PoStsiisi« pSaSejia ir gotovsasL „SSnaSa“ läheju v »©twidjek, eresé© fu pxtfM> Uredništvo in «pravaistv© je v Xo/a&ka cesia ste*. S, Z oredhStwm Is* m&se govoriti «sak dia mino od 1t, >lt 12; ure dopoldne. Rokopisi se ne vwstó» Nazaprie reklamacije so poštnine T«à*km iarterarban šle«. Ili Lotnik XI¥. OEicft Poglavje o denuncijanti^. (Dopis z dežele). «Tabor« z dne 22. avgusta 1922 piše o kraljevem manifestu na sokolstvo ter pravi, da noben pošten Ju-j goslovan ne more v isto vrsto s sokolstvom staviti or-lovstva, ki je tekom vojne igralo gnusno vlogo đćnun-cijantstva in priganjaštva za avstrijsko armado, ko je zbiralo «Jungschütze« itd. Ker se s to nesramno ob-dolžitvijo mora čutiti užaljenega vsak pošten Slovenec, ki slučajno ne sliši na ime policaj demokrat ali Sokol, popravimo «Taborove« oMoižitve, ki bi se pra-j ivilno glasile, če bi bile naslovljene na posamezne člane sokolstva. Vprašamo «Tabor«: h kateri stranki pripadata učitelja gg. Žunkovic in Porekar, ki sta zbirala «Jungschütze« in bila za to odlikovana z ordeni in častjo «Hauptmann«? Tudi drugi odlični policajdemo-krati so kot častniki agitirali in delovali v koru — «Jungschützov«. Da so «klerikalci« imeli tako malo opraviti s priganjaštvom za avstrijsko armado, — « Jungschütze«, gre velika zasluga g. dr. Korošcu, ki ; je zaupnike stranke opozarjal, da treba na deželi delati proti organizaciji «Jungschützov«. Opozarjal je na dejstvo, da «Schützi« niso regularni vojaki, katerim gre v slučajir ujetništva vsakemu posamezniku za glavo. Dr. Korošec pa je mislil tudi na to, kdo bo delal na kmetijah, ko so očetje pri vojakih in njih nedorasli si-! novi pa se uvrstijo med mladostrelce? Dopisnik se spominja in lahko potrdi pod prisego, kaj vse mu je naročil dr. Korošec zaradi «Jungschützov« na koncu po-i govora pa: «Če me izdate, izgubim glavo«. Dopisnik pozna nadučitelja demokrata, ki je postal ravnatelj, ker je med kmeti pridno agitiral za vojno posojilo. — Neki starosta Sokola, po poklicu c. kr. notar je bil za zasluge pri nabiranju vojnega posojila odlikovan. — Vzoren demokrat, poznan pod firmo «Specijalist za I vsakovrstne račune« je igral med vojno vlogo gnusnega i denuncijanta, ko je bil zaslišan pred sodiščem kot priča napram, zaradi srbofilstva ovadenemu klerikalcu. Izpovedal je, in to stoji še danes črno na belem, da j ovadeni klerikalec ni zanesljiv državljan! «Taboru« i predložimo neki sodni akt iz leta J 916, iz katerega je razvidno, kako so vzorni demokrati, danes hrbtenice države, tožili klerikalce in proti njim krivo pričali, da so klerikalci prepevali protidržavne pesmi! Klerikalci so romali po zaslugi denuncijanstva demokratov tudi okrog divizijskega sodišča v Gradcu. Je že res, da so se znali mnogi demokrati, danes navdušeni Sokoli, izogniti vojaški službi, da so ostali » lepo doma, pa ne iz prepričanja kot pravi Slovenci in navdušeni Sokoli, kaj še? Doma so po kolenih plazili ©krog avstrijskih oblasti, da so Iožje poetali vojno-žitni komisarji in liferanti. Odirali so poštene slovenske kmečke žene, kojih možje so krvaveli in umirali v strelskih jarkih, odirali pa so tudi državo, za svoj > kapitalističen sokolski žep. (Dr. Milko Brezigar in drugi). Danes, ko so obogateli na račun ljudstva, se ti sokolski tiči bijejo na svoja državotvorna prša in kričijo na vso 'grlo, da je od »jih hrbtenice odvisen obstoj države, v resnici pa se bojijo le za svoje nakopičeno , premoženje, ki so ga nagrabili med ubogim ljudstvom. Dopisnik si še dovoli primerjati voditelja policajdemo-kratov dr. Kukovca z voditeljem «klerikalcev« dr. Ko-j roščem. Ko so med vojsko preganjali Slovence, se je dr. Korošec moral skrivati pred rabeljni, a dr. Kukovca pa je dičila c. kr. oficirska suknja, na kateri smo zadnje leto vojne opazili celo odlikovanja in čin stotnika za pridobljene zasluge v taborišču Lebring. Tik pred prevratom se je vršil v Mariboru v dvorani Narodnega doma sestanek zaupnikov obeh strank. Določile so se meje današnji Jugoslaviji. Kaj mislite, kdo je bil tisti, ki je predlagal, da se naj Maribor prepusti Nemcem? i Sam g. dr. Kukovec! Proti temu načrtu pa je nastopil klerikalec ,Žebot, ki je porinil mejo do Špilja. Je to res, ali ne? Danes dr. Kukovec sam rad stanuje v Mariboru, kojega je svoječasno že prepustil Nemcem. Govori naj še g. dr. Verstovšek, kako je pred prevratom pripravijo! ljudstvo na prevrat. «Klerikalci« so zbirali zaup-i öike, policajdemokrati pa niso zganili niti s prstom. * le> ko je dr. Verstovšek razlagal navzočim klerikal-Ì cem, da je Viljem že odslovljen, so prišli policajdemo-| krati, eden za drugim, neopaženo poslušat predavanje! 1 To so dejstva, katera je doživel mož na deželi, da so I resnična, pa ne edina, kar lahko potrdi nebroj drugih j poštenih ljudi. — Tako naš dopisnik. K temu bi pač ne bilo treba ! ničesar pripomniti. Gospodom okrog «Tabora« in «Sl. S Naroda« pa svetujemo, naj si zataknejo za svoj poli-I cijski klobuk «poglavje o denuncijantstvu, v katero i spada tudi žalostno in sramotno dejstvo, kako je «Tail bor« poslal policijo v naše uredništvo in «Slov. I Narod« pozival drž. pravdništvo proti svojim nepod-I kupljivim sorojakom. Obenem bi priporočali, da si ia 1 gospoda še enkrat prečita naš uvodnik v 87. številki «Straže« z dne 31. julija t. 1., katerega so citirali vsi po-Iicajdemokratski listi. V njem je jasno izraženo nepobi to dejstvo, kako je slovensko «klerikalno« ljudstvo s * svojimi voditelji vodilo boj pro.