fl mk poadeijek, sredo in petek. Velj* a cdo leto 30 lir, za pol leti 15 Ur, zm tt mr*- 7 «r 50 stot, za en mesec 2 liri 80 stot Naročita se sprejemajo vsak dan, a naroča naj se tako, <*■ po*eče rek aarodbe ob koncu meseca. — Posamezna številki 20 stat. — Uredni#tw ta oprava: Tret, via delte Atdeccbe štv. 3. Wefcn 1&-50 ta 588. — Dopisi naj se pošljejo m uredništvo. Nefrankfcana ptama se »e sprejemajo; rokopisi sc m vraiajo. — Oglasi se raČMAjo v Sirotcostt ene Icotone 67 mm. Finančni oglasi po 1 Hfo; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila po 80 stot; iigmraki in obrtniški oglasi po 60 stot — Plača se -- * . naprej. — Oglasi sprejema Insenrtni oddelek .Dela*. ===== V Trstu, « sredo 28. julija 1820 DELO Geslo današnjega proletariata bodi; Boj proti vojnim pustolovščinam, boj proti ogrski reakciji, pomoe sovjetski 1 judo vladi I GliflSILtO SOCIflLkISTIČHE ZVEZE V d^L»WSKI BENEČIJI Leto I. « Štev. 3t. Naše pravice in naše dolžnosti' Položa* afc»v««sikega hwa*sk«ga prebivalstva v Beoečp fe nedvomno v vseh ozirih težaven •m stta neprijeten. Vsaika besed« napisana, aila izpre-goivcrjenia' v to, da pokaže (ta potožaj v l»ep«i im prijetnejši iuoi, bi bila popolnoma® odveč. In vsa pisaiva itiaililaiiKikega nacajonalističnega časopisja, ki gre za tam da prepriča svojie čitatelje kako tobenalmo, objektivno in pc.aJvkolyu(bB-o 'da postopa iibaliSjamska ob&ust napram tukajšnjemu neitalaja-nsik emu prebi-vailstvH*, me more izpremeniti (teistov, žalostnih dejstev, kf jih tukajšnje neiitatojamsko ljudstvo vidi, občuti m pod katerimi’ trpi suižeaijsko ž*vweratek Poslednje trditve nestroo naSpršaBr jz nobenih dKunagoških namenov. Naše globoko* prepričani je, koje temelji' na vidnih dejstvih je, da je sedanp položaj slovenskega in brvaitskega prebivalstva v JuJijIski Benečani, močno podoben ipo4aaajM sužnjev, položaju nižjega, nnaoj-vrainega ljudisitva. Svoj čas, ko je ves svet .prisegaj, ne da bi vedel kai1 deta, na takozvama Wilsanova demokratična »silila, je tudi tukajšnje slovensko m brvateko ljudstvo vero v alk) v pnaviidmost in rfrupalo v iskrenost onih, ki so rae^ašalš in pristopi na načeta o samoodločbi in svoibcdi narodov. Menilo je to ljudstvo, z mnogimi drugima narodi vred1, da ibo pomenil konec svebovrae vojne tud« konec kmperiiafemGi, ki je vojno povz roo:4 iin da usitvari zmaga enientinih velesTl resnične in -dne pogoje samoodločbi im svo-Wdt u*sixjo opiijančeviali aarode z ideo o saraioodlliočbi narodov in se ne bomo- navduševali niti v bodoče. Ne veirja-mejno v nobeno državo, ker vemo,, da ge drž.aiva le «W6ij ikafptalTtima in mesoaiiatva. Ne verjaimemo v ntfben milriiarizem, ker vemo, da je miiiitarizem le usitanova za sužnje. Alb to pralwco si pridržiaBOi: pravico * boriti po mačediih in v imenu socijateima z:a pravico vseh teptanih, ponižanih in r.aizžaAjenih, za pravico in svobodo vseh 1’iudstev tcirej tuidi za pravioo slovenskega in hrviaitslkega ipirebiva^tva v Julijski Benečiji. Vseeno nann ju-goslovansiki nacijone H>s tičrnii agitaciji, smo na drugi strani tudS proti vsaki krivioS kš se godi našemiu ljudstvu im proti -vsaki talki it a n siki nacijoroailistič-ni akoSio tki bi zmefn panodit; enake posledice kakor jih je dosegel naoiijon.sfeem pred petimi let«. Ako se aibo, da povemo po katerih zakonih je morata 'priti d» tega. Morda se nas ho smatralo.še nadalf/e za izdajalce. Kaj ni' dejal n.?š Cankar: O domovina, ti si kakor vla-čuga, kdor te ’(ju'bi, ga ziamičuješ! Im mi scnjo bili in smo še vedno z-in.i5evanrii in cbeavnaženi od vseh koncev in krajev zaiho ker ljubimo to ljudstvo kakor ljubimo vse kar živi v večni bed^ v večni odvisnosti v večnem su-žerijstvn. In bedla je tudi tukaj iia odlisroost in suženj-sivo. Brezposelnost narašča odi dne do dne. Ljudstvo ziSipuščia te kraje in gre s trebuhom za kruhom, da se zarije kje drieč v tujmj v globoke premogovnike a’; v okajene delaivnice, dia .piade napos.ed, one-in izstradano ter ga polože, kakor seme v zerr-To zato, da bo rodilo. Seila so še vedno podrla, pole ni še vse obdiefen®. V-sako pritožbo pri oblast r.iViah, ki ne razumejo njegove govorice, vsa'ko prošnjo Pfucrio in izrečeno v splošno korist, vsiaiko opravi* ceno nezadovoljnost in vsak potreben, protest, vse se srn?trn za orcljcinalističnO, za iiedemfastičnio ag: -taci/;’, za 'avstiajaikainitiizem in za boljševizem, šole se žepiča 'ali se jih ne odpira češ, da manjkajo učitelji, med tem- se pa čteganja učitelje. Za vsak na jmanjši živ)o. zia vsako nedolžno izjavo se vleče ljudstvo v zs*>or in se zapira celo twiiče._ Valed: terorizma. ' ki vlada toliko v italijanskem .kakor tudi v slovanskem deFu Ju2'feke Benečije, je ljudstvo tako preplašeno, !da se cefio bc^ čitati haše~čaisopisje ako in kadar se zljubi naši pošti da ga dcptavi na naslovljence. Mi se ne bomo čudili, in ne verna kdo bo imel ppgtuim se Soditi, alko nastatoe iz take reakcrje odpor, hud ,odipcr* ki ne more poroditi nobenih iddbrih posledic. Mi venaoi, in dclbro vemo; take razmere nriso 'sauno pri nas. Tak« razmere so povsod', povscd kjer re en napdficnafczean lusužnil drugo nerodnost, povsod kjer sta domači kapitalizem in militarizem usužnila da-mače prebivalkvci. Tlačiti ljudstva v imenu interesov, ki se imenujejo pa niso narodni, je nevairmo drugod im. pri nas. ščuvanje ene naroidnoisto proti drntgi naro.dncisti v imenu interesov, ki se eirtiesmijejo pa niso na-rodni, aarnore vstvaršii ipogcje nepra>,etniini dogodkom drugod im pri nas. Še vedimo in .povsod sn • se sužnji uprli. In prav so imeli. Ali si pa morda mislijo naši mogotci, da bo tukajšnje iprebiivalstvo poljubovalo Sfibo ki ga. teipe in, da se bo retsmično ravnialo ,p0' .božji zapovgtd4 in ponudilo sosedu še levo Boe •vsakdtB.r kadar ga bo udaril ta po desnem? Srednji vek je že daleč za rčen dokciz, da je vsa voijtaa bilo le ene veliko izSest«.''