di posamezno z ali brez zemljišča. Naslov pri upravi.
ŽIBERNA Pavel, Sežana 72, išče čevljarske* ga vajenca poštenih staršev.
KUPITE! Radi selitve j c na prodaj v Do* lenji vasi veliko posestvo za pod polovično e e* no. Pojasnila daje Koritnik Andrej, Senožeče 50.
OSKRBNIŠTVO grofa Coroninisja v Krom* hergu proda približno 100 kvintalov murvinc* ga perja.
STANOVANJE z 2 ali 3 sobami v mestu ali v neposredni . bližini mesta išče Gorše Franc, kipar, Gorica, viale XXIV maggio S.
URADNICA, dolgoletna trgovska praksa, znanje jezikov, reference, išče mesta. Prijazne ponudbe upravi pod šifro »Poštenost«.
CEMENT prima »Udine« ali » Isonzo«, ec* mentne cevi in dimnike, štedilnike, mreže za ograje, traverze in razno železnino priporoča trgovina Repič v Ajdovščini.
DOMAČA VINA, namizna in sortirana, oddaja po zmernih cenah Kmetijsko društvo v Vipavi.
KRONE, srebro m /Jato, kakor tudi staro zlatu kupujem vedno p > najvišjih venah Vsa popravila kar najhitreje. Moderna zlatarna. Corso Verdi 13 (Gorica, nasproti novemu Zv* lenjadnemu trgu).
POHIŠTVO nudi širom naše dežele znana industrija pohištva, Stefan Gomiščck, Solkan 280. Tu ie velika izhera oprave iz trdega lesa po najnižjih cenah. Ne zamudite prilike!
SPOSOBNEGA POTNIKA za province Gorica, Trst, Videm, išče velika tvornica za vsakemu kmetovalcu potrebne izdelke. Po* trebno znanje slovenskega in italijanskega je* zika. Pisati: Firma Wilhelm Bayer, Kufstein Austria.
TROPINOVEC pristni, dobite vedno v •.saki množini pri »Zadružni žganjekuhi« v Dornbergu.
NOVA ZALOGA pohištva, lastna delavni* e a v Solkanu. Sprejemam vsakovrstna naročila. G. /izg. Gorica, via K astello 37.
GLASOVIR dunajski dobro ohranjen in Ra* dio nov prvovrsten se proda. Vprašati: Petrič, Postojna 228.
IŠČEM učenca tapetnika (štrmacarja) z do* brini spričevalom. Jelerčič, Trnovo * Bistrica.
Ljudje si prifrgujejo vedno bolj pri tobaku, vinu in drugemu. Dobra letina bi še marsikaj rešila.
Spodnja Vipavska.
Poljski pridelki: Zgodaj posejana pšenica lepo kaže, kasnejši je škodil mraz, enako tudi ječmenu. Koruza je v peščeni ali lažji zemlji dobra, v težji zemlji so jo črvi mnogo vničili. Krom* pir kaže dobro, holandski in rožnik jc že odcvetel, kamnik cvete. Fižol si je po zadnjem deževju opomogel, prvi grah jc trpel na suši.
Trta je vsled lanske suše in zime mnogo trpela. Od preostalih trt priča* kujemo razmeroma dobro letino.
Sadje: Črešnjam je škodil v nizkih legah mraz, v višjih je dober pridelek. Jabolk, hrušk in češpelj bolj malo, breskve, katerih imamo že več lepih nasadov, kažejo isto sliko kot črešnje.
Krme je za dve tretjini. Rdeča de* tel j a — inkarnatka — popolnoma zmr* znila, seno bo bolj pusto, košnja sc jc zakasnila za cele 3 tedne.
Vreme: Z vremenom smo zadovolj* ni.
Splošni gospodarski položaj: Vsled lanske slabe letine morajo kmetje ku* povati tudi najnavadnejše živi jenske potrebščine. Tretjina posestnikov ima vknjižbe od raznih goriških bank, mnogi prodajo zadnji rep iz hleva ali celo kose zemlje. Posledica položaja je močno izseljevanje v Ameriko, po* sledica tega občutljivo pomanjkanje delovnih moči pri kmečkem delu. Upanje stavimo v letino.
Goriška okolica.