- .vvstriji. Kako se muffa še danes boriti za svojo Jugoslavijo proti centraliz- mu in proti denuncijantom in izdajalcem domovine, pa dokazuje sramotna pisava policaj demokratov in njihovih podrepnikov. «Srebrni rog«, poklonjen avstrijski vojski iz liberalnih rok, je očividno simbol denun-cijantskega trobentanja «S’ov. Naroda« in vernega njegovega druga «Tabora« in «poglavje o denunci j antih je velezanimivo in je vredno, da se o njem razmišlja«. Prilik bo res še dovolj in iahko poslužimo z najnovejšimi dokazi, ki jih rja pozabnosti še ni načela. Db Kukom ustanavlja maribor* s« „ablast“. V izmišljanju raznih fint, »ki naj bi vsaj za nekaj časa okrepile propadajočo idejo meščanskega liberalizma, so naši demokrati naravnost nedosegljivi. — Enkrat v obliki obrtnega sestanka, drugič pred pogrnjenimi mizami, tretjič med skrbno zaprtimi durmi, tako se prirejajo demokratska zborovanja, ki privabijo čestokrat kakega radovedneža iz opozicije, da si ogleda tingl-tangl naših meščanov. Sedaj so se spomnili, da bi se dalo tako zborovanje prirediti v obliki «diskuzijskega večera«. Tak «diskuzijski večer«, na katerem bi imel govoriti dr. Kukovec o organizaciji mariborske oblasti, se je vršil v četrtek, 24. t. m. zvečer v dvorani Narodnega doma. Prišlo je kakih 300 ljudi, ki so se rekrutirali večinoma iz birokratskih krogov. Prvi je go-' voril dr. Kukovec. Njegov govor je izzvenel nekako takole: Predmet, ki mu je treba posvetiti posebno pažnjo, je velike važnosti. Zakoni z dne 26. aprila, t. j. zakon, o razdelitvi države na oblasti, zakon o oblastni in srez-ki samoupravi, se bodo gotovo izvedli. Položaj, v katerem se nahajamo, je podoben revolucionarni dobi ob prevratu, ko so se vse politične stranke odločile, — ne oziraje se na kakršenkoli prejudic, ki bi izviral iz volitev — za pozitivno delo, namenjeno splošnemu blagru. Za izvršitev tako važne naloge, kakor je organizacija mariborske oblasti, je potreben predvsem sku-pep nastop vseh političnih strank, ki se nočejo Odtegniti odgovornosti pred ljudstvom. Organizacija oblasti bo morala sloneti na slogi strank, vsaj v onih trenut kih in slučajih, ko bo odpor potreben. Za konstituiranje oblasti pa ne pride v poštev samo legalno zastopstvo, izbrano v oblastnih volitvah. To velevažno nalogo lahko pripravijo tudi sedanji voditelji strank. Slično, kakor so imenovani in ne izvoljeni zastopniki Pri-vremnega narodnega predstavništva pripravili tla za prvo konstiluanto države, bi lahko tudi razpravljale politične stranke v marib. oblasti (na skupni platformi) o možnostih konstituiranja nove upravne enote. Stranke se bodo vsekakor morale pripraviti na žrtve (če demokratskim interesom na ljubo, tega g. Kukovec ni povedal; op. uredn.). Tri enote, iztrgane iz tujih upravnih teles, bo treba združiti v novem organizmu: Sp. Štajersko z malim đ'elom Koroške, Prekmurje in Medjimurje. Volitev s krogljico je sicer ustavna, ni pa ra V» o najpraktičnejše sredstvo za dosego namena. Imeli smo izkušnje, — tako je rekel dr. Kukovec — da niso vsi elementi dobri, ki se udejstvujejo v strankah. Demagogija je vrgla še vedno mnogo plitvih ljudi na na površje Tu so bile ambicije (mož je najbrž mislil na demokratske «štreberje«), tam zopet želja, po izboljšanju ma-terijalnega položaja s pomočjo politike itd. Politične stranke nimajo v svojem inventarju rezervoarjev (?) sposobnih moči«. Socijalne skupine, stanovske organizacije, ne bodo mogle izvršiti odgovorne naloge. Prepustiti jih bodo morale etičnim (?) skupinam. Program, ki ga bo treba absolvirati, je ogromen. Glavno je finančno vprašanje. Samoupravne enote brez finančnih sredstev so nemogoče. Treba bo posvetiti temu vprašanju posebno pozornost. Če bodo stranke pred izvršitvijo velikih nalog omogočile depolitizacijo dela, če bodo vsaj od časa do časa pozabile na svoje politične aspiracije, ne bodo izostali uspehi. Zdravilišča, n. pr. Rog. Slatino, Dobrno, itd., si je država kratkomalo prilastila, čeprav so sestavni del imetja bivše kronovine štajerske. Treba bo odločnih korakov, da se ti finančni viri zasigurajo mariborski oblasti. V takih slučajih se bodo morale politične stranke najti na eni platformi, zlasti pa v vprašanjih lastninske pravice oblasti. Važno je tudi vprašanje likvidacije upravnega • stanja napram Beogradu in Ljubljani, če bo veliki župan imel toliko zastopstva za seboj, da bo zamogel v imenu prebivalstva oblasti tudi zahtevati, je dosežen velik uspeh. Samo tedaj, če bo vladala sloga, nekak političen Burgfrieden, je pričakovati gospodarskih čudežev. Pa tudi iz parodnih razlogov je v Mariboru potrebna močna koalicija. Nemci lahko sodelujejo, ne smejo pa postati merodajni činitelj. Sklepoma, je dr. Kukovec povabil upravno urad-ništvo k sodelovanju. Mi se z dr. Kukovčevimi izvajanji gotovo ne bi pečali, ako ne bi bil parkrat namignil, da se bo z važnimi vprašanji ukvarjala kaka klika iz demokratskih vrst. SLS je svoje stališče že neštetokrat pribila: Centralizem je suženjstvo, suženjstvo pa je po dr. Kreku veleizdaja. SLS se za ustroj teh oblasti ne bo veliko brigala, ker pomenijo negacijo ljudske volje, absolutizem vsakokratnih eksponentov buržujskega režima in samovoljo ene kaste. Dr. Kukovec naj bo prepričan, da SLS ne bo delala demokratom nobene štafaže! Zanjo so «oblastni problemi« lanski sneg. Dr. Kukovec iahko diskutira z uslužnimi NSSarji in policajsocija-listi, ki so enakega mišljenja glede državne uprave, nobenega kompromisa pa ne more. biti z SLS, katera si je zapisala revizijo ustave v avtonomističnem smislu na svojo zmagovito zastavo! Politični položaj. Ministri pozvani. Namestnik vladnega predsednika Timotijevič je pozval vse ministre, da gotovo pridejo na sejo ministrskega sveta dne 5. septembra, ki bo razpravljal o zelo važnih stvareh. Poučeni krogi zatrjujejo, da je ta desetdnevni rok zadnji termin ministrom, da se vrnejo k svojim dolžnostim ter končajo raznovrstne počitnice in oddihe. Grožnje invalidov napram vladi. Zastopniki invalidov iz cele naše države so imeli te dni svoj sestanek v Beogradu, na katerem so sklenili od vlade zahtevati izplačilo vseh neizplačanih invalidnih podpor v znesku 120 milijonov dinarjev. Invalidi zahtevajo od vlade garancije, da se postavi pri zopetnem zasedanju narodne skupščine na dnevni red invalidni zakon.. V slučaju, da vlada odbije zahteve invalidov do 1. sept, se bodo sestali invalidi iz cele države 16. septembra v Beogradu, povabili na ta kongres narodne zastopnike invalidov in izvedli velike demonstracije proti vladi. Na ravnokar omenjeni demonstrativni kongres invalidov pričakujejo 5Ò.000 invalidov. Strah pred bodočnostjo. Državni svetnik in direktor glavnega organa demokratske stranke v Beogradu dr. Rädje M. Jovanovič piše o novih potih demokratov. On išče možnost rešitve za demokrate. «Ni dovolj«, pravi, «najemanje novih članov z dajanjem službe, klas in dftig#ga ter tako pridobivali -v novi generaciji «pristaše«. To je zelo nesigurno. Predstavljajte si jutri demokratsko in radikalno stranko — vrženo v opozicijo. Pomislimo na kak nagli, nepričakovani preobrat pri novih volitvah, kakor nekdaj s samostalnim! radikalci v Srbiji, ki so dobili nepričakovano večino. Ali bi ostalo vse tam, kar je dosedaj v seznamih teh strank in v njihovih mladinskih organizacijah?!