^'® deželnega bogastva v korist 'le m^lokaterian. V istem smislu je ■kratko, govoril tudii sodir. Ca-roti, ki je zahitev’1 .pneisikavo vseh bsinoniih škandalov tor je pokesal na sredstvo, ki bo vse to ozdravilo ia bo je: spremeanba gospodarsko sacijalnega sistema ter socriljatzacijal ibrirtk. Zboirrica seveda ni zia tako radiiikallna sirodstva, 'ker je večina poslancev tesno navezama ali na to ali na ono banano skupimo. Ruska vojska napreduje Nove zmage ruske vojske. — Čudno postopanje poljske vlade. Ali Poljaki nimajo dovolj batin ? DUNAJ, 26. — Iz Moskve je dospelo sledeče poročilo: Zavzeli smo G rodno* 19. t. m. so ruske čete prekoračile reko Njemen. Pri Sksdda potolčen sovražnik se je umskn.il proti juga. Pri Sioninu smo prekoračili reko Šaro. Pri Baranovičih smo uplenili 7 topov, 2 oklopna vlaka, 21 lokomotiv, 470 vagonov. Bijenvo se pri Pinsku. Ob Jasjnldi pri Dubnu smo pobili veQe oddelke Poljakov. Zajeli smo krog 1000 ujetnikov in mnogo vojnega plena. VARŠAVA, 26. — Poročilo poljskega generalnega štrlba: Sovražnik je včeraj nadrLjevtsJ z napadi krog Grdina. Naše čete so se umaknile po ljutih boijih. Sovražmlk je zjusediel Kuzajoe, zapadtno reke Zelge. Naše čete so ®e umaknile ■cb oesti v Slcnin, na cesti v Kohrijo smo odb'tIii .naipade, V PcAaziji je peložaj neiiizpirenrer. jem; v okrožju'Lctksje je naša pehota na-pa!:"ila sovražne zafoope. Naš lu.mik se je izvršil v nrjjboljših razanenah profit Radzivilovemoi ob Zbruču. Včerajšnji sovražnikov napad je imel za posledico zasedbo Mclodidijskega, ki vte predsodke;, ki so zmanjšali staie! tradkiVjcnadne siimpal.-jje dio Poljske. (Iz teg« je videti, da boče poljska vltadla, zastopnica potiske žlaihte, izigrati prav siladmjo kvanfeo, predhro se uda v neizibežno usodo. Piri teon upa v ententšno ipomač, kii '/• .je pod roko got»ovo oibljufo-ljema; .k:iVo tudii' ne ko se Pic'ibkia proglaša za ®ves*0’ deiklo entemta. Frize; o o V.v.i cibvi goiovih predsodkov ter pciden-cikratiiienj-.t Pcljske so pa >le pesak v oči!) {Tanoost te spremembe pojasnjujejo nekoliko sledeče brzojavke:) DRAŽDANI, 26. — V zbemioi je včeraj' opozoril poslanec Liptn^ki, da priltertaijo j® zahoda transporti čet za poljsko fronte, o katerih se trdi, da so češko-sftovenski vojaki, Id se vračajo iiz Siibiriije preko Harriburga. Te čete nosijo najnovejše — angleške uniforme ter orožje. Že dva vlaka sta šla sleczi Draždame, kar je očividno kršitev nemške nevtralnost*. Dolžnost bi bila te -čete razorožiti in internirati. hovito zmaguje«, dokler ne bo tudi on likvidiran: jcitri bo združena btcržusizija našuntala morda novega sovražni’lka na sovjetsko Rusijo, ako ne .boi svetovni prc.lailsirijat dobrio čuval. Da, če bi bilo nrožno zaidaviiti Leninovo. Vlado. Koliko slajše sanje bi sanjal debeli buržua, koliko lepši ti’ bilo ®a svetu — za obogatelo gospodo! Ta Lemi® je pa .prava mora, ki' diavi »poštenega« človeka še v sanjah. Uničiti rusko revolucijo, to fer poraienilo. ziaustaviti revolucijo v drugih dežeuab imiordla še za sito let, ker potem bi po odrešitvi koprneče ljudske množice »ajdo malodušje. Ali Rjuisija se brami, sijajno brihtni in zimaguje laifitia in bo« — siijašnio zmaguije. Nobena žrtev ji ni preveliika da .le obrani sadove svoje revolucije, ki pomenijo: boljši .kruh jmifcri. Zate je njena rriteča vojska ■nepremagljiva. Francoski častnik p;še o tej voijški sledeče »Po naz-crih sovjetske ilijudovliJide, OTOin* biti' rdeoa vojska bojno orožje svetovnega prolatairfleAa.. Organizirati mora dVoirožene sile .med.naroidine revcllucije. Pelitiiani voditelji se morajo d'cda:!d< votjia.šlk:'m vodjem, da se zajamči morclna zveza med vojsko in vliaido Življenje in pouk v vojašnicah je icimejon ina »alj.kira«jši čas, in se vojašnica smatra -tudi kakor poiliti.čna šefea. Caisteiki so vsi izšli iz celavsitva. Voditelji pa so izbrani po svojih zmožnostih. Rtiteča vojska je danes strogo dscrplirarana. Vta. jaki ogox a.rja,'ic čristoilke s ipcirnenovainjem njihovega činu* predi katero stavijo besedo: scdirug. Mniago bivših carskih generalov sodeliuje v višjem vojnem svetu., med tami itiadr Bruisilov. Pio poljski ofemzii.vii je bi:i* v Rusiji prciglašena splošna mobilizacij?. ■Doik.’i?(r traSa boj proti pdmjou, bosta ostali vojska in vfoia zimagovifri. Na čelu vojske je 27 letni Mihael Tugja-čevski, biriši podporočnik. On je zmagafl Koloaika in Deraikinii, maipo.vedial je, da bo prvega avgusta preti Varšavo, ter .da bo po zmagi nad Poljaki likvidiral toda generaila Wirangla v Krimu.« Sporazum Relije in fitaije MILAiN, 27. — »La Sera« poroča iz'Ritma: Imfor-maicije iz Albanije govore,, da je med bar. Aliottiijom iin vlado v Tiraioi ibaje prišlo do sporazunua. Vest je nekoliiko pcedčaisna', ni pa brez podlage. Temei(5 tega sponatzumia, lai 'bo jed va izpopolnjen 'in dokučem v Rkm.u, s strani AtaJijamiskih iin laSbanskAh' tehnikov ter .dipkumaitov, .b« bili sledeči: 1. Valoma is« pr.epusti Albaniji ter pride pod upravno .im poditiano odlvisnoot viside v Timani, ki se pri-pozrea od halije. 2. Albr nai takoj z«iustaiviljo sovražno^i im ®e zavežejo, da bateort iartaCe itadnjansike sojetnike. Isto steri Itadijta z adibanskimd inteminainci, ter pTtmilostt vse interrr.rartce, oocinomai .podStčtae kaznjsnee. 3. Ital jamske čete ostanejo v Valom, dokler ise ne iirvrtš:i -izprazinjenje. Vendar Sbalija obdrži csaseldibo ©fecika Saseno 'ter utrdli' rt Lingirett a lob ipredgoriu Canaibon in rt Treiponti:, iki ,so stateigičaiie točke obrambe VaJiome v slučaju mapada z ,morske strani Itrailija se lahko pciduižuje 'valantslkega zaliv.a zia svoje Ssdje. 4. Italija iprioozmia; neio(dvtiiswast AJbamije ter jo podoina pri kioradaih, dla' ipriporanaiio 'tudi diruge države to neodvismast v mejah, ki so določene po londonski pogodbi de tete. 1913. Tragtini Md v Rotnili RIM 27. — V Baodalzzu je š4o 200 kanatov na mu-nioipi,j, 'da' zahtevajo ipravičn.ajšo r«tadielrtev testenin m kruha. Ker .ntiso sprejeli zadovoljivega odgovora!, je včeraj popcdiiidme kroig 500 Ikmetov -ilidirilo v tmi-»Lciipdj, da preženo pretekta-fcomisanja'. Prihiteli so karabimjerjii, 'Id- sa priičeli -streljatui. Sedem kmetov se je zgrudilo mrtvih' na tfia. Množica je l{wto ireagirtala, lučaia kaimenje iin s tem ranila štiri karabinjerje. V kraju je zavladalo razburjenje radi surovega nasilstva javne moči. Tragični dogodki sto maišli 'ta-'fl-li, odmev v Kataniji. Zdi se, da ibo taimošnji pro-letarijat .pričel s hudo protestno borbo proti karabinjerjem. Sg>l!etsk3 doaodki RIM, 27. — Vest, da bi se bil poslair.i‘jk l^ediinjaniih Držav sestal dne 24, t. m. z vtnanj.un. miiniisiteiHtai Sforzo, da anu iizrofii poiricnčL’io 'aunier.ik3in.skeig|a admirala o spljetskrih dogoakih, ne <&digov,airja resnici, Ameniiški poslanak tačas ni niti v Rimu. DeSavcH Nsralalfe in širite „DES.O“, To |@ vaš list, list iz-kcrlSiazilh in brezpravnih. Ministrski predsednik Buck jie potrdil, kar je izjavil Liipinskj, ter pripomnil, da so bili signaliziranj •dosodi:j že trije taki vlaki. Zaupa v železničarje, da bodo v(ršili svojo dolžnost in čuvaiš naid oevtral-mostjo Nemčije. Saksonska vlada ibo hkrati odločno nastopila v Berolinu. i(Po .drugi brzojavki bi bii!ie te dozdevne češko slovenske čete v resnici angleške.) BERLIN, 27. — Prebivalstvo Nemčije se boffc, da bi na; eni .strani tekcim vrijne iboljševiki prekoraiŽli nemško majo, na drugi pa, ida hi enitenta ne prisilila Nemčije, da dovoli prebod .njenih Set na Polj siko. Delavstvo je priipravJfjentoi na vsako eventuaAnost. ■ Nemška vlada je že i’jzjavila svojo nevtralnost. Pcgafnnja med boljše vi ki in Poljaki. »Brezžični bctBojav iz MiOskve poroča., da pričmo pogajanja za preanarje ,me»d bcljševifci in Poljaki 30. t. m. Zatslcpnikii obeh držav 'se boidlo sestali v Bara-novičih. IZ SOVJETSKE RUSIJF •Danes niima. Ruscja proti sebi voj«& Frainca Jožefa Prvega in Viljema Zadnjega daines se ibore pnoti nji iburžnazoe -vojske vsega sveta ®druižene,ga proti proletarski revoluciji. Vičeraj tte je 'borila ipr>o>ti Jude-«?&u, Denikiimi in Koičaku, danes se bori pro.ti Po-ljakctm in Wranglu v Krimu, ki ‘barje tudi že »ste- ČiJsrfnoOT poslanica usM olaiH LONDON, 27. — Angleška vdiaida itftiijatvlja Cice-riirjo-.no pcalantiico marovnii konfenenci v Londonu, ki se glasi isJadeče: »Ruska vlada je .pripravljena pristati niai željo angleške vlade o seabanku mirovne konference .gladie definitivnega sporazuma med Rusijo iin ostailiimi državami, ki so soidaloVaife pri sovražnostih proti Rusiji, ali pa so jih p.cdjpiirade. Ona totemi, ida bi morali prisostvovati 'takemu sestanku zastopniki Rusije in emteuntniih 'velesiiil. Ruska viada sprejema načelo., da s»e sestanek vrši v Lcmdioniu iin oiporarjja hkrati, da je niairciSsli. vic.)a'škemiu .komainidu, dia' siorejme ipoJjfike pai-Jam-eol,: i je šia z njimi zapoične pogajanja za sklep pr.etm'iir,ja. Rusika; vlada izjavlja, da .mora icaraiziti' svoje zafiudenje .n,a3 predlogcm .angleške vlade, naj sc obustavijo trgovska pogajanja, ko je pač sovjetska vlada že sprejela, vse pogoje, ki- jih je angleška vlada stavila za povzetje -teh ppgajanj, in ko ni' bila niti ena teh klavizul prekršena s gtnani sovjetske vlade. Screjetska vlada sodi, da bosta- sklep trajnega miru šn ustvaritev prijateljskih lodnošajev silia otežkočena, sko se že enkrat dosežen sponaiziuim dirugega dme krši in ne pripozca, iin če se'p° sklepu sporaizuimii stavijo novi, nepričakovani, prej ne določeni pogoji, ki maj se dodajo že sprejetim koncesijam. Sovjetska vladia upa, da se bo angleška vlada od zdaj naprej dr žal,a onih načel, ki so navedena v spomenici 11. t. m. in v ruskem odgovoru 17. t. m. ter da se bo v prihiodnje vzdržala vsake kršitve 'tega sporazuma in mni ne piridcsdala ničesar novegat Ruska vlada se bo s svoje strani strogo ravnali po svojih izjavah v noti 17. t. m*, in zaiupa, da se bo pred' zalčetkom kcrale-r-anoe v Londonu bivši genemal Wirangel udial z vso svojo .oboroženo sik>. Raizume se, da mu bo zajatm-čenta osebna vaimost, kakor tudi njegovim pristašem ter ida bodo vsi b«gunc£, kf so pod njegovim pokro-vcteljstvom, in ves vojni' itn prčmetnS .malterjjal, kit je v njegovih rtokah, P9Wnfcqa sov|eii4cd vl«di, J P© SVETU V Benetkah je pogorela stara »Darsena« beneškega arsenala. Škoda se ceni na več milijonov. Uvedena }* preiskava. V Boliviji v Ameriki je prišla do vlade republikanska stranka, ki izjavlja, da bo zahtevala od ljudovlade Čilske vrnitev nekoč nji prepuščenih bolivijskih pokrajin. Nova vojna na obzorju! Beia Kuhnu, ki se nahaja na Nemškem, bo bržkone dovoljeno, da sme nadaljevati svoje potovanje proti Rusiji. Na Ogrskem nadaljuje strahovlada. Proces proti bivšim ljudskim komisarjem še vedno ni končan. Baron Aliotti, itak poslanik v Albaniji, je bil poklican v Rim, da konferira z vlado. Začasno ga zastopa grof Manzoni v Draču. Turki so zapustili Odrin. Grški kralj bo te dni vkorakal v mesto. Raoul Villain, ki je ob pričetku svetovne vojne ustrelil sodruga poslanca Jean