Poljski pridelki: Kdor je zgodaj v jeseni sejal, ima krasno pšenico. Po* znejša je slabša in redka. Isto velja za ječmen. Koruza kaže dobro, krom* pir zelo dobro, enako tudi fižol, zgod* njemu grahu je mraz nekoliko škodil.
Trta kaže zelo dobro, nekoliko sta* rejših trt je pomrznilo.
Sadje: V višjih legah zelo mnogo črešenj, v nižjih manj. Jabolk nič, hruške in češplje kažejo srednjo le* tino.
Krma: Seno jc redko, detelja veči* noma dobra, inkarnatka je deloma po* mrznila.
Vreme: Zadnji dež je zelo mnogo koristil.
Splošni gospodarski položaj je do* volj dober, posebno ker lahko vse pro damo na bližnjem trgu v Gorici.
Brda.
Poljski pridelki: Žita kažejo srednje dobro, koruza dobro, enako tudi krompir in fižol. Vedno več sadimo zgodnjega graha, za katerega so p ve* jeli Priči letos lep denar, četudi je prav zgodnjega mnogo pomrzlo.
Trta: Mnogo trt je zmrznilo, poseb* po starejših, ostale kažejo dobro.
Sadje: Glavnega pridelka t. j ere* šen j smo šc precej pridelali. Tudi ce* ne so zadovoljive. Jabolk, hrušk, češ* pelj bo pa pičel pridelek.
Krma: Seno in detelja v splošnem dobra, le v nekaterih krajih je seno bolj redko.
(Nadaljevanje na str. 13.)
Vreme: Do sedaj zelo ugodno, ker redno tu pa tam dežuje.
Splošni gospodarski položaj: Rož? nat ni bil v Brdih nikoli, a sedaj te* žimo še pod večjimi bremeni dolgov.
Banjška planota.
Poljski pridelki:	Jesenska ~ setev
zmrznila, kar je ostalo, je zelo redko. Nekaj bolje je z jaro setvijo. Krom* pir in fižol kažeta dobro.
Sadje: Sadje je pri nas stranski pri* delek, ki ne zadostuje niti domači porabi. Jabolk e niso niti cvetele.
Krma: Travnata ruša je radi zime marsikje zmrznila, v splošnem je seno redko in nizko.
Vreme: V maju je bila suša, sedaj je vreme ugodno.
Splošni gospodarski položaj: Vsled lanske suše ter pičle in malovredne krme, smo prodali mnogo živine. Ži* vina je zelo bolehna, ker ji je škodil mraz. Krompirja je tudi precej zmr* znilo, zato je gospodarski položaj ši* bak.
Idrijska okolica^
Poljski pridelki: Ozimno pšenico je zima mestoma popolnoma vzela, kar je ostalo, kaže dobro. Krompir, fižol in drugi poljski pridelki kažejo dobro, a so vsled pomladanske suše v rasti nekoliko zaostali.
Sadje je izredno lepo cvetelo in ka* že dobro.
Krma: Trava je redka, zlasti tam, kjer so bila lansko leto tla od suše sežgana. Trava in detelja čutita tudi letos pomanjkanje dežja.
Vreme: Mraz je trajal dolgo spo* mladi. Po vsakem dežju so nastopili suhi vetrovi, ki so tla koj izsušili. Zad* nji dež je pravi blagoslov in bo mno* go popravil.
Splošni gospodarski položaj ni rož* nat. V tolažbo je to, da se je povečalo povpraševanje po stavbnem lesu in po maslu.
Šentviškogorska planota in Cerkljansko.
Poljski pridelki: Žito je povsod le* po. Vsled dežja je nekoliko poleglo, posebno rž. Krompir in fižol ne kaže* ta nič slabše. Ako ne pride rja ali toča, upamo na dobro letino.
Sadje: Hrušk bo letos mnogo, ja* bolk pa skoraj nič. Niso cvetele. Češ* pelj bo nekaj, črešnje pa itak malo rodijo.
Krma: Seno kaže, da ga bo precej. Vendar je po nekod trava redka. De* tel j a povsod lepa.
Vreme: Do sedaj dobro, pogosti dež namaka zemljo za potrebo.