« — Gospod direktor je dobil službo, vidi pa, da podeljevanje služb ne more biti oni temeljni kamen, ki jamči večno večino, on čuje, kaj se dogaja v raznih krajih s pristaši današnjih vladnih strank, ter več vidi, pravi: «mene, lekei, fares« za demokrate, zato pa opozarja svoje prijatelje na nestalno in nevarno bodočnost. Kraljevič Jurij. Po zaslugi vlade in režimskih listov dobiva zadeva princa Jurija vedno nove oblike neugodne senzacije. «Politika«, ki "ima dobre zveze z dvorom, je kmalu po kronskem svetu v Ljubljani objavila, da bo princ Jurij za vedno izključen iz dvora ter se smatral kot navaden državljan, ki se lahko tudi odstrani iz države. Navajal se je dvorski štatut ali pravilnik, ki mora biti nekaj posebnega, vredno bi pa bilo vedeti, po katerem členu ustave naj bi se kraljevič Jurij kot navadni državljan lahko kaznoval z izgonom iz države. — Drugi listi so hoteli zopet ublažiti utis teh vesti, češ, da vlada sploh še ni o tem razpravljala in da najbrž tudi ne bo treba, ker se bo našlo popolno sporazumljenje med kraljevičem in dvorom. Do tega sporazuma je pa daleč in vlada ima pri celi stvari tudi precej posla, ker se je te dni 18. pešpolku, ki je nosil prinčevo ime, dalo novo ime «Suvoborski puk« in ker je sprejeta tudi prinčeva ostavka na vojaški čin. Novi konzulati. Ministrski svet je na svoji zadnji seji sklenil, da se osnujejo novi SHS konzulati v Mün-chenu na Bavarskem in v Helsingforu (Finska). Bolgarija in Bolgari BOLGARSKA JAVNOST. «L’ Echo de Bulgarie»: Bolgarska delegacija je začasa svojega bivanja v Londonu ugotovila, da se je angleško javno mnenje znatno spremenilo v korist Bolgarije. Vsaka vojna, posebno pa velika vpjna zelo vpljiva na mišljenje vojskujočih se narodov in v njihovih očeh je najnavadnej-ša stvarnost čestokrat zločin in ne nesreča. Dogaja se celo, da zmagovalec preganja s svojo mržnjo premaganega še celo po zmagi. Toda strasti se sedaj polagajo. Zlasti veliki narodi uvidevajo, da so povojne krivice, storjene v imenu zmage, hujše, kakor pa vsa zla vojne, katera je treba popraviti. Naši balkanski sosedje so Bolgarijo zavili v atmosfero izdajstva in to spretno izkoriščali. Ves bolgarski narod, pod težo zločinstva, katero nikdar ni izvršil, je brez upora uklonil svoj tilnik pod jarem težkega dela k obnovi brez nade. Po zaslugi svojih sosedov, smatran kot rušilec miru na 1, Balkanu, ta narod preživlja najkritičnejše neštevilnih obrekovanj slabega časopisja ni izšla iz Bolgarije nobena iskrica k balkanski ali evropski smodnišnici. 7T treh letih svoje kalvarije bolgarski narod v polni meri zasluži mir in civilizirana svetovna javnost mu odpušča grehe, ki so storjeni v njegovem imenu. Predsednik angleške vlade je izjavil, da nova Bolgarija popolnoma zaslužuje obzirnost in upoštevanje. In te njegove besede so našle odmev v angleškem javnem mnenju. Toda naši sosedje še niso demobilizirali. Vsi njihovi napori gredo za tem, da moralno diskreditirajo Bolgare pred Evropo. Boljšega niso našli, kakor to, da z vsemi sredstvi vprizore gonjo proti Bolgarom v svojem tisku s težnjami, ki so jim že davno sorodne. Tako je nastalo zloglasno vprašanje četaških vpadov in to v trenutku, ko so bolgarski državniki iskali stiko za iskreno in lojalno približanje s sosednimi državami celo za ceno ki se mora smatrati ponižujoča. (Stambulijskijeva ponudba, da Bolgarija pristopi kot zvezna država k Jugoslaviji. — Op. pr.) Tri sosedne, države, ki so se teritorialno povečale na račun Bolgarov in oborožene do zob, so se udružile, da obtožijo v skupni noti (ki spominja avstrijski ultimatum Srbiji — Op. pr.) Bolgarijo, okleščeno in razoro-Ženo, češ, da stvarja zarote proti sosednim državnim teritorijem. Ta obtožba, pojačena z grožnjami prpti Bolgarom, je že sama na sebi tako absurdna (nespametna), da je v Angliji niso verjeli. Ko je rumunski zastopnik v Londonu govoril o vojni, je celokupna angleška javnost stopila na stran Bolgarije. «Pobcda»: Ako Srbi iskreno žele sporazum z nami, brez vsiljevanja nas ponižujočih pogojev, bodo vsekakor sprejeli naše predloge, (da se izvrši nepristranska preiskava o četaških vpadih v Macedoniji. — Op. pr.) V nasprotnem slučaju pa bo imela zopet besedo Zveza narodov. «Slovo»: Prihodnji sestanek Zveze narodov bo razpravljal tudi o narodnostnih manjšinah. Ker so diplomatski odnošaji v Evropi še zelo nejasni, je težko videti naprej, kakšna bo rešitev. Državam, ki ne mislijo vršiti svojih obvez napram narodnostnim manjšinam, gre za to, da preprečijo vsak sklep, ki bi jim silil obustavitev raznarodovanja. Nevarnosti, ki izvirajo iz neupoštevanja pogodbenih določb, so vedno večje. Upati je, da zmaga želja za evropejskim mirom nad sebičnimi interesi nekaterih držav. «Dnevnik»: Kljub dobri volji bolgarska vlada ni mogla doseči nobenega rezultata v svoji politiki približevanja k Jugoslaviji. Beograd je nepopustljiv. Med Bolgarijo in Srbijo sta še dve veliki vprašanji, da se rešita: Vprašanje četaških vpadov in vprašanje manjšin. Prvo je izvor drugega. Manjšinjsko vprašanje je v svoji odločilni fazi. Po ■vojni je to najvažnejše politično vprašanje. «Slovo»: Na zahtevo razpusta macedonskih dobrodelnih društev v Bolgariji in odstranitev nekaterih uradnikov z mejnih postojank, je bolgarska vlada odgovorila v Londonu, da te zahteve vsebujej ponovne in težje obtožbe, kakor pa prejšnje in da se rešitev medsebojnih sporov mora izvršiti na podlagi izreka mednarodne komisije, ki naj preišče celo zadevo. (Zakaj se neki Beograd tako salamensko boji nepristranske preiskave? — Op. pr.) Nobena vlada, ki kaj da na dostojanstvo svoje zemlje, ne more dopustiti, da se tuja država vmešuje v notranje zadeve brez ng pod-Jagi nepristranske preiskave ugotovljenih dejstev. Kaj takega je zahtevala 1914. Avstro-Ogrska v Beogradu in so Srbi to odločno odbili. Sedaj pa Srbi na enak način zahtevajo enake stvari od Bolgarije. (Kaj čuda, če Bolgarija odgovarja z odgovorom Srbije iz 1. 