DELAVEC-DELAVCV! Glasilo delovne skopnosii podjeija TERMIT domiale ŠTEVILKA 33 - DECEMBER 1978 DELAVEC - DELAVCU Clasilo kolektiva "TEKInlT" Domžale Ure .ja uredniški odbor Sedusak Boris - urednik Habjan Larija Janežič ing. Peter Lavrač Joži Laza j Pilar: Urbanija Anton Zupanc Olga c rganiz acij s k j o db o r Sedušak Boris Habjan Larij a Zupanc Olga. ZA DVOJNO ČRTO •Letos mineva že lo let od izida prve številke našega glasila. Začetki izhajanja segajo torej že v leto 1968, ko je bil prvi urednik glasila tov. Marijan Slevec, za njim pa je uredništvo prevzel tov. Ivačič Vlado. Prve številke glasila so bile še celo v več barvnem tisku, razmnožene pa so bile kar doma. Seveda je s takšnim načinom tiskanja (razno barvne matrice) se veliko več dela, zato gre prvim uredniškim odborom še večja zahvala za njihovo delo. Ur. Po mnenju Izvršnega sveta SRS sekretariata za informacije št. 421- 1/72 je glasilo oproščeno prometnega davka. ".....Med največje uspehe, ki so jih narodi Jugoslavije dosegli v naro- dnoosvobodilnem boju, brez dvoma sodijo sklepi drugega zasedanja Anti-. fašističnega sveta narodne osvobodilne Jugoslavije. Le-ti pomenijo celotno preokretnico v procesu tega osvobodilnega boja. Postavljeni so prvi temelji za izgradnjo ene nove, srečnejše Jugoslavije s pravičnejšo ureditvijo, ki zagotavlja našim izučenim narodom boljšo in srečnejšo bodočnost, ureditvijo, ki sloni na nacionalni enakopravnosti, bratski slogi in socialni pravičnosti. Ti sklepi so izraz teženj vseh naših narodov in zato jih s tolikšnem navdušenjem pozdravlja ogromna večina vseh narodov Jugoslavije ...." (TITO) Devetindvajseti november je napisan z zlatimi črkami na straneh naše nove zgodovine. Ta dan, pred petintridesetimi leti, je bilo v starodavnem bosanskem mestecu Jajcu, ob udeležbi 2o8 delegatov iz vseh krajev naše domovine, razen Makedonije in Kosova, katerih delegaciji nista mogli dospeti in so njihove skupščine naknadno potidile sklepe, zgodovinsko drugo zasedanje AVNOJA. To je bil resnično pravi ljudski parlament, ki so ga sestavljali predstavniki vseh krajev domovine, vseh narodov in narodnosti, ver, razredov in strank. To so bili delegati, ki so bili demokratično izvoljeni na zasedanjih nacionalnih in pokrajinskih skupščin. Antifašistični svet narodne osvobodilne osvobodilne Jugoslavije so sestavljali demokratično izbrani predstavniki neodvi snosti in volje jugoslovanskih narodov in narodnosti. Drugo zasedanje AVNOJA, kakor je rekel pokojni Boris Kidrič "je obsegalo vse kar je bilo in ostalo napredno, borbeno in patriorično v Jugoslovanki preteklosti in sedanjosti. Na njem so bili zastopani vsi narodi Jugoslavije in so prišli do izraza vsi jugoslovanski družbeni sloji, vseh veroizpovedi in vse patriorične grupe.. " Veliki vojno - politični uspehi NOV in POJ v boju proti okupatorjem in domačim izdajalcem, uspehi delovanja AVNOJA od njegovega formiranja - 26.11.1942. ugoden razvoj mednarodne vojaške in politične situacije so pogojevali potrebo, da se položijo temelji ljudski, demokratični, federativni Jugoslaviji, naši novi družbeni skupnosti. Ti temelji so bili postavljeni na drugem zasedanju AVNOJ in izraženi v sklepih, ki so izražali rezultate osvobodilne borbe vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. V njih je jasno izražena neomajna volja vseh naših narodov in narodnosti, da se bodo borili do dokončne osvobodil.1: in da bodo na temeljih enakopravnosti in bratske sloge uredili svojo narodnostno družbeno skupnost. Na drugem zasedanju AVNOJA 29. novembra 1943 je tovariš Tito med drugim dejal : 2 "V letu dni odkar je bil osnovan Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije, so se dogajale velike spremembe ne samo v naši državi temveč na vsem svetu. Mi smo, še posebno v minulem letu dni, morali voditi težke in krvave boje z okupatorji. Pred našo narodnoosvobodilno vojsko so bile postavljene velike, toda častne naloge. V razdobju šestih mesecev, to je od januarja pa vse do julija 1943 smo mi prebrodili dve veliki sovražni ofenzivi, četrto in peto, ki sta bili usmerjeni v to, da uničita našo narodnoosvobodilno vojsko in ponovno okupirajo naše osvobojeno ozemlje. To so bile težke preizkušnje za našo narodnoosvobodilno vojsko Vzdržali smo ogromne napore, v katerih so sinovi naših narodov pokazali junaštva in samoodpovedovanja brez primere s čimer se bodo naši narodi na veke ponašali. Danes je potrebno da AVNOJ resnično postane najvišje zakonodajno in izvršilno telo narodov Jugoslavije. Danes je že prišel čas, da se oblikuje izvršilni organ kot oblika začasne vlade, ki bo sposoben voditi vse zadeve, ki jih mora opravljati prava ljudska vlada. Govor in predlog tovariša Tita sta bila sprejeta z gromovitim ploskanjem in vzklikanjem, njegove misli pa so potrjevali govorniki v razpravi in poudarjali, da je v njih izraženo razpoloženje vseh narodov in narodnosti, ne glede na nacionalno versko ali strankarsko pripadnost. Vsi so izražali odločilnost, da se do konca borijo za ustvaritev nove države - demokratične federativne Jugoslavije. Deklaracijo s katero se je AVNOJ proglasil za vrhovno zakonodajno in izvršilno telo narodov Jugoslavije si delegati sprejeli enoglasno. Na osnovi deklaracije je AVNOJ sprejel sklep o oblikovanju komiteja osvoboditve kot začasne vlade Jug o slavi j e s tovarišem Titom na čelu, sklep da se odvzemajo vse pravice, tako imenovani vladi v inozemstvu in prepove povratek v domovino kralju Petru II. Karadjordjeviču dokler se ljudstvo na svobodnih volitvah ne bo opredelilo do vprašanja monarhije in dokončne državne ureditve, sklep o oblikovanju Jugoslavije na federativnem načelu, s čemer se Jugoslavija konstituira kot demokratična federativna država enakopravnih narodov. Uveden je bil naziv maršala Jugoslavije in z istim sklepom dodeljen vrhovnemu komandantu NOV in POJ Jugoslavije Josipu Brozu Titu. AVNOJ je izrekel zahvalo in pohvalo narodnoosvobodilni vojski in partizanskim odredom Jugoslavije, izvršnemu odboru in vrhovnemu štabu NOV in POJ za dosedanje uspešno delo. Z osvojitvijo teh sklepov je drugo zasedanje AVNOJA uzakonilo vse dosedanje pridobitve socialistične revolucije in narodnoosbodilne borbe narodov Jugoslavije. S tem so bili postavljeni granitni temelji nove Jugoslavije, demokratični federativni državi prostovoljno združenih enakopravnih narodov in narodnosti z razrednim bistvom diktature proletariata in politično širino demokratične oblike oblasti in države. S sklepom tega zasedanja so bili - 3 - Istra, Zadar in Slovensko primorje, proglašeni kot sestavni del nove Jugoslavije. Sklepi drugega zasedanja AVNOJ so naleteli tako v domovini kot v zamejstvu na velik odmev. Jugoslavija je dobila svoje zakonodajno in izvršilno telo, svoj pravi in resnični ljudski parlament kot odraz volje in hotenj naših narodov in narodnosti. Zgodovinski sklepi v starodavnem Jajcu niso bili slučajni temveč logičen trenutek kontinuiranega in daljnovidno usmerjenega procesa oboroženega revolucionarnega boja, ki sta ga inspirirala in organizirda Komunistična partija Jugoslavije in tovariš Tito. Sklepi drugega zasedanja AVNOJA so bili rezultat dotedanje borbe narodov in narodnosti Jugoslavije ter vir novih moči, ki so pospešili zmago nad okupatorji in domačimi izdajalci. S tem so bili zacementirani trdni temelji izgradnje Jugoslavije na načelu federalizma, na katerih sloni današnja socialistična samoupravna ureditev, ki jo naši narodi in narodnosti s ponosom in uspehom oblikujejo že polnih 35 let. Investicije v TOZD-u PESKOKOPI Investicl.isl.i program in samoupravni sporazum sprejeta. Delavski svet podjetja j e na svoji 8. seji, dne 28. 11. 1978 sprejel in potrdil investicij sli program za izgradnjo in razširitev proizvodnih kapacitet v TOZD-u Peskokopi. Prav tako je bil sprejet tudi Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za razširitev proizvodnih kapacitet v TOZD Peskokopi» 'delovne organizacije TERMIT Domžale, s katerim se zagotavlja del potrebnih sredstev za realizacijo te investicije. S sprejetjem teh dveh dokumentov se je dejansko odprla zelena luč za dokončno realizacijo investicijskih programov, sprejetih za srednjeročno plansko obdobje od 1976 leta do leta 1980. Tako lahko zagotovo trdimo, da so sprejeti načrti postali realnost in da bomo le enkrat dokončno uspeli preiti od administrativnih priprav na samo izgradnjo. Pričakujemo, da bo Sammpravni sporazum dokončno sprejet pri vseh udeležencih sporazuma do konca letošnjega leta oziroma v januarju prihodnjega leta. Sredstva hi po programu morala biti zagotovljena do pomladi prihodnjega leta, če hočemo, da bo investicija dokončana po terminskem planu. Obširne priprave so bile potrebne ravno iz razloga, da se reši finančna konstrukcija investicije oziroma, da se zagotovijo vsi potrebni viri finansiranja. Za lažje razumevanje celotne problematike podajamo v nadaljevanju kratko obrazložitev končnega predloga Samoupravnega sporazuma in kratek povzetek investicijskega programa. - 5 - obrazložitev samo up. spor. o združ. dela in sredstev l.o U V O D Na skupnem sestanku s predstavniki vseh zainteresiranih za združevanje sredstev in dela za dokončanje investicijskega programa delovne organizacije "TERMIT" Domžale, TOZD "Peskokopi", ki je bil dne 26.6.1978 v prostorih Republiškega sekretariata za industrijo SRS v Ljubljani, je bilo dogovorjeno, da se pripravi na podlagi vsesplošne razprave in danih pripomb, dopolnjen predlog Samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za razširitev proizvodnih kapacitet v TOZD "Peskokopi" -DO "TERMIT" Domžale. Na podlagi prejetih pripomb je delovna skupina pripravila tekst Samoupravnega sporazuma za sprejem in potrditev. Končni predlog Samoupravnega sporazuma je dopolnjen z vsemi zahtevanimi prilogami iz investicijskega programa, ki so sestavni del Samoupravnega sporazuma. 2.0 POVZETEK INVESTICIJSKEGA PROGRAMA Na podlagi pripomb v razpravi je v končnem tekstu Samoupravnega sporazuma (člen 4.) dogovorjeno, da se namesto celotnega investicijskega programa uporabi kot prilogo k Samoupravnemu sporazumu povzetek, ki na kratko povzema vse glavne elemente v investicijskem programu. V nadaljevanju podajamo kratko obrazložitev povzetka investicijskega programa, oziroma pojasnilo za njegovo lažje razumevanje. Velike potrebe livarn in železarn v Sloveniji po kvalitetnih peskih, ki jih morajo sedaj uvažati in zaradi visokih transportnih stroškov drago plačevati, pa tudi potrebe gradbeništva po določenem asortimanu, narekujejo slovenskemu gospodarstvu, da hitro in učinkovito ukrepa za zagotovitev zadostnih količin kvalitetnih domačih peskov. V družbenem planu Slovenije smo se opredelili za veliko hitrejšo rast proizvodnje surovin kot doslej, pri čemer je bil dan velik povdarek ravno proizvodnji nekovinskih surovin. S tem smo omogočili normalen raz- 6 voj predelovalni industriji, ki se težko razvija na uvoženih surovinah, in istočasno zmanjšali uvoz, kar bo tudi izboljšalo našo že itak slabo zunanjo trgovinsko bilanco. Delovna organizacija "TERMIT" Domžale je že dolgoleten proizvajalec kremenovih peskov. Njena proizvodnja kapaciteta še zdaleč ne zadošča potrebam livarn, železarn in drugih potrošnikov kremenovih peskov. D os e daj je "TERMIT" Domžale vlagal vsa svoja prosta sredstva v raziskave in razvoj domačih kremenovih peskov s področja Moravč. Zaradi dolgoletnega podrejenega položaja proizvajalcev nekovinskih surovin pa kljub vsem pozitivnim prizadevanjem organizaciji sami ni uspelo zagotoviti svoj lastni razvoj v taki meri, da bi bil v skladu z razvojem in potrebami livarn in železarn, ki morajo iz dneva v dan izboljševati kvaliteto, da se lahko širijo in obdržijo na tržišču. Pri tem je kvaliteten kremenov pesek vsekakor eden izmed osnovnih pogojev za dober livarski izdelek. Surovina, ki se jo pridobiva v peskokopih na področju Moravč, sama po sebi ni tako kvalitetna kot so poznani kremenovi peski v severnem delu Evrope. Kljub temu pa je možno dano surovino s primerno tehnologijo separiranja očistiti in obogatiti do take mere, da dobimo kvaliteten livarski kremenov pesek. Z dolgoletnim vlaganjem v geološke raziskave so sedaj ugotovljene rezerve kremenovih peskov ogromne, za preko loo let. Vendar se vodi kot potrjene eksploatacijske rezerve samo del zalog, ki jih pri sedanjem stanju tehnike in cen lahko ekonomsko pridobimo. Le te zadoščajo za najmanj 31 let. Predvideno je povečanje izkopa od sedanjih 14o.ooo ton na 25o.ooo ton revnega peska letno, ki je osnovna surovina za oplemenitenje in predelavo. Ta izkop je možno zagotoviti z obstoječo odkopno mehanizacijo, potrebno je nabaviti le en kamion. Po šestih oziroma osmih letih eksploatacije peskov pa se bo moralo preiti na izkoriščanje zalog peskov poddolinskim nivojem. Takrat pa bo potrebno investirati v sam peskokop v višini današnje vrednosti 2o miljonov dinarjev. Vzporedno z eksploatacijo peskov se je delalo tudi na raziskavah in študijah tehnološkega postopka, ki se ga bo uvedlo v rekonstruirano in povečano separacijo in sušilnico kremenovega peska v Moravčah. Pri tem so sodelovali najboljši slovenski strokovnjaki. Po njihovem mnenju izbrani tehnološki postopek ustreza sodobnemu načinu pridobivanja in separiranja livarskih peskov. Nova rekonstruirana separacija zagotavlja enakomerno kvaliteto livarskega peska, kljub predvidenemu nihanju kvalitete pridobljenega rovnega peska. Izbrana tehnologija zagotavlja, da ne bo odstotek mejhnih frakcij, ki opredeljuje kvaliteto, presegel standardov za tovrstne peske. 7 Materialna bilanca peskov po rekonstrukciji bo sledeča: Rovni pesek : 25o.ooo ton - suhi pesek - mokri pesek - groba jalovina in mulj 127.37o ton 84. 13o ton 38.5oo ton Suhi kremenovi peski, katerih kvaliteto opredeljuje granulacijska sestava, so vsestransko uporabni v livarstvu, mokri kremenovi peski, predvsem z granulacijskim sestavom pod loo mikronov pa se uporabljajo v gradbeništvu za proizvodnjo gradbenih polizdelkov. Glinasti mulj pa se uporablja za proizvodnjo kislih mas in malt in za potrebe keramične industrije. Groba jalovina (cca 5ooo ton) pa predstavlja odpad. Delovna organizacija "TERMIT" je že zelo zgodaj spoznala, da ne sme ostati samo na proizvodnji peskov, temveč, da mora zaradi svojega obstoja preiti tudi na predelavo osnovne surovine. Tako že več let proizvaja tudi livarske pomožne materiale, kisle mase in malte ter oplaščene peske. Za razvoj teh je "TERMIT" angažiral priznane strokovnjake tega področja, lasten kader in sredstva. S trudapolni m delom je uspel osvojiti predelavo osnovnih kremenovih peskov z domačo tehnologijo in z izključno domačimi surovinami. Danes je lastna tehnologija predelave že toliko osvojena in dognana, da se lahko pristopi istočasno z rekonstrukcijo in povečanjem kapacitet separacije in sušilnice#tudi k izgradnji novega obrata za oplaščenje peskov s kapaciteto 2o.ooo ton na leto in obrata za proizvodnjo kislih malt in mas s kapaciteto IS.ooo ton na leto ter k izgradnji objektov in naprav filtracije, s katero se bo pridobilo 14.7oo ton in sicer odpadnega glinastega mulja. Izredno pomembno je, da se že začeta investicija izpelje združena v celoti, kar pomeni, da je potrebno istočasno z rekonstrukcijo in povečanjem kapacitet separacije in sušilnice kremenovega peska, zgraditi nov obrat za proizvodnjo oplaščenih peskov, kakor tudi obrat za proizvodnjo kislih mas in malt in vse vzporedne objekte. Le z izgradnjo kompletne investicije je namreč možno doseči plasma vseh frakcij in sestavin rovnega peska ter zagotoviti gospodarnost celotne eksploatacije. Povdariti je treba, da je zaradi naravnih pogojev kvaliteta rovnega kremenovega peska slabša, pridobivanje istega pa težje kot je to slučaj v večini nahajališč kremenovih peskov, ki se danes eksploatirajo v SEVERNI EVROPI. Zato je tudi separiranje zahtevnejše in dražje. Navedena dejstva pa pogojujejo relativno visoke stroške proizvodnje domačih kremenovih peskov. Zato ni pričakovati, da bo samo pridobivanje peskov 6 rentabilno. V obravnavani investiciji pa DO "TERMIT" - TOZD "Peskokopi" zagotavlja rentabilnost z nadaljno predelavo osnovnih peskov (oplaščenje, kisle malte in mase) in s plasmajem vsem pridobljenih frakcij rovnega peska. 3.0 PREGLED POTREBNIH SREDSTEV IN MOŽNIH VIROV Konstrukcija zagotovitve sredstev za izvedbo celotne investicije je naslednja: ( v dinarjih ) vložena že sredstva potrebno zagotoviti skupaj - TOZD "PESKOKOPI" 2.633.ooo — 2.633.437 - sredstva udeleženk -porabnikov 1.694.008 77.8ol.6oo 79.495.6o8 - inv.kred.LB, Temelj, banke Domžale 2 3.839.ooo 39.7o4.599 63.543.599 - komercialni krediti dobaviteljev opreme in izvajalcev 24.411.832 - 24.411.832 SKUPAJ 52.578.277 117.5o6.199 17o.o84.476 Ob predpostavki, da se bodo že doslej vložena sredstva udeležencev - porabnikov v višini 1.694.008 dinarjev, ki so jih preko Samoupravne interesne skupnosti za kremenove livarske peske ( KLP) dali "TERMIT-u" kot kredit, spremenila v njihvo udeležbo, je treba združevati skupno 117.5o6.199 dinarjev. Tako bo glede na strukturo potrebno zagotoviti: ( v dinarjih ) -9 celotna investicija še potrebno - za separacijo in sušilnico lo3.737.276 54.997.999 - za filtracijo 22.008.000 22.oo8.ooo - za proizvodnjo oplaščenih peskov 23.379.2oo 23.379.2oo - za proizvodnjo kislih mas in malt 2o.96o.ooo 17.121.ooo SKUPAJ 17o.o84.476 117.5o6.199 Po zagotovitvi potrebnih sredstev je možno dokončati investicijo v separacijo in sušilnico v 18 mesecih, v ostale objekte pa v 24 mesecih. 4.0 NAČIN ZAGOTOVITVE POTREBNIH SREDSTEV OSNOVNA IDEJA ZDRUŽEVANJA SREDSTEV ZA DOKONČANJE INVESTICIJE V MORAVČAH JE, DA PROIZVAJALEC "TERMIT" IN PORABNIKI KREMENOVEGA PESKA ( V NADALJNEM BESEDILU : UDELEŽENCI) SKLENJEJO SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽEVANJU DELA IN SREDSTEV PRI SKUPNEM DOHODKU IN RIZIKU, KATEREM DOLOČAJO TUDI SVOJA MEDSEBOJNA RAZMERJA Pri tem porabniki zagotovijo sredstva za dokončanje investicije, to je 117,5 mio dinarjev, vložek "TERMIT-a" pa predstavljajo sredstva sedanjega TOZD "Peskokopi" 18.3 mio dinarjev ( po otvoritveni bilanci 1. 1.1978) in izvršene investicije iz lastnih sredstev in najetih kreditov 5o.7 mio dinarjev, skupaj torej 69.o mio dinarjev. Tako bi skupna vložena sredstvav TOZD "Peskokopi" po izvršeni investiciji znašala 186,5 mio dinarjev. V uspehu poslovanja TOZD "Peskokopi" sodelujejo posamezni udeleženci glede na svoj delež v skupno združenih sredstvih. Ta uspeh predstavlja celotni prihodek, zmanjšan za materialne stroške in amortizacijo po z zakonom predpisanih minimalnih stopnjah. Pri tem bo TOZD "Peskokopi" obračunaval materialne stroške v skladu z 2o. členom Samoupravnega sporazuma. Iz tako ugotovljenega skupnega dohodka se najprej zagotovijo sredstva za osebne - lo dohodke in skupno porabo delavcev TOZD "Peskokopi", ki se normativno določajo z letnim planom na temelju investicijskega programa. Na to se iz skupnega dohodka poravnajo obveznosti iz dohodka, ki so v zvezi z ustvarjenjem skupnega dohodka, in to: - obveznosti do delovnih skupnosti za opravljanje del skupnega pomena; - izdatki za ohranitev, izboljšanje in varstvo okolja; - izdatki za splošno ljudsko obrambo in družno samozaščito; - denarne kazni za gospodarske prestopke in prekrške upravne takse in sodni stroški; - premije za zavarovanje družbenih sredstev, bančne storitve, stroški plačilnega prometa ter druga plačila, ki se pokrivajo iz dohodka in imajo značaj .obveznosti iz dohodka ter niso odvisne od višine ustvarjenega dohodka; - davki in prispevki, ki imajo značaj obveznosti iz dohodka in niso odvisni od višine ustvarjenega dohodka; - obresti za najete kratkoročne kredite za obratna sredstva. Iz tako ugotovljenega ostanka skupnega dohodka, ki predstavlja končni uspeh poslovanja z združenimi sredstvi, se posebej izloči 2o % za izboljšanje materialne osnove dela delavcev TOZD "Peskokopi", ostanek pa se deli med vse udeležence ki so združili sredstva(25. člena Samoupravnega sporazuma). Ta sredstva se uporabijo za vrnitev združenih sredstev in za nadomestilo za uporabo združenih sredstev. Deleži neodplačanih združenih sredstev, se po pričetku rednega obratovanja, vsako leto revalorizirajo s povprečno stopnjo revalorizacije osnovnih sredstev TOZD "Peskokopi" in sicer za ves čas, ko TOZD "Peskokopi" uporablja pri svojem, poslovanju združena sredstva. Združena sredstva skupaj z nadomestilom, se začno vračati udeležencem sporazuma, šesto leto po začetku rednega obratovanja novih proizvodnih obratov. Udeleženci v prvih petih letih obratovanja ponovno združujejo svojo udeležbo v skupnem dohodku, ugotovljeno po osnovah in merilih iz Samoupravnega sporazuma in s tem zagotavljajo TOZD-u "Peskokopi" sredstva za normalno poslovanje. Delavci TOZD "Peskokopi" zagotavljajo vračanje združenih sredstev, v šestem letu rednega obratovanja in, da bodo združena sredstva revalorizirana in skupaj z nadomestilom v celoti vrnjena, najkasneje v 2o letih po začetku vračanja sredstev. Nadomestilo za gospodarjenje z združenimi sredstvi se oblikuje po posebnih merilih in sicer: 1. Če znaša del skupnega dohodka, ki se razporedi med udeležence 2 % ali manj celotnega skupnega dohodka, se ta del skupnega dohodka v celoti razdeli med udeležence kot nadomestilo za gospodarjenje z združenimi sredstvi 2. Če znaša del skupnega dohodka več kot 2 % celotnega skupnega dohodka, se kot nadomestilo za gospodarjenje z združenimi sredstvi razporedi med udeležence 2 % celotnega skupnega dohodka in polovica tistega dela skupnega 11 dohodka za razporeditev med udeležence, ki presega 2 % celotnega skupnega dohodka. Del skupnega dohodka, ki ostane po oblikovanju nadomestila za gospodarjenje z združenimi sredstvi, predstavlja sredstva za vračilo združenih sredstev in se razporedi med udeležence na osnovi njihovih deležev v združenih sredstvih. Posebej je treba opozoriti, da udeleženci - podpisniki Samoupravnega sporazuma, s participacijo na udeležbi v dohodku, prevzamejo tudi riziko poslovanja z združenimi sredstvi, kar pomeni, da bi v slučaju poslovanja z izgubo morali zagotoviti sanacijske kredite za kritje izgube in plačilo obveznosti po dospelih anuitetah za najete kredite, če teh obveznosti ne morejo pokriti TOZD-i "TERMIT-a" iz sredstev rezerv. V kolikor bi prišlo do izgube po krivdi delavcev TOZD "Peskokopi", morajo nastalo izgubo pokriti sami z delavci ostalih TOZD DO "TERMIT". Odgovornost udeležencev za poslovanje TOZD "Peskokopi" je subsidiarna in omejena do višine sredstev združenih za investicijo in v sorazmerju z višino združenih sredstev vsakega udeleženca. Udeleženci sporazuma bodo sklenili za posamezno srednje ročno obdobje Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnega poslovanja in razvoja TOZD"Peskokopi". S tem sporazumom se bodo udeleženci dogovorili o okvirnem obsegu proizvodnje in porabe kremenovih peskov in ostalih proizvedenih artiklov, o obsegu in dinamiki dobav posameznim udeležencem sporazuma, o vskla je vanju proizvodnih kapacitet s predvideno porabo, o združevanju dela sredstev za povečanje proizvodnih kapacitet, o elementih cen, o višini skupnega dohodka in o obsegu vračanja ter drugih planskih elementih, pomembnih za skupno poslovanje. Koristi posameznih udeležencev v združevanju dela in sredstev so v osnovi sledeče: a. DO "TERMIT" - TOZD "Peskokopi": - za^gotoviU sredstva za dokončanje investicije in s tem modernizira proizvodnjo in razširi svoj asortiman, - si zagotavlja nadaljni razvoj, - si zagotovi stalen odjem prijavljenih količin kremenovih peskov, oplašče-nih peskov ter kislih mas in malt. b. Porabniki: - si zagotovijo v dobi izgradnje najmanj take količine kremenovih peskov in ostalih proizvodov kot doslej, - si zagotovijo po izgradnji potrebne količine kvalitetnih kremenovih peskov ter ostalih proizvodov, 12 - z novo investicijo se bo dosegla boljša kvaliteta peskov, ki bo enakovredna uvoženim, - cena kremenovih peskov iz te proizvodnje bo nižja od cene uvoženih peskov (upoštevajoč prevozne stroške), - ne bodo potrebovali deviznih sredstev za uvoz peskov razen pri izjemnih kvalitetah, ki pa predstavljajo le majhen delež v celotni porabi, - dobijo v določenem roku sredstva vrnjena v revalorizirani višini , - participirajo v dohodku TOZD "Peskokopi" Moravče glede na njihov delež v sredstvih TOZD-a. Ključ, po katerem sovlagajo posamezni udeleženci, smo ugotovili takole: - ugotovili smo kapacitete proizvodnje kremenovih peskov, oplaščenih peskov ter kislih mas in malt, - na temelju prijav porabnikov smo ugotovili njihove skupne potrebe oziroma predviden odvzem v letu 198o, - na temelju izračuna potrebnih sredstev po vrstah investicije in razpoložljivih kapacitet smo izračunali, koliko je treba vložiti na 1 tono posamezne vrste proizvoda: pri tem smo pri izračunu za kremenove peske upoštevali tudi ostali vrsti proizvodov, kar njihova proizvodnja predstavlja nadaljno fazo predelave, - tako dobljeno vrednost vlaganja za eno tono posameznih proizvodov smo pomnožili s prijavljeno količino porabnikov. Podrobni izračun ključa je bil objavljen skupaj s predlogom Samoupravnega sporazuma. Ključ za izračun višine sovlaganja je ostal isti in znaša: - za kremenove peske 529,3917 din/tono - za oplaščene peske 1348,6068 din/tono - za kisle mase in malte 1 5o8,6524 din/tono Iz priloge 4 in 4 a Samoupravnega sporazuma je razviden izračun deleža sovlaganja vsakega posameznega udeleženca s tem, da je tudi upoštevana udeležba preko Interesne skupnosti za kremenove livarske peske (KLP). Samoupravni sporazum določa zadeve, katere bodo udeleženci sporazuma urejevali skupno, med izgradnjo in poslovanjem TOZD "Peskokopi". Zadeve skupnega pomena bodo udeleženci uresničevali sporazumno s skupnim sprejemanjem, na podlagi vsklajevanja stališč in Samoupravnega sporazumevanja. Zato bodo udeleženci sporazuma oblikovali skupni organ - zbor delegatov udeležencev sporazuma. Zbor delegatov sestavlja po en delegat vsakega udeleženca, za dobo dveh let. Zbor delegatov poveri opravljanje posameznih zadev izvršilnega značaja svojemu poslovnemu odboru, ki šteje do devet članov. Pristop k samoupravnemu sporazumu je v načelu svoboden vsakemu interesentu. Vendar pa je treba opozoriti, da so kasnejši pristopniki glede na omejene količine posameznih vrst proizvodov, lahko udeleženi le pri koli- cinah, ki so še proste. - 13 " 5.0 ZAKLJUČEK Iz vsega navedenega jasno izhaja, da je nujna povezava med proizvajalcem in porabniki kremenovega peska in ostalih proizvodov za dokončanje investicije v TOZD "Peskokopi" v Moravčah in za zagotovitev potrebnih količin kremenovega peska in ostalih proizvodov za porabnike. Na tej osnovi je izdelan Samoupravni sporazum za združevanje dela in sredstev TERMIT-a Domžale, kot proizvajalca in porabnikov kremenovega peska. Samoupravna sporazum; ima naslednja osnovna določila: - proizvajalec kremenovega peska "TERMIT" Domžale in porabniki združujejo sredstva za dokončanje investicije v TOZD "Peskokopi" Moravče, s čimer bodo zagotovili proizvodnjo 25o.ooo ton rovnega peska in njegovo nadaljno oplemenitenje in predelavo, - udeleženke samoupravnega sporazuma se sporazumejo o poslovni politiki TOZD "Peskokopi" Moravče. Pri tem velja načelo, da bo "TERMIT" v času izgradnje TOZD "Peskokopi" zagotavljal udeleženkam najmanj take količine kremenovih in ostalih proizvodov kot doslej, po končani izgradnji oziroma postopni usposobitvi posameznih kapacitet pa količine, ki so navedene v prilogi sporazuma, - skupni dohodek TOZD- "Peskokopi" se bo po odbitku dogovorjenih elementov razporejal med udeleženke sporazuma, - sredstva se združujejo za največ 2o let in se začnejo vračati šesto leto po začetku rednega obratovanja novih proizvodnih obratov, - udeleženke sporazuma prevzamejo riziko za poslovanje z združenimi sredstvi tako, da v primeru izgube zagotovijo sredstva za njeno pokritje, - udeleženke oblikujejo zbor delegatov za izvajanje samoupravnega sporazuma, v katero vsaka udeleženka delegira enega delegata. Za nadzor ali druge namene zbor delegatov imenuje poslovni odbor. - 14 REZULTATI REFERENDUMA Za 17. 11. 1973 je bil razpisan in izveden referendum v vseh enotah nase delovne organizacije. Glasovali smo o spremembah ir dopolnitvah statuta 1)0, statutov TOZD ter o "Pravilniku o delitvi OD ir, skladu skupne porabe" Glede na to, da so v lanskem in letošnjem letu izšli novi zakoni o referenuumu, o delavski kontroli in o volitvah v organe upravljanja, je bilo nujno dopolniti statut naše DO in statut vsake TOZD, z določili nekaterih zakonov. Vse dopolnitve so bile v javni obravnavi in nato sprejete z referendumom. V tem času je intenzivno zasedala tudi komisija za izdelavo OD, pregledovala osnovne 'ibračunsle p rstavke, zlasti pa cenike del, ker nekateri zaradi spremenjenih pogojev niso povsem ustrezali. Referendum je v vseh delovnih enotah uspel, rezultati pa so bili naslednji : TOZD "Peskokopi" Statut DO : vseh volilnih upravičencev je "ZA" je glasovalo "PROTI" je glasovalo neveljavna je bila 98 76 volilcev 4 volilci 1 glasovnica Statut TOZD : "ZA" je glasovalo "PROTI" neveljavna 76 volilcev 4 volilci 1 glasovica Pravilnik o OD : "ZA" "Pr rti" neveljavnih 79 volilcev 2 volilca o glas rvnic TOZD "Upos" Statut DO : vseh volilnih upravičencev "ZA" je glasovalo "PROTI" je glasovalo neveljavnih je bilo 63 volilcev 2 v Tilcev o glasovnic 72 - 15 - Statut TOZD Pravilnik o DSSS : Statut DO : Pravilnik o "ZA" je glasovalo 63 v ililcev "PROTI" je glasovalo 2 v -lilca neveljavnih o glasovnic OD : "ZA" je glasovalo "PROTI" je glasovalo neveljavnih 62 volilcev 2 volilca o glasovnic vseh volilnih upravičencev "ZA" je glasovalo "PROTI" je glasovalo neveljavnih 31 24 volilcev o volilcev o glasovnic OD : "ZA" je glasovalo "PROTI" je glasovalo neveljavnih 24 volivcev o vil Ilcev o glasovnic Vinko Bleje 9 - mesečni osebni dohodek TOZ D » I L P O S « Priimek in ime Skupni staž Staž v podjetju Redno delo Nadure Skupaj Lunar Miko 9.294,15 2.125,25 57.25o,8o 197,8o 68.868,00 Paternoster I. 6.835,o5 1.547,3o 42.346,45 - 5o.728,8o Godler Ivan 3.537,45 749,2o 42.173,6o 418,55 46.878,80 Banko Vera 4.812,4o 2.o22,95 71.977,8o 118,4o 76.931,55 Flis Jože 7.o52,4o 1,8oo,oo 64.3o7,3o 265,45 73.425,15 Štiftar Zvone 3.692,65 1.543,o5 61.278,30 158,7o 66.672,7o Ivačič Irena 3.827,35 1.134,25 60.961,3o - 65.922,9o Gašperlin Ani 3.636,85 1.549,oo 57.o31,4o - 62.217,25 Pajer Ivanka 8.024,75 1.837,3o 49.612,65 3.13o,65 62.6o5,55 Pogačnik Anton lo .3o5,4o 1.95o,lo 64 .ol4,o5 4.ol2,25 80.281,80 Lunar Jože 8.3ol,15 1.929,7o 59.74o,o5 4.281,65 74.252,55 Pogačnik Franc lo.884 ,oo 2.o69,35 63.394,95 4.247,o5 8o.595,35 Urbanija Anton 5.433,6o 1.485,85 53.655,8o 45o,6o 61.025,85 Jeretina Slavko 5.858,4o 1.029,85 62.372,65 3.994,oo 73.255,9o Ložar Ani 6.o78,65 1.266 ,o5 45.747,lo 6.862,7o 59.954,5o Bergant Marija 1.985,o5 845,6o 45.932,2o 157,45 48.92o,3o Sušnik Martin 2.563,95 412,25 32.999,35 4oo,00 36.375,55 Goropečnik Franc 6.545,85 1.6l8,3o 48.261,15 - 56.425,3o Loboda Anton 7.165,9o 1.791,4o 53.665,8o 6.o57,4o 68.680,5o Peterka Franc 6.555,6o 1.548,5o 47.652,8o - 55.756,9o Rožič Franc 6.467,o5 1.352,65 36,8o3,4o 173,3o 44.796,4o Kavka Vinko 6.391,35 1,4o5,2o 43.992,7o 284,15 52.o73,4o Kavka Marko 6.369,15 1.587,3o 46.695,5o 62,60 54.714,55 Anžič Anton 6.569,95 1.632,oo 49.835,3o 176,45 58.213,7o Škrbec Jože 7.423,45 1.3ol,65 47.286,5o 176,95 56.188,75 Karo Maks 6.475,15 1.413,15 54.792,8o 1.3o9,65 63.99o,75 Urbanija Jože 6.944,7o 1.295,lo 5o.468,lo 9.951,65 68.659,55 Grojzdek Marjan 6.651»6o 1.699,95 46.440,9o 1.259,55 56 .o52,oo Vidmar Ivanka 7.74o,25 1.518,5o 54.8oo,95 - 64 .o59,7o Roš Ančka 4.929,2o 1.288,55 45.362,35 774,o5 52.354,15 Pavovec Miha 4.659,6o 978,65 41.562,25 5o7,8o 47.7o8,3o Končar Miha 5.o26,7o l.lll,3o 46.853,30 - 52.991,3o Gašperlin Janez 4.916,2o 1.269,75 45.979,45 33o,6o 52.496,oo Lunar Marija 5.693,oo 1.002,60 37.413,75 - 44.1o9,35 Majdič Joži 3.665,95 1.27o,oo 46.086,60 2o,55 51.o63,lo Bogataj Ivan 7.638,lo 1.'347,95 51.o73,8o 294,35 6o.354,2o Cajhen Franc 4.436,45 1.983,o5 72.951,75 3.491,55 82.662,6o Dimc Vinko 2.949,9o 1.196,7o 45.237,lo 823,70 5o .2o7,4o Kralj Marija 3.968,45 1.129,85 4o.667,95 l.o88,5o 46.894,75 Poljanšek Jože - - 34.149,3o 246,9o 34.396,2o Hafner Janez 4.139,55 92o,25 5o.157,6o 263,35 55.48o,75 Pirc Janez 3.19o,00 1. 158,lo 47.531,55 74,25 5l.953,9o Kokalj Franc 2.oo2,9o 863,2o 47.862,45 348,6o 51.o77,15 Smodiš Emil 4.860,9o 847,3o 47.13o,65 182,15 53 .o21,oo Rusjan Florjan 5.514,45 800,4o 44.741,8o - 51.056,65 Sojer Franc 1.795,55 76o,45 4l.452,oo 694,85 44 .7o2,85 Cerar Martin 2.o29,oo 869,00 52.115,85 3.387,7o 56.401,75 Gostinčar Jože 4.892,7o 1.118,9o 43.Ho,45 63o,4o 49.752,45 Pogačnik Marko 8.381,80 1.546,4o 42.o62,95 - 51.991,15 Dimc Marija 985,o5 7ol,45 39.193,2o 161,80 41.o41,5o Ježek Vinko 2.598,3o 677,65 4o.928,4o 153,85 44.358,2o Kepec Jože 849,55 742,15 41.49o,65 141,95 43.224,3o Sonc Brane 1.121,95 721,65 41.338,95 976,75 44.I59,3o Vidmar Feliks 8.473,6o 1.656,5o 46.576,25 - 56.7o6,35 Cerar Drago 3.969,45 967,2o 42.59o,o5 296,9o 47.823,6o Homar Tomaž — 918,85 49.534,15 771,4o 51.224,4o Kovič Anton 182,6o 313,o5 18.738,85 43o,55 19.665,o5 Rožič Anica 5.968,95 1.357,65 37.328,25 - 44.654,65 Mežnar Štefka 5.827,85 1.287,2o 35.678.7o - 42.793,75 Lunar Marjan 5.798,25 1.245,8o 39.922,9o - 46.966,95 Kokalj Alojz 5.5ol,60 92o,4o 34.596,85 - 41.018,65 Trček Marjan 5.139,4o 1.o85,lo 36.072,35 - 42.296,65 Bogataj Francka 4.422,4o l.o33,5o 37.992,6o - 43.448,5o Kordež Erika 3.271,oo 976,2o 35.242,o5 - 39.489,25 Bračko Justi 1.752,95 5ol,o5 34.17o,25 - 36.424,25 Gregorin Ivanka 1.668,5o 59l,lo 34.823,9o - 37.o83,5o Prebil Dragica I.0I3,9o 474,4o 36.073,95 - 37.562,25 Mance Marjan 4.9o9,3o 819,00 45.549,6o 366,60 51.646,5o Kržan Jože 718,55 137,4o 3o.83o,25 - 31.686,2o Zabret Pavla 837,2o 641,45 36.52o,35 95o,35 38.949,35 Dimc Marija 2.881,60 938,35 34.619,95 - 38.439,9o Jerman Jože 5,7o5,00 1.243,9o 34.921,65 265,oo 42.135,55 Limovšek Boris 2.675,15 775,9o 31.o95,55 98,75 34.645,35 Peterka Karel 4.15o,2o 73o,2o 27.4o9,6o 97,2o 32.387,20 Slovnik Anton — 176,lo 14.185,65 - 14.361,75 Pajer Ivica - 53,o5 4.7o2,85 - 4.755,9o Zabret Vinko - 23,2o 4.2o8,25 - 4.231,45 TOZD » PESKOKOPI « Priimek in ime Skupni staž Staž v podjetju Redno delo Nadure Skupaj Mazaj Milan 4.292,65 1.9o7,25 7o.l66,85 267,45 76.634,2o Klopčič Marta 4.767,60 1.26o,9o 47.218,50 2.763,9o 56 .olo,9o Rotar Stane 5.2b4,3o 1.369,75 51.123,oo 7.o92,75 64.869,80 Zupanc Olga 2.288,85 I.066,9o 63.9o9,75 1.318,35 68.583,85 Predovnik Joži 823,2o 395,2o 36.335.5o 9.o98,9o 46.652,8o Mihelčič Iva 1.922,6o 771,lo 43.387,15 5.734,oo 51.814,85 Bizilj Slavka 57,35 34,oo 3.855,75 - 3.947,lo Učakar Vera l.ooo,3o 982,oo 57.838,95 1.134,o5 6o.955,3o Janežič Peter 9o4,55 1.172,95 64.777,15 515,2o 67.369,85 Burja Franc 7.576,35 2.1o9,5o 58.6o4,95 2.873,o5 71.163,85 Koprivšek Stefan 9.685,65 1.929,2o 60.366,2o 4.767,75 76.748,8o Novak Anton 9.ol2,65 1.95o,9o 54.5ol,oo 5.oo9,85 7o.474,4o Gorjup Franc 5.3o7,45 1.4o6,3o 54.o23,8o 6.7o5,95 67.443,5o Končar Ivan 4.6o4,95 1.421,oo 53.714,9o 13.313,35 73.o54,2o Stupica Vinko 3.741,95 95o,95 53.673,05 14.689,7o 73.o55,65 Osolnik Janez 4.319,45 931,55 36.562,85 1.398,oo 43.211,85 Goršek Alojz 1.806,75 729,o5 42.197,85 - 44.733,65 Močilnikar Milan 3.892,45 1.368,55 5o.934,55 5.567,6o 61.763,15 Učakar Janez 5.618,3o 1.616,25 59.28l,oo 6,2o6,4o 72.721,95 Pirc Ančka 147,lo 97,9o 41.886,5o 22o,75 42.352,25 Grilj Dragi 829,55 7o7,15 39.315,15 1.274,oo 42.123,85 Vehovec Ivan 665,25 1 .oo9,7o 56.o88,Oo 1.2l2,9o 58.976,65 Vozel Marija 4o6,7o 775,lo 43.584,15 242,2o 45.006,15 Avbelj Franc 3.314,4o 1.117,85 43.695,25 1.662,95 49.79o,45 Capuder Franc 3.646,7o 1.149,oo 64.o56,35 - 68.852,o5 Birk Franc 6.394,6o l.o77,15 44.325,5o 2.57o,55 54.367,8o Bratun Valentin 2.o95,o5 822,6o 45.568,o5' 6.o73,55 54.559,25 Bregar Franc 3.459,35 686,25 33.541,o5 251,45 37.938,lo Brinovec Miro 8.925,3o 1.9o6,95 48.64o,4o 514,5o 59.987,15 Dragar Ivan 4.319,o5 l.o37,45 43.242,3o 282,25 48.881,o5 Erminio Stefan 6.125,60 1.053,3» 4o.992,55 2.o71,25 5o.242,7o Gotar Ivan 5.554,95 1.12o,55 38.245,95 7o,15 44.991,6o Grabnar Rudi 5.381,75 1.133,lo 44.681,95 2.836,55 54.o33,35 Joger Ivan 3.682,80 751,lo 42.334,95 1.487,55 48.256,4o Kocjančič Andrej 7.891,85 1.567,65 44.316,9o 2.675,oo 56.451,4o Kocjančič Ivan 2.o55,6o 783,lo 43.287,85 6.376,35 52.5o2,9o Kaplja Ivan 6.084,00 1.563,6o 43.487,75 2.312,6o 53.447,95 Kosmač Franc 4.596,65 1.179,55 46.166,3o 3.0I6,60 54.959,lo Kosmač Jože 1.563,o5 787,2o 44.623,45 1.87o,95 48.844,65 Kovačič Janez 7.35o,6o 1.841,3o 5o.878,5o 1.213,5o 61.283,9o Kovič Ivan 6.1o8,4o 1.188,45 45.29o,8o 36,75 52.624,4o Kunaver Janez 4.84o,55 1.194,9o 45.723,25 49o,85 52.249,55 Kocjančič Jože 1.182,65 654,o5 49.552,3o 336,8o 51.725,8o Lavrač Maks 8.543,6o 1.617,6o 4o.631,25 9.795,25 6o.587,7o Kosmač Anton 122,8o 88,95 5.363,95 25o,75 5.826,45 Lunder Ciril 6.369,45 1.233,85 47.023,25 1.131,5o 55.758,05 Majdič Anton 8.373,20 1.567,9o 44.249,55 3.312,lo 57.5o2,75 Majdič Alojz 1.972,3o 98o,85 55.654,3o 15.992,45 74.599,9o Majdič Nande 8.15o,3o 1.464,75 44.236,85 7.336,4o 61.188,3o Malin Anton 1.695,8o 9oo,6o 49.548,9o 1.381,95 53.527,25 Marolt Franc 1.8l7,6o 863,35 48.267,90 7.5o7,55 58.456,4o Mlakar Ivan 7.799,5o 1.682,oo 47,252,95 278,2o 57.ol2,65 ^rčun Ciril 4.912,35 999,95 4o ,o24,9o 2.o81,55' 48.018,75 Pergar Andrej 1.866,4o 753,15 42.627,5o 17o,o5 45.417,lo Prestor Alojz 4.5ol,2o 1.286,3o 49.617,40 2.117,2o 57.522,lo Prašnikar Albin 2.8l5,4o 892,40 5o .o49,2o 4.134,85 57.891,85 Ravnikar Jože 3.9o2,7o 1.338,o5 52.391,9o l.o3o,45 58.663,lo Ribič Martin 5.oo5,25 919,6o 4o.741,lo 2.2o5,d5 48.87l,8o Smrkolj Vinko 7.4o8,45 1.561,7o 45.489,7o 4.194,oo 58.653,85 Strmljan Jože 2.ol8,85 886,45 49.622,75 1.385,25 53.913,3o Trdin Ivan 1.732,75 661,7o 38.238,5o 658,95 41.291,90 Vidergar Franc,st. 5.364,80 1.324,lo 5o.643,75 92,6o 57.425,25 Vidergar Jože 3.116,o5 l.o53,75 43.251,75 1.851,75 49.273,3o Vrečar Stane 4.9o7,5o 1.422,65 59.993,lo 2.518,45 68.841,7o Vidergar Franc,ml. 1.69o,3o 861,7o 49.497,7o — 52.o49,7o Zajc Franc 4.9o4,2o 1.179,75 44.2o7,35 2.414,65 52.7o5,95 Pergar Janez 2.289,25 95o,60 47.329,7o 891,9o 51.461,45 Avbelj Jože 577,8o 840,9o 48.776,lo 174,8o 5o .369,60 Bedenk Janez 2.888,3o 82o,65 46.659,35 155,15 5o.523,45 Avbelj Tomaž l.o76,85 5o9,oo 32.751,95 52,3o 34.39o,lo Tič Milan 531,25 649,9o 38.627,5o 5.062,9o 44.871,55 Prosenc Ivan 236,30 451,15 23.766,lo — 24.453,55 Mrčun Andrej 317,9o 241,35 18.ol3,45 606,2o 19.178,9o Urankar Alojz 824,45 263,80 18.159,55 62,3o 19.31o,lo Stegnar Alojz 433,45 265,95 19.648,o5 — 2o.347,45 Mal Janez 873,oo 792,oo 44.872,75 — 46.537,75 Stegnar Stane 862,75 789,85 44.654,25 l.o64,55 47.371,4o Tič Ivan 677,9o 72o,lo 4o.549,4o 1.252,55 43.199,95 Rotar Franc 2.528,lo l.ooo,o5 55.454,o5 439,6o 59.421,8o Kosmač Milan 838,85 742,2o 41.6o7,55 261,5o 43.45o,lo Vidic Miro - 967,15 54.121,70 826,35 55.915,2o Grilj Rajko 5.715,7o 1.133,15 43.638,85 56o,80 51.o48,5o Mal Stane 659,75 77o,9o 42.236,85 44,2o 43.7H,7o Sušnik Albin 2.3oo,65 993,45 54.o37,4o l.o24,75 58.356,25 f D S S S Ime in priimek Skupni staž Staž v podjetju Redno delo Nadure Skupaj Otrin Janez lo.622,45 2.944,95 88.815,85 719,35 1o3.1o2,6o Limoni Viljem 12.577,4o 2.793,8o 82.33o ,00 lo.o3o ,00 lo7.731,2o Breznik Lovro 4.524,55 2.086,05 8o.43o,95 829,60 87.871,15 Bleje Vinko 7.493,4o 1.829,3o 8o.992,45 2.294,95 92.61o,lo Jurkošek Ivan 1.841,8o 1.328,35 72.625,3o 3.398,2o 79.193,65 Sedušak Boris 2.159,85 1.142,8o 63.192,lo 931,6o 67.426,35 Petek Slavko 12.394,2o 2.139,3o 57.328,4o - 71.861,9o Štiftar Milena 7.8oo,2o 1.555,5o 58.6o5,8o 6.ol9,95 73.981,45 Slevec Marijan 7.472,7o 1.5o2,lo 55.896,3o — 64.871,lo Logar Marija 6.134,5o 1.361,65 55.o79,75 5.816,55 68.392,45 Merčun Jani 6.717,6o 1.olo,15 56.345,75 5.76o,o5 69.833,55 Kosmač Irena 979,lo l.oo7,55 55.817,50 2.748,95 6o.553,lo Govekar Davorina 5.438,65 1.353,4o 52.616,5o 3.853,4o 63.261,95 Habjan Marija 6.5ol,60 1.4o6,55 52.291,65 2.o25,85 62.225,85 Rebolj Vojka 2.ol8,15 869,15 48.451,25 6.269,7o 57.628,25 Sikošek Ema 6.331,o5 1.138,7o 48.299,45 5.3H,3o 61.080,5o Novak Joži 6.213,00 1.298,4o 48.249,75 2.915,8o 58.676,95 Lavrač Joži 1.77l,lo 847,85 48.399,65 l.oo7,55 52.o26,15 Štirn Janez 4.949,95 1.318,25 49.216,35 237,oo 55.721,55 Kuhar Mojca 21o,25 3o8,55 46.572,15 1.813,8o 48.9o4,75 Kokalj Malči 355,6o 177,o5 45.847,35 3.1o6,35 49.486,35 Tavčar Ivanka 1.837,45 866,lo 48.286,95 379,25 51.369,75 Grčar Eva „ - 778,9o 44.5oo ,75 518,4o 45.798,05 Učakar Marija 695,2o 799,9o 44.66o,55 3.347,85 49.5o3,5o Urbanija Vanda 832,o5 7o7,5o 42.849,35 2.1l2,4o 46.5ol,3o Mrčun Jože 6.694,o5 1.584,95 45.789,95 8.242,45 62.3H,4o Ribič Vlasta 61,25 72,25 38.264,25 — 38.397,75 Bizilj Slavka 995,65 455,oo 32.I80,4o — 33.631,o5 Malin Milka 4.449,8o 928,65 33.987,75 - 39.366,2o Humar Ada 4.223,9o 958,6o 52.059,65 2.o29,8o 59.271,95 *orž Savo 1.782,oo 1.088,05 58.846,75 149,85 61.866,65 Limoni Vili ml. - - 4.649,5o - 4.649,5o Klopčič Vanda - - 6.647,lo - 6.647,lo Ivačič Mojca - - 7.066,30 - 7.066,3o Kvas Martina - - 7.oo2,55 - 7.oo2,55 Novak Franc 8,45 21,3o 3.352,45 - 3.382,2o prevozništvo Priimek in ime Skupni staž Staž v podjetju Redno delo Nadure Gregorič Davorin lo.273,o5 2.271,75 51.155,15 1.551,oo Moneta Ivan 7.138,2o 1.634,25 61.257,8o 1.675,45 Otolani Ivan 6.889,15 1.275,25 61.39o,55 289,4o Radoševič Milan 5.o71,15 1.483,95 58.233,45 518,55 Malin Ivan 8.5oo,15 1.682,35 47.111,oo 466,25 Majdič Ivan 7.859,75 2.1oo,85 59.51o,00 1.017,15 Kovič Janez 3.848,7o 1.361,7o 53.888,25 87, lo Majce Janko 3.118,45 738,4o 43.248,85 82,35 Učakar Franc 1.67o,75 837,35 46.786,85 2.29o,75 Kovačič Milan 898,25 842,45 46.827,3o 7o3,85 Gorjup Martin 582,75 847,6o 47.234,4o 853,15 Jamšek Franc 5.821,8o 1.068,80 59.338,55 1.135,7o Oražem Franc 4.746,95 1.343,8o 5o.914,3o 385,4o Klopčič Martin 6.965,7o 1.457,45 55.851,8o 18.249,75 Biaggio Edo 1.553,7o 779,7o 44.862,20 1.663,o5 Skupaj 65.25o,95 71.705.70 69.844,35 65.3o7,lo 57.759.75 70.487.75 59.185.75 47.188,o5 51.585.70 49.271.85 49.517,9o 67.364.85 57.39o,45 82.524.70 48.858,65 - 16 DEVETMESEČNO POROČILO V smislu sprejetih sklepov samoupravnih organov in določil Zakona o združenem delu smo s 1. 1. 1978 ustanovili v okviru delovne organizacije "Termit" Domžale dve temeljni organizaciji združenega dela: - TOZD Peskokopi Moravče - TOZD lipo s Ihan - DSSS Celotno poslovanje se je odvijalo v okviru sprejetega proizvodnega programa preko posameznih ŽR TOZD-ov in DSSS. Iz navedenih razlogov je devetmesečni obračun sestavljen za posamezne TOZD-e in DSSS na predpisanih obrazcih: - bilanca uspeha - posebni podatki k poslovnemu rezultatu med letom - dopolnilni podatki k poslovnemu rezultatu med letom ter analizo poslovanja z ostalimi prilogami, ki detalneje prikazujejo poslovanje v devetmesečnem obdobju letošnjega leta. Na osnovi sprejetega samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med TOZD-i: Peskokopi in lipo s ter DSSS v sestavu DO "Termit" Domžale je bil v obdobju 1.1. -30. 9. 1978 dosežen naslednji finančni uspeh: Realizacija plana Do je v devetih mesecih letošnjega leta realizirala 103. 030 ton ali 94, 76 % gotovih proizvodov. Vrednostni plan pa je bil dosežen v višini 67. 558. 544, 35 din ali 118, 77 %. Doseganje količinskega in vrednostnega plana ter plana delovne sile po TOZD pa je naslednja: Po količini TOZD Plan Doseženo Index 9 mes. 1978 9 mes. 1978 - Peskokopi 104.607 98.361 94, 03 - Ilpos 4. 125 4. 669 113, 17 DO 108.732 103.030 94, 76 - 17 Po vrednosti - po fakturirani realizaciji TOZD Plan Doseženo Index 9 mes. 197 8 9 mes. 197 8 - Peskokopi 33.660.000,00 38. 169. 468, 25 113, 40 - Ilpos 23. 220. 000, 00 29. 389. 076, 10 126, 57 DO 56. 880. 000, 00 67.558. 544, 35 118, 77 - po plačani realizaciji TOZD Plan Doseženo Index 9 mes. 1978 9 mes. 1978 - Peskokopi 33. 660. 000, 00 39.147.937,40 116, 30 - Ilpos 23. 220. 000, 00 29. 345. 332, 75 126, 38 DO 56. 880. 000, 00 68.493. 270, 15 120, 42 Po delovni sili TOZD Plan Zaposleni Index DSSS 30 31 103, 33 - Peskokopi 98 94 95, 92 - Ilpos 74 73 98, 65 DO 202 198 98, 02 V TOZD Peskokopi je vrednostna proizvodnja zadovoljivo presežena, kar je dokaz, da se na tržišču plasirajo proizvodi z višjo predelavo kot so suhi in oplaščeni peski. Proizvodnja v TOZD Ilpos obsega širok asortiman pomožnih livarskih sredstev. Nadaljni porast barvne metalurgije in zahtevnost tržišča je izredno pomembna. Skladno reševanje nabavne, proizvodne in prodajne politike nam daje v tem TOZD-u dokaj ugodne poslovne rezultate. Primerjalna analiza Iz primerjalnih podatkov letošnjega in lanskega devetmesečnega obdobja 16 dobimo naslednje rezultate: Po količini TOZD Dosežena 9 mes. 1977 realizacija 9 mes. 1978 Index - Peskokopi 101.338 98.361 97, 06 - Ilpos 4. 225 4, 669 110, 49 DO 105.563 103.030 97, 60 Po vrednosti - fakturirani realizaciji TOZD Dosežena 9 mes. 1977 realizacija 9 mes. 1978 Index - Peskokopi 28.126.784,10 38.169.468,25 135, 71 - Ilpos 24.090.783,10 29. 389. 076, 10 121, 99 DO 52.217.567,20 67. 558. 544, 35 129, 38 - po plačani realizaciji TOZD Dosežena 9 mes. 1977 realizacija 9 mes. 1978 Index - Peskokopi 28.536.602,45 39.147.937,40 137,18 - Ilpos 24.067.584,90 29. 345. 332, 75 121,93 DO 52.604.187.35 68.493. 270, 15 130, 20 Po delovni sili TOZD Z a p 9 mes. 1977 o s 1 e n i 9 mes. 1978 Index - Peskokopi 93 94 101, 08 - Ilpos 71 73 102, 82 DSSS 27 31 114, 81 DO 191 198 103, 66 Primerjalne tabele dosežene realizacije oz. proizvodnje v lanskem in letošnjem obdobju nam pokažejo naslednje rezultate: 1. da je količinska proizvodnja dosežena z 97, 60 % 2. da je vrednostna realizacija dosežena z: a/ po fakturirani realizaciji z 129, 38 % b/ po plačani realizaciji z 130, 20 % 3. da je delovna sila dosežena z 103, 66 %. Primerjava dohodka devetmesečnega obdobja letošnjega leta z lanskim obdobjem Za primerjavo poslovnih rezultatov poslovanja podajamo primerjavo celotnega prihodka in poslovnih stroškov v primerjavi z lanskim obdobjem in sicer: Struktura Real 9 mes. 1977 i z i r a n o 9 mes. 1978 Index Celotni prihodek 53. 076. 585, 95 74.167.058,07 139, 73 Porabljena sredstva Dohodek 29.945.214,96 23. 131. 370, 99 40. 244. 441, 10 33.922.616,97 134, 39 146, 65 Nadaljni porast celotnega prihodka in porabljenih sredstev v primerjalnem obdobju je ugodno vplival na ustvarjeni dohodek. Dohodek v višini 33. 922. 616, 97 je v primerjavi z lanskim obdobjem porastel za 46, 65 % in je rezultat boljšega poslovanja in večje prizadevnosti celotnega kolektiva. Po kritju prispevkov iz dohodka samoupravnim interesnim skupnostim ter drugim po zakonu določenim družbenim dejavnostim znaša čisti dohodek 21. 691. 209, 95, kar predstavlja razpoložljiva sredstva za kritje osebnih dohodkov in ostalih skladov. Na splošno lahko zaključimo, da je bilo poslovanje v tem obdobju uspešno in da je DO realizirala oz. prekoračila predvideni družbeni plan za 9 mesecev 1978, saj je iz dohodka krila vse obveznosti in amortizacijo iznad minimalnih stopenj v višini 1. 344. 098, 7 5 din (TOZD Peskokopi 873. 518, 00, TOZD Ilpos 470. 580, 75 din) ter obračunane obresti od investicijskih posojil v višini 2. 582. 360, 00 din (TOZD Peskokopi). Ugotavljanje in delitev celotnega prihodka in dohodka Delitev celotnega prihodka v devetmesečnem obdobju letošnjega leta je DO izvajala v smislu sprejetih sklepov organov delavskega samoupravljanja in novih gospodarskih predpisov. 2o Ustvarjena sredstva dohodka in njihova razdelitev so prikazana v naslednjem pregledu: Naziv znesek Udeležba Celotni prihodek 74.167.058,07 100 Porabljena sredstva 40. 244. 441, 10 54, 26 Dohodek 33. 922. 616, 97 45, 74 Dohodek 33.922.616,97 100 Prispev. iz doh. samouprav, inter. skup. ter prisp. drug. po zakonu določ. družb.dej. 12.231.407,02 36, 06 Čisti dohodek 21.691.209,95 del ČD za OD 16. 919. 317, 80 49, 88 del ČD za stan. gradnjo del ČD za neposr. svob. 1.098.214,60 3, 24 menjavo dela 37. 575, 00 0, 11 Razporeditev dela ČD za izbolj.in razširitev material, osnove dela in rezerv: 3. 636. 102, 55 delČD za poslovni sklad del ČD za posoj. skladu feder. 1.505.535,98 4, 44 in kredit, hitre j. razvoja 188.158,65 0, 55 del ČD za skupno porabo 1.186.427,62 3, 49 del ČD za rezervni sklad 755. 980, 30 2, 23 Iz pregleda je razvidno, da je DO v celoti razporedila čisti dohodek in pokrila sredstva za osebno in skupno porabo ter sredstva za izboljšanje materialne osnove dela in rezerv. Povprečno izplačani neto OD na zaposlenega v 9 mesecih letošnjega leta znaša 6. 246, 56 (DSSS), 6. 263, 59 (TOZD Peskokopi) in 5. 843, 78 din (TOZD lipo s) in je rezultat dosežene produktivnosti dela in ustvarjenega dohodka. Kosmač Irena 21 primerjava prispevka iz OD 1978 - 1979 V zvezi z zakonskimi predpisi so za plačilo prispevkov obvezane vse temeljne organizacije združenega dela. Obračun obveznosti je odvisen od višine izplačanih brutto osebnih dohodkov. Za leto 1978 je osnova dejansko plačilo za 9 mesecev povečano za 1/3. Za leto 1979 pa je osnova planirani OD. DSS služb plačani prisp . 1.7. 78 planirani i 1979 otroško varstvo 4o .35o,8o 1,34 53.416,2o 1,27 /0 RSOV otroš. dod. 82.431,85 2,78 f 92.532,oo 2,2o j. izobraževanje 189.3o6,5o 6,19 i° 193.696,6o 4,61 F kulturna skup. 3o ,2o2,o5 l,o5 1° 32.386,2o o,77 ■f. telesna kultura 13.071,75 0,28 12.618,oo 0,3o °/o social. skrbstvo 28.691,75 l,oo 34.068,60 0 , dl c/. social, zdravstvo 263.98o,6o 7,35 =/; 286.008,00 6,80 Sv inv. pok. zavar. 372.179,2o lo ,60 1° 458.454,oo lo ,9o j. rep. davek 31.637,35 1,00 a!o 42.060,00 1,00 1° obč. davek 11.244,75 0,5o d /° 21,o3o,00 0,5o F 1.063.096,60 1 .226.469,60 zaposlovanj e 8.971,9o o,16 p lo.515,oo o,25 ry-;' PIKA (pokij) 31.6oo,55 0,80 e’ 33.648,oo 0,80 r ZKA 63.578,15 1,72 62.669,4o 1,49 "r star. zav. kmetov 9.631,6o o,26 'Jo lo.935,6o o,26 h požarna varnost 7.763,60 0,3o J; 12.6l8,oo 0,2o 121.545,8o 35,33 e: 13o.386,oo = 32,26 (?r Skupaj 1.184.642,40 1 .3 56.855,60 R = 172.; ?13,2o R = razlika TOZD Ilpos otroško varstvo 60 .I80,75 1,34 >' lo 5.664,00 1,27 r RSOV otroš. dod. 167.351,05 2,78 > 183.0 4 0,00 2,2o izobraževanj e 36o.313,2o 6,19 . 383.552,00 4,61 7' kulturna skup. 58.798,00 l,o5 5- 64.064,00 o,77 F telesna kultura 25.471,8o o,28 7° 24.960,00 0,3o F 22 Soc. skrbstvo 56.549,85 l,oo 1° 67.392,00 0,8l Soc. zdravstvo 521.372,6o 7,35 1° 565.76o,00 6,80 Inv .pok.zavarov. 756.o28,oo lo, 60 °/o 906.880,00 lo,9o Rep. davek 62.187,00 1,00 lo 83.2oo,00 l,oo Obč. davek 21.172.oo 0,5o % 4I.600 ,00 0,5o 2.1o9.424,25 2.426.112,00 Zaposlovanj e I8.306,65 o,16 lo 2o.800,00 o,25 Pokoj. NA 54.635,6o 0,60 lo 66.56o ,00 0,80 Zakon. NA lo7.56o,35 1,72 lo 123.968,oo 1,49 Požarna varnost 14.192.7o 0,3o a/o 24.96o,00 0,3o 194.695,3o 35,o7 lo 236.288,00 = 32,oo Skupaj 2.3o4.119,55 2.662.400 ,00 R 358.; CA = = = rr=rr=r TOZD Peskokopi otroško varstvo 110.317,85 RSOV otr^š.dod. 225.1o7,o5 Izobraževanje 516.452,8o Kulturna skupnost 81.451,85 Telesna kultura 35.295,65 Soc. skrbstvo 81.144,45 Soc. zdravstvo 735.879,15 Inval.pok. zav. 1 .oll.35o,6o Rep. davek 68.327,25 Obč. davek 36.064.00 Zaposlovanj e 2.921.39o,65 24.189,6o Pokojn. NA 73.264,45 Zakon. NA 167.066,60 Požarna varnost 22.226.45 266.747,lo 1,34 % 15o.749,oo 1,27 £ 2,78 r/o 261.140 ,00 2,2o i 6,19 547.2o7,00 4,61 i l,o5 7» 91.399,oo o,77 i 0,28 f' 35.61o,00 0,3o i 1,00 a/v 96.147,00 0,81 °/0 7,35 lo 8o7.16o ,00 6,60 i io ,60 io 1.293.83o,oo lo,9o i 1,00 7° ll8.7oo,00 l,oo i 0,5o °/o 59.35o,oo 3.461.292,00 o,5o i o,16 io' 29.675,oo 0,25 i 0,80 i 94.96o,oo 0,80 i 1,72 i 176.863,00 1,49 i 0,3o i 35.61o,oo 0,3o i 35,07 7' 337.I08,00 32,oo i I==Sii============^=~2^i^Z4:Zi=:==__=;=_=___3i798_.4oo_Loo_R_59o_.262_t25 Kot iz tabelarnega pregleda opazite, je procent v letu 1978 večji od procenta v letu 1979. Ta razlika je nastopila zato, ker je bil procent prispevkov s 1. 7. 1978 popravljen in se je torej tak, kot je v tabeli naveden plačeval samo od 1. 7. 1978 dalje. Frocent , naveden za leto 1979 pa. se bo plačeval celo leto, zato bo tudi znesek prispevkov v celoti v letu 1979 večji od letošnjega. Govekar Dav>rina Kako pa mladina? 0 dejavnosti mladinske organizacije v Termitu že dolgo ni bilo nič slišati. Mnogi delavci niti ne vedo, kako smo organizirani. Ker se leto počasi izteka je prav, da pregledamo,kako smo uresničevali akcijski načrt, ki smo si ga tako obtimistično zastavili v začetku leta. Na volilni in programski seji 00 ZSMS, ki je bila 27.1.1978 v Domžalah je bilo predlagano in sprejeto novo predsedstvo in to v 00 ZSMS TOZD ‘'Peskokopi" in TOZD "Ilpos" z DSSS, katere so bile že pred tem formirane. Delitev ene 00 ZSMS na dve organizaciji v številčno tako majhni organizaciji združenega dela kot je Termit, se je pokazalo, da ta varianta ni bila najbolj posrečena. Kljub vsemu je bilo v letošnjem letu več sestankov na katerih smo se menili, kako bi mlade spodbudili, da bi se bolj zanimali za delo v mladinski organizaciji. Ne morem reči, da smo na tem področju naredili kaj revolucionarnega, kajti mladina, ki je pri nas zaposlena ima poleg dela v podjetju še doma razne obveznosti, saj vemo, da je največ naših delavcev iz kmečkih družin. Kot sledeči problem je delo v izmenah, katero ne dopušča, da bi se vsi nemoteno udeleževali sestankov in raznih obveznosti, ki jih nalaga delo v mladinski organizaciji. Priznati pa moram, da ni ravno majhno število mladine,katerih delo v mladinski organizaciji ne zanima. Napako za neza-interesitanost moramo iskati tudi v predsedstvu mladinske organizacije, saj tudi tukaj ni bilo veliko storjenega na tem področju. Kljub napakam, ki sem jih naštela, pa moram povedati, da smo le nekaj naredili v letošnjem letm. Najprej bi omenila, da iz TOZD-a Peskokopi redno skrbimo za spomenik na Mohorju, ob praznikih, to je ob dnevu rudarjev in dnevu mrtvih pa smo k spomeniku položili venec in prižgali sveče. Omembe vredna je bila tudi naša delovna akcija, ki smo jo organizirali 11. novembra. Udeležba je bila res minimalna, saj je prišlo le 6 mladincev. ^Ijub maloštevilni udeležbi smo se lotili dela. Počistili smo okolico sušilnice in odpeljali nekaj odpadnega železa na odpad. Upajmo, da bo delovanje mladinske organizacije v Termitu v naslednjem letu bolj uspešno, saj je naša dolžnost, dajtudi mi prispevamo svoj delež k graditvi boljših družbenih odnosov. 24 POŠKODBE Poškodbe pranega koša zahtevajo od reševalcev na terenu in na rešilni postaji precej izkušenj, tako glede transporta, kakor tudi pri nudenju prve pomoči. V mnogih primerih so reševalci pogrešili, misleč, da pri intakt-nem prsnem košu ni posebno hudih poškodb, izkazalo se je, da so bila prizadeta pljuča, ožilje in srce. Že v začetku je treba omeniti, da so globoke rane na oprsju smrtno nevarne in da jih je treba čim prej z obvezilnim materialom zapreti. Tudi zlom ključnice lahko povzroči močne krvavitve, zračno embolijo in celo smrtni izid. Zlomljena rebra lahko poškodujejo pljuča. Če poškodovanec toži o bolečinah, težko diha in izkašljuje kri, ga je treba hitro - v pravilnem položaju - prepeljati v bolnico. Najpogostejši vzroki pri poškodbah prsnega koša so : stisnjenje, trčenje, padci, udarci, ubodi in urezi. Ločimo tope in prodorne poškodbe, prelome reber, prsnice, ključnice in lopatice. Pri topih poškodbah nastopajo tipične posledice, ki so razvidne iz posameznih primerov. a) Stisnjenje prsnega koša. Najbolj tipično pri stisnjenju prsnega koša so krvavitve. Pri močnem stisnjenju prsnega koša pride v področje zgornje glavne dovodnice do maksimalnega venoznega pritiska. Ta maksimalni venozni pritisk povzroči, da pride do krvavitev zaradi okvar v kapilarnem sistemu . Navzven so vidne točkaste krvavitve na glavi, vratu in zgornjem delu prsnega koša. Krvavitve so opazne tudi v sluznicah. Če pri stisnjenju prsnega koša ni prišlo do hujših okvar, se kri razlita iz kapilar, kmalu resorbira. Takšne poškodbe nastanejo pri stisnjenju z žerjavom, oziroma pri transportnih razkladalcih in nakladalcih. b) Sok pri pretresu prsnega koša. Pri udarcu, padcu ali zasutju, kjer deluje topa sila v predelu srca, nastopi hud šok. Čeprav ni najti posebnih sprememb na steni prsnega koša in notranjih organih, nastopi nezavest in stanje, ki privede poškodovanca v kratkem času v smrt. Med prodorne poškodbe spadajo široko odprte rane in podkožni izlivi, 25 - c. Široko odprte rane. Pri široko odprtih, oziroma globokih ranah, so najprej prizadeta pljuča, nato srce in ožilje. Do poškodbe pride zaradi ubodnin, padcev na šiljaste predmete in podobno. Pri dihanju uhaja in izhaja sekundaren zrak skozi poškodovano steno prsnega koša. Zrak in kri se nabirata med pljuči in prsno steno ter na ta način odrivata in stiskata pljuča tako, da poškodovanec ne more dihati. Medprsje se zato trese in še dodatno stiska pljuča. Zaradi kompresije v prsnem košu pride do motenj v cirkulaciji v velikih venah in pri izmenjavi plinov. Če ni hitre pomoči, poškodovanec umre. ZLOMI NA ARMATURI PRSNEGA KOSA Na armaturi prsnega koša nastanejo pri poškodbah prelomi reber prsnice, ključnice in lopatice. Med najbolj nevarne prelome prištevamo komplicirane prelome reber in ključnice. a) Prelomi reber Najčešči so prelomi četrtega do osmega rebra. Prvo in drugo rebro sta redko poškodovana, ker ju ščiti ključnica, oziroma lopatica. Pri udarcu ali padcu se večkrat zgodi, da rebra niso prelomljena, ampak je prekinjena vez med kostjo in hrustancem. b) Prelom prsnice Pri prsnici ločimo delni, popolni in odprti prelom. Od naštetih primerov je izredno nevaren odprti prelom, predvsem zaradi možnosti infekcije. c) Prelom ključnice Do direktnega preloma ključnice pride pri direktnem delovanju tope sile, drugače pa se prelomi zaradi posredne sile pri padcu na rame ali roko. Pri kompliciranem prelomu ključnice se lahko nabode arterijo in veno, ki potekata pod ključnico. V takem primeru nastopi huda krvavitev in zračna embolija, če ima zrak dostop do okvarjene vene. Tak prelom je lahko smrtonosen zaradi zračnih mehurčkov, ki dospejo po žilah v pljuča in možgane. 26 d) Prelom lopatice Prelomi lopatice so zelo redki. Najpogostejše pride do preloma vrata lopatice. Prelomi nastanejo zaradi udarca ali padca na lopatico. DELO KEbEVALCEV Osnovna naloga reševalcev v obratu in na delovišču je, poškodovanca s poškodovanim prsnim košem, ne glede na vrsto poškodbe, Čimpreje spraviti na rešilno postajo oziroma k zdravniku. Poškodovanca naj leže, napol sede, z visokim zglavjem, namestijo na nosila. Transport naj bo hiter, brez močnejših tresljajev. PRVA POMOČ Nudenje prve pomoči pri poškodbah prsnega koša mora biti poenostavljeno in se mora ravnati glede na trenutno situacijo. V glavnem je prva pomoč v naslednjem : 1. Visoko zglavje - mirovanje 2. Mrzel obkladek na prsi 3. Vdihavanje čistega zraka 4. Uporaba obliža 5. Uporaba oprta 6. Uporaba pestovalice 7. hermetično zakritje odprte rane Pri prvi pomoči je treba opozoriti na to, da zarinjenih predmetov iz prsnega koša ne odstranjujemo, ampak jih pustimo, da jih odstrani zdravnik. ZAKLJUČNA BESEDA Pri poškodbah prsnega koša lahko s prvo pomočjo poškodovancu mnogo ali malo nudimo. Mnogo v primerih odprtih ran, malo pa pri notranjih poškodbah prsnega kosa. NOVINAR V MORAVČAH Ker so časit ko so moravski peskarski tovornjaki še konkurirali SAP-u že zdavnaj mimo, sem se v Moravče na ogled prenovljenega obrata potegnil skupaj z individualnim poslovodnim organom! Ko sva tako z njegovo "katrco" vijugala in sekala ovinke po novi lepi moravski cesti, sva bila kar naenkrat na znanem ovinku pred Kavkovo gostilno, kjer (za čuda) ni bilo nobenega Tennitovega vozila! Sicer bi najbrž vse podatke o obratu "Peskokopi" lahko dobila že kar tukaj, vendar sva jo z "individualnim" mahnila kar direktno v obrat v Drtiji! Že pred samim vhodom v obrat je bil viden napredek! Poleg asfaltirane ceste je tu v poznem "alpskem" slogu zidana vratarnica, pravzaprav "tehtnica", katera se zelo lepo ujema z na nasprotni strani ceste podirajočim se slovenskim kozolcem! Da seveda o automatičnih zapornicah in modemi mostni tehtnici sploh ne govorim. Imela sva srečo, da je bil med vratarji ta dan v službi njihov "glavni to je Dande. Medtem, ko se je tov. direktor zgubil v prahu nekje med jambori in silosi, sem se sam malo dalj časa zadržal pri vratarju. Moram priznati, da se mi je prvič v življenju pripetilo, da me je vratar pogostil s kavico, katero je lastnoročno tudi skuhal in seveda dodal še malo "dopinga". Pri Nandetu sem zvedel res mnogo, tako da je bil moj kasnejši ogled obrata res samo še formalnost. Zvedel sem namreč, da tehtnica "potegne" točno lo kg manj kot 60 ton, da je kljub temu, da je zelo modema tudi še nekaj delov iz časa "Franza Jožefa", da kavo kuhajo zaenkrat na izposojenem kuhalniku, da je radio v vratarnici privatna lastnina, da bo moral on, Nande, iti na neki simpozij o varnosti na Bled - čeprav ima že sedaj toliko tečajev in seminarjev, da bi o tem že lahko napisal doktorsko disertacijo itd. Zvedel sem tudi, da so poleg Nandeta za vratarje oziroma tehtničarje še Mirko in neki Ciril, kateri je znan tudi po tem, da je bil že večkrat tudi v Domžalah na upravi (na disciplinski namreč). Tako sem ugotovil, da so v Moravčah dali za vratarje res najboljše med najboljšimi ali kakor se temu reče prave ljudi na pravo mesto! Po končanem intervjuju z vratarjem sem šel z njegovim dovoljenjem na ogled v sam obrat. Ker vodje TOZD-a tov. Milana ni bilo doma (no, ali pa je bil doma - v obratu ga namreč ni bilo) naju je skupno z direktorjem sprejela tov. Olga, glavna tehnologinja v Moravčah. Poleg nas treh so se kmalu zbrali v obratnem laboratoriju tudi vsi drugi moji znanci še iz časov,ko smo skupaj "sejali" na raznih sejah in sestankih 25 - To so bili seveda delovodja otefan in Tone, vodja vzdrževanja (Stupica !) geolog Peter in tako naprej, z eno besedo sami "direktni samoupravi j al c i" . Zelo sem bil presenečen, ker se tov. "individualni" in tehnologinja Olga nista - kar je ob takih prilikah navada - pogovarjala o vremenu, modi,košarki in tako dalje, ampak sta si takoj skočila v lase zaradi nekih mrež, skreperjev, konusov in tako naprej. Po, vso stvar so potem na nek način rešili in ozračje se je toliko pomirilo, da nam je tov. Vera iz laboratorija lahko ponudila kavo, ter smo si v prijetnem kramljanju marsikaj pametnega povedali! Predno sem šel na ogled samega obrata, sem se še malo oglasil v skladišču pri Stanetu, kjer je bil tudi kovač France. Kot sem že pričakoval je tu tekla beseda o športu in športnikih in novem smučarkem skakalnem centru, kateri bo menda na opuščeni trasi daljnovoda takoj nasproti separacije, ter bo imel menda precej velik vpliv na dvig "storilnosti" tudi v samem obratu! V obratni menzi me je sprejel glavni "natakar" tov. Maks, ki mi je povedal, da zaenkrat še dobivajo malico iz Domžal, vendar ko pa bodo pri "Kavki" zaklali prvega prašiča pa se bodo zopet preselili tja! Tov. Olga mi je nato razkazala proizvodnjo od kopanja peska v jami do polnjenja suhega peska v vreče oziroma v silose. Dobil sem vtis, da je obrat res sila mehaniziran in automatiziran, saj v celem sistemu polžev, črpalk, konusov, skreperjev, sušilnih bobnov in tako dalje nisem videl nobenega delavca, da bi delal! Do, pa to samo mimogrede, ker je bil moj obisk namreč čisto vljudnosten! Predno smo odšli iz obrata, nas je delovodja Tone še povabil v svoj "kontejner" od koder je res lep razgled na ves obrat in bližnje viken-daško naselje pod Javoršco in Vrhpolj mi. Kot je že ob takih obiskih navada, smo tudi naš obisk zaključili z manjšo zakusko pri "Kavki". Zanimivo je, da je delovodja Tone namreč bolj vedel, kaj imajo v gostilni v loncu, kot pa kateri pesek so tisti dan prali na "separaciji". Seveda na malico z mano niso šli vsi zaposleni, ampak samo tisti, katere v obratu med proizvodnjo niso pogrešali! Malica pri Kavki je bila res izdatna, kot se za novinarski obisk spodobi. Gostilničarko sem kar tako mimogrede vprašal, koliko je stara njihova gostilna, pa je rekla, da ne ve točno, ker je to že zelo dolgo, vsekakor pa je bila gostilna ustanovljena precej pred Termitom! Med šemo malico nas je nekaj gnjavil neki možakar pri sosednji mizi, bil je pripravljen plačati tudi eno "radensko'* če bi jim Termitov , nakladač nekaj skopal, vendar mu je direktor pojasnil, da predno jama ne bo skopana ne vzamemo nič! Pozneje sem zvedel, da je bil to menda upravitelj moravske osemletke. Takoj mi je prišlo na misel, da bo tukaj zopet neki šofer prišel prišel poceni do ... šole! Čas nas je priganjal! Na hitro smo se poslovili od prijaznih Moravča-nov in ko sva se z "individualnim" peljala nazaj proti Domžalam, sem se zagledal v lepe nove hiše v Krtini in se nehote spomnil na nek dogodek izpred več kot petdesetih let. V zvezi s to vasjo in moravško dolino objavljam na koncu članka poseben "Feljton". Zaradi primerjave sem se nazaj grede oglasil še v obratu v Ihanu. Ugotovil sem, da je obrat sedaj izredno lepo urejen in je dvorišče pometeno; sploh je menda metla zadnje čase precej upoštevan rekvizit v tem obratu. Opazil sem, da se je tudi okrog "spomenika" nekaj premaknilo in tako sem prišel do zaključka, da sem tudi s tem, da sem šel "pravočasno v pokoj" obratu in družbi nekaj koristil! J. J jo pa še obljubljeni "Feljton" HOJI PRVI STIKI Z MORAVSKO DOLINO ali z vozom po plačo na VRHPOLJE Bilo je pred priblično 55 leti, kmalu po prvi svetovni vojni. V moravski dolini so že takrat kopali pesek za livarne na Jesenicah, tam pa je livar Torkar začel vlivati železne zvonove. Bron je bil namreč zelo drag in skoro vse bronaste zvonove so ob koncu vojne Avstrijci prelili v topove. Moj pče je bil kovač in je takrat po vojni "obešal" - zvonove. Tako se je zgodilo, da so livarjem dali menda Moravčani pesek, Torkar pa je na Jesenicah za to ulil "tri železne piskre" za Vrhpolje. Ker pa Vrhpoljčani niso imeli denarja, so očetu za plačo ponudili kar "cerkveno bero", to je bila pšenica in oves, katerega so morali kmetje vsako leto darovati v nek tak sklad. Tako sva se z očetom z izposojenim konjem napotila po "bero" na Vrhpolje pri Moravčah. V Krtini se nama je pridružil nek starejši možakar in da nebi z opisovanj#! izgubili preveč časa lahko rečem, da je bil še najbolj podoben tistemu iz "Rokovnjaškega plakata". To je bil nekak očetov zastopnik za celo moravško dolino, obenem pa mu je pri čelu tudi pomagal, kar je bil menda "izprašan Cimperman" kako mu je bilo ime ali kako se je pisal, pa menda ni vedel nihče. Za nas je bil to "Krtinski mežnar". Na Vrhpolju smo naložili poln voz žita, med njimi sta bile dve vreči za"Krtinskega", ostalo pa je bilo očetovo. V bližnji gostilni pri "Kergusu" smo namesto bere vsi trije dobili kosilo, nato pa smo se seveda ustavili najprej pri "Ferfravu", plačevali smo tudi kar z žitom. Eno vedro pšenice za liter vina. "Mežnar" je seveda pazil, da nismo načeli njegovih dveh vreč, sicer pa se je kar pridno nalival. Ko smo že bolj proti večeru prišli v Krtino ga je za cesto čakala neka ženska s kolami. Ker je bil možakar že precej pijan ga je ženska kar v kolah s pšenico vred odpeljala proti domul Midva z očetom pa sva nadaljevala veselo proti domu; parkrat sva se še ustavila in seveda menjala žito za vino, okrog polnoči pa sva srečno prišla domov, ker sva imela pač "pametnega" konja! Zgodba pa še ni bila končana; čez nekaj dni je "Krtinski" kar v kolah pripeljal k nam en del bata od zvona kateri se je odlomil. Bat je oče takoj zvaril in ga je "zastopnik" odpeljal nazaj na Vrhpolje. Čez nekaj mesecev pa je sam veliki zvon zgrmel z ležajev. Seveda je bil vsega kriv "Krtinski mežnar", ker je menda en tram nepravilno "zašlosal". J. J Fant vpraša dekle : - Daj, reci mi, kakšne so moje "šanse" pri tebi ? -Ti si moj drugi. - Kdo pa je prvi ? - Ki je pa vseeno ! Doktor pravi pacientu : - Saj vam se nisem rekel, da rečete "a - a - a". - Niste, a prišla je vaša asistentka!