Splošni gospodarski položaj je se* daj razmeroma boljši. Živina ni tako zastonj, kot je bila. Denarni dohodek imamo le od živine, predvsem od mie* karen. Ako bo letina tako dobra, ka* kor kaže, potem bo morda boljši gos* podarski položaj kot prejšnja leta.
Tolminska okolica.
Poljski pridelki:	Pšenica deloma
pozebìa, ostala kaže srednje dobro. Zimski ječmen dobro, rž izvrstno, krompir, koruza in fižol prav dobro.
Sadje: Jabolk nič, hruške srednje dobro, češplje so po večini pomrznile.
Trava: Senožeti v hribovitih krajih kažejo slabo, ker je trava redka. Mno* go ruše je tudi zmrznilo. Nižinski in pognojeni travniki bodo dali srednjo košnjo.
Vreme: Maja ugodno, prej je bilo premrzlo.
Splošni gospodarski položaj ni rav* no slab, a tudi ne dober.
Kobariško.
Poljski pridelki: Žita, posebno pše* niča in koruza, kažejo prav lepo. Ena* ko tudi krompir in fižol.
Sadje: V hribovitem delu kaže pre* ccj, v dolinskih legah prav malo.
Krma: Detelja kaže dobro letino, se* no srednjo.
Vreme: Do konca aprila premrzlo, pozneje prav ugodno.
Splošni gospodarski položaj: Naši kmetovalci so v splošnem glede obde* lovanja polj še precej zaostali, poseb* no pa glede gnojenja z umetnimi gno* jili. Drugače bi naša polja dajala lepe pridelke. Denarja med kmetovalci se* veda ni, a temu ni zadnji vzrok tudi velika potratnost pri mladini.
Bovško.
Poljski pridelki: Ozimine so prav lepe, spomladna setev slabša, lepo ka* žeta krompir in fižol; grah boleha.
(Nadaljevanje na str. 14.)
Kmetsko posojilnica v Grgarju
r. z. z n. z. vabi svoje Slane na
redni občni zbor
ki se bo vršili dne 30. junija t. 1. ob 15. uri v posojilničnih prostorih.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobren j e računskega zaključka za 1. 1928.
4.	Dopolnilne volitve načelstva.
5.	Slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti se bo vršil drugi občni zbor pol ure kasneje ob visakem številu navzočih elanov.
Načelstvo. * 1 2 3 4
VABILO
k REDNEMU OBČNEMU ZBORU Delavske kmečke posojilnice v Ren* čah, ki se bo vršil dne 30. junija t. I. ob 4. popoldne v dvorani g. Fr. Bromata s sledečim dnevnim redom :
1.	Poročilo načelstva;
2.	poročilo pregledovalca računov;
3.	pretr eisovan j e in potrditev ra* čuna za leto- 1928;
4.	volitev novega načelstva in pre* glede vale a računov ;
5.	prememba zadružnih pravil;
6.	raznoterosti.	Načelstvo..
Zahvala
V bridki žalosti, ki nas je zadela, ko je podlegel v svojem 68. letu zavratni bolezni naš dobri in ljubljeni oče, tast in stari oče
Jožef Huidol
iz Štandreža, se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za tolažbo in pomoč, ki so nam jo izkazali. Posebno zahvalo izrekamo preč. g. župniku Josipu Kosovelu iz Štandreža in preč. g. župniku Angelu Čargu iz Sovodenj kakor tudi pevskemu zboru iz Štandreža in vsem, ki so spremili dragega pokojnika k večnemu počitku.
Štandrež - Videni - Sulmona, 7. rožnika 1929,
Žalujoča rodbina: sinova Andrej in Alojzij, hčere Karolina, Ema in Zora, snahi Edka Budal-Bloudkova in Jožefa Budal -Cejanova, vnuki Gojko, Sonja in Breda.
T-NT ■ v
TrgassM obrtna zadruga n Boriti,
vpisana zadruga z neomejenim jam* stvom v likvidaciji, sklicuje po pod* pisanem likvidacijskem odboru na dan 23. junija t. L ob 10. uri
redni občni zbor
ki se bo vršil v prostorih Goriške ljudske posojilnice. Via Carducci št. 7, I. nadstropje.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo likvidacij iškega odbora;
2.	poročilo nadzorstva;
3.	potrjenje letn ih računov ;
4.	razdelitev čistega dobička;
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Morebitni predlogi.