1914?! če vstraja Beograd pri svoji zahtevi, bo do preiskave gotovo prišlo. — Op. pr.) «Dnevnik»: Po ubijstvu nadvojvode Fr. Ferdinanda je Dunaj poslal srbski vladi noto, ki je povsod izzvala ogorčenje. Trimilijonska Srbija se ni razmišljala odbiti to noto 50 milijonske velesile. Tudi med Francijo in Nemčijo je obstojala mržnja in sicer nič manjša, kakor je, na nesrečo, ta, ki zastruplja dobre odnošaje med dvema sorodnima narodoma, bolgarskim in srbskim. Toda Francija se nikdar ni spozabila pošiljati Nemčiji noto, kakršno hoče Beograd ▼siliti Sofiji. Pa svetu. Začetek sestanka male antante v Marijinih Toplicah. V Marijine Toplice je že dospel čehoslovaški poslanik v Beogradu Kalina, ki se je posvetoval s Pa-šičem. Vsak čas dospeta tudi čehoslovaški ministrski predsednik Beneš in predsednik republike Masaryk, ter čehoslovaški poslanik v Bukarešti Veverka. Sigurno se bo udeležil razgovorov rumunski zunanji minister Duca, čehoslovaški poslanik v Berlinu Tušar, poljski poslanik v Pragi Piltz, Avstrija—Italija. Praški «Narodni Listy« pišejo, da je dr. Seipl, avstrijski kancler pokazal izreden pogum s svojo misijo, da se ukinejo carinske ovire med vsemi sosednimi državami. Posojilo, ki ga je Italija dovolila pred kratkem Avstriji, kaže jasno, kako dobra je volja Italije, da pomaga Avstriji. V tisku se je pojavil predlog združitve Avstrije z Italijo. To bi bila najpomembnejša zadeva, ki bi se v tem trenutku vrinila y merodajne probleme. To bi pomenilo načelno revizijo mirovnih dogovorov in povzročilo v Evropi velikansko napetost, če ostane Italija zvesta svojim zagotovitvam, potem ne sme na polju avstrijske politike ničesar ukrepati, kar bi bilo nesprejemljivo za malo antanto. «Bohemia« obravnava v svojem uvodniku raz merje Italije napram avstrijskemu problemu in izhaja pri tem iz dejstva, da so velesile svoječasno pri sklepu miru priznale Avstrijo in Madžarsko kot spadajoči v italijansko interesno sfero. List opozarja na demaršo italijanske vlade v Beogradu in nadaljuje: V Rimu se menda ne bodo preveč veselili vloge, ki jo bo sedaj igrala italijanska država, akoravno bi bila s tem združena izredna okrepitev mednarodnega pomena Dalije, posebno takrat seveda, če bi se velika naloga posrečila. Krog avstrijskega posojila. Avstrijski kancler dr. Seipel in italijanski zunanji minister Schanzer se bosta v kratkem razgovarjala o garancijah, katere bosta dali Italija in Čehoslovaška za najem avstrijskega zunanjega posojila. Avstriji ponuja posojilo 12—15 milijonov funtov šterlingov financijska grupa iz nordijskih držav, ki tirja od Avstrije v slučaju udejstvitve zastav-bo državnih monopolov. Avstrisko posojilo bi se sklenilo pod pokroviteljstvom Zveže narodov, čehoslo- vaška in Italija bi pa morale dati garancije, da bo plačevala Avstrija v redu obresti. Glede usode Avstrije naglašajo Francozi in Italijani, da se Avstrija ne sme priklopiti Nemčiji in da o nadaljni usodi Avstrije ne bo odločevala samo mala antanta, ampak se morajo vršiti porazgovori sporazumno z Italijo. Madžarska upa zopet na Burgenland. Madžarska vlada se ob pogledu na bankerot Avstrije giblje v upu, da zopet otme zase Burgenland. Madžarski zunanji minister grof Banffy je konferiral z italijanskim poslanikom v Budimpešti in zastopnik Italije je priznal Madžarom njihove zahteve glede Burgenlanda. Na burgen-landski meji je Madžarska pripravila oboroženo akcijo, ki se bo takoj udejstvila, kakor hitro bo dana priložnost za zasedbo. Konferenca za razorožitev v Moskvi. Sovjetska vlada je pozvala po svojem zastopniku finsko vlado, naj pošlje svojega zastopnika na konferenco za razorožitev, ki se bo vršila v Moskvi. Kot finsko vlado je pozvala sovjetska Rusija k razorožitvenemu posvetovanju tudi Estonsko in Letiško. Sovjeti so pozvali tudi poljsko k udeležbi, a je ta odgovorila, naj se konferenca odgodi, dokler ne določi glede razorožitve Zveza narodov. Beležke Ljubezen «Jutrovcev« do državne kase. G, Stefanovič, opolnomočen zastopnik vseh stavkajočih rudarjev je odgovoril na «Jutrove« napade z razkritjem novih policajdemokratskih lumparij. Navaja, kako si je mladodemokratska klika pridobila Bambergovo tiskarno in kako si je pri tiskarniških delih za državo pridobila lepe profite. — Kmalu po razpadu je stopil dr. Ažman, advokat Jadranske banke, kot zastopnik konzorcija dr. žerjav, dr. Kramar, dr. Lavrenčič, prof. Breznik, Ribnikar in ostalega sorodstva v zvezo z F. Bambergom v Ljubljani, da kupi njegovo tiskarno za ta konzorcij. Lastniku tiskarne Bambergu, ki ima neprecenljive zasluge za razvoj kulture, znanstva in slovenskega slovstva, je ta čedna družba s pritiskom svoje politične oholosti tako dolgo strašila in stiskala, da je res prodal svojo tiskarno še pod ceno. Gena je bila določena naprej na 1 milijon in 400 tisoč in Bamberg je pri prodaji vsled Žerjavove grožnje še 400 tisoč popustil. Žerjav je tudi uredil, da je vlada nad celokupnim Bambergovim premoženjem proglasila sekvester, dasi je bil jugoslovanski državljan in s tem ter drugimi ši-kanami so prisilili moža, da je prodal tiskarno za nizko ceno, ki je po mnenju izvedencev tedaj odgovarjala komaj slabi tretjini svoje prave vrednosti. Gospod Stefanovič ima dokazni materijal ter pravi: «Javnosti in državnemu pravdništvu prepuščam v prosti prevda-rek v koliko so se tukaj zagrešili zločini izsiljevanja, opasne pretnje in zlorabe oblasti ali ne.« — Pod novimi lastniki se je nekdanja Bambergova tiskarna preuredila v Delniško tiskamo in kako je ta služila policaj demokratskim interesom, se vidi iz zaključnega izvajanja g. Stefanoviča: «Lanskega leta je dobila Delniška tiskarna (razume se, čisto slučajno!) nalog, — (vprašamo se, zakaj ne kaka druga tiskarna v Jugoslaviji?), da tiska za parlament seznam narodnih poslancev. Ko je bila obsežna knjiga dotiskana, je rekel profesor Breznik, odbornik JDS in dolgo časa njen poslušni predsednik, ravnatelju tiskarne: «Das Buch können Sie mehr verrechnen«. Račun, ki je bil poslan parlamentu, je v resnici za ca. 17.000 dinarjev večji, kot je v navadi po tiskarniških tarifih. Značilno pa je, da se glasi vknjižena vsota v knjigah «D. T.