Velja za rse leto • - • $6.00
Za pol leta.....$3.00
New
Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto
$7.00 $7.00
GLAS NARODA * H
The largest Slovenian Di th^ Umted States.
List slovenskih delavcev v Ameriki.
and legal Holiday«. 75,000
TELEFON: CHelsea 3—3878
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1870
TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 69. — ŠTEV. 69.
NEW YORK, MONDAY, MARCH 25, 1935. — PONEDELJEK, 25. MARCA 1935
VOLUME XLm. — LETNIK XLTTI.
BIVŠI ZAVEZNIKI SO NASTOPILI PROTI NEMČIJI
MUSSOLINI PRAVI, DA ITALIJA LAHKO POŠLJE V BOJ NAD MILIJON IZVEŽBANIH VOJAKOV
Sir Simon zastopa v Berlinu zaveznike. — O svojem uspehu ali neuspehu bo poročal zavezniškim državam. — Zunanji ministri treh držav se bodo sestali v Italiji. — V Parizu je bil dosežen popoln sporazum. — Mussolinijev govor ob 16. obletnici ustanovitve fašizma.
Važni ukrepi odbora socijalistične stranke
PODROBNOSTI 0 ODVEDENEM SLOVENCU
Vremsakava prijateljica je odpotovala po odkupnino. — Roparjem poveljuje Juan Villareal.
BERLIN, Nemčija, 24. marca. — Angleška zastopnika Sir John Simon in Anthony Eden sta se danes dve uri posvetovala z nemškim ministrom za zunanje zadeve. Posvetovanje je bilo zelo prisrčno, kar je vzbudilo velik optimizem v vladnih krogih.
Odkar sta tukaj Angleža, se je začelo politično ozračje vedriti. Simon in Eden sta izza začetka vojne prva odposlanca kake tuje države, ki sta po u-radnih opravkih obskala Berlin.
S Hitlerjem se bosta sestala šele jutri ali v torek. Sem sta dospela z letalom in stanujeta v angleškem poslaništvu.
PARIZ, Francija, 24. marca. — Obisk angleškega zunanjega ministra Sir Johna Simona v Berlinu bo skupni nastop bivših zavezniških držav, ne pa samo zadeva Anglije. To je bilo sklenjeno na sestanku v Parizu med stotnikom Edenom, Fulvijem Suvichem in Pierre Lavalom.
Na tem sestanku je bilo tudi sklenjeno, da Sir Simon o svojem uspehu v Berlinu ne bo poročal samo svoji vladi, temveč tudi na seji zastopnikov treh držav v Stressi 1 1. aprila. Tako bo tudi stotnik Eden na tej seji poročal o uspehu svojega obi-j^^^ poveljnikom Juanom
ska v Moskvi, Varšavi in Pragi.
Sir Simon je pooblaščen, da s predsednikom Hitlerjem razpravlja v Berlinu samo o angleško-fran-coskem sporazumu, ki je bil dosežen v Londonu med Sir Simonom in francoskim zunanjim mini-trm Lavalom 3. februarja in katerega je pozneje tudi potrdila Italija.
Iz vsega je razvidno, da so se bivše zaveznice v svetovni vojni zopet tesnejše zvezale in so zavzele skupno fronto proti Nemčiji. Ko se bodo sestali zunanji mnistri Anglije, Francije in Italije v Stressi I 1. aprila, Nemčija ne bo zastopana.
PARIZ, Francija, 24. marca. — Francoska via da je javno priznala, da je poslala na svojo vzhodno mejo 30,000 vojakov. To ojačenje pa označuje vlada kot "tehnično premostitev obrambne sile , ker je bilo vsled sporazuma z Italijo mogoče od-poklicati vojaštvo z italijanske meje.
RIM, Italija, 24. marca. — Ob istem času, ko so v Parizu razpravljali o evropskem položaju zastopniki treh držav, je Mussolini poklical pod zastavo letnik 191 t. Ravno tako je Mussolini naznanil, da zaradi obstoječega političnega položaja ne bo 1. aprila odpuščen letnik 1914. Sredi aprila, ko bo vpoklican letnik 1911, bo imela Italija pod orožjem 600,000 vojakov. Poleg tega pride v poštev še 250,000 fašistične milice, ki sicer ni stalno v vojaški službi, ki pa je popolnoma oborožena in jo je mogoče v najkrajšem času poklicati v službo. Italija more tedaj v nekaj dneh imeti pod zastavo miljon vojakov, ki morejp na Mussolinijevo povelje vsak čas oditi v boj.
To mobilizacijo je Mussolini pojasnil svojim fašističnim tovarišem ob priliki 1 6. obletnice vsta-novitve fašizma z besedami:
44V sedanjem meglenem in negotovem položaju hoče Italija pokazati, da je močna v duhu in orožju. Želim, da bi ves italijanski narod vedel, da nas noben dogodek ne more najti nepripravljene. To prepričanje nam dovoljuje, da gledamo z neustrašnimi očmi V ne preveč oddaljeno bodočnost, ki bo
£1 Paso, Tex., 24. marca. — Mlada Amerikanka .je odpotovala na pomoč svojemu prijatelju, <la ga reši iz rok roparjev v mehiških gonili.
Mi's. Louise McKinney, vdova, stara 29 let, si prizadeva, da hi od kupila svojega prijatelja Louisa Vremšaka, ki je iskal zlato rudo v Mehiki, iz rok odvajalcev, ki zahtevajo za njegovo oprostitev $2H(K).
Vremšak in Mrs. McKinney, ki sta iskala zlato, sta bila u-grabljena G. marca blizu Jalpe v državi Zaeatecas.
Roparji so izpustili Mrs. Mc-Kennev, da dobi denar za odkupnino. Odpotovala je v Los Angeles ter se je vrnila v KI Paso, da reši Vremšaka.
Mrs. MoKenney se hoče še prej povetovati z governcrjem države Zaeatecas, prodno se
Mrs. McKemney pravi, da so roparji prišli s hriba, ju obkolili in namerili na nju revolvre-je. Kot pravi Mrs. Kenney je, 7 Amerikancev šlo v Mehiko, da iščejo zlato. Vsi, razen nje in Vremšaka pa so bili prisiljeni zaradi bolezni vrniti se. Z obema je bil tudi odveden mehiški vodnik Eli as Rom o.
ima trdno življenje
Chicago, HI:, 22. marca. — Chester Novak, star 30 let, je imel zelo trdo življenje, kajti skozi njegovo truplo je bilo treba spustiti pet električnih tokov, predno je umrl na električnem stolu.
Po treh električnih tokih je bil Novak še vedno živ, vsled česar so spustili še dva čolna, i Šerif Toma n pravi, da je Novak vzdržal eletrkične toke samo zato, ker je pred usmrtitvijo neprestano pil kavo.
Predno je šel Novak v smrt, je v svoji celici opustil igrati jazz na radio in je s 'tremi stražniki igral pinoclile. Duhovnika je odklonil. V smrt je moral rti zaradi umora.
bIšerTostrigi
Buffalo, N. Y., 24. marca. — Lee Suttell je pri kosilu, za katerega je plačal 40 centov, v ostrigi našel biser, ki je vreden $30.
IZROČITEV MANDŽURSKE ŽELEZNICE
V	Tokio je bila kitajska železnica svečano izro-č e n a Mančukuo. — Mančukuanska vlada je plačala prvi obrok.
Tokio, Japonska, 24. marca.
V	uradu zunanjega ministra Koki Hi rote je ruski poslanik Konstantin Jurencv prejel čez za 23,333,333 j ono v ((i milijonov 530,000 dolarjev) kot prvi obrok za plačilo kitaj, vzhodno železnice, ki bo od sedaj naprej znana pod imenom man-džurska severna železnica.
Vsi navzoči so "so zavedali važnosti tega trenutka, ^o je bil poravnan 40-letni spor med Rusijo in Japonsko. Japonci so se zavedali svoje zmage, toda obonem priznavajo dobro voljo Rusije, ki je prinesla s prodajo železnice veliko žrtev, zavedajoč se, da je odstranila poglavitni ] jo vod za morebitno rusko-japonsko vojno.
Celo opravilo je bilo v soglasju z važnim zgodovinskim dogodkom. Zunanji minister Hirota je imel na svoji strani zunanjega podtajnika Mamoru Šikemicu in šest drugih uradnikov zunanjega urada. Ravno tako je bilo s poslanikom Ju-renovem šest drugih ruskih zastopnikov ,mančukuanski poslanik v Tokio W. S. T. Ting pa je imel devet zastopnikov svoje vlade.
Ob tej priliki so bile podpi-sane štiri listine, ki so vse tr-kovskega značaja. Prva je bila kupna pogodba, katero jso podpisali Jurenev, poslanik Ting in podtajnik mančukuan-skega zunanjega urada Ouiči Ohači. Druga listina je bila jamščina Japonske, da bo mančukmuiska vlada izsiljevala svoje obveznosti in sta jo podpisala Jurenev in ITirota. Tretja listina določa plačilo v blagu in so jo podpisali Jurenev, Hirota in general Ting. Četrta listina, katero sta podpisala Hirota in Ting, pa vsebuje jamstvo Japonske.
HAUPTMANN JE IZGUBIL PRIJATELJA
TRETJI STRANKI BI NAČEL0VAL HUEY LONG ALI PA C0UGHLIN
vojvoda pred sodičem
London, Anglija, 22. marca. Danes je bil pred tukajšnjim sodiščem spoznan krivim poneverbe vojvoda iz Mancestra. Sodnik bo 30. marca izrekel razsodbo. Dokazano mu je bilo, da je vzel iz zapuščinske mase svoje matere zlat nakit in ga zastavil za $3250.
"Nosite to prepričanje v svojih srcih in napravite iz njega orožje svoje nepremagljive odločnosti. Bodite pripravljeni za vsako podjetje, ki nam ga more predložiti usoda. In s svojo trdno voljo bomo premagali vse zapreke, ki nam pridejo na pot. Milijoni bajonetov, 'katere nosi italijanski narod črnih srajc, spremlja naša iskrena želja za evropsko sodelovanje/*
Njegov prijatelj je šel na električn stol.— "Imej vero v Boga," mu je rekel Hauptmann v slovo.
Trenton, N. J., 24. marca. — Bruno Riliardu Hanptmannu je bil vzet edini prijatelj, ko je v petek zvečer ob 8.03 električni stol ugasnil življenje 22 let staremu Kurtu Bartliu, ki je bil, kot Hauptmann, rojedi v Nemčiji in je bil kot Ilaut-maim zaradi umora obsojen na smrt.