Letni računi so članom na vpogled med uradnimi urami v zadružnem uradu. Posebni predlogi, o katerih že* lijo zadružniki, da se na občnem zboru razpravlja, se morajo naznaniti lik* vidacijskemu odboru najmanj pet dni pred občnim zborom.
Likvidacijski odbor.
Ljudska posojilnica v Prvačini
vabi svoje člane na
retini občni izbor
ki se bo vršil dne 28. junija t. 1. ob 3. popoldne v župnišču.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva;
2.	odobritev računa za 1. 1928;
3.	volitev načelstva in nadzorstva;
4.	slučajnosti;
Zobozdravniški ambulatori] <*SP(
TRST - - Via delle Sette Fontane 6.
izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. Našim ljudem z dežele poseben popust za potne stroške. Govori se slovenski. — Delo zajamčeno ! — Odprto od 9—13 in od 15-19. Ob nedeljah od 10—12.
GORICA, Koren (Piazza E. d’Amicis) štev. 1
tiummim Coirli Air domačega in tvorniškega izdelka IFP¥!M čevljev najrazličnejših vrst
Trpežno blago po najnižjih cenah. Prepričajte se sami! GREGORIČ & URŠIČ
Sadje: O izraziti sadjereji pri nas ne moremo govoriti, a kar je sadnih dreves, kažejo prav lepo.
Krma je zaostala v rasti, a se lepo razvija, odkar je toplo vreme.
Vreme je v zadnjem času ugodno.
Splošni gospodarski položaj: Polje; delstvo postaja pri nas vedno bolj stranskega pomena, glavno je zaslužek izven naše kotline. Izseljevanje je ve; liko.
Koroško.
Glavni poljski pridelek je pri nas krompir, ki kaže do sedaj dovolj do; bro; enako tudi fižol. Ozimina ni sla; ba. Drugi važen vir je živinoreja in upamo, da bomo imeli toliko krme, da bomo prehranili sedanje število glav.
Zaključek.
Iz gornjih poročil sledi, da je napra; vila širom cele dežele huda zima veli; kansko škodo, ki se najbolj spozna pri trti, sadnem drevju, na travi in ozimnem žitu.
Poljski pridelki kažejo v splošnem dobro, enako tudi trta. Sadja bo širom dežele bolj malo, posebno pa zelo ma; lo jabolk. Črešenj so imeli v nekaterih krajih, posebno v Brdih in višjih legah Vipavske doline precej, v dolinskih legah manj, hrušk bo v splošnem pre; cej.
Krma bo dala bolj pičel pridelek, kar je po lanski veliki suši in letoš; njem hudem mrazu umljivo. Vendar bo krma zadostovala za prereditev se; danjega števila goveje živine.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje št. 66: V katerem mesecu naj na« hiram jelkino in smrekovo seme? Kako naj ga sušim, da bo dobro kal j ivo? Kdaj naj ga se; jem in kako, ali naj ga kar posejem vrhu zem« lje ali zagrebem? In kje bolje uspeva ali v goščavi ali na prostem?
Odgovor: Jelkino in smrekovo seme zbirajte od oktobra do marca. Seme sušite na kašči ali na drugem zavetnem prostoru in ne na peči, ker postane drugače težko kal j ivo. Seme seje; mo spomladi (aprila meseca) v dobro obdela; no zemljo. Posejane zemlje naj ne obsevajo močni solučni žarki, zato obsenčite jo s smrc; kov imi vejami. Ko postanejo rastlinice bolj močne, priučite jih polagoma solncu na ta na= čin, da jim pripuščate vedno več solnca. Pri setvi je treba seme pokriti z dvema cm zemlje. Seme dolgo kali, navadno en mesec.
Vprašanje št. 67: Ostanejo li nepoškodova* ni vitamini v mleku in smetani, posneti s po; snemalnikom?
Odgovor: Ostanejo nepoškodovani.
Vprašanje št. 68: Ali da res gnojenje s čil* skim solitrom zopern okus kislemu zelju?