« za 17.000 dinarjev manj, kakor je bilo faktično za knjigo plačano. 17.000 dinarjev so pustili nevknjiženo izginiti v kaso «Domovine«. Ker Jutrovci vedo, da jaz po svojih slučajnih zvezah vem gornje stvari in še kaj drugega — me smatrajo za svojega zakletega sovražnika, ki ga je potrebno kot protidržavnega hujskača vtakniti v luknjo, in mu na ta načm zamašiti usta. V tem torej tiči mrzlična kampanja «Jutra« proti meni, ne pa v čem drugem. Kajti jasno je, da stavke nisem izzval jaz, pač pa cinični nastop Trboveljske družbe, pri kateri so nekateri prijatelji «Jutra« težko zainteresirani. čudna misija dr. Žerjava. Minister za socijalno politiko dr. Žerjav je odpotoval v Slovenijo, da preišče vzroke rudarske stavke. Mož je prevzel to misijo v dobi ministrskih počitnic in da jo je sploh prevzel, je znak njegovega cinizma. Mož, ki po svojih trabantih kopiči toliko protisocialnega v ogorčenje najširše javnosti, si še upa nastopiti kot minister za socijalno poli-tiKo ter pravi, da bo to preiskal, kar je sam s svojo čedno družbo zakrivil in zanetil. Demokratsko vodstvo organizacije JDS pripoznava upravičenost rudarskih zahtev. V kolikor poznamo dr. žerjava po njegovih dosedanjih aferah, si lahko tudi mislimo, da hoče povodom svoje «preiskave« še trboveljske demokrate nahujskati proti rudarjem. Policijske oblasti nosijo glavno krivdo neredov na jugu. Beograjske «Novosti« se oglašajo: «Mi smo vedno trdili, da so kaosa na jugu krivi pred drugimi tudi policijski organi. V naši javnosti so bile že večkrat obtožene vse te oblasti, preiskava pa se nikdar ni izvedla, ker so se vedno našli strankarski prijatelji, ki so vse prikrili, V svoji prvi številki prinaša «Bitoljska samouprava« zelo karakterističen primer, kako organi javne varnosti vršijo svojo službo. Sredi Bitolja je bil prijet nek Arnavt, ki odgovarja za več razboj štev. Policija ga je odvedla načelniku prespanskega sreza, ki bi imel izvršiti preiskavo. Razbojnik, ki ni bil zvezan, se je mirne duše vrnil. Tako brežbrižno se postopa z razbojniki, dočim se kruto prijema ljudi, ki so iz strankarskih razlogov na poti raznim oblastnikom. Elektrotehnik dobi orden. «Balkan« razkriva nov® afero iz pisarne kraljevskih odlikovanj ali ordenov. —< Med vojno je prišel v kraljevsko ordensko pisarno neki Georg Fusek kot pisar. Ta Georg se je s časom prelevil v Gjorga J. čarapiča. Prej je imel elektrotehnična podjetje v Beogradu ter je prišel leta 1909 na boben. L. 1920 je dobil od pokojnega ministra Vesniča ukaz drž. uradnika in postal je sekretar. Danes ta mož zastopa vodjo ordenske pisarne, ker je to mesto s smrtjo generala Jurišič-Sturma lizpraznjeno, ter izvršuje za kraljevsko pisarno naročila, ki gredo V visoke svote. «Balkan« obtožuje v tej stvari dvornega ministra Dragotina Jankoviča. Krog rudarske stavke. Poročilo o poteku stavke trboveljskih rudarjev. —* Kot smo že poročali, je izbruhnila v trboveljskeh revirjih splošna stavka v pondeljek, 21. t. m. Rudarji s® prenehali z delom brez vednosti in volje organizacij, ki so nameravale kolikor mogoče še zavleči, z namenom, da se mogoče le v zadnjem trenutku trbov. družba premisli, ter delavskim zahtevam ugodi. Od organizacij sklican shod za nedeljo dopoldne, na katerem se je mislilo delavstvo pozvati naj vztraja vsaj še en teden, ter opravlja svoje delo, je okr. glavarstvo v Celju prepovedalo, nakar je 6000 glava množica brez vodstva stopila v stavko. Gotovi krogi bi zopet to stavko radi proglasili za politično akcijo, kot je pri nas že navada, da, ako zahtevaš košček kruha, si takoj protidržavnJ element in boljševik. — Zastopniki organizacij so v; nedeljo sklenili pozvati narodne poslance, kateri naj. prevzamejo vso akcijo v svoje roke. V torek popoldne sla dospela v Trbovlje gg. poslanca dr. Gosar, kot za- j stopnik Strokovne zveze rudarjev in g. Brandtner z« NSS. Zvečer je prispel tudi g. Bernot, kot zastopnik i Unije slov. rudarjev. Prva dva gospoda sta se tudi udeležila seje vseh štirih strokovnih organizacij, katera se je vršila pri Forletu. Sklenilo se je, da gredo gg. poslanci v sredo dopodne k dr. Babiču, oziroma na '$ merodajna mesta, ter zahtevajo, da se družbo prisili, čimpreje k obveznim pogajanjem, ter tako stavka, ko- | likor mogoče skrajša. Zanimivo pri tej seji je to, da s« je iste hotel udeležiti tudi tajnik dr. Žerjavove Samostojne delavske unije, g. Zupanc. Kaj je Zupanc, vedo rudarji dobro, kaj je Žerjav pa še boljše, — zato ;•© zastopnik^ organizacij pozvali tega, dr. Žerjavovega j hlapca, da se odstrani iz dvorane, kjer se je seja 1 vršila. Vendar gospodek ima trdo kožo — kot njegov šef tudi — ter ni hotel zapustiti zborovalnega lokala. Repenčil se je, da ima 900 trboveljskih rudarjev vpisa- j nih v svoji organizaciji — mi pa pozitivno vemo, da nima niti enega. Na vprašanje g. Stefanoviča, ako zamore gospodek to pismeno potrditi, je nekaj časa mencal in mencal, nazadnje jo je pa le odkuril ven. Na cesti je srečal nekega orožnika, kateremu je jokaje pripovedoval, da so ga «ven vrgli«, ker «knapi« nočejo sami sebi dobro in poslušati njega in njegovega gospodarja. Karakteristično je tudi za Žerjava, Samost, del. unijo in Zupanca, da se je slednji napram delavskim zastopnikom pred nekaj dnevi izjavil, da «dokler se ne vpišete v našo «Unijo« ne dobite nič, kakor hitro pa vstopite, dobite vse, ne da bi prosili. Bova že midva z gospodom dohtarjem tako naredila«. Komentarja ni potreba. — Trbovlje so se vsled stavke večinoma izpraznile. Vsakdo, kdor ima kake sorodnike, gre ven na kmete; pomnoženo orožništvo nima nobe-nega posla, ker vlada povsod največji mir in red. Delavstvo je pripravljeno stavkati če bode potreba tuđi dva ali tri mesece; ono ne zahteva ničesar ničesar drugega kot eksistenčni minimum, to je vsaj toliko, da za- | more preživljati sebe in svoje družine, — pa ničesar več. Upamo, da bode na pritisk naših poslancev in celokupne javnosti vlada to uvidela, ter storila primerne korake, da se delavstvu njegovi zahtevi ugodi. — Za časa stavke bode v Trbovljah vedno eden od gg. poslancev navzoč, da bode pazil na red in dajal- direktive, dočim bosta druga dva gospoda