Jauresa, in je bil pri sodnijski ob ravnavi popolnoma oproščen krivde in kazni, je strani buržoajzne vlade, ki je pa-č njegov čin z veseljem pozdravila, sprejel neko malo uradniško službo v Epernayu Postopanje soch-ugov proti njemu pa ga je prisililo, da je moral zapustiti službo. Te dni so ga aretirali, ker se )w pečal z nedovoljeno denarno trgovino. Takrat bo Villain kaznovan, ker je oškodoval državo za par frankov, ko je ubil človeka, pa je bil oproščen. Buržoazna morala! Lloyd George in Millerand sta se sestala v torek v Boulogne sur Mer, da se pogovorita o ruskem problemu. francoske čete so na poti proti Damasku po hudem boju v beg zapodile šerifske čete in Beduine. Pot v Damask je baje prosta. V Berlinu se je 25. t. m. vršil velik shod neodvisnih socijalistov in Špartakovcev, da protestirajo proti internaciji Bele Kuhna in proti prevozu čet in vojnega ma-terijala 'na Poljsko. Po shodu se je vršila velikanska demonstracija. V Genovi se je vršila impozantna manifestacija, združena s shodom v protest proti rimskim dogodkom. Vn. kongres poštnih, brzojavnih in telefonskih uslužbencev je pričel 26. t. m. v Bologni. Sodrug Bucco v Trentinu in Julijski Benečiji. Vodstvo socijalistične stranke je določilo, da pošlje poslanca sodruga Bucco na Trentinsko in v Julijsko Benečijo, da se tam informira direktno pri prebivalstvu o razmerah. Samo po sebi se razume, da se bo dogovoril prej sodrug Bucco s socialističnimi organizmi. Plačan od..,. Jugoslavije. Socijalistično strankino vodstvo poživlja vse socijalistične sekcije v Italiji pri katerih se je mudil v Ankoni pri ustaji padli sodrug Schneider, da pošljejo strankinemu vod. nemudoma njegove dokumente v katerih se nahaja tudi listek, ki potrjuje, da je zastavil dragi sodrug v zadnjih dneh, svojo uro, ker se je nahajal v veliki revščini. Ital. nacionalistično časopisje pa je pripovedovalo, da je bil sodrug Schneider plačan od Jugoslavije. Porcelanasti drobiž. Tvrdka koji je nemška vlada naročila za 60 milijonov porcelanastega denarnega drobiža, je odgovorila, da ga iz tehničnih razlogov ne more izvršiti. K večjemu bi se dalo izdelovati komade od 100 mark. , Proti reakciji v Pulju. Radi reakcije v Pulju se je podal v Rim k strankinemu vodstvu puljski sodrug Fiorentin. Tam se je podal v spremtvu poslancev Riboldija in Troz-zija k ministru Corradiniju kojemu je razložil razmere v Pulju in zahteval naj se oprosti iz zaporov sodrug Po-duje. Končno je naglasil, da bo prisiljeno delavstvo v Julijski Benečiji v drugem slučaju nastopiti najenergič-nejše korake. Minister je odgovoril, kakor je to pač navada, da se bo za stvar.... zanimal. Izpretje delavstva v Italiji. Razne tvrdke kovinarskih obrti so določile da izprejo delavstvo t. j. da prenehajo z delom in odpošljejo delavce domov. Dognano je bilo, da se vrši tako izpretje uprav po nekem gotovem načrtu. Delodajalci hočejo s tem terorizirati delavce. Do danes se še ne ve kakšno stališče bodo delavci zavzeli. Vendar se v višjih krogih vprašujejo že sedaj po posledicah in ne verujejo v pamet kovinarskih industrijalcev. V Genevi je delavstvo izjavilo, da je pripravljeno sprejeti boj. Maksim Gorki: Apel h um svet Vo,ma je končana- Nemški. imperijaJizem je poražen iin kajzinicivian za svoj roparski pcMiep. Strt vsied vojne iin lakote, mora nemški proletarijat težko plačevati, kar je ibi.1 podložen pcJitiki vlaldajofih ra'z-iedov. Zmagovalci,, ki so še včeraj razglašali, da so žrtvovali nai muitijone človeških življenj ie za zimago pravice, le za dob robit vseh na*odov„ 'ti zmagovalci so danes prisilili nemško ljudstvo, da sprejme desetkrat trše poboje za premirje, kakor so bili brest-iitovski in mu še prete z izstradanjem. Od dne da dne .postaja, jasnejši cinizem nečloveške imparijali-stične pcu'it.ke sn zdi se, da groze evropskim ljudstvom iizmova vojne in krvne žrtve. Včeraj je še bifl pravičen apcstol za svobodo narodov in demokracijo — a danes že 'oborožiije predsednik Wilson velikansko armado za »zicpetao vzpostavitev reda,« v irevidikeijoiR;a.rri Rusiji, kjer že izvršuje ljudstvo svojo pravico sai»oodk»čevianja„ k.y&r je že prevzelo upravo države An se trudi, da ustvari novi socij.-4ni red. Priznam, da je dostikrat .mofiiio delo za novo zgradbo nepotrebno razdejanje. Toda jaz imam prah vioo — bclj kakor kdo drugi — in dolžnost, da izjavim, da je ta nova zgradba, ki se izvršuje pod posebno ted9knn*i okoliščinalmtt .in iz junaškim naporom — takšne veličine, kakršne še ni bilo t dosedanji zgodovini človeške dražbe. To ni pretiravanje. Ni še tako didgo, odkar sem se bil bojevali proti vladi sovjetov in tudi še damea ne soglašam ž njo v vsem. Vemdsir pai lehko reicem, da bedo bodoči zgodovinarii!, ko bcldo p: esojevaK delo, {izvršeno 'cd' ruislkaga delavstva v enem iletu, veličino tega dala le Občudovali. Vsak človek, ki mu je gibanje, s katerim vstopa rusko ljudstvo v vrste kiriTl,Hamih narodov, pri srcu, vsak človek, lat se bori za preporod sveta, mora biti iz dna duše srečen nad naglico, slilo iin vnetostjo, s katero hiti rusko ljudstvo novami* življenju nasproti. Da so se izvršile v tem. trdem delu neprecenljive vr&dlnciSti tudi velike napake in nepotrebne krutosti,, to je res; 'teds. kako neznatne so te napake, 6e jih priima: jamo s strahotnim zločinom vojne, raz-vnete •oi .angleškega in nemškega' iimperijalizma? In potem, afli ni ravno ta vojna' zaldhišila v človeku komaj n?poi zibuiieno zavest o vrednosti življenja in člo-vesišafa dela? Zakaj a? irmpeirijafefci Evrcpe in Amerike na' pohodu pnoti flffiki revoitocjji ? Ali mo!