Odgovor: Če je bil čilski soliter pravilno po* trošen, to je v zemljo ali okoli stebla, ne mo* re imeti zelje slabega okusa. To je ugovor pro* ti uporabi umetnih gnojil.
1 'prašanje št: 69: Ker kemične snovi ško* d ujejo bakrenim škropilnicam, ki se rabijo proti sadnim škodljivcem, Vas prosim za po« jasnilo, ali se dobe drugačne škropilnice, ki se ne poškodujejo.
Odgovor: Za škropljenje z raztopino modre galice je najboljša bakrena škropilnica, ker je tudi modra galica iz bakra. V trgovini se dobe
Zobni zdravnik
dr. L. Mer molj o
Pohištvo

Najboljše kakovosti ! Nekatere naše cene:
Poročna	soba,	bukova masivna	L.
„	„	jesenova .	.	.	„
„	„	luksuzna .	.	.	„
„	„	polna vrata	.	.	„
Vedno posebno ugodne prilike. Pošiljam tudi na deželo.
Tiimc, Trst, via Battisti 12
1.400.
1.600,—
2.200,—
2.500-
|
5
i
Darovi za birmo

izredno nizke cene, velika izbera samo v
ZLATARNI F. BUIA
TH5T - Corso Garibaldi 35
Tvornica tehtnic, uteži in mer
Giuseppe Floreic & C.o
Tt^ST via Vidali 9, tel. 84~03
z veliko izbero uteži, meliti tehtnic oblastveno odobrenih iz domačih in inozemskih tvornic.
Popravljamo najrazličnejše tehtnice po zelo ; nizkih cenah. Za dobo popravila damo tehtnice j in uteži na razpolago brezplačno.
Novi clolnodii
S. LEVI
TRST - Via S. Lazzaro 9 PRILIKA! Prodajamo po izredni ceni :
Odrezek lU m jajčje kože (pelle uovo) L —.75 • Madapolan »Coredo« m po .... » 2.20 j Platno »Madonna«, močno m po . . » 2.80
Platno »Dovlas m po...........» 3.—
Platno »Miicco«, fino m po .... » 3.50 Platno za rjuhe, visoko 150 cm od L 4.50 naprej
Svila, bela za obleke po......» 4.—
Pdalna svila v barvah po......» 4.50
Muslin volneni v vseh barvah ...» 9.— Satin, črn, visok 140 cm prvovrsten po » 6.80
Pregrinjala postejjna ........» 19.—
Pregrinjala posteljna za 2 osebi . . » 35.— »Alpagas« za obleke m po . ' , . . . » 4.50 »borgo« za hlače od L 5.90 naprej »Popelin« za srajce prvovrsten ...» 4.50 Blago volneno za moške obleke od L 16.— naprej.
Nogavice, maje, kuhinjske cunje, brisače, navadne in gobaste, robce in vse druge predmete v bogati izberi po izrednih cenah.
sprejema
v Gorici
na Travniku 5-II.
JI buon mercato"
TRST — Via Arcata 16 — TRST
Velika zaloga moških in deških oblek. — Izbera najnovejših flanelastih hlač, delavskih oblek in posameznih hlač in jopičev.
Se govori slovenski, vene zelo ugodne.
Gostilna »Alle Corriere41
y Trsta via Romagna H. ^ (tih Caffè Fabris)
Domača kuhinja. Izborno vipavsko in istr* s ko vino ter kraški teran. Postajališče potu. avtomobilov in shajališče ljudi z dežele. Uljudno se priporočata
ŠTRANOAR in PERIC
GROZDJA
za vse otroke od 2 do 12 let so gliste, ki so nevarne zaje-davke čreves.
Ta bolezen se ozdravi popolnoma s čokoladnimi bonboni ARRISA PROTI GLISTAM V zelenih zavitkih po L. 1. -Prodaja se v vseh lekarnah.
CÀRRIBA
ČOKOLADNI BONBON PROTI GLISTAM
seveda škropilnice tudi iz drugih kovin, a so drage. Kmet v splošnem lahkò rabi navadno škropilnico za vsakovrstne raztopine, a jo mo« ra po odrabi dobro oprati. Škropilnice se po« kvarijo, ker jih ne operejo in ne oplaknejo. V tem grmu tiči zajec.