v Ljubljani in Beogradu delovala na to, da se stavka čimpreje konča. — ; O poteku iste bomo še poročali. Demagoško varanje javnosti. Iz Trbovelj nam pišejo: Pod tem naslovom priobčuje «Jutro« dne 23. avgusta'notico iz pod peresa svojega poročevalca — najbrž ponižnega hlapca Trboveljske premog, drbžbe. V dopisu pravi ta gospod, da je Stefanovič «zapeljal* trboveljske rudarje v stavko. Mi smo že na drugem me-i\ stu povdarjali, in pribijemo še enkrat, da je stavka iz- j bruhnila brez vednosti in volje vseh štirih delavskiil organizacij, pa tudi brez, da bi Stefanovič dal inicijativo za stavko.. Ni naš namen zagovarjati Stefanoviča, kateri je naš politični nasprotnik, ampak moramo resnici na ljubo povedati, da je delavstvo samo od sebe prenehalo z delom, kar naj si blagovolita «Jutro« in njegov dopisnik za uho zapisati. — «Jutro« nadalje poziva vlado, da mora iz trboveljskih revirjev odpraviti vse «brezvestne hujskače«, — seveda «Jutro« vsakega imenuje hujskača, kdor ne trobi v njegov in dr. žerjavov rog. — Jutrovce jezi, ker so se delavski zastopniki odstranili od komisije, kateri se je vršila na Blei-weisovi cesti koncem julija t. U kaj druzega jim tudi preostiajalo ni, ker posredovalnega predloga min. zastopnikov družba ni sprejela, dočim so bili delavci pripravljeni, se na podlagi istega pogajati. To naj vzame «Jutro« blagohotna na znanje! — V istem članku našteva «ogromne plače« katere dobivajo rudarji za svoje težko delo. Ne vemo, kje je «Jutro« te številke po-|n bral, resnica je, da so zelo, zelo pretirane. «Jutro« i» | njegovi verniki bi najrajši videli, da bi rudarji delali /A zastonj, vrhutega pa še nekaj plačali, da smejo na — *f «šiht«. «Jutro« tudi ve nekaj poročati o sestanku dne JTMJuoe Stran 8. 28. avgusta 1922. . . .. . SJ. t. m. T Trbovljah, na katerega sta prišla gg. posl. «Ir. Gosar in Brandtner. V svojem članku pravi, da so del. zastopniki zahtevali, da se razglas, — v katerem se pravi, da mora delavstvo nazaj na delo, potem se ona (družba) še le hoče pogajati — delavstvu objavi, obenem pa, da naj se zopet prične z delom. To je laž! Nobeden zastopnik ni podal take izjave, niti g. Zupanič III,, niti kdo drugi. Res pa je, da se je na tem sestanku sklenilo stavkati tako dolgo, dokler se družba *r prične pogajati na podlagi eksistenčnega minima, oziroma, dokler se ne podpiše kolektivna pogodba. — Tudi gg. Brandtner in Stefanovič nista terorizirala delavskih zastopnikov, — razven Žerjavovega Zupanca, — katerega pa delavstvo ne smatra za svojega zastopnika, ampak za «Jutro«-vega kužka! — «Jutro« pa svetujemo, da si preskrbi drugega dopisnika, kateri bode vsaj malo bolj objektiven, kakor dosedanji. Rudarska stavka končana. Pogajanja med Trboveljsko premogokopno družbo in stavkujoeimi rudarji so se končala dne 27. t. m. pozno v noči, podpisan je bil kompromis in dosežen je sporazum. Minimalna dnevna mezda se je zvišala povprečno od 9 do 20 K, akord pa za 30 odstotkov. Natančnejše bomo poročali o sporazumu prihodnjič. Dnevne novice. Duhovniške vesti. Nastavljeni so novomašniki: Gran-fola Janez v Braslovče, Karo Ante v Šoštanj, Jeraj Franc v Galicijo, Presnik Jožef k Sv. Marjeti pri Ptuju, Radanovič Anton v Trbovlje, Zdolšek Alojzij v Žalec kot 2. kaplan. Prestavljeni so: Jastrobnik Venčeslav iz Šoštanja k Sv. Marku niže Ptuja, Pavlič Lojze od Sv. Marka v Videm, Greif Janez iz Šmartna pri Slov. Gradcu v Sv. Ilj v Slov. gor., Sajovic Jakob iz Št. lija v Gornjo Radgono, Slaje Emil iz Gornje Radgone v Majšperg, Rakun Franc iz Majš-perga v Pišece, Pirš Alojzij iz Žalca v Gornji grad in Urlep Franc k Šmartnu pri Slovenjgradcu. Svoje mesto menjata: Bratkovič Anton k Sv. Rupertu v Slov. goricah, Klobasa Andrej k Sv. Antonu v Slov. goricah. Spremembe pri kapucinih. K sv. Jožefu v Studencih pri Mariboru pride P. Hinko Putrih; iz Celja pojde P. Gregor Pašalič v Varaždin in P. Aurelij Šerika iz Koroškega začasno v škofjoloko. Desetletnica ljutomerskega Orla. Dne 8. septembra obhaja ljutomerski Orel desetletnico svojega obstanka. Na predvečer je zažiganje kresov, spuščanje raket, bakljada po trgu in mirozov. Drugi dan budnica ob 5. uri, ob 9. uri slovesna sv. maša na Glavnem trgu za žive in mrtve člane Orla, potem obhod po trgu z godbo. Popoldan javna telovadba. Nastop članov zmagovalcev tekme, naraščaja, kakor tudi članic. Ljutomerski Orel je celih deset let bil neizprosen boj na prejšnji eksponirani točki Nemcev, za tem prestal veliko preganjanje od strani liberalnopolitičnih nasprotnikov. Z jekleno vstrajnostjo je celih deset let neomajeno branil krščanska načela. Dolžnost vseh zavednih krščansko katoliških organizacij je, da poletijo vsi 8. septembra v Ljutomer ter se skupno veselijo z neustrašljivim zmagovalcem ljudskih in verskih pravic ob priliki desetletnice njegovega obstoja. Pokažite nasprotnikom, da stojite neomajano ob strani bojevnika Orla! Katoliški shod v Slov. Bistrici. Včeraj, dne 27. t. m. se je zbralo v praznično z zelenjem ter zastavami okin-čani Slov. Bistrici nad 6 tisoč ljudi slovenjbistriške dekanije in manifestiralo za katoliške ideje ter prepričanje. Manifestacijski obhod se je vršil ob vzvokih domače godbe in ob obilni udeležbi meščanov od samostanske cerkve pred bogato in okusno okinčano župno cerkev. Na lepem prostoru krog cerkve na prostem je bila navdušena pridiga č. g. Živortnika iz Maribora, nato je daroval slovesno sv. mašo č. g. profesor Vreže. Po sv .maši je predlagal predsedstvo shoda domači g. dekan. S soglasnim pritrjevanjem je prevzel predsedstvo shoda g. inžener Šturm, njegov namestnik je bil Hinko Gril, podpredsedniška mesta pa so zavzeli: gg. Gregor Zafošnik, Ferk iz Tinja, P. Zafošnik iz Spod. Nove vasi in makolski župan. Kot prvi je govoril o položaju katoliške cerkve v naši državi narodni poslanec g. dr. Hohnjec, o praktičnem krščanstvu g. poslanec Pušenjak, o šolstvu v naši državi g. urednik iz Ljubljane Smodej ter o katoliškem tisku gospod poslanec Žebot. Po navdušeno jedrnatih govorih je imel g. profesor Vreže slovesne večernice s posvetitvijo Presv. Srcu in zahvalno pesmijo. Mogočna manifestacija za katoliško misel in ideje v Slov. Bistrici je včeraj dokazala, da je cela