« -siradl zlo-č=nio.v, ki so' jdh uijmifi rusfa-. Jjttaiju. ' proti človečafflstvu, ali pa mc.rda 'le zato., - ^ \y\H dovolj obzii.mi naisipnotii ‘svojim iraaredti, nifcom? Ne, nijihovi »aigibi -niso talko tepi, _ idealni. Lniparijalisti treh svetov se trudijo, da. u&.. rijo in oja.člijo takšne poli'tiione tamelje in napravey -s pomočjo katerh bi neznatna miamrgiina —ona manjšina, Id je uprizorila brezna‘iselno krvavo fcc.peij —. izapovedovsla voffijt in živl}c..i'J M '^veitva. Manil bi, da že danes speanavajo'" v * ‘ Jje propad teme, strah.ot, sebičnosti, hinavščini.-, uimmoi-rtii, teh tarnali je v kapita.lističnega sistema. misleče in dostojne ljudi vseh družabnih razredov je prišel čas, da obračunajo s kapitalizmom: izgubil je vsako ustvarjajočo .silo, je le preostanek preteki"::!!-, je le ovira svetovne kulture in napredka. On ustvarja sovraštvo med posamezniki, v družini, med razredi in narodi, ':m kipii, sen o pobratimstvu! vseh je neizvedljiv, dfcJtSer 'trrjT meazpnosna bitka 'med delom iiin kapitaliom'. N:'ikakcr na oporekaim, da je prinašaj kapi'ializa;n usluge delovnemu delu človeštva, s čigar mesom in kr vjo je iinstvarjal .prehodne doloSbe za oovie, popolnejše iio iprarvične>jše oblike živ!j?n.ja skupnosti, to se pravi za sooijalizem. Toda odkar je ta vojna osvežila nezmožnost, nečlovečnost, grozoto starega sistem?, čigar brezmiselnost in gniloba je poslala vsem »čem jasna, od tedaj je izrečena smrtna obsodba kEpit?lizma. Mi Rusi, zaostal narod; brez pouka in tradicij, a prav vsled tega poguimmiejši, ire.^oiluci j.onarnejiši, manj dovzetni zia sugestije preteklosti, mii smo bili prvi, ki smo uničili popacano kapitalistično dnužlbo. Prepričani smo, da ima naše veliilko delo pravioo do simpatij iin pomoči' svetovnega pral e tari jata, do pomoči vseh činih, ki so že pred .vejmo ostro presojali sceijaJine pegeje, v k»torih so živela lindstva. Ako so bili oni kritiki' takrat cidkritosrčni, tedaj nam morajo priznati vsi pošteni ljudje v Evropi iin Ameriki to pravico: da obraz ujemo svoje življenje po sveji volji. Ako je zainteresiran en del duševnflM delavcev v resnici' na .rešitvi sooijalnegai \prašanjaj, tedaj se mora pogumno upreti proti item-u,, d-a se vzpostavi, stari red, upreM se mora' proti' oniim, Id so urilušiili rusko revctoc?jo v rekah ruske krvi, ki so si hoteli podjarmiti Rusijo in jo izkoriščati — tako kakor sc :zlkori'ščevali pred vojno Turčijo in Kitaj, kakor hočejo' izkoriščati sedaj Nemčijo. Kajti to je pravi cilj imperijalizma, to je njegovo .posvečeno posSaarsitvo. Viodja pohoda .proti Rusijjii je Wodrow Wil»o,n. Vladimir Ljenčn drži krepko v svoji roki ,pIam'eniao( ruske revolucije, ki> siplje svojo luč po vsem svetu. Proletarci in duševni delavci se morajo sedaj .ovilo-« čitis, koga diai si izberejo za zgled: ali branitelje starega' ireda„ zas'topnike nadvlade nad večino po manj-i šini, ki uničuje kulturo in M je v raizsulu, ali pa voditelja ia prodbojevnJk a novih idealov in socijalnih čustev, Ljenina, ki. utelešiuje za vse delavstvo lepo ideje o sreči, svobodnem delu v bratovski' zvezi vseh narodov. ■Rusija Icičiče Vam, delavcem in vsem poštenim ljudem vsega sveta: sledite nam v novo življenje, za katero se 'borimo, ne dla .bi' se pri tem ozirali nase, na ljudi in stvari! Bledeči in trpeči v neizmernem veseli ju ustvarjanja, v žarečem -upanju nat napredek človeštva, prepuščamo pravično ocenitev vseh nai ših dejanj sodbi zgodovine. Pojdite z naim*', da se! borimo skupno proti- staremu redu, da si z delom pridobimo nove .oblike življenjai! Naprej za svobod« in lepoto življenja! V Petrogradu, i. decembra 1918. * * « Čeprav je priiclbičemii apel Gorkega izšel že .pred poldrugim letom,- vendar se naim zdi umestno, da se-, znaniimo ž njim slovenske proletarce — duševne ia ročne delavce. — Njegova ocena in obsodba iimpe-rijatlšzma je pa za nas Slovence ravno v sedanjih dneh priimema« da zbudil in ojači odpor proti nasilnikom. Delavci! in sirite ro ]s i® ust, liit kg-liM in iiMul&i! sv M J IZ STOJI NUŠE Nove strankine izkaznice so prišle iz Rima in so tiskane. Za Vipavske, Soško dolino in Brda so na ‘ razpolago pri sodruga H. Tunu, odvetniku v G«ricl Visle XXIV. Maggie 8 I. nad. Za vse druge kraje pa pri uredništvu »Bela« v Trstu. -X- Dežeina soc. zveza Jul. Benečije sklicuje na dan 11. in 12. septembra redni deželni kocgres 6 sledečim dnevnim .redom: 1. Imenovanje predsedstva in verificiranje; 2. moralno in gmotno poročilo, poroča Benetti; 3. prioip.agandno, poročata Benetti in Regent; 4. politično in sindikalno gibanje, poroča PassigM; 5. deželne zveze dn pokrajinski odbori, poroča T onet; 6. tisk: a) moralno poročila, poročajo Passigli, Fovei, Regent; b) gmotno stanje, poroča In-winkl; 7. upravni svet »Lavo r ato ra«, poroča Invvinkl; 8. zvezni statut; 9. volitev zveznega odbora; 10. slučajnosti. Pravilnik za pristop in prisostvovanje pri' deželnem kongresu: 1. prisostvovati morejo vsi priglašeni odseki, ki nujo toliko glasov, kolikor izkaznic ne odsek dvignil in plačal. Kongresu morejo prisostvovati tudi člani deželnega Iz vrše vatnega odbora, nadzorstvo m ravnatelj »Lavoraiora«, vsi ti im&.io pa pravico glasovanja, ako so hkrati delegatje kakšnega odseka; 2. vsak odsek pošlje negle-de na število svojih članov le enega delegata. Odseki z nad 2&0 članov volijo na vsakih ma.dal.jnih 100 članov še enega delegata, .Pri tem nati se upošteva, da bo zastopana tudi manjšina, Ti delegati se izvolijo na posebnem zborovanju z v e o: no glasov; 3. vsak .delegat pride na 'kongres s poverilno ii-. stepio ali izkaznico odseka, ki ga zastopa. V listini mera biti razvidno število izkaznic, ki jih je