Vprašanje št. 70: Kako se cepi divjak di os pvrusa (kaki)? Poskušal sem na razne načine a brezuspešno.
Odgovor: Dios pvros (kaki) mora 'biti cep« Ijen v les, to je v precep, ali s sedlanjem ali žlebičkanjcm. Treba pa je paziti, da so cepiči pravočasno nabrani, najbolje že februarja mc« seca in potem shranjeni na svežem prostoru do cepitve, ki naj se izvrši, ko bo podlaga že ozelenela. Okulacija ni na mestu.
Vprašanje Št. 71: Ali se da hraniti izvleček iz kvasijevih trščic?
Odgovor: Na svežem (hladnem) prostoru lahko hranite izvleček iz kvasijevih trščic sko« zi teden do 10 dni. Na toplem se prej pokvari, ker izvleče voda iz trščic tudi druge snovi in ne samo strupa proti listnim ušem.
Vprašanje št. 72: Čital sem v »Novem listu«, da imajo bratje zadnjih štirih odpuščenih let« nikov od vojakov pravico do skrajšane v o« jaške službe, ako so oni prej služili 18 mese« cev, to je polno dobo. Ali ima brat pravico do skrajšanja vojaške službe, če je njegov brat letnika 1907 služil samo 16 mesecev, ki pa so se šteli za polno dobo?
Odgovor: V tem slučaju ima brat pravico do skrajšane vojaške službe.
Vprašanje št. 73: Imam grozdje sv. Ivana, pa mi ga vsako leto napade bolezen, tako da jc vse sama plesnoba. Kako naj pomagam?
Odgovor: Končnoveljavno se ne moremo iz« reči, ker nimamo pred očmi plesnobe. Mislimo pa, da je to glivična bolezen Melampsora epi« tea, ki se pojavi v obliki rumenkastih peg naj« prej na spodnji strani listov, potem pa na ja« godah. Proti ti bolezni pomaga škropljenje z raztopino modre galice.
Svetujemo Vam, da nesete vzorec na Km e« tijski urad v Gorici, kjer Vam bodo preiskali bolezen in Vam svetovali potrebno.
Vprašanje št. 74: Mravljičnim maticam po« dobne črne muhe so obletavale moje mareli« ce, ki so zelo lepo cvetle in zaredile, sedaj pa so sadovi vsi opikani. Kaj naj napravim?
Odgovor: Sedaj ne morete drugega nego ča« kati jeseni; takrat pa nalepite okoli debel tra« kove z mazilom Tanglefoot, spomladi pa po« škropite drevesa, takoj ko obzelcnc, s kakšnim arzenatom (svinčenim). Tudi Vam svetujemo, da odnesete opikani sad na Kmetijski urad.
Vprašanje št. 75: Kako naj perem za žimni« ce volno od domačih ovc, da bo izginila iz volne vsa maščoba in da se ne bo volna v žimnicah sesedla?
Odgovor: Najprej operite volno v vreli vodi, potem v šibkem, a vročem lugu, nato zopet v vroči vodi in končno večkrat v hladni.
Vprašanje št. 76: Kako bi spoznal na pri« prost način dobroto strelovoda?
Odgovor: V splošnem je strelovod tem bolj« ši, iz čim boljšega metarijala je sestavljen. V bistvu bodi strelovod zvezan s talno vodo, gornja konica pa bodi če le mogoče pozlačena. Drugega Vam ne znamo svetovati, ker prija» tel j a sc spozna v nesreči.
Vprašanje št. 77 (Naročniku št. 100):	Ali
sem dolžan prijaviti dohodke trgovine do 30. junija 1929.?
Odgovor: Dohodke iz trgovine je treba pri« javiti do 30. junija 1929. le, če so na novo na» stali v letu 1928. Če pa niste imenovanih do« hodkov sploh še prijavili, prijavite jih do 30. junija.
OSCAR CANARUTTO
zlatar - urar
Trst — via Imbriani 13 (prej via S. Giovanni)
Kupujem, prodajam in menjujem dragocenosti. Sprejemam v popravo vsakovrstne urarske predmete in vsa zlatarska dela.
Velik semenj
bombaževinastega in svilenega blaga
ALI/ ECONOMIA FAMIGLIARE
TRST - Piazza Ponierosso 5
po najnižjih cenah !
Mussola za obleke . . . . od	L 1.90 naprej
Volnena mussola vseli barv „	„ 8.90
Flavina ...............„	„ 2.90	”
Perkali zajamčenih barv . . „	„ 3.75	„
Bombaževina rumena težka „	„ 2.20	„
„	bela, podobna
platnu.............• „ „ 2.80
Jajčna koža (pelle ovo) . „	it 2.80	„
Platno Madonna........... „	2.20	„
v „ za rjuhe 150 cm. „ „ 4.50
Zefir za srajce.......... „	1.90	„
Rigadin (Borgo) za srajce in
halje.................. „	2.90	„
Rigadin dvojna širokost . . „	„ 3.90
Flavina dvojna širokost . . „	„ 3.90
Blago za spodnje hlače . . „	„ 3.50	”
» . « plašče........... »19.	„
Popelin za srajce......„	„ 4.50	„
Narodna nosna..........„	„ 3.50
Svila fantazija........„	„ 3.50	„
Obrisače različnih barv in
visokosti.............. „	1.90
Obrisače lanene za meter . „	„ 2.90	”
Velika izbera ženskih in otroških nogavic, Posebnost: otroške majce, športne in moške poletne majce itd. itd.
Proučite naše cene in prepričali se boste.
TffORU KLAVIRJEV
PEČAH
prodaja - zamenjuje - popravlja in uglašuje klavirje in druga godala. «.Cene zmerne I 1
TRST, VIA VINCENZO SENOSA 8
GRABE!
PENSIONE LYDIA
Izborna kuhinja, v bližini obale, popolna oskrba dnevno 24 lir.	Vprašajte za
pogoje.	Dopisujemo slovenski.
Zobni zdravnik
dr. Robert Hlauafy
sprejema
od 9. do 13. in od 16. do 19. ure
v TRSTU
via S. Lazzaro št. 23 -11.
Ob sredah in sobotah ordinila
v POSTOJNI
44 444444 44*4444444
: POVH ALOJZIJ *
URAR in ZLATAR Trst, Piazza Garibaldi I. nadsir.
Največja in naj priporočljivejša o—o delavnica v Trstu o—o
Kupuje krone in zlato : Darila za birmo :
Cene in blago brez konkurence!
444444444444 i» 4 4444 44 444444444
Napravljene obleke, površniki za odrasle, mladeniče in otroke.
Najnovejše sezonske posebnosti prvovrstnega reza, izbornega blaga, nespremenljivih barv in modernih črtežev.	Cene prvega vira.
»ALLE GRANDI FABBRICHE6
TRST
Corso Garibaldi št. IO - Telet. 79-35
Ogromna zaloga angleškega blaga, domačega črnega in črtanega sukna, Gaberden, Covercoats in Doubl za površnike. — - Najfinejše črno sukno za obleke pri sprejemih,
v žalosti i. t. d.
Sprejemamo naročila na mero in jih izgotavljamo v prvovrstni
lastni krojačnici,
ki se nahaja v I. nadstropju istega poslopja. čV* Ročno delo "^Kl Blago, ki ne ugaja, zamenjamo ali pa vrnemo denar.
PRI TVRDKI
davide CAVALIERO — trst
Corso Garibaldi N. 5 Telefon st. 78-32. (Stara Barriera)
doibftet po najnižjih cenah zelo bogato zalogo BZIÌQTOÌILJE-mm OBLEK, ENOTNSH M OVOJNIH OPRSNIKOV, FLANELASTIH HLUS, TRENOH G0&T, Jopiči HLPAGflS, dežnih plaščev, površnikov in otroških oblek.
Bopla Ubera blaga aa mete? iz domačih io iaozemshih tosare«.
LASTNA KROJACMICA
Govorimo tudi slovensko.	Resna postrežba !
4444444444444444'
Valuta — tuji denar.
Dne 12. junija si dall alili dobil za:
1 dollair	19.07	lir
1 angl. funt	92.68	lir
100 dinarjev	33.60	lir
100 šilingov (avstr.)	268.50	lir
100 čeških kron	56.60	lir
100 nemških mairlk	455.90	lir
100 švic. frankov	368.—-	lir
100 franc, frankov	74.74	lir
100 belg. frankov	265.50	lir
Beneške obveznice 73.50; obveznice »Consolidato« 81.85.
Loterijske številke
dne 8.	junija 1929.				
Bari	20	12	76	16	69
Florenca	88	44	22	83	16
Milan	41	1	7	45	66
Neapelj	69	55	31	13	40
Palermo	73	24	34	33	36
Rm	30	69	39	47	50
Turin	32	45	31	24	60
Benetke	85	28	82	50	29
ZDBAVNIK
dr. LOJZE SIMONITI
bivši asistent soriške bolnišnice
sprejema
vsak dan od 10 — 12 in od 3
e O R S C A
Piazza Vittoria 22/II
(Travnik)
Kmetovalci!
Kmetovalci! Zavedajte se, da dobite
«@b "m
ajdo
za seme, zajamčeno in po najugodnejs ših cenah vedno na razpolago pri:
G. (Parlotto,
GORICA, P Cavour (Stolni trg) št. 3,
Odgovorni urednik: dr. Engelbert Besednjak. Tiskal» Katoliška tiskarna v Gorici Riva Piazzutta štev, 18.
| Tvrdka Teod. Hribar - Gorica %
H	CORSO G. VERDI št. 32
priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh •§<$ g», vrst, posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino in ks» platno znanih tovarn Regenhart & Raymaun za cerkvene prte. ,52 S Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst in vse 52 K! potrebno za njihovo popolno opremo.
}3 BLAGO SOLIDNO.	CENE ZMERNE. ‘Jj
Josip Rerševani, Gorica
Cavour štev. O
Zaloga šivalnih strojev, dvokoles, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestnih delov tnenovanih predmetov.
lehanična delavnica
Gorica - Piazza Cavour štev. 5
Bencin
Telefon št. 415,-
,,Lampo"
Brzojavke: KERSEVANI, GORIZIA. CICLI E MACCHINE
Odlikovani zobozdravniški ambulatori]
H. BREZIGAR
sprejema
v Gorici
na TRAVNIKU 17/1.
Dr. FRANCESCO DAHELON
ZDRAVNIK
prvi asistent na kirurško-porodniškem oddelku goriške bolnice
sprejema
v Gorici, Via IX Agosto štev. 2
od 2 do 3 pop.
•gp-gV ' ; ._ v	:	,___ q	;y
m
Ortopedični zarod a. ZECCHI
TURIN - via Roma 31, I. nad str.
Aparat Zecchi zabranjuje napredovanje
KILE
Uspeh aparata ZECCHI v videmski pokrajini:
Nov ozdravljenec iz Valvasone
Dolžnost me veže izreči svoje priznanje in hvaležnost p. ortopedu ZECCHI, ki mi je s svojo posebno iznajdbo ustavil KILO, ki mi je delala zelo grenko življenje in me ovirala v mojem poklicu.
PiflPO Jožef pok. Luke
Via dei Fornasini Valvasone (pokr. Videm).
Važna objava 1 Radi številnih pisem, v katerih nas stranke prosijo za informacije javljamo, da bo ortoped ZECCHI dajal pojasnila in nasvete v sledečih krajih :
Bistrica: sreda 19. junija v hotelu Novak,
Reka: četrtek 20. in petek 21. junija v hotelu Italia, Opatija: sobota 22. junija vila Ferlič h štev. 197, Cres: nedelja 23. junija v hotelu Miramar, Moščenice: ponedeljek 24. junija v hotelu Armanda. Labin j: torek 25. junija v hotelu Maggiore,
Pula: sreda 26. junija v hotelu Miramar,
Pazin: četrtek 27. junija v hotelu Roma,
Rovinj: petek 28. junija v hotelu Antico Volto, Poreč: sobota 29. junija v hotelu Venezia,
TRST : nedelja 30. junija v hotelu Moncenisio. Buzet: ponedeljek 1. julija v hotelu Alla Fontana, Podgrad: torek 2. julija v hotelu Narodin,
Piran: sreda 3. julija v hotelu Città di Trieste,
Izola: četrtek 4. julija v hotelu Aquila d* Oro.

s t
NOVI list&
1929 C Whwfe
070(450.36=163 6 Ì