slovenjbistriška dekanija prežeta s katoliškim prepričanjem sedaj v hudo resnih časih bolj kot kedaj poprej. Natančno poročilo o shodu bo pri nesel «Slov. Gospodar«. Celjski orlovski zlet je ob obilni udeležbi sijajno uspel. Ko so dospeli vsi jutranji vlaki na celjsko postajo, je pred ogromno množico ljudstva in pred mnogoštevilnimi Orli, Orlicami in obojim naraščajem pozdravil predsedstvo OZ in goste br. predsednik celjskega okrožja. Na pozdrav je kratko odgovoril predsednik OP br. dr. Basaj. Na to se je razvil veličasten, dolg sprevod na Glavni trg. Tu je bil pred spomenikom postavljen lepo okrašen oltar, pred katerim se je zbralo mnogoštevilno orlovstvo, ob straneh pa goste množice ljudstva. Pontifikalno sv. mašo je daroval in imel lep cerkveni nagovor mil. g- stolni vikar dr. Matek. Po sv. maši je sprevod krenil pred Narodni dom, raz čegar balkona je govoril br. dr. Basaj, predsednik OP iz Ljubljane. V svojem programatičnem govoru je poudaril potrebo zmage orlovstva nad nizkim materijalizmom in sebičnostjo, ki razjeda današnjo človeško družbo, na podlagi uveljavljenja krščanskih načel in označil orlovsko organizacijo kot bojno armado proti kulturnemu boju, ki ga uvajajo nasprotniki. Na ta način bo orlovstvo rešilo krščanstvo in slovenstvo. Slavni dnevi brnskega zleta bodo temelj, na katerem bo slonela veličastna stavba slovanske orlovske zveze. Njegov, z živijo klici često prekinjen govor je bil sprejet z velikim navdušenjem. Za br. dr. Basajem je govoril br. Marko Kranjc, ki je v svojem govoru o boju med vero in nevero zlasti povdaril potrebo preroda v Kristu in napovedal neizprosen boj tudi proti tistim, ki nosijo kraljev manifest (Burno in navdušeno dolgotrajno odobravanje). Za br. Krajncem je govoril br. švikaršič iz Murske Sobote, ki je prinesel orlovske pozdrave iz Prekmurja in povabil k udeležbi na orlovskem taboru v Murski Soboti, ki bo dne 3. septembra t. 1. Nato je br. Tratnik pozdravil zbrano orlovstvo v imenu Jugoslovanske akademske katoliške omladine. Končno je br. predsednik dr. Basaj zaključil zborovanje, nakar so se vršile telovadne vaje za nastop na Glaziji in popoldne pa obilno obiskana javna telovadba, pri kateri so se razdelile diplome in razglasil izid letošnjih tekem. Tabor je v vsakem oziru dobro uspel. V Marenbergu se je vršilo včeraj, dne 27. avg. t. 1. pri g. Brudermannu posvetovanje prizadetih slojev v ustanovitvi za ves okraj koristne in v tukajšnjih razmerah potrebne slovenske meščanske šole v našem lepem 'trgu. Zastopniki staršev, javnih oblasti, in uradov, cerkve in šole so vsi soglašali s predlogi pripravljalnega odbora (gg. župan, notar, 2 učitelja), naj se gg. poslanci in šolske oblasti zavzamejo za skorajšnjo ustanovitev take šole. G. okrajni glavar nas je zagotovil tudi v tem oziru svoje naklonjenosti in pomoči. Ljudje kažejo na krivce, a oblast jih noče najti. Iz Ormoža poročajo: Preiskava proti okrajnemu tajniku Otorepcu zaradi poneverbe je ustavljena, ker ni dognano, da je Otorepec denar poneveril in galico — 2500 kg na svoj račun naprej prodal. Pač pa je dogna-j no, da denarja manjka nad 45.000 K in da tudi podružnice plačane galice v znesku okrog 70 do 80.000 kron niso sprejele. Ker pa krivcev, — na katere ljudje kažejo, — ne morejo najti, za to jih tudi ne iščejo več. Je križ, če ni klerikalca, da bi ga prijeli za ušesa, da bi pa odlični in nad vse zvišeni demokrati imeli prste vmes, kaj takšnega misliti pa navadnim ljudem vendar ne bo padlo v glavo. Ciganska banda se je pojavila v Poljčanah z vrtavko (Ringelšpil) in se je odlikovala zlasti s takoimeno-vanim «hajc pod suknjo«, ter v prav skrbnih hišnih preiskavah. Pri neki hiši je ob priliki takega obiska izginilo 390 dinarjev, kdo ve kam. Orožništvo kljub skrbni preiskavi denarja ni moglo izslediti. Čuditi se je samo, kako morejo naše oblasti tako mirno sprejemali tako tatinsko druhal. Ob nedeljah motenje službe božje in nočnega miru, med tednom pa tatvine, kar po redu. Če nimajo na merodajnem mestu toliko smisla, da bi take tatinske družbe razgnali in pozaprli, potem se pač ni čuditi, če bo ogorčen vaščan takemu komedijantu potolkel oje in kolesa ter mu dal čutiti «blagoslova«, ki ga dobivajo naši fantje na Balkanu. Lakota v Dalmaciji. Vladna poročila o stanju pre-I hrane so že tako daleč, da jih morajo že nekateri re-I žimski listi postavljati na laž, pri tem se še pa vedno 1 odkrite in resnične glasove o lakoti in bedi označuje kot «antidržavne«, češ, da ubijajo «ugled« cenjenemu dinarju. V «Hrvatu« se je oglasil dopisnik iz Splita: Imel sem priliko, da prehodim celo zagorsko Dalmacijo. Prišel sem v kraje, ki so poprej rodili žita črez svojo potrebo, one, ki so imeli vedno dovolj žita za potrebo svojega prebivalstva, — in končno tudi one, ki so si morali žito uvažati za svojo prehrano. Suša je le tos vse izenačila. Vse je uničeno in sežgano. Komaj je trava ozelenela, pa jo je že solnce zažgalo. Živina že sedaj nima krme, narod je primoran, da živino prodaja pod ceno, mesarji pa vendar mesnih cen ne znižuje-i jo. Nedavno sem bil na neki zagorski planini, kjer ima j narod med letom svoje blago, in silno me je prevzelo i narodovo jadikovanje v strahu pred bodočo zimo. — «Gospodaru«, dejali so mi seljaki, «propadli smo mi in naša deca. Žito se nam je izjalovilo, krompirja ni, trava je zgorela, sadja ni niti za zdravilo, težko nam?