tozadevni odsek dvignil; 4. pri poimenskem glasovanju, ki se vrši na zahtevo predsedstva, oziroma vsaj 15 članov, vsak delegat cdda toliko glasov, kolikor je število članov njegovega odseka. Ako odsek zastopa na kongresu več delegatov, in. ni enemu samemu poverjena pravica glasovanja:, .potem se glasiovi enakomerno poraz: de! e med delegate; 5. vsi odseki lahko predlože Izviševalnemu odboru spremembo, ali dostavke k dnevnemu redu, to pa do 25. avgusta, potom priporočenega pisma tajništvu. Deželna eksekutiva. Roparski napad. Nekaj časa ni bilo čuti o roparskih napadih po tržaških ulicah in zdelo se je, da so oblastva iztrebila to sramoto. Aii temu ni tako, sodimo le krivo, ker Ž6 danes redarstveno nadzorstvo osobito v nočnem času v bolj odleienih ulicah in v predmestjih še vedno ni urejeno kakor bi bilo treba. Tako je bil v ponedeljek ponoči na kolonjski cesti napaden g. Sciaretti od štirih zakrinkanih tolovajev, ter kljubu protibrambi pobit in okraden za listnico z vsebino 680 lir. O tolovajih ni sledu. Žalostna smrt mornarja. Oskar Cornelie, 28 let star mornar nekega angleškega parnika, je padel pri Sv. Andreju pod vlak, ki ga je povozil. Bil je na mestu mrtev; odrezalo mu je glavo. Najden zaplcdek. Na pokopališču pri Sv, Ani je neki občinski redar našel sedem mesecev star zaplodeK, moškega spola, splavljen pred tremi dnevi. Oblastnija išče mater. Gozdni požar. Pod Opčinami je v ponedeljek ob železniški progi zagorel gozd v obsežnosti 1000 m-. Po dve-umem delu je bilo možno udušiti požar. reši mirnim po-hom. Ali v omam trenutku je zastopnik htdbsirije&cev menda .pczabol, ‘da »nesnorrae miatojšiine« ustvarja’o ravno nekateri' inidushijaici — inženirji — gcsipočLairji, predvsem kruanšiiri:, ‘ki .brezvestno dovolj cdtrgujejo na cenah kontraktoiv, petem ko so- bile pogodbe že narejene. N«vedemio nekaj dejstev zadnjih .dveh mesecev: 1. Glascim zapisnika pogodbe z tdpe 11. maja 1920. so se indusitrijalka za vezal«, da izreče vsem delavcem .brez razlike po d.ve delovni .obleki na leto. Ravnatelj Cossuhta pa v nss.protstvtu z drugima ladjedelnicama odreka to pravico mladim, delavcem, in ko so ti vstra-iade. pri svari- upravičeni zahtevi', jih kaznuje z globo. Jediva vGiled 'pon-civnih zahtev delavske mladine ji GORICA. Kmetski bojkot. Minulo nedeljo se je vršil v Trgovski Zbornici generalni sestanek vseh kmet. zadrug iz Gorice in okolice, v svrho protesta proti prenizkim cenam, ki jih je nastavil tržni komisar za goriški trg. Zborovalci so odobrili resolucijo, s katero se kmetje zavezujejo, da ne bodo prinašali v mesto poljedelskih pridelkov, dokler se cene ne spremene v prilog proizvajalcev. Bojkot se je takoj izvršil in od ponedeljka naprej so ostali goriški trgi popolnoma prazni. O stvari bomo še spregovorili. PEVMA. Nedeljo 25. t. m. ob 5. pop..vršil se je javni shod, katerega so sklicali zaupniki socijalistične stranke. Dasi Dogodki v Vodnjanu (Vojaško sodišče) V nedeljo se je tudi nadaljevalo zasliševanje prič. Priča Franc Lupieri izpove, da je Benussi bil ubit s strelom iz puške, ker v sobi, kjer je bil, ni počila nobena bomba, niti niso mogli do tjakaj prifrčati drobci bombe. Društveniki niso streljali. Na podlagi tega pričevanja, ki je v nasprotstvu z iz-j povedjo karabinjerjev, si voj. odvetnik pridrži, da bo proti priči eventuelno postopal. Priča Ivan Zalin izpove, da*je videl karabinjerje streljati iz vrat velike dvorane.) Poročnik je vstopil s samo-i kresom v roki ter zaukazal, naj se s streljanjem preneha, ter da obtoženci dvignejo roke. Medtem, ko so držali roke kvišku, pravi priča, jih je' marša! Saponaro pretepal s paličko. Saponaro ugovarja temu; paličko je res imel v roki, ali pretepal ni nikogar. Poročnik Errico priznava, da so karabinjerji v velik! dvorani naprožili orožje, da ustrahujejo obtožence, ali streljali niso. Ko je vdrugič vstopil v dvorano, je možno, da je res imel orožje v roki, iz občinske hiše se n! streljaio, tudi vojaki, ki so prihiteli po dogodkih, liisv, streljali, vendar njihovih pušk ni preiskal. Izpovedujejo še priče Manzin Tomaž, * Josip Dorli-guzzo, Nikolaj Dalin, Jurij Kastelič, Andrej Ferrc. Njihove izpovedi niso obteževa|ne za obtožence, baš nasprotno. Bran. Zennaro predlaga, naj se zaslišijo še druge priče, ki bodo v zadevi avtomobila potrdile »alibi« nekaterih obtožencev. Dalje zahteva, da se priče poročnik , Errico, maršal Canzanella in brigadir Saponaro ne od*1 te neg.te crno - .snea© slovijo še. Voj. odv. zahteva isto glede nekaterih urugih prič med temi glede Zalina. Nato se zaslišanje zaključi. V ponedeljek ni bilo zajedanja. Priglašeni e z im eni delegatov itreba javiti zve?* T emu 'lafmišlvu do 20. avgusta. Poslati ,je Ikrati p*o nakaznici Ure. Vsi o KrjJačal' izkaznic za 1. 1920. nai ■' , idia se od kongresa ne izključijo. Tajnik. ravnatelj C-esssutta 'dwob obleke in odtegne globo. Me Pevma pod politično občino Podgoro, zaupniki stran-2. Junija meseca je F. I. O. M. sklenila konkordat žele, da se ustanovi posebna skupina politične orga- za mizarje ladjedelnice sv. Mankai. Ravnatelj Gos-SMftta ga dicilgo ud betel pri,p-oz-nsfU, in ga je priporna! slednjič Je v sled mnogih posredovanj svojega tajnika clr. Cimadorijat 3. Ravnatelj Cossutita sklepa kemtmakrte z nabijale! žebljev tar se zaveže, d® se bo dobiček ravnal po množini proiizvaj-anjai, a ob končarnemi delu zniža cene z opravičho, da — »je en gospodar«. Iz ladjedelnice sv. Roka: G. Brusellii (krum&rskd iiižemiir) jte bil grajan, ker je skušal znižati dobiček nekega kcntnaiktnega dela s tem, da rs' p-ctsčai rta to dete večje število delavcev negokl je bilo .potrebno. Na ugevore delavstva, ki je hkrati zahtevalo oc-škca'nano za že 'izvršeno dela, je g. Bnumelli odgovoril, d.a ne bo jdačcl im da se delavcev ne boji ter e hkrati rabil žaljivke kakor: 'fc-eiboi-, strgan c i itd. Surovo 'Oihnašanje g. Brun elito go ugoitovaf celo člani-ladjedientiškega ravnsteljsitva. Poteg tega- naid-zcruje natvnatelj te 'tedTledefavce z uro v roki delavce, kii se čdisibranpo cd detla rede svojih 'potreb. Iz Iadjedidaicc v Tržiču: . Glede splalva ipa račka »Vitioria« sledeče: ■Lažnjiva je trditev indiusitrijelcev, da so delavci med. splavom zapustili delo- riiiS pitsotacst i čete strelcev, pač pa ije res, da so otucčno in pevcem upravičen.© ugovarjali preti prisotnosti 'ciborožetnih kairaibd-njerjev, lci so imeli nalog 'Ojbkrečiiti delavce pri delu, ki takega izzivanja niso migali prenesti. Ni res, da ti pri ©piaivai delavci razvil: Giov.rais&o zastavo, psic .pa eno- F. I. O. M. One, ki je pogled, na rdeči, prapor razburil, 'Opozarjamo ,da je z.&s&srva r&vnoasita, ki. ‘ie plapolaHa zajčs.-*? pokojne Avstrije, v dot:, ko gotova nd hcltela peznati druge nizacije, ki bo obsegala tudi Oslavje in Št. Maver. En najbolj prizadetih krajev od vojne je Pevma in okolica m pozna se vpliv posledic vojne na prebivalstvu, ki nujno prihaja do spoznanja ,da je edini izhod iz neznosnega položaja organizacija krepke komunistične stranke. Poročevalec dr. Tuma je razložil poljudno temeljne pojme komunizma in pomen organizacije, vzroke in pojave vojne vsled zlorabe kapitalizma. Po shodu se je sklenilo ustanoviti posebno krajevno skupino komunistične stranke za Pevmo. VRTOJBA. Ena najsigurnejših postojank socijalistov je bila vedno Vrtojba. Nekaj zanesljivih sodrugov tvori jedro, po njih vplivu prodira socijalistično spoznanje tudi med kmet-čkrni prebivalstvom tako, da se lahko trdi, da je Vrtojba ena izmed najbolj naprednih občin v okolici goriški. Seveda tudi tukaj hodijo nekateri posestniki še vedno za starimi strankami, ker vidijo svoj interes kot samostojni kmetčki posestniki in se boje komunistov radi ekpropriacije. Nekaj mladine pa je še pod vplivom narodnjaškega gibanja, kar je zadnje čase lahko umljivo vsled nerazsodnega postopanja okupacijskih oblasti. Za nedeljo dne 2s. julija je politična organizacija sklicala shod ob 10. predp. na katerem je poročal sodr. Tuma. j Obilo zbranega občinstva je sledilo z zanimanjem izvajanju. Koncem oglasil se je za besedo sodr. Arčon, ki je pojasnil na kratko neugodne razmere pri županstvu in aprovizaciji, na kar s« je enoglasno sklenila sledeča resolucija; Občanje Vrtojbe, zbrani na javnem shodu dne 25. julija 1929. kenšiatirajo, da občinska uprava pod sedanjim županom daje obilo in utemeljenega povoda govoricam o slabem gospodarstvu in aprovizaciji na škodo ljudstva, zahtevajo zaradi tega od deželne oblasti, da preišče nemudoma občinsko gospodarstvo ter ugotovi račune, politično oblast pa se pozivlje, da sedanjega župana odstavi in imenuje na njegovo mesto gerenta, v katerega bi imeli občani zaupanje. Resolucijo izroči posebna deputacija okrajnemu in deželnemu komisarju. Prav je, da politične organizacije nadzirajo vse javne dogodke v cbčini ter se oglašajo v »Delu« in store tudi energične korake, da se spravi občinska uprava v red. Povsodi naj politične organizacije zahtevajo, naj se ge-rentje, dokler ne pride občinska uprava v zakoniti red, imenujejo po želji in predlogih občanov samih. Izdaja za socilalistlčno zvezo v Julijski Benečiji in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna .Lavoratore‘-v Trstu. IlfŠffliiffil z dežele poučevala bi rada med UUillJim časom svojih počitnic šolske otroke pri kakšni slovenski družini tu v Trstu. - Naslov pove upravništvo „Dela“. veš5a slovenskega, nemškega, ^USPUUltlil! hrvatskega in nekoliko italijan- skega jezika, išče mesta v kaki pisarni, pove upravništvo „Dela“. Naslov Zalega or in z!oian!ns ter deluviilca .ALOJZU POVH Telefon 3-29 sodni izvedenec Trst P.iazza G. GariDuidi 3 (ex Bnrriera) uri m SOH rcl d® nepooblaščene osebe love glasov, a varovancev pokojninskega zavoda. Podpisan! po®iv!Ja intereri.ranče, da ne dajo iz rok oraerJcnih glasovnic ter jih obdirže, dcSder ne bodo cel podpisanega edieora izdana točna navodila. Tekcsn par dni bo ponovno objavljen p »polen imenik kandidatov, ki jih bo .predlagal odbor. Mešan odbor organizacij za volitve v zavode soc. zavarovanja. Razvitje zastave JzoMevainega Mva" pri Sv. Mariji Magdaleni soodnji V nedeljo se je vršila v paceloiriih in na senčnatem vrtu »Izobraževalnega društva1« pri sv. M. M. zgornja jako lepo posrečeni® društvena svečanost. Razvila se je oh videležb-i veliike annožlce diel:avB‘kega! JrludStva diruštvenia1, zpstava. Pri tej prililki sta govorila' sod roga Benetti ih Passigli. Sledil je mato kohcert, pri' katerem st> sodeltovale tri godbe in omoičan' pevski' zbor, s tečno izvajanimi izbrontun vsipohedhan. Po koheertu se je .razvila pidznio v noč kaj .priijetaa diconaiča zabava, ki je v vseh pustila jalko lep vtis. Sodr. poslanec Alessamdsri se je te dtoi mudil v Trstu 'ter se infcrmlra! o položaju v Pulju. Nato je cnipotoval v FruJ.j, kjer se bo sestal s tamiošniimi' so-drtUgi. — Medtem ,pa' je sedr. Fiorontan iiz Pulja en-terveniiral radi puljskih idčlgodkov pri ministru Cotr-naJdfnju, ki 'je obljubil proučiti poitežaj in tskreniiti’ po-‘treibino. —,-----x---------- Vodstvo »Zveze jugoslovenskih učiteljskih društev« je prisiljeno vsled vladajočih razmer opustiti nameravano občno zborovanje učiteljstva ter omejiti letošnji delavni vzpored le na odseke in delegacijo. Vrši se torej dne 5. in 6. avgusta samo zborovanje odsekov in delegacije. Pomanjkanje mesa se občuti te dni prav živo. Krivo je temu, da obstruirajo znani grosisti, zalagatelji mestnih mesnic. To pa delajo, ke rso se jim mesarji uprli ter se združili v zadrugo za nakup klavne živine. Zadruga še ni začela poslovati, grosisti obstruirajo, prebivalstvo pa je brez mesa. Temu treba priti v okom, naj se torej zgane, komur je naložena dolžnost, da skrbi za prehrano mesta. Brigada Sassari je v nedeljo dospela v Trst. Na postaji sv. Andreja so jo sprejela zastopstva vojaških in civilnih oblasti ter razna patr. društva z zastavami in godbo. Ljudska kopel v uL Manzoni se — radi primanjkanja vode začasno zatvori. Občinstvo se vabi, da bi sc posluževalo med tem časom kopeli v ul. Paolo Veronese, ki ostane odprta dnevno od 7, zjutraj do 8, zvečer. Dražba vojnega materijala se ho vršila dne 16. avgusta 1920. ob 10. v dvorani upravnega uradnega pred-sfojništva generalnega ravnateljstva puljskega arsenala. Za nadaljne informacije naj se zainteresiranci obrnejo do trgov, in obrtne zbornice v Trstu. Drugi gozdni požar se je pojavil krog polnoči 27. t. m, blizu Opčin kraj rezervuarja vodovoda. Zgorelo je 3O.C00 kvadratnih metrov gozda. Po sedmih urah dela je bil požar pogašen. Predaja četveronožcev obustavlljena. Civilni komisar poroča: Opozarjajo se oni, ki so pri civ. komisarijatu vložili prošnjo za nakup četveronožcev iz vojaških parkov po znižanih cenah, da je vsled odloka vojnega ministrstva taka prodaja obustavljena. Pač pa se bo vršila potOm javne drpžbe prodaja četveronožcev, kar se bo od časa do časa objavilo v časopisih strani posebnega skladišča . v Palmanovi. Kdor hoče potovati v Avstrijo mora Imeti od avstr, generalnega konzulata v Trstu ali podobne,kompetentne oblasti vidimiran potni list. Konzulatni uradi so v ul. S. Lazparo 19. Izven Trsta bivajoči lahko vpošljejo svoje potne liste poštnim potom, a morajo navesti namen potovanja ter kraj, kamor potujejo. Priložiti je 36 lir. Vi-dimirani potni listi (pasi) se vrnejo isti dan, ko se pred-lože. . . j Nalezljive bolezni V tednu od 17, do 24. t. m. so bilij®"; !a * . , ,, , naznanjeni sledeči slučaji nalezljivih bolezni: devica 2, j kar je -tod* prtpo- Škrlatica 4, legar 15 in 8, griža 10, norice 4, malarija 2;l ima sv/Ctjo sejoi v nedelio, 1, avgusta ©b 9 zj. DOPISI NABREŽINA. Neradi se vmešavamo v družinske razmere drugih, ker j ni vedno to na mestu. Danes, pa smo primorani, ker nas človekoljubje sili, da odkrito povemo, in da v javnosti obsojamo mučenje otroka od strani alkoholičnega družinskega očeta. Tak oče se nahaja v Nabrežini. Neki čevljar na trgu, ki mu gre na tem svetu prav dobro, da popiva po več dni v tednu. Dokazano pa je, da alkohol podivja človeka. In res se ta nečloveški oče spravlja z batinami na ubogega malega sina, ter ga za prazni nič, nečloveško zvezanega pretepa pri mizi. Nič čuda, da ubogi otrok beži in se skriva po več dni, in noči, po raznih luknjah lačen, zanemarjen in zapuščen. Se ve, pri tem pomaga čevljarju še njegova prikžnica, otrokova mačeha. Trdo in obtežilno obsodbo smo tu danes zabeležili. Smo pač gotovi, da bo ta obsodba našla pritrjevanja od vsega poštenega občinstva, ki je prisiljeno, da gleda dan na dan to infamno inkvizicijo. Manj popivanja bi svetovali dotičnemu živinskemu fj$ očetu. Za denar, ki ga potrosi za alkohol, naj raje drva j kupi, kakor pa, da preganja svojega otroka s palico, da išče drva po kraškem skalovju. Toliko za danes, x IDRIJA. Socijalislično društvo »Naprej« v Idriji vabi svoje člane na izreden občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 1. avgusta 1920. točno ob 9. uri dopoldne v ljudski šolski -telovadnici v Idriji. Dnevni red: 1, Poročilo odbora. 2. Pristop k tretji internacijonalL 3. Volitev odbora. 4. Slu-čajnostL Vstop na zbor je dovoljen vsem članom, ki se izkažejo r ">L čilnimi izkaznicami. — Odbor, lotf&ljo i' *•>!» 10 Občinska dvorana v Bujah — Skladišče štv. 36 tl «ede3|o 8 GMjfjtgits&ia ob IS ” GssimuT^TAHa Lega di Sfrugnano“ — Skladišče štv. 61 M pondvBJsk ^ avgusta ob 20 Delavski Som v Vodnjanu — Skladišče štv. 47 v t - 3« a^Busta ob 20 ~Ždeža dvorana v Rovinju — ul. del Nonno — Skladišče štv. 27 M s^edžs 4» a g hm ata ob 20 DoBavskTd S m v Pulju - Skladišča štv. 9, ul. Santorio Santorio hštv. 17 — št. 19 ulica Giosue Carducci hštv. 10 — štv. 62, Mercato. ¥ Medalje* 8 Občinsko glsdalilče v Labinju — Skladišče štv. 55. ¥ wcwdel*«k 8»~ avgusta ob 20 ” Gostilna „VogeI“ v Opatiji — Skladišče šv. 8. M FurlanOl: W 29« | ali ja ob 20 30 Občinska dvorana občina Kormin ¥ gset^-k 39- o-’ 20 3Q Za občino Mdia — Skladišče štv. 22. Opomin vsem članom! Po članku 12 zadružnih pravil spadajo vsi zadružniki v oni okrajev katerem se nahaja skladišče, v kojem se navadno poslužujejo. Zato se smejo udeležiti samo snoda v svoji občini ali v svojem okraju. ^ ^ Vsak shod je sklepčen, ako se ga je udelež la ena četrtina vpisanih zadružnikov Skladišče štv. 21. \/ ci.ičrin da ob napovedani uri ni navzoče pot ebno število članov, se bo vršil shod .ud nrekasneie ob vsakem številu članov. Predsednik shoda se ievoli vsakikrat pose-up,- z Večino glasov. — Po članku 3 zadr. pravil s ne vršiti član svoje pravice tudi po mandatu s tem, da izroči pooblastilo svoji soprogi ali kaki drugi osebi, ki opravlja pol ure kasneje bej z ve~' njegovo11 gospodarstvo. Pooblastila se morajo podpisat: v enem izmed zadružnih skladišč ali V .osrednjem uradu. Beg'fl:-«aslj3 sa udelbibo na ja :,:9 po!r”Silp o izro« BiaSi-ispnib snarnhab m iskazaiea 5fwj', Is- shladilša, v Ha4e?a» sa čian rsdno ^©seululd- RA eustvo> im