"Imej vero v Boga", je rekel Hauptmann Bartliu, ko mu je segel v roko pet minut predno je šel v smrt, ker je za .$2.00 ustrelil trgovca Juliusa Fried-manna v Bloomfield, X. J.
Hauptmann je že drugič doživel, da so njegovi tovariši v smrtmi celici plačali s smrtjo svoj zločin. Ravno pred enim tednom so bili mimo njegove celice peljani trije morilci na električni stol. Ko so mu segli v roke, je vsakemu rekel: "Moli Boga". Tedaj je bil njegov glas brez občutka in suh. Ko pa je Bartliu rekel: "Imej vero v Boga", je bil ginjen in je jokal. Vrgel se je na posteljo na obraz in je bridko jokal.
Barth je bil prvi in edini, ki je s Hauptmannom sklenil prijateljstvo. Skozi tedne sta se ragovarjala v nemščini in sta se tolažila v svoji bridki usodi.
Poleg Hauptmanna sta sedaj samo še dva morilca, ki bosta sedla na električni stol, toda z morilcem otroka ne marata govoriti.
Isti dan, ko je bil usmrčen Barth, je Hauptniann prijel pismo svoje matere iz Kamen-za na Saškem, toda ravniatelj kaznilnee Mark O. Kimberling mu ga še ni izročil, ker ga lio-Če prej prestaviti, predno ga izroči Hauptmannu.
Zagovornika Reilly in Rn-sonerans sta naprosila priziv-no sodišče, da preloži novo obravnavo proti Hanptmannu do oktobra.	ij^fl
Flemington, N. J., 24. main. Velika porota Hunterdon okraja je sklenila, da d vi sme obtožil krive prisesre proti blagajniku nekesra newvorškega restavi*anta Benjaminu Heier-iu, ki je, zaslišan kot priča za Hauptmannna izpovedal, da je -v noči, ko je dr. Condon izročil Lindbergehovo odkupnino, bil s svojo prijateljico v avtomobilu poleg St. Raymond pokopališča, videl, da je bila o-seba. ki je sprejela odkupnino, podobna Izidorju Fischu. Neka druga priča pa je Heierja postavila na laž ter pričala, da je ob istem času Heier s svojim avtomobilom zadel v drug avtomobil v dolenjem delu New Yorka.
BUFFALO, N. Y., 23. marca. — Ce bo nastopilo pri prihodnjih predsedniških volitvah leta 1936' tretja ljudska stranka, ne sme nihče misliti, da jo bodo ustanovili socijalisti. Tako je danes odločil na svojem tukajšnjem zborovanju narodni odbor socijalistične stranke.
ZAŠČITNE ODREDBE PROTI _VIHARJEM
Vlada bo kupila miljon akrov zemlje. — Preprečiti hoče, da bi vihar odnašal zemljo.
Washington, D. C., 24. marca. — Vsled zadnjega velikega viharja, ki je odnesel zemljo s farm osrednjega zapada, bo morala vlada premeniti svoj farmski program. Vlada je sklenila, da bo kupila več milijonov akrov zemlje v krajih lanske suše ter bo porabila vse pri|x>močke, da prepreči, da bi viharji še dalje odnašali zem-Ijo.
Obenem pa je vlada tudi odstranila vse omejitve posetve ter smejo farmer j i posejati vso zemljo, ki jim je na razpolago. Vlada priporoča vsem farmer-jem, da sejejo sirku sorodno rastlino sorghum, ki uspešno kljubuje suši.
Do -sedaj je vlada pokupila že mnogo farmer, zemlje in jo bo po svojem programu imela v svoji posesti do 1: julija blizu 10,000,000 a'krov.
Na kupljeni zemlji bo vlada sejala različno travo in sadila
Norman Thomas, ki je leta 1932 kandidiral za predsednika na socijalističnem tiketu, je izjavil: — Pred prihodnjimi volitvami se bo pojavila tretja stranka. Ce jene bodo pozvali socijalisti v življenje jo bo pozval Huey Long ali Father Ch. Couglilin. Ako nas ta dva prehitita, bomo socijalisti izgubili ves svoj ugled.
Ta opomin pa ni zalegel. Sklonjeno je bilo, da socijalisti ne bodo podpirali nobene tretje stranke.
Dallingtcfli Hopes iz Reading, Pa., je ugovarjal Tlioma-su in okušal dokazati, da bi bilo nesmiselno pridružiti se tre* tji stranki.
— Ako skličemo ustanovno skupščno — je rekel — kaj bi storili, če bi ta ali oni delegat predlagal, naj povabimo za govornika Loniga ali Couglilina * Ako bi začela govoriti, bi jima ploskala večina navzočih.
Tudi socijalistični župan mesta Milwaukee Daniel W. Hoan je bil proti ustanovitvi tretje ljudske stranke, češ, da organizirano ameriško delavstvo dovolj ne pozna skupnosti med politično akciio in gospodarskimi zahtevami. Večina delegatov mu je pritrdila.
V vodstvu narodnega odbora socijalistične stranke so člani. ki so po mišljenju precej radikalni, ter člani konserva-tivnih nazorov. Med njimi je prišlo do ostrega spora, Ifo "desničarji" niso hoteli dovo-
d rev je, ki bo preprečilo, da bi mogli viliari odnesti zemljo. S . mi, da bi bili bivši komunisti tem bo tudi pridobljena zem- sprejeti nazaj v stranko, lja za divjačino in za pašo i\- Narodni odbor je br^oravno vine.	zahteval od predsednika, naj
Vlada že sedaj skrbi, da pre- preišče strahovlado v državi seli farmerje, od katerih je i Arkansas, kjer lastniki velikih kupila zemljo, na draw krajo. J zomijišč nočejo dovoliti na kjer bodo ustanovili nove fur-1 jemnikorh. da bi se pridni žil t
strokovni organizaciji. fV vla-
me.
Washington, D C. 24 mar- j (]a tCEra prepreči, bo imela ca. — Zvezna vladi je usta- na vesti smrt neštetih naj m-
novila posebni urad, ki ima na-loaro. da ukrene v«e potrebno.
nikov, katere veleposestniki po de iz koc in s posestev ter jih
da prepreči, da bi plamiave o- i izpostavljajo pomanjkanju in srednjega zapada vsled vihar-1 stradanju
Advertise in 'Glas Naroda*" •
jev, ki zadnja leta odnašajo zemljo, postale puščava. Ravnatelj tega urada H. H. Bennett je z ozirom na to rekel:
"Vihar, ki je zadel zadnje dneve Kansas, je najbolj uničevalen v zgodovini teh krajev. Toda ta vihar je samo
Norman Thomas, ki se je bav-vrnil s potovanja po južnih državah, je izjavil, da je položaj delavcev v bombažnih nasadih nepopisen. Plantažniki ravnajo z delavci kakor s sužnji.
V Market Tree, Ark., je srečal na cesti družino sedmih
predhodnik še silnejšili vihar-, oseb. Družinski oče mu je po-
jev, ki bodo sledili, ako se velike planjave me pokrijejo z rastlinstvom, ki bo zemljo držalo.
"Sila in ponavljanje teh viharjev stalno narašča in Škoda, ki jih povzročujejo, presega naše račune. Celo človeške žrtve so sedaj prišle na vrsto. Ko sedaj farmerji vidijo, da jim je vihar raznesel zemljo na štiri vetrove, Iodo pripravlja
vedal, da je neznanil gospodarja, ker je zlorabil njegovo štirinajstletno hčer.
ni sodelovati z vlado, da skušajo pokriti zemljo z rastlinami, katerih vihar ne more odnesti. Bdimo V tem je rešitev, da osrednji zapad y doglednem času ne postane velika puščava".
••»' fc" . • T-lij'.
K
QtiS NAHODA
NEW YORK, MONDAY, MARCH 25, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A.
€€
Glas Naroda
99
(hurt and PoblUM by SLO VENI C PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank 3ak*r, President
L. Boned ik. Treas.
mW.lMi Street,
tha ourportkm and artt'i Borough of Manhattan,
of above officer«: New York City, N. IT.
- e.t AS NAHODA (Voice of the I'eaple)
■very Pay Eicept Soadayw and Holiday
Oft poLIeta M. fc Cotrt teta
•••••••••••••••••
$0.00
9» M
Za Now York sa celo leto
Za pol l^tft * o oo*ooooo»oo
la inoeemetTo m celo leto Ze pol leto........... •»•
• • • ■ . v
$».00 $«.50 $7.00
SabecriptioD Yearly $600
Advertisement on Agreement
**Qlaa Naroda** lebaja Trnki dan liriemH sedel) lu praznikot.
Ooplsl bres podpisa In osebnosti se ne pri občo Jejo. l*enar naj se blagovoli fuiMIjatl po Honey Older. Prt spremembi kraja naročnikov, prosimo, da an
oaa tudi prejšnje M?a1IMe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA**, 210 W. 1Mb Street. New York. N. Y-
CHeisw J—18;J
OBOROŽEVANJE BREZ KONCA IN KRAJA
ubojstva med tuje-rodci
Preiksedmk Roosevelt je že ponovim jHUidaril irirro-Ijiihimst Združenih «.li*žav, kar ji* postimo velikega pi> mena v t 11 času, ko se Kvropa pripravlja lia vojno.
Zdi si* pa. <ia ima predsednik svojo misli, ameriški kongres )>a svoje.
Nekateri koiigre<uiki so namreč preeej bojaželjnL I >rug drugega hočejo prekositi v svojih zahtevali. Pametim in razsodna beseda jim dosti ne zaleže.
I*r€Mls«*clnik "Foreign Policy Association", Raymond Leslie Hnell. jo iietlavno izjavil, da bo Amerika priseg-njena v evropsko vojno. če ne bodo potihnile neprest;«-ne zahteve jh> večji amiadni. mornariški in zračni sili. Za njegovo svari h > in slišna svarila se pa sploh nihče ne zmeni.
Vlada zahteva za ameriško armado 400 milijonov d<>-I.irjev, /a mornarico pa 147 milijonov. Nadalje hoče imeti: za izbol jšanje armade 405 milijonov dolarjev, ISO milionov za novo letališča, *»H milijonov pa za utrdbe o4> Paeifičnem iMrami. Izza prejšnjega leta ima armaria še sedem milijonov primanjkljaja, ki ga je treba pokriti.
Senat in poslanska aiwirnica sta si v laseh. Sedaj ima armada 118,700 vojakov, somur pa zahteva, naj ima 1(55.000 mož. Poslanska zbornica hoče predsedniku prepustiti odločitev, koliko naj jih ima.
Načelnik mornariškega odseka v poslanski zbornici predlaga, naj se. poviša število mornariških častnikov za tisoč.
Lani je bilo dovoljenih za gradnjo novih bojnih ladij 125 milijonov dolarjev. Letos hočejo zgraditi 2(J novi.i l>ojnih ladij, za kar bo treba 17<> milijmiov dolarjev. Od leta lOoli pa do leta 15K*?> naj bo zgrajenih 54 nadaljnih bojnih ladij. Stroški -sploh «e niso proračunani.
Ko prkle na vrstfo vprašanje, koliko je trdim dati za armado, mornarico in zračno silo, il>i ljudski zastopnik^ najraje trosili z obema rokama- Silno so pa prižeti, ko je treba dnbit'i sredstva za izboljšanje položaja ti*pe>čega prebivalstva. TaTvoj ho na razpolago kilavo utemeljeni izgovori, da i*i denarja.
Milijardo dolarjev za uničevanje, za* odpravo maze-rije pa skoro nič.
Povečani proračun za armado in mornarico ne more nikogar prepričati, da zasleduje vlada 'kakšno posehno mirovno politiko.
Tujerodni helokožci v državi New Yor.k so žrtve ubojstva (homicide) v mtnogo večjem razmerju kot tukaj rojeni prebivalci belega plemena Pri fincih pa je razmerje še hujše, kajti ti tvorijo le en odstotek vsega prebivalstva države New York, dočini deset oseb izmed vsakih sto umorjenih je čmeg*t plemena. Umorjene o-sebe tu.jeri>diiega izvora tvorijo 41 odstotkov vseli žrtev u-bojstva, kar je več k«»t dvakratno razmerje tujerodnega prebivalstva.
Ti podatki izvirajo iz štu-j<> o umorih, izvedene od .1. V. l)«*Porte in Klizabete Pniik-lmrst od zdravstvenega depart nieiita države New York. Tu študija >e je raztezala un 37 'counties* v državi New York, izključivši mesto New York, za dobo «»d I. U>21 do 1930.
Število ubojstev v teli "ciiu-t i«■ s * * je znašalo v tem desetletju	Skandinavei poka-zujejo najmanjše razmerje. 1."» za vsakih 1 i H),0t M) prebivalcev.
VELIKA ZALOGA -
velikonočnih
RAZGLEDNIC
S SLOVENSKIM Aid A N G L E S K I M VOKfILOM
frfijtcnskr razf/led aicr so naših priznanih v m rtu ikon.
40 centov ducat
GLAS NARODA'
216 \Y. JSth Street New York
Dopisi
Manor, Pa.
Y (irreiisburg bolnišnici j«1 I »odlegel o|H*raeji na sh-jH-iu erev-esu daleč naokroic dobro znani Fiank Demsliar. l>ouui j<* Za njimi piilia.jajo tnro*ini be-^jj y/ poljanske doline na <io-lokožci in Angleži. Črnci ima- njsj.4M11 j^l je zastopnik <!.
Ob prili
jo najvišje razmerje, namreč .10.4 /.a vsakih HNl,noo. Najvišji* razmerje izmed tujerodeev imajo Italijani, 21.1. Oni, rojeni v Avstriji, pok azu je ji» razmerje U>..'». priseljene! iz Rusije iz Poljske (>.4, iz Oirr-ske 4, iz Nemčije '?.(). Tujerod-ei v sfiošnem so imeli 7.S umorov za vsakih 1<M),(MMI prebival-cev. Kazmerje izmed dru^e ire-neracije — otrok tujerodeev — je bilo 1.S?;, kar je le četrtina riizmerja izmed tujerodeev.
študija tudi pokazuje, da od vseli umorov in zvrnjeni delu države le eden morilec je bil kaznovan in da le eden izmed vsakih 25 morilcev je končal na električnem stolu. Od :>SS o-seb, obsojenih radi ubojstva, 2:i2 jih se je rodilo v Ameriki
ur
142 v inozemstvu.
Izmed bilo 1 talija-
N. nad 25 let. Ob prihodu v Ameriko in precej let se je mučil po pennsvlvanskih rudnikih, pred kakimi osmimi leti se je pa lotil kupčije. Kupče-val je s premogom, hnlom in pivom. Precej dobro mu je šlo, da še sam zmagovati ni mogel in je moral imeti poma.irača. Ko si je vse lepo pripravil, je moral zapustiti v ta svet v najlepši moški dobi 4S let. Tukaj zapušča ženo in eiiejra brata, v starem kraju pa eiie^a brata.
Poročevalec.
meh možem in ljubm-cem
PAR DEJSTEV O MlEKU
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tain, je potrebno, dm je poučen v veeh stvareh. V sled nate dolgoletne skninje Vam aamoremo dati najboljša pojmsmila tn tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobne m hitro. Zato se eaupno obrnite na nas ta vsa pojasni**.
Mi preskrbimo vse, bodisi proinje na povratna dovoljenja, potne liste, vise je in sploh vse,, kar je §a potovanje potrebno v najhiirejiem času, in kar je g&avno. ea najmanjše stroihe.
Nedriavljani naj ne odlašajo do sad njega trenutka, ker pridno se dihi iz Washington povratno dovoljenj«r RE-EN-TRT PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj sa brezplačna navodila in omaotavljo-mo Vam, da boste poceni in udobno potoval.
SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 16th Street New York, N. Y.
teli zadnjih je nov.
O visokem razmerju ubojstev izmed italijanskega prebivalstva |>oročilo pravi: •'Večino Italijanov, obsojenih radi ubojstva, ni bila poprej nikdar kaznovana radi kakeira zločina. Zato je umestno razlagati visoko italijansko razmerje iz starokrajske montalitete. ki tam— kakor pač tudi v amori-kauskem .Jn^u — smatra tu-patam umor kot kak čin dolžnosti. rim je poplačan dolu; s krvjo, maščevalec, ako ni za-sačen ali ]»a oproščen, se zopet povrne k življenju mirnega in zakon ulio^ajočefra državljana. Italijani so zredka profesionalni kriininah i. Oni po navadi izvršujejo zločine iz strasti". — Poročilo trdi, da treba pripisati velik del krivde za visoko razmerje ubojstev med Italijani in drugimi tujerodci onim elementom izmed 2tuje-rodeev, ki si nametajo vlogo vodij in posvetovalcev.
Poročilo nikakor ne primerja visoko razmerje ubojstev na tak način, da bi napravljalo neugodno primere izmed raznih plemen. Narobe, ]>oudarja. da se iz te statistike ne sine sklepati o "zaželjevih" in uno-zaželjivih,, elementih v ameriškem prebivalstvu. Kajti kako bi se drugače razlagalo, da razmerje umorov je še mniogo večje v nekaterih južnih di*ža-vah, kjer prebivalstvo je skoraj izključno tukaj rojeno in oil amglo-sakKouskega izvira.
F LIS.
Vsaka kapljica mleka, ki ga kupite za dnevno porabo, se da uporabiti kot zdravilna hrana. Vsi cd tega imenujejo mleko "nctT* hrano. — To ugotovilo je podal danes poljedelski komisar Peter (i. Teli Kvck potoni Consunires Information Service newyorškega državnega department n za poljedelst vo in trge.
Pri mleku ne gre nič v škodo. Mleko je stoodstotno ujm)-ralmo Vsebina kvartne steklenice mleka tehta nekaj nad dva funta. Vsaka unča. vsaka kapljica je prava dobrota za z« 1 ra v je.
Z drugimi živali je drugače. Meso. sadje in zelenjava vsebuje gotove dele, ki jih ljudje ne morejo jesti. To so predvsem kosti in hrustavci pri mesu ter olupek in pečke pri so-dju. Ta nuporabna tvarina znaša pri raznih živilih cul sedem do petdeset odstotkov. Tako je ugotovil Fanners Bulletin 142 United States Department of Agrieuturc.
V mlekarstvu je pa uajvaž-lejše sodelovanje. Mleko vsebuje sestavine, ki napravljajo sestavine drugih živil bol porab-ne.
Izvedenci za prehrano so na podlagi preiskave ugotovili, da mleko izboljšuje proteinske snovi v zelenjavi in zrnatih jedeh. Prelravo proteinov poveča od 30 do 60 procentov. Mleko sodeluje z vsemi drugimi živili in je vsledtega neprecenljive vrednosti.
Londonski listi so pred nekaj dnevi zabeležili, da se j« usmrtil s strupenimi tabletami polkovnik M a c Sweeney, eden najvplivnejših britskilr kolonialnih častnikov, ki so mu napove« lova I i še lepo kariero. Njegova smrt je nastopila precej skrivnost n ili okoliščinah. V zapoščrni polkovnika so našli poleg pisem in beležk 111« I i dve brzojavki, ki sta bili poslani 22. in 2'». februarja iz Alpbacha <na Tirolskem. Prva >e glasi: "Ne morem priti, zelo žalostna," druga pa: "T» se ne da nikakor narediti/' Komisija, ki je dobila na!o^ preštudirati vzrok MacSwee-I'cyjeve smrti, je takoj sumila, <la sta ti i Iva brzojavki v zve '/A z nenailejano oficirjevo sin rt j« t.
Naknadno poizvedovanje j«* potrdilo to domnevo. Vzrok polkovnikove smrti je ženska, in sicer letna Pamela O Ni iliova, oniožena dama in mati onega otroka, elegantna in zelo lepa prikazen. Izhaja iz i odlične londonske rodbine.! njen oče je lastnik večjega ča .-opisnega ►odjetja.
Ze 10. februarja je prispela Pamela O'Xeillova z manjšo (iružbo v Alpbach in se oasta- ! rila v Galtcnherghausu. V njeni družbi so videvali naslednji dni Margareto Walniyjevo, o-|X*rno pevko iz Londona ter Margareto Bowen - Davisovo. hčer glavnega delničarja Vick-eesove družbe, kakor tudi dva gospoda, Jasperja Rootherha ma in Johna Oarmena iz Londona.
Oba sle<hije imenovana st:i bila prijatelja polkovnika Mac Sweeneyja, ki je bil prav tedaj na poti iz Indije v Anglijo ter se jo mimogrede ustavil v Aleksamdriji. Iz tega mesta je pošiljal brzojavko za brzojavko v Alpbach ter moledoval Patnelo O'Xeillovo, naj se ven-<iar usmili 'njegove ljubezni. Menil je, da jo bo le pretental m zvabil k sebi. Da bi jo laže pripravil do tega, ji je pošilja! ogromne bukete cvetja, ki ga je naročal brzojavnim potom > Tnoniostu, odkoder so morali z rožami poslati v Galter-berghaus posebnega sla, ki je moral 1400 m visoko, da je izvršil naročilo.
Pamela O'Neillova je izjavi-
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.
Peter Zgaga
la -voji okolici, da se ni mogla odločiti, i la hi zapustila svojega moža in zbežala k Ma • Sweeneyju, čeprav jo je n;» lavnost vihanno oblegal in prosil ljubezni. 22. in 2.*?. februarja je poslala v London onie i"jeni brzojavki, "24. februarja pa ni mogla v«.t"- oilolevati vplivu strastnega ljubimca in je napotila v Pariz. I\i» pa j«* pri->|w»la na cilj. je čitala. da polkovnik izvršil samomor.
Ivan Eumer umrl.
A" Kranju je nenadoma umrl Ivan Kuiuer, gostilničar, in |m»-sest ni k. Kodil se je leta 1*74, obiskoval ljudsko šolu v Kranju, gimnazijo v Ljubl jani, visoko šolo na Dunaju, kjer je študiral pravo, ki ga je dovršil, toda moral je kot nnsled nik v gospodarstvu ostati do ma in je opustil nadaljni štu-<ii.i.
S0DNIJSK1 OGLASI
iz
stare domovine.
mi; 44
l YKIWA POSTOPANJA ZA PKO GLVSITFA MRTVIM
sril.VlMiI.MK Fit ANO. mji'ii L^i. S. lstt: lui Kakimi št. 4!».. v ljiil»lj.-u>~k»-iii >n-zu. v«iov»H*. |M»s<.srtiik v ltakitni ^-t. !is. jf <mU«.| |>r>'<l 'Ui Icli iii>zii:iin»k:i!U \ Aiwrtko. «m| lam ]kirkrat |»i<:il. /a«lnji<" 1'iikmi	vnjim. «»•! li^iili-
< toli ni vii' glasil .» njeui i it so «»tat»' \ >»• |HMXV«^IIM- iK^mtirnf1.
K«t j«- |mi|i*iu takriii siimtratl. »la t>o nastopila zakonita <l»>inii»*va smrti v smislu SJ4. sr. 1. •>. «1. /... uvi.»li> tin l»r«»šiijo njfjjovfjia sina SuhaWoluika KniiH-a ml- v Rakitni it. :1T» imstojuinjr y.ji (>nglasit!-v mrl v ini i«-r si- izda ziv. ila s«, o |M^r«'šjiti»-u |M»r«H*a <«>«Ii-
S( IIAOOLMK FRANC
m« jMtziva. ila st' z^lnsi pri |N«lpisa-iit'in siHlišT-u ali ilrnKače ila kako v»-t o s«*l»i.
I'o 1. mamt l!t.".t» Ih> sjHlis«*-!' na no-viriio prošnjo <HlltH*ilo o proglasit »'i mrtvim.
Okmžtio sodisre v IJltbljani. add. IV., dne 26. februarja 19:15.
Avsi^-. I. r.
----	—— — — ——. — ——	— -—	-----■ - — — — "—
			
er	tMiraCtiisinriw;;; -wawfr"	iaDfflUH'!!	
2a Velikonoc
DENARNE POŠILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
DXL0 DOBE
izvežbane šivalke iai tri merice moskili slamnikov. — Good Value, 15 W. 4th Street, New YorkCity.
(2x 23&2S)
Zoper nevralgične bolečine
zahtevajte svetovnoslavni
ANCHOR PAIN -EXPELLER
Pain-BxpeUer vedtm prežene bolečine
V JUGOSLAVIJO
$ 2.75 .......... Din.	100
$ 5J5 .......... Din. 2M
9 •••••••••• INBi	SM
$12.— ............... Din	Mt
$23.85 .................. Din. lMtt
$47^0 ......... Din. 2M9
V ITALIJO
Za $ 9.35 ....................Lir 1M
$iaJS --------------------------------------Lir 200
$44.00 ....................Lir 800
$88.20 ...............Lir 1000
$176.— ....................Lir 2000
$203.— ............................Lir 3000
KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Z* Izplačilo večjih sneekov kot sgornj uvedeno, bodisi r dlnsr)lb ali lirah dovoljujemo še boljo pogoje.
(■PLAČILA T AMKRISKIH DOLABJ1B
• 5.— $10—
fia.—
... $ 0.78
.... $10.88 ... Ili-$21.— .... $4LS8 .... $81.80
Prejemnik dobi » starem kraja Isplačllo t dolarjih. | Noj na nakaiita isvrftojcme pa CaMe Latter aa prMaJUaa fl^—.
I SLOVENIC PUBLISHING COMPANY M Ca « a. Na.ro d a"
g ti« WB8T 18lb WIIW	NKW YORK, N. t.
1
M
w.....
To ji- zatulila možaka, ki je irriH neznansko ImHo ž»»no. Pa
£?a je Boif nsntilil in j(» vzel ženo k sehi.
Pogreba si- j** U'lel««žila vsa Vfis. Po pogrebu so sli poirreb-ci in /iiInjori ostali" v gostilno.
Naenkrat se j»* nebo stemnilo. ZatVlo ji« grmeti in treskati.
Vilovee si* j<* odkril in |K>Wož-ni vzililmil:
—	Valaj ji* |ia 7.t> ranjka irori. Z<bij si* kregajo ReiVm vam. il:i bo njoaa obveljala, magari r"'«* se sveti Peter im glavo jm> stavi.
Se par minut je grmelo in Inskaln. Nalo j.- p;i fKtsvetilo soliti-c.
—	No. ;i 11 vam nis«*!ii rt*ki*l — si* ji* razveselil vtlnvee — Xji'tia trma ji* zmagala. Kot sle slišali, je ni-o bili posebno veseli, ker pa le ni odnehala, so jo vseeno spustili nebesa. Si« pi*t litrov!
*
Marsikatera ž»*n^ka j«* bolj |H>zorna )»i t izberi klobuka kot
pa pri izberi moža.
*
Mlada žena je tožila moža. ee.c, da jo j,« pretepel. Sodnik mu je prisodil štirinajst dni kazni.
—	Ali ste s kaznijo zadovoljni.' — ga je vprašal.
—	Malo pre ver je, gi »spod sodnik.
—	< Vnni bi bilo prevee
—	Pomisliti morate, da sva Šel«* niesee dni poroeena in <la
se ni konec* medenih tednov. *
Sorodniki so dobili slodeei brzojav:
—	Trojeki! Vsi trije zilntvi! Mati "i* dobro poeuti, glede oeeta pa pravi zdravnik, da ni nie hudega in da se bo kmalu zavedel.
*
Nekaterim ljudem ni treba
ugašati litei. da so v temi. *
Veekrat rita te ali slišite, da kje kakšno stvar "zastonj" ali " brezplaeiio" ponujajo. f'i* mi verjamete ali ne, tisto, kiir jt* v Ameriki *4zastonj" aJi "brezplačno*" ponavadi najvee stane.
*
Tisti, ki si kaj prihranijo za deževne itn i. imajo ponavadi
vedno lepo vreme.
*
Sreeon elovek, ki ima lepo ženo -in se lahko nunjo zanese. Takih ljudi je, livala Bogu dosti, in so zavidanja vredni.
Ali veste, kakšna stanovalo v New Yorku * V New Yor-ku so taka stanovanja, da sosed pozna tvoje, ti pa njegove raznim*. Vse se vidi. vse sto sliši. nobene stvari ni mogoee prikriti.
Dober prijatelj je ustavil mladega zakonca, rekoč:
—	Ti. malo bolj previden bodi. kar se žene tiče.
—	Čemu ? Take ni kot je moja žena. Moja žena je zlato.
—	Saj ti verjamem. Vem. da jo imaš rad. Toda previden moraš biti. Sosedom ne smeš dajati pohujšanja.
—	Kakšno pohujšanje?
—	Vsak večer o km o zagrni, pa bo. Ni treba, da bi vsi zijali, kaj pooneta.
—	Ne vem, kaj misliš.
. — I no, sinoči so vsi sosedje videli, kako si ženo objemal in poljubljal.
. — Lažeš, to pa že ni res.
—	Kaj hi lagal. Vsi so videli. Jaz tudi. Sredi kuhinje sta stala in se objemala.
—	Se enkrat ti pravim, da lažeš. Mene sinoei sploh doma ni bilo.
—	A tako? Oprosti — se je začndil prijatelj in začel ugibati, kateri je bil.
? - STANE 50-CENTOV. - NAROČITE GA SE MNES
"6 L A S It * BO D A*'
NSW YORK, MONDAY, MARCH 25, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY ill U. & A.
■mi 1	v	^—
ELIZA OZATtEVSKA:'
FANTAZIJA TAPETNIKA MUHE
—	Tako torej, Vasilij Pro-kopic, s predi void ho treba obiti lilo dve steni hi dva kolii
—	Bomo /.«» napravili.
—	Koliko bos p« računal?
—	A veš ti. kako ohija Vasilij sti'in* s p red i votli Potol-ee s kladivom in poginili s jhi-lieo, pa drži kakor pribito. Kar poskusi vtakniti roko med oboje in -teno! Vidiš, takole dola mi obojo. A ilrnsri ! Saj ni ^ redno govoriti.
—	Dobro, torej koliko bos laeiinal, Vasilij Prokopie!
—	Le poglej, kako delani. Vidiš, malo prediva porabim, pa Ih» držalo, dokler bo liisa
staJa. Naj še tako pritiska mraz, v hišo ti ne pride. Tak -le dela Vasilij Prokopie.
—	Povej vendar, koliko b'>* i aeunal.
—	PoKlrugi dan bo treba deluti. Ivan dela samo na ok » in Vhslcn Belajev tudi. Lepo j* /.*-, lepo, ne drži pa lie. Jaz | \ liclam tako, da drži vse večni' čase.
—	Koliko boš računal
—	To je vse tvoje pnnHvo: Saj bo komaj za »*n kot. Vse pojile v en kot. L«> poglej, kako jaz obijam!
—	Povej mi no vendar, V a sil Prokopie, koliko boš računal za poldrugi da.ii.
—	Torej preskrbi še pn»di-a a in pazi, da ga ne bo pre-malo. Tole bo za en kot. S<» toliko ga pojde v drugi kot in za obe <trani ga bo trebji tudi precej. Vsaj deset funtov ga še kupi. Bolje, bo če ga kupiš več. Za poldrugi dan mi daš dva rublja, za praznik pa stekleni co tistega, ki- pogladi po grlu.
Tapetnik Muha je začel pretresati predivo ni obijati steno v kotli. Veselje ga je bilo gledati, kako mu gre delo iz pod rok.
—	Vasil Prokopič, s«j bi lahko iihmI <lelom prepeval.
—	To pa ne gre. K takemu *lelu ne spada petje. Pač pa bi lahko pripovedoval pravljici*. Štiriindvajset J i 1 ■ znani in vsaka traja pol ure.
—	O j, Va*il Prokopič, pri poveduj pravljice.
—	Počakaj, da si prižgem | ipo, potem boni pa pripovedoval.
Tapetnik Muha tolče s kladivom, stari vozli prediva se izgubljajo pod udarci v leseno -te.no in delo gre hitro od roke. V treli ali štirih urah bo \ se končano, samo da mu ne /manjka prediva. Kar odloži kladivo, rekoč:
—	Domov skočim, da se tia-
1
pijem čaja, ta čas pa prineso prediva.
Prediva smo dobili, toda Muha se ni vrnil. Proti veče rti jc prišel povedat, da pride zjutraj na vse zgodaj.
—	Morda vas bom motil t I ta zbijal bom.
—	Nič ne de. Saj vstanemo pred solnčniin vzhodom.
Zjutraj je res prišel, malo je potolkel ill zopet je odšel, < eš, da pride drugo jutro. Prišel je, potolkel jc s kladivom in znova odšel. Potem ga dva dni mi bilo blizu. Slednjič je vendarle končal in sicer zelo temeljito.
—	No dobro si napravil. Jumrk si — tu imaš denar.
—	Pa mi steklenico za praznik iic pozabi!
—	Kar pridi j«» njo.
—	Prišel je, izpraznil stek-lenieo do dna in postal še bolj zgovoren.
—	Da! Tudi jaz sem dobro živel. In še kako dobro! Sli: žil sem v Petrogradu za koči jaža, "»0 rabljev sem dobival poleg hrane, fini sem pa do l.il plačo sem jo mahnil k tovarišu, ki jo tudi dobival oO, in lia.jdi v krčmo. In nisva zapustila 'krčme, dokler nisva vsega pognala |»o grlu. Tal i smo bili kočijaži. Saj me je pa I udi gospod visoko cenil. Lahko sem še tako pil, kočija .i<-bila vedno lepo osuažena. Pa del nisem nikoli, pa naj se»u bil Še tako pijan. A da bi me od žganja bolela glava, to mi niti na misel ni prišlo. Samo enkrat me je bolela, ko me >•• brcnil kmuj. Takrat me je pa pošteno bolela. Mislil sem, da oslepim. Dva tedna nisem mo Hi-I gledati. Toda to je minulo, oslepel nisem. Samo take bula mi je ostala vidiš, tu na glav-. Le potiplji jo. Ta mi osi a ne v<e življenje.
—	Kaj pa počno tvoje hčere, Vasi I Prokopič?
—	Še poznati jih nočem, fini mi je umrla žena, so me zapustile "ni me prisilile, da sem se drugič oženil. Ali mi »lis, da je to v mojih letih i-grača*
—	No. to pa res ni tako hudo. Imaš vsaj dobro gospodinjo in še otročieke povrhu. Koliko si star?
—	Dvainsedomdesel. Moški, ki je dobro rojeni, lahko plodi otroke do petinsedemdestega leta. Saj imam z drugo ženo že tri iu za enega še jamčili. Tako bodo štirje. In misliš, da je malenkost napolniti štiri kljune ?
—	Vasi I Prokopie, kaj pa
pravljica. Saj si obljubil, <ln jo boš pripovedoval.
—	Jo pa bom. Toda najpn j bi ti rad povedal nekaj o sebi. V 1'gzdemt smo čakali aia par nik. Saj veš, da je treba tar-i dolgo «*»deti. In ko sem s«* slučajno odkril, me je vprašala neka babnica:
—	Kaj pa imaš na glavi? Odkod tako velika bula?
—	Nu, kaj bi si mislil ? — Kmalu sem imel pripravljen odgovor. Daj, da ti j »oveni. To- j da, če boš to reč natisnil, pa i 7i da bo vse tako, kakor boš; >iišal iz mojih ust.
—	Služil sem pri npravilt I ju veleposestva za koči jaža. j 1 pravitelj je imel hčerko. Roditelja sta kmalu opazila, da s
I čerko če-t o kramljava. Ona mi je podarila uro, sebi je pa kupila drugo, do pieice enako moji. In ti dve uri <ta kazali ilo sekunde enako. < 1e mi je dejala: "Ob tej in tej uri pridi." sem bil vedno točen v njeni sobi. Roditelja sta zavohala, kaj se godi v hiši, in »spodila sta me. Tako sem zašel med postopač«* Kronstadta. Toda ljubica mi je redno pošiljala denial*. Kar je zbole*a in mi sporočila:
—	< »b tej in te j uri pojde mama po duhovnika, da se i/-jK)veni. Pazi. da ne zamudiš prilike.
(iledal sem na svojo uro in čim se je mama odpeljala z izvoščkam, sem odbite] po stopnicah k ljubici. Ležala j" pod svetimi pod-.bami težko bolna. Komaj sva malo poki ami jala, se je mati z duhovnikom vrnila. "Kam naj se skrijem! — sem vprašal ves prestrašen. V sobi je stal ve iik kovčeg. "Kar v tale ko\ čeg zlezi," — jo dejala. Komaj je zlezla s postelje, odprla. ji' kovčeg in ko sem zlezel vanj, ga je zaklenila in vzela ključ k sebi. V tem je pa že prišla mamica z duhovnikom. Slišal sem dobro, kako jo je hčerka vprašala:
—	Mamica, tale kovčeg j" po babici ?
—	Po babici, dušica, po babici.
—	In babica <ra je zapustila meni.
—	Da, tebi, dušica.
—	Torej vidiš čim umreni, položi ta kovčeg z meuioj v grob.
Slišal sem ta pogovor in mislil, da se hčerka šali. I nu, šala gori ali doli, toda čez nekaj minut je res umrla. Položili so jo v krsto in odnesli na mrtvaški voz. mene pa na ci-
TRGOVSKA POGOD BA Z BELGIJO
zo. Med potjo sem slišal ko so s< ljudje pogovarjali:
—	Lepo krsto ima.
—	(Vmu pa peljejo za njo ta kovčeg T
—	To je bila njena zadnja volja. Najbrž ima v njem-dragocenosti.
■ — Aha, da bi jih nihče ne podedoval.
Razmišljal sem, ali naj zakrilim ali ne. Pa nisem zakričal. Ljubezen ni špinača, kar tako je ne spraviš iz grla. hi tako so naju spustili v grob, najprej njo, potem pa še mene.
Ležal sem v grobni tišini iu razmišljal, kaj l»o.
Kar zaslišim korake, razbi. janje in stopicanje okrog groba. V zemlji se namreč vse dobro sliši. In že so začeli oitke po vat i grob. Začni sem pogo-v or:
—	Torej kako? Ali ga naj lazkoljem z vrha?
—	Ne, počakaj! Morda so v n njeni dragocenosti, ki bi jih razbil Ali bi se ne dal odpreti od .strani?
—	Beži m»! Kar mahni po njem ihI zgoraj
Iu tako je k resni I po njem s sekiro, naravnost po moji glavi. Vstal sem in zarjul. Seveda so takoj zbežali, jaz pa za njimi. Odtod bula na moji irlavi.
krcmarica z zlatim srcem
jp bil&i prefL krfitkim podpisaua v Washington!, Na sliki sta zastoipiij^a belgijske vlade
ifk &6ttfpnlk4 ameriškega drž avnega departmttoLta.
V	Napolju je bila v ubozni četrti še pred kratkim krčma, ki so jo imenovali "pri krema rici z zlatim srcemker ni njena lastnica, mlada, plavola-sa Milančanka pustila nobeaie-ga gosta lačnega iz nje, tudi če je bil brez posla ill ui imel v žepu nič drobiža. Menila je, da bo mož že plačal, ko dobi zaslužek in v resnici se ni zgo dil baje ii il i «11 primer, da bi kdo njeno dobroto zlorabil. — Krčma je bila vedno polna lju-di, ki so se v njej počutili dobro.
Preteklega »novembra se je zgodilo, kakor poročajo italijanski li-ti, da je mrzlega večera stopil v lokal revno oblečen popotnik in prosil, da bi se smet malo ogreti. Naročil ni ničesar, «ker so bili njegovi žepi prazni, toda lepa krčmariea ga je sočutno pogledala in mu prinesla brez vsake besede mesa in vina. Ker se je branil sprejeti dar, je dejala, da bo že plačal.
V	letošnjih mrzlih januar skih dneh se je zgodilo, da je isti popotnik prišel spet v krčmo im se oprostil pri krčmari ci, češ da je še vedno ne moiv poplačati dolga. "Vse eno me veseli, da ste prišli iu da se ni-.ste sramovali, kajti glad boli," je rekla krčuiarica in mu prinesla vsakovrstnih krepčil. On se je srečno nasmejal i.i menil: 4 S takšno ženo bi* se takoj poročil." Krčmariea se je tudi nasmejala in odvrnila, da še ni vseh dni konec, ka-' ni, lahko pride. Mož se je o-krepčal, zahvalil in odšel, rekoč, da se prav gotovo vrne.
Četrt ure pozneje se je u-stavil pred vrati ponosen avtomobil in popotnik je stopil i/, njega, toda sedaj v elegant ni obleki. Šofer in služabnik sta zavlekla v krčmo več za bojev vina in delikates za krč-marieo. "Popotnik" pa ji je dejal, da se drži njeile besede, in da jo prosi, za roko. Slišal je o njej in -se je hotel prepričati, da li je vse res, kar pri povedujejo o fnjimi dobroti. Krčmarici je mladi mož dovolj ugajal, da mu ni dala košari-ee. In te dni sta se poročila. To poroko so obžalovali le gostje, kajti krčmariea je svojo go&tihlo seveda pustila. — Svoje zlato srce mora hraniti sedajz* moža. *
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 WEST I8th STREET	NEW YORK. N. Y.
Znanstveni In ... .
ni Soisi
ItOIMM I DRŽAVLJANI naj naroče knjižico -"How to bfromr a ritizen of the United
Startes". Cena ...........................25
BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA
ZA BREZPOSELNE. 75 »t m ni. Cena.....35
BOJ NALEZLJIVIM BOLEZNIM. Spisal dr Jo«.
Ti<-ar. I'm strani. Ona ...................75
opisi važnih kužnih bolezni z nav«idili za nejgo bolnikov. S slikami.
CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLIC V Spisal Al. Ksihaj. Trda vez. 7r» strani. <"ena ......
V	knjigi je 21 slik in en zemljevid. Zartluvi-na in prii»ovi*dke o naravnem čudu, kakršnih je li* malo na svetu.
DENAR. Spisal dr. Kari Engliš.
stran«. Cena .........................#0
l»enariii problem je zeli* zapleten in težaven iti ga ni mogoče storiti v-akomnr jasnega. Pisa Itd j. ki je znan reški nar»«ln«>-gospiMlinski strokovnjak, je razširil svoje delo tako, <la ho služilo slehernemu kot orientaf-ni s|Ms
0	denarju.
DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK. Spisal Kranj.. l»o-
lar. S slikami. strani. 1'etia ..........1.23
DOMAČI VRT. Spisaf M. Hnmek. str. Ona 1.2»
Splošno vrtnarstvo: |Mtsehn>> vrtnarstvo; sadno drevje; kako vrt krastiao: navfulila zii sol>ue rastline. 1 €»CT sliki. IM»1.\C'I ZDRAVNIK. Spiral S. Knrtpp. sir.
Tnla vez. C<-nu ......1J>0	Uroš. ••ena 1.25
Navodila slovitega župnika, ki je zdravit Iiaj-razli«"in'jše holezni z navadnimi pri|««ui»^'*ki.
1	tpis Itolezni. Slike.
«OVEIK>R^IA. Spisal li Wvart. 1 i:i strani.
S slikanji. «*ena ...........................1-50
GOSPODINJSTVO. Spisahi S. M. Jlir-aj. S slikami. Lir, strani. Cena ....................1.20
Knji?a si- inllikiije in» svoji izhrani vsebini in vHiki koristi, ki jo nudi ženam iu dekletom ' vseli vprašanjih gospodinjitva. GOSTILNE V STARI LJUBLJANI
51 strani. Cena ...........................
Podrolten opis starih ljubljanskih -rosnln. s katerimi je v gotovi meri zvezana zgodovina sl«iv«*nsk<- iircstoliii'.
URŠKA MIT0L04ilJA. ::il strani Cena ......L—
i »jiis božanstev, v katera so verovali stari lirki.
IZ TAJNOSTI PRIRODE. •<! strani. Cena ---- J><» >
Poljudni spisi o naravoslovju in /.vi'zdoznan-stvu.
IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Frane
Levstik. 'SJit strani. Cena .................90
JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi in drugi del obsegala "J^l strani.
Cena: 1. I Hi.....8«____II l»el
Zemljepisni pregli-d: natanf-tii ]M«Pitki o prebivalstvu. gonili, n-kali. i>«>Ij.(|i-lstvu. KRATKA SRBSftA GRAMATIKA, tis strani... KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV, i»5 strani. Cena ........
KNJIGA O LEPEM VEDENJI*. (Crhani.) Wz KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJI'. 11 i str KIRKNA RAflXlCA. Tnla voz. 114 str. Cena Navodila za izraeunanje okrosrl«*ini. rezam*-ga in tfsanega lesa.
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. iMN>zije. :>Hi str.
Cena......
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. strani. Cena
V	teh treh knjigah je zbrano vso književno delo našega velikega kritika, pesnika, pisatelja in jezikoslovca.
LIBERALIZEM. Spisal V. Ilobliouse. lJU str. Politična Študija, ki nazorno prikazuji- smernici' nekoč tako važne angleške politične stranke.
MISTERIJ DUŠE. Spisal dr. Frane Goestl. —
275 straui. Cena ........................1-—
Razprava o blaznosti iu posledi<-ali pijančevanja.
MATERIJA in ENERGIJA. Spisal dr. Lavo <Vr-
melj. S slikami. 1«0 strani. Cena ..........1.35
Nauk o atomih, inolekulih iu elektronih. Poljudno pisana razprava o izsledkih moderne znanosti.
MLEKARSTVO. Spisal Anton Peve. ,S slikami.
H»S strani. C<uia ........................1.—
Knjiga za mlekarje in ljubitelje mlekarstva sploh.
NAROD, KI IZUMIRA. K»1 strani. Cena.....40
l*uljudeii opis najsevernejšega naroda na svetu. njegove šegi« in navade. NASVETI ZA HIŠO IN DOM. 410 straui. Cena L— Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati v raznih vprašanjih in nepriiikah. ki se dnevno pojavljajo v delokrogu gosinslarja in gospodinje in je torej vest svetovalec v vsakem domu.
NAJVEČJI SP1SOVNIK. 150 strani. Cena.....73
Itnjiga vsebuje veliko zbirko ljuhavuih in ženitnih pisem. NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel Flere. tM>
strani. Tnla vez. Cena ...................73
To je nekak slovenski aheeeilnik. sestavljen 1n> uzoreu ameriških učnih knjig. S slikami. Primerno za otroke, katere hočete naučili slovenskega pravopisa. NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
ISll strani. Cena ........................1.58
To Je naj poi silne j ša sanjska knjiga, sestavljena po najltoljšili arabskih in egiptovskih virih. S slikami. OJAČEN BETON. 11TI strani. Vezano. Cena.. .5«
Cčna knjiga s slikami za stavbne obrtnike. OB 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA —
i>4 Strani. Cena .......................... .23
Napisano v s|K>miu možu. ki je prvi med nami uspešno propagiral veliko idejo jngo-slovanstva.
OD ORHIDA DO BITOLJA. 16(1 strani. Cena .70 Zanimiv potopis s slikami tistih krajev naše stare domovine, ki so Slovencem le malo znani.
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... 2.50 Knjiga je namenjena v prvi vrsti 7a stavbno, umetno lu strojno ključavničarstvo ter žele-zol I varstvo.
ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJ AR. Trije
deli: 162, 141, 133 strani. Cena mehko vez. .50 * *	. .	Cena vezane M
mmmm—*mmmmmmmrnm+tm , r ,
1JJ0
.80
•jr.i «rr... kar j«- pri
.63
Poljuden in natančen o|»is odkritja novega s vel a. Spis se čita kakor zanimiva povest i»t je sestavljen |n> najboljših virih. PEROTNINARSTVO. Spisal A. Slivnlk. ITI sir.
I "ena
Članke o boleznih in razvadah jierotniiie jH.ja-uuji'jo zanimive slike. PO G<IRAH IN IWLINAH. Spisal Pavel Knnaver
J!»T strani. Cena ........................
X knjigi so opisane le|M»tc naše slovenske domovine. Krase ji» krasne slike naših naj-b*|»ših krajev. PRAKTlfNI KAClNAK. Trda vez. Priročna knjižha. ki VM-buje vs«*. nakupil in prodaji |»otrebno.
PRAVILA ZA (HJKO. 142 strani. O na ......
Nasveti in navalila, kako se je treba obnašati v dražbi.
PROBIJ-IMl SODOBNE FILOZOFIJE
Spisal dr. F. Vetier. 311 strani. Cena .... Knjigo toplo pri[ktrnčanio vsakomur, ki sm* la*"*«' s**znaiifti z glavnimi črtami so^lobne
filozofiji-.
PSIHIČNE MOTNJE NA ALKOHOlJSKI POD-LAGI. Spisal Ivan ltobida. Is-! strani. Cena Strokovnjaška razpršiva o |»»ledi<-ah pr"obi-li»iT;i za uživanja alkohola. KI SKI REALIZEM. Spi-aI dr. Ivan Prijatelj. 41."» strani. Cena ..........................
V	knjitri »o opisani predloMlniki iu idejni tile-uieljitelji te svojevrstne ruske struje.
K\l»IO. -_M4 strani. Cena ....................
Kdor se zanima za radio aparate ne more le knjige pogrešati. Spisal ju .>•• -strokovnjak, |trof) sor Andrii*. S slikami.
RACl NAK. L't'ri". strani. > ezano. Cena ........
S |M>močjo le knjige vam je mogoče naulo izračunati obri'sti od |m>1 odstotka do dvanajstih odstotkov. \ M-J>llje tudi ibnlatek o meri in teži.
STANLEY V AFRIKI. 122 strani. Cena ......
1 »oživlja ji slavnega razi-»kovalni, ki j^ prvi raziskal "črni kontinent". SPOMINI, i Spisal Jože Lavtižar i "_M:i strani.
t "ena......1.50
V	tej knki obuja naš znani potopisee župnik Lavtižar spomine na svoja brezštevilna potovanja.
SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. T:«» in 233 .strani. Trda vez. Cena
SANJSKA KNJIGA. K» strani, l ena ..........
SADNO VINO IN SADJEVEC. Spisal M. Humek
l"_'s strani. S slikami-. Cena ...............40
Viivi«!. kakn ga iz«lelujemo in kako ž njim ravna in 11. i!a dobimo okusno in stanovi I no pi-
i.3«r
1.75
30
.SO
.30 1.25 .50 .75
.70 .7»
.50
jaeti.
slov.-an<;leški in angllško-sloven-
SLOVAK. Iiv strani. IVna ...............9fl
SAD-IE V GOSPOllINJSTVI . Spisal M. Huinek. Knitek navo<| o ravnanju s sadb-in. o domači sadni uporabi in <. konzerviranjtt sadja iu ze-leniadi. Pojasnjeni, s 17» barvnimi i>ril<nrami in slikami.
slovensko-nemški slovak. 143 str. Cena .40
I >rilga (lolovii-a knjige vsebuje ;:"inško-slo-veiiski s|,ivar in kratko slovnieo slovenskega in nemškega jezika.
SPRETNA KUHARIC.!. 24S «trani. Vezana. Cena 1.43
V	knjigi je nad še<tst«i najvažneišili kuharskih navodil.
SPOL l>u'bežen. materinstvo. Cena ... -30 Knjižieo je spisal prof. dr. .Zabor ter je namenjena deklieam v starosti štirinajstih let.
spolna nevarnost. Cena .................S3
Na šestnajstih straneh je dr. Franc l»ergane nakratko pojasnil nalezljive s|»olne bolezni.
učna knjiga irskega jezika. 147 str. Cena .60 Knjiga vsebuje tudi slovnieo in kratek slovar.
učbenik angleškega jezika. — Slovni-
niea in slovar. l*5»r» strani. Cena hroš.......1.S5
Vezano......1.50
i tod v filozofijo. Spisal dr. Frane Veber. 3T»2 strati i. Cena ........................
veliki slovenski spisovnik. ».",7 strani.
Vezano. Cena ..........................1.25
Zbirka pisem, listin in vlog za zaM>biiike. tr-govit» in obrtnike.
veliki vsevedež. 144 strani. Cena ....... .50
Zbirka zanimivih in kratkočasnib spretnosti: burke in šaljivi |H>skusi: vedeževalua la-In-la : punktiranje: zastavice.
vošči i A" a knjižica. 'XI strani. Cena ...... 30
Zbirka voščilnih listov in lM'smie k goiiovom, novemu letu in drugim prilikam.
vojna z juguroto. 123 strani. Cena...... 30
valentina vodnika izbrani spisl —
W0 strani. Cena ........................ 3»
valentin vodnik svojemu narodi*. —
48 strani. Cena .......................... JS5
V	prvi knjigi so iicsmi in basni, dočim ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govornika, glasbenika in časnikarja.
vodnikova pratika za leto 1028. 128 str.
Cena........30
Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena.
vodniki in preroki. 128 strani. Cena .... .60 Knjiga je izšla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož. ki so s svojim delom privedli slovenski narisi iz suženjstva v svobodo.
znanstvena knjižnica, 78 strani. Cena.. 35 Zanimivosti iz ruske zgodovine in natančen opis vojaške republike zaporoških kozakov.
zdravilna žel1šča. «2 strani. Cena ...... .40
V	knjižlei najdeš v lepem reilti omenjeno vse. kar iMitrebnješ, da si ohraniš in is»pravis svoje zdravje.
zgodovina umetnosti pri slovencih, srbih in hrvatih. 137 strani. Cena.... 136 Znamenito delo našega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V knjigi je C7 krasnih slik.
zdravje mladih. 117 strani. Cena........1.25
Higijena doma in v solj. Opis holezni pri mladini.
zdravje in bolezni v domači hiši. spisal
ijr. Just Bačar. Cena......................
Sestav, delovanje in nega človeškega telesa 3 slikami.
"O LAS RARODr
NEW YORK, MONDAY, MARCH 25, 1935
TH2 LARGEST SLOVENE DAILY to T7. 8. A.
SAMOSTANSKI f OVFf
U (ROMAN IZ 14. 8TOLETJA).JLjVr f JLi\J
STOLETJA)
ZA "GLAS NARODA** PRIREDIL I. H.

18-dnevni boj s smrtjo
—• Ali morem so<laj iti, gospod! — vpraisa Wolfrat mirno.
—	Seveda, Pol zor, seveda! Samo pojdi domov k ženi!
Prijazno pot ropi je oskrbnik Wolfratovo nuno.
—	Ako ti bo prihodnje leto zopet tesna predla zaradi najemnine, samo pridi, z menoj boš lahko govoril.
—	Ne bo t roba, gosj>od! Z Bobrom J
Wolfrat potege klobuk namoči ter gre proti stezi, gospod išlntman pa majajo z glavo stopa proti gosposki koči.
Gosi>od Henrik zaklioe skozi okno:
—	Wolfrat, kam pa ?	{ \ reševanju pilota Golubje-
—	Domov, gosj>od! Saj menda lahko grem?	va i» njegovih sojetnikov, ki
—	Ako hočeš. Toda ljubše bi mi bilo, ako še nekaj rasa • »*» padli na tla na poti v Ar ostaneš. Za te imam delo.	I hangolsk, so dospele iz Mo-
—	Dobro, gospod, — pravi Wolfrat počasi.	skvo naslednje podrobnosti:
—	Sedi na klop in počakaj, da pridem.	) V Arliangelsku je bila izred
S temnimi očmi gre Wolfrat proti klopi. Videti mu je i na soja trojko za iskanje <i«
bilo, da ni storil rad. Pod haljo miga z ramo, kot bi bilo -dobro v koži.
Meti smrekovimi vejami se prikaže (iitli in so splazi lovčevo kočo. Hajmo sedi na postelji. Steče k njemu in so klene njegovo roko.
I
Proda se v Belokrajini
Lepo malo posestvo; 4 sobo, kuhinja, kopalna soba; 2 kleti, stale — elektrika, voda v liiši. Poleg hiše, vinograd, .'J sadni vrtovi, polja, gozd. Kokošje — zajčjereja — čebelarstvo. Vse orodje — pohištvo z radio. 10 minut hoda do mesta, 20 do kolodvora. Stan." $0000, proda s«« za $3,500. Naslov pri (»1. X. las za nakupi do 1. julija.	(fix, 1 n. t.)
Stara domovina kliče!
Obiščite deželo svojega rojstva!
Najhitrejša l'ot v Jugoslavijo
Bremen - Europe
Ekspresni vlak ob parnifcu v Bremtrhaven zajamči pripravno potovanje do Ljubljane
Ati potujte z znanimi ekapresnimi parniki :
DEUTSCHLAND HAMBURG NEW YORK ALBERT BALLIN
Izborre železniške zveze od Cher-bourga ali Hamburga
Za
iljt* tli
1'jkaJiM-g i
JM'j.1 .X|)il;i VI Ta."
agenti
MMMK-MIERICM URE RORTI GEIHMR LL0YR
57 BROADWAY	NEW YORK
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU
111 WEST IStta STREET NEW tOKK, I«. I.
Pliftrn NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TCVANJE
f t i mm mmman
33
mu ne Inbjeva, ko jo nenadoma zazvonil telefon. Iz vasi Ižme so telefonirali, da so našli (folub-jevo. V vas je prišel ribič Na-j kovaki in javil, da jo na ]»oti
v
o-
pravi.
dušo!
Njegove oči vise na njej s hropenečo bridkostjo.
—	Poglej, Hajmo. — so trese z njenih ustnic, — res je napravil nekaj hudega! Toda, kaj no, jaz pa sem vendar-le nekaj popravila? Ko jo prišel in je svakinji priznal, jaz pa sem Lila v izbi iu som slišala, glej, tedaj me nikdo ni mogel zadržati. Tekla som in tekla, dokler te nisem našla. In kaj ne, nekaj som vendar-le napravila dobrega'
Hajmo izpusti njeno roko in jo preleti s plahim pogledom.
—	Samo zato, ker si zopet hotela nekaj popraviti ? — vpraša s pojemajočim glasom. — Za nič drugega nisi prišla?
Oitli ga prestrašena pogleda.
—	Za kaj drugega naj bi prišla? Kaj ti je? Kaj me tako pogleduješ ?
Hajmo molči ter si s tresočo roko potegne preko čela.
—	Govori vendar.! — ga prosi, — saj ti jaz nisem ničesar storila.
Ho (V prijeti njegovo roko. Tedaj pa se od zunaj zasliši fratrov glas:
—	Oitli. Oitli! — Stopi v sobo. — < K tukaj si! Pojdi, de-klo, pojdi, mi boš pomagala pospravljati. — Tn z roko jo vleče za seboj.
— Hog ti povrni, tisočera hvala, ker si imel ž njim usmi-j^kozi močvirje dospel do osam-ljenje.	Iljene kolibe, kjer jo našel tri
Ali nisem moral? — pravi. — ln če bi me veljalo|može, ki so ležali no zavestni
v snegu. To so bili pilot Golub-jov, mehanik Kavirznjev in potnik Kruzov. Nakovski jih je spravil k zavesti. Gol ub jo v jo tako ošibol, da in mogel nadaljevati poti, pač pa jo napisal listek, ki ga je Nakovski prinesel v Ižiiio, svoji ženi. Na listku jo sporočil, da so je v družbi z mehanikom in dvema potnikoma dvignil 1. februarja. Kmalu sta jih zajela megla in hud vihar. Kazalec brzino na motorju so je pokvaril iu morali so pristati na zamrznjenem močvirju. Tedaj se je zlomil vijak in tudi sicer se je letalo pokvarilo. Pristali so blizu roko ("ivija pri Ižimskem jezera. Letalo so jo zarilo v blato, a nima hudih poškodb. Ko jo Oolubjov ugotovil kraj pri-
ki je bil prešibak, da hi mogel z nami na pot. Prod odhodom smo razdelili hrano. Kuznje-oovu smo pustili krzna, poč k o. vžigalice in olje za motor. Potem smo čuli od nekod sirene in brn jen je letečih letal, če-
usodna voščena lutka
Mladi angleški inženjer Kobe rt- Vend je imel pred >oboj >ijajno kariero. Kmalu potem, kot je dokončal študije, je izumil genialno pripravo za pri -
SHIPPING NEWS
prav jih nismo videli. (»dloči- j dobivanje premoga, ki mu
li smo se, da gremo v smeri za glasom siren, toda visok sneg
zagotovila mesto vdilnega in-ženjerja pri neki veliki tvrdki.
in gozd sta nam to namero pre- ( y n jem je dozorel drug uačrl, i
—	Hajmo! — še reče, tedaj pa že stopi čez prag.
Ko prideta mimo Wolf rata, povesi glavo. Oitli hoče ž njim govoriti, f rater pa jo drži trdno in jo vleče in ni mogla ostati. V kuhinji jo molče naredila vse, kar ji jo bilo naročeno.
Frator Severin pomembno prikima.
C'etrt ure pozneje so vsi pripravljeni na pot domov. Ko vidi Wolfrat oba hlapca s težko naloženimi koši iti naprej, vstane s klopi. Strah so mu trese po vseh udih. Stooi k oknu in zakličo v sobo:
—	Ali naj še čakam, gospod!
stanka, so je z irtehanikom
li to vest-, so poslali takoj več letal v smeri proti Ižmi, kjer so tudi našli Golubjeva in lijego-, ve sopotnike. Prepeljali si jih v Arhangelsk, kjer je Golub-natančno popisal vse 18-dnev-no potovanje in stradanje.
Kavirznjevini odpravil na pot, da bi našel zavetišče. Pri 1«'-. talu jo pustil Kuzjecova. Oolubjov je sporočil na listku, da je letalo pristalo na točki 00 stopinj širine in 41 stopinj vzhodne dolžine, nadalje da Kuzijecov nima hrane in da morajo z letala vroči živež in vžigalice. Oolubjov sam in njegovi sopotniki so 18 dni stra-
Da, Wolfrat4, - se oglasi gospod Henrik, ko ravno pri- <lali. in, de k njemu v sobo Oitli, da se poslovi. Prost jo prijazno po-|dalf skozl ^oovirjo in nepre-gleda. — Pojdi z Bogom, otrok! — pravi in ji ponudi roko. Ko | £le<lne
mu poljubi roko, pade solza iz njenih oči. — Oitli, ali te kaj Ko so v Arliangelsku preje-teži?
Gitil zmaje z glavo in tiho odide. Prod svojim bratom postane.
—	Kaj ne, Zefi že moram povedati, da prideš kmalu domov?
—	Moreš ji povedati.	•
58
Oitli hoče iti. Nemirno gleda Wolfrat za njo. Tedaj pa poskoči.
—	Oitli! Gitli
in strosoč
—	Hiti, deklo, da pridemo naprej! — jo opominja frator Severin.
—	Saj že grem! — Steče k lovce vi koči, toda soba jo prazna. Prestrašena pride iz koče. — Kje jo Hajmo?
—	Pred malo časa je žvižgal psu, — ji pravi Wolfrat, — in je ž njim odšel v hrib.
Žalostno gle<la Oitli v prazno sobo.
—	Kako je neumen, — mrmra frator Severin. — Niti to-( liko ne more počakati, da bi mu rekli z Bogom. Pojdi, dekle, gremo!
Težko in s poveseno glavo stopa Gitli za gospodom Slut-manom in fratrom. Vedno postaja in gleda nazaj proti lov-' čevi koči, tako da se ji oba vedno bolj oddaljujeta. Pot zavije v dolino in koče izginejo. Tedaj sede Oitli na kamen in joka v roke.	*	!
—	Sedaj je hud na tnene.-In vendar nm nisem ničesar storila.
Nižje iz doline sliši fratra klioati njeno ime. Z rokavom si obriše oči in prične teči.
prečila. Zato smo krenili proti jugu.
Tri dni in tri noči smo Wo-j dili po globokem snegu, spali i smo v gozdu iu sušili obleko i pri ognju. Ko so se moji čevlji j popolnoma raztrgali, smo na-j pravili nove iz usnjenih rokavic iu jih prevezali na nogo z žico. Napredovali smo komaj po (j km na dan, ker je bila pot neizmerno težka in smo bili vsi izčrpani. Trejji dan so potniki prispeli do kolibe, ki je stala na obali roke Civije. Ko so se orientirali na zemljevidu, an katerem je vsak centimeter pomenil 10 vrst, so se odločili, da krenejo proti struji. Na tej poti so naleteli na tri kolibe, v
Ioni izmed teh so našli tudi sekiro. S to so si lahko "napravili drva. V zadnji kolibi so našli 'samovar. Brodolomei so se hranili s koreninami in s travo, ki so jih kuhali v samovara. Ko so krenili od zadnje kolibe, so popolnoma izgubili orientacijo in vrnili so se nazaj. Tam jih jo našel Nakovski. ki jo šel po reki Oivji in sledil sledovom njihovih smuči.
"Ves čas sem bil prepričan, da nas bodo rešili", je nadaljeval Oolubjov. 4 * Tudi svoje prijatelji* sem neprestano vzpodbujal s to mislijo. Ta vera v rešitev nam jo dajala moči, da , smo prestali strašne muko".
Ravnatelj centralne arlian-gelske jK>liklinike Habarov, je uradno obvestil poročevalsko agencije, da jo stanje Golub-
>lava in milijoni so mu bili za gotovljeni. Zdelo so je, tla mu je sreča nakhmjeua kakor nikomur drugemu.
Tedaj ga je pot nekoga večera vodila mimo predmestnega piiitioptika, kliear prod njim jo glasno hvalil čudeže, ki so lazstavljeni tu. Vend je iiu«-l čas. iz radovednosti je kupil karto. V leseni baraki >o bili skoraj sami voščeni posnetki znamenitih zločincev; inžonjo! s< je na moč dolgočasil. Tedaj jo zbudil njegovo pozoraost lik graeioznega dekleta v krasni viktorijanski toaleti. Kakor /.:i-či.ran jo obstal mladi iinžonje;-•prod tem voščenim kipom. Iz zatopljonosti ga je zbudil ž«Miški glas: "Panoptik so zapre." Vend so je obrnil in ostrniol. Prod njim jo stalo živo deklo, ki ga je prej občudoval koi voščeno figuro. "Se čudite l" se je nasmehnila mlada ženska. '"Moj oče, ki je izdelal vse to figuro, ine jo -nekoč naprosil, naj mu bom za model."
Ta poset v pnnoptiku jo postal Vendova usoda. Pet tednov pozneje >e jo oženil s hčerko njegovega lastnika. -— Toda zakon je bil že od vsega početka 'nesrečen. Mlada žeiui jo bila strastna morfinistka in je poskusila vse, da zavede tudi moža v to strast. Nekaj ča-
27. marca:
.\t-v« Y«»ik v Hamburg tSaturnia v Trst Ma:>ii;iit:tii v Havre
29.	marca:
It«-r«tiK:tria v Cherbourg l;r«-ir.«-ti t Brt-m'-n
30.	marca:
Paris v Havre . Stuttpart v Il.imbur* lt«-x v Ot-noa
5.	aprila:
Olympic v dit-rhourg KiiroiM v lirvtiifii
6.	aprila: Champtain v llnvre
10. aprila:
Washing!'.»i v Ha vi«
12.	a pri'a:
Majtsiii- v Chi rUiuig
13.	aprila:
II«* «!•• FrTiTn-e v Havre t*<»nf»- iii S:i\ >i.i v
19.	aprila:
!•<-> engiu-ia v Chert»<»urB !:r.-n»eti v L{r»'in»-n
20.	aprila: Kiima v Trst
I'a ris v Havre 24. aprila:
Manhatt:\ii v Havre 26. aprila:
Huropa v Bremen A'|»it;.nia v Clit-rlioiire
27. aprila:
I^afayetle v Havre Hex v Cenoa
3.	maja:
MajeNtic v Cherlw>»ir*
4.	maja; Clutnipbtin v Havre
f. maja:
'.VaMhinx'o.i v Havre BcrniKHiU v ('litrlours
10.	maja:
i:r»rrii»-n v lirernen
11.	maja:
I'ari* v Havre C-.nte ti i Savna v Oenoa 15. maja: A>|uitania v Cherbourg
17.	maja:
Kuropa v Bremen Sat urnia v Tr*t
18.	maja:
lir K ran«« v Havre 22- maja:
MaJ>-»li.- v f*1ierl>*>urjp Manhattan v Havre 23. maja:
''ham plain v lla\re V Crlllia
28.	maja:
Kreitieri v Biemen
29.	maja:
K» r-i.ir.iriH v Cherl>"itrg
mi se j»* upiral, j>otem je podlegel. < >d toga trenutka je šlo z njim navzdol. Veliki načrti za bodočnost so ostali v predalu, >lužbo jo začel zanemarjati in >o ga po brezuspešnih poskusili, da ga spravijo na prejšnjo pot, odslovili, zadovoljil so je potoni z v-ako službo, samo da je dobil nekaj denarja za uničujoči strup zase in za ženo, to-da nikjer ira ni>o dolgo držali iii končno j«- postal bivši vo-tii!!ii inženjer navadon rudar. \ >o je žrtvoval za ženo, ki jo zahtevala mamila, samo ina-liiila.
Totla nekega dne jo je za šaril v lastnem domu /. drugim moškim, ljubimcem. Prvič ji je odpustil, drugič ji je v spanju hladnokrvno prereza I grlo /. britvijo. Sam se jo javil oblasti. Razprava proti njemu je bila menda najkrajša, kar so jih imeli doslej na Angleškem. Priznal je vse, zahteval je samo to, da i^a obsodijo na smrt. Pet minut po začetku razprave so izrekli sodbo, ki ga bo u smrtila z vislicami.
i jeva in Kružkova zadovoljivo. "Ko smo z letalom zapustili | K sreči niso zmrznili, pač pa Tjesukonsk, smo pluli v pravi |"so silno oslabeli, saj so bili to-
smeriT Toda na<l Pinegom smo
litli se obrne in Wolfrdat ji molče stegne roko. V bolesti jnioraii ra<ii mogle pristati. S osočimi ustnicami ga pogleda, ko položi roko v njegovo. i?ejK)j snio inieii nia|0 iirane,
tri kose čokolado, nekaj peciva in dva kilograma masla. V letalu smo ostali (i dnu in sicer v topli kabini, v kateri jo Kavirznjev napravil peč. Napravili smo si majhne smuči, pri lejtalu smo pustili Kuznjeeova,
KUBAN. DELAVCI PROTI PREDSEDNIKU

19.
t r	,
—	Tako, Wolfrat! — pravi gospod Henrik, ko pride z lokom na hrbtu skozi vrata. — Bova kmalu gotova. Pripravil sem se že na pot proti domu.
Wolfrat vstane.	»
—	Kaj naj delam, gospod?
—	Pojdi v kuhinjo in prinesi vedro.
Wolfrat naglo odide. To je res izgledalo kot delo. Vrne s*e z leeefiim vedrom za vodo~ .
—s- Pojdiva! — prafi gospod Henrik in gre proti stezi, ki vpdi v skalnato dolino. Wolfrat mn sledi.
(Dalje prihodnjič.)
dr. kernovega berila
JE ZNIŽANA
Angleško-slovenskc Berilo
KNGLISII SLOVENE READER BTANE SAMO
$2
liko časa brez hrane. Na drugi strani je letalska uprava izdala poročilo o letalskih razmerah v teh krajih. Metereolo-1 ške razmere v severnih krajih I sta vi ja jo .pogosto silne ovire ruskim pilotom, l^etalska proga Arhangelsk—Lešukousko-je—Ust—Pilma nima dovolj radiosvetihiikov. Piloti, ki lotijo na tej progi, morajo imeti izreden smisel za orientacijo in za vodstvo letala. Golubjev vozi na tej progi šele od 15. januarja 1935. Že v začetku je pokazal premalo sposobnosti v orientaciji in 29. januarja je moral celo pristati, da bi se o-rientiral. Pri zadnjem poletu je zopet zgubil smer in slabe vremenske razmero, megla in sneg saga prisilile, daje pristal.
Pol milj ona sta poneverila.
Naročit* ga pn —
knjigarni glas naroda'
216 WEST 18th STBEE'a c New York City.
V Veprovcu je zbudila veliko pozornost aretacija blagajnika in knjigovodje Veprovške hranilne zadrugo Josipa Nusa in Jurija Strauba, ki sta v zadnjih letih poneverila okrog 530 tisoč, Ifin. gotovine ter falzifi-cirala knjige, kakor tudi letno bilanco in razne listine.
Kubanski predsednik Mendiota jo le s težavo zatrl generalno stavko, ki je izbruhnila na Kubi. Kubanski delavci mu oeitajo, da je v službi ameriških finančnih interesov. V zvezi s stavko so se vršili po vsem otoku krvavi nemiri. Slika nam predstavlja prizor na ulici, ko vojak preiskuje civiliste.
Ali imate *
Koledar
za 1.1935
Za50
centov dobite
160 strani zanimivega ctiv a —
povesti, Članki iz zemljepis-ja, zgodovine in naravoslovja. — poleg tega spisov dveh naših pisateljev trohe in rupnika; žaljivke bukovin-skega.
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street -New York, N. Y.
Pošljite naročilo še danes!