« In res, šel sem v kolibo nekega seljaka, ki velja v kraju za premožnega in je v prejšnjih letih svoje žito še prodajal. Pokazal mi je vse svoje shrambe — seveda prazne, «ker sem«, reče mi, — «doslej že vse pojedel, kar sem imel. To mi je' ostalo. — Pokazal je na motno, blatno vodo, ki iz skalin curlja ter se zbira v mlaku-žah, polnih malih črvičev. In otroci? Sestradani, bledi. Pred očmi roditeljev venejo ter se suše, prosijo, starši jim pa že sedaj nimajo kaj dati in ne vedo, od kod naj vzamejo. Kaj bo z našim svetom, ko še se sever razbesni, kakor zna v Dalmaciji? — «Evo«, reče mi drugi seljak, ki goni rejeno svinjo pred seboj, «gonim jo v selo N. N., ker sem mu dolžan. Svinje nimam sčim hraniti, upnika nimam sčim plačati, zato mu dam to, ker drugače pozimi ne bi mogel pred njega, ko bom zopet rabil njegovo* pomoč«. — Tako približno je v Zagorju. Tako izgledajo ti kraji, kjer se še najde j stare častitosti in starega poštenja. Tako je v krajih, ki i. so znali, da očuvajo svoje hrvatstvo v istem času, ko je I Primorje, kakor danes, jelo paktirati s komur bilo, I da se odreče svoje narodnosti — kakor Ezav za skledo j leče. O otočju mi ni treba niti govoriti, ker ga je dole-j tela usoda Zagorja. Pa tudi v primorju ne cvetejo ro- ■ že, ker se je vinska trta začela sušiti in na mnogih me-: stih se tudi oljké občutno suše. Z eno besedo, črna zima se pripravlja Dalmaciji, ki ji ni mogoče uteči, ker ; se ne da preprečiti. Mar od vlade? Ne. V Dalmaciji ve i narod, da vlada ne more pomagati seljaštvu, ker ko- ■ maj vzdržuje silne stroške za žandarmerijo, policijo, za fašiste, za tajne in javne agente z nalogo, da pre-pričaVajo narod, kako je v državi SHS sit tudi tedaj, ko je lačen. O brezvestni agitaciji poslancev. Beograjska «Pravda« prinaša vesti, da narodni poslanci agitirajo po Srbiji, naj se vojna odškodnina, ki prihaja, v celoti izplača prebivalstvu, ki je bilo oškodovano med vojno. «Pravda« s tem m zadovoljna ter pravi, da poslanci več obetajo, kakor pa morajo dati. Država ne more dati vsega iz rok, kar je doslej prejela na račun vojne od-škodnine. To tudi ne bi bilo pravilno, ker znaša držav-I na odškodnina 6 milijard, odškodnina za prebivalstvo 1 pa 18 in tako se bo morala tudi vsa odškodnina pro-i centualno odmeriti še le tedaj, ko bo vsa sprejeta. «Po-i litika« pravi, da pobira država do sedaj vso tekočo odškodnino samo za sebe in poslanci naj ne govorijo o delitvi, dokler te ne more biti. — Naj se ne razburja vladni list. To ni prva in ne zadnja laskava agitacija vladnih poslancev, ki so sami povzročili in pomagali, da se oškoduje najprej državna uprava in potem še-le — bogzna kedaj — državljani. Z državno upravo v sporedu o se pa oškodujejo tudi vladni prvaki in tako je ! na primer Pašič pobasal lepe denarje za med voiijo ! izgubljene dragocenosti. Kalio^dolgo se Šč bo dal voditi narod v Srbiji od takih «narodnih« poslancev in prvakov? Imovina naših državnih železnic. Na konferenci pri pro-. metnem ministrstvu, ki se je vršila od 16.—20. avg., so konstatirah, da imamo na naših državnih železnicah 700 dobrih lokomotiv za normalne proge, 300 pa za ozkotirne, i Veliko lokomotiv je v popravilu in sicer 278 normalnih j doma, 134 pa ozkotirnih. V inozemstvu se popravlja 70 nor-: malnih, 16 pa ozkotirnih lokomotiv. Na popravek že čaka 332 normalnotovornih lokomotiv, 50 pa je popolnoma nerabnih. Glede vagonov stoje naše državne železnice takole: dobrih osebnih vagonov imamo 836, blagovnih 22.217 in 80 poštnih — vse za normalne tire. Za ozki tir imamo dobrih osebnih vagonov 536, blagovnih 5401, od poslednjih jih je največ po Bosni in Hercegovini. Veliko število vagonov je poslanih v popravilo in to v domače popravljalnice 231 osebnih, 2496 blagovnih in 27 poštnih vozov. V inozemstva je v popravilu 212 poštnih in 367 blagovnih, normalnotirnih vagonov. Od vagonov za ozke proge je v popravilu doma 48 potniških, 1422 blagovnih, 67 vagonov pa se popravlja v inozemstvu. 1610 blagovnih in 158 potniških vagonov je popolnoma nerabnih in se mora izbaciti iz prometa. Od Nemčije bomo dobili na račun reparacije 450 lakomotiv, prejeli smo jih že 150. Ministrstvo saobraćaja je naročilo v inozemstvu 500 novih vagonov za prevoz živih svinj, 100 vagonov za prevoz perutnine in 100 vagonov za sveže meso. Vozni park za ozke proge bo povečan v nekoliko mescih na 2800 vagonov raznih vrst, ki pridejo iz Nemčije na račun reparacij. Ministrstvo saobraćaja uvideva tudi potrebo za naročitev 100 posebnih vagonov za prevoz svežega sadja. Strašna smrt dečka v igri. Na Reki se je zgodil te dni dokaj žalosten slučaj smrti nedolžnega otroka. Na Belvederu v nekem dvorišču so se igrali otroci in so si hoteli napraviti kolce. Vse so imeli pripravljeno, samo os za kolesca jim je še manjkalo. Po dolgem iskanju je našel 9 letni deček na dvorišču cev, ki bi naj služila kot kolesna os. Ker pa cev ni bila kaj pripravna za os, je šel deček po kladivo in z njim tolkel po cevi. Cev je eksplodirala in strašno razmesarila otroka. — Fantka so prenesli v bolnico, kjer je umrl med strašnimi mukami. Pred smrtjo je umirajoči otrok vprašal, ali ni morda nesrečna cev poškodovala pri eksploziji tudi njegovega mlajšega bratca in sestrico. Dina-mitno cev so vrgli na dvorišče svojčas D’Annuncijevi vojaki. Pokopališča svetovne vojne. Svetovna vojna z vsemi j njenimi grozotami je sicer že daleč za nami, čas hiti e naravnost blazno brzino, toda ono gorje, ki se je rodilo v potokih človeške krvi, nas dan za dnevom obiskuje v najrazličnejših oblikah. Iz Inomosta poročajo, da so pred par dnevi našli v dolini Genove (Judikarije) na Južnem Tirolskem 70 vojaških mrličev, ki so, nepokopani, trohneli v nekem skritem kotu. Po ostankih uniform se je ugotovilo, da so ti vojaki pripadli cesarskim lovcem. Grozen prizori 70 v službi proslulih Habsburžanov segnitih vojakov nam znova oživlja spomin na strašna leta, ko so tisočeri in stoteri vsako uro padali kakor listje ... To, kar je imperializem sejal, seme smrti, je v tistih dnevih rodilo bogato. Pozabljeni in skrito «pokopališče» tistih osamljenih 70 lovcev nam kliče v spomin: Ne pozabite krivcev! Zato pa: Doli z vsako politiko, ki podpihuje in neti sovraštva med narodi! Proč z militarizmom, ki je vir vseh nesreč! —'-■njrinir.Mir—m—Tirtrn-imr.niarrrmiimr Iz Maribora. Janez Polak umrl. V Krčevini pri Mariboru je umrl dne 23. avgusta po daljši bolezni, večkrat spreviden s svetimi zakramenti hišni posestnik gospod Janez Polak. Pokojnik je bil znan domala po celem ozemlju Slovenskih goric. V St. liju v Slov. goricah je bil dolga leta gostilničar pri kolodvoru, kjer je imel cvetočo trgovino s sadjem. Na tisoče vagonov sadja je gospod Polak izvažal v tujino in tako pridobil našim ljudem dobre dohodke. Gospod Polak je bil izreden mož: šaljivec in vesele narave. Naj je prišel k njemu človek še tako žalosten in tužen, on ga je s svojim humorjem znal spraviti zopet v dobro voljo. Poleg tega pa je bil Polak blagega srca do revežev in dobrih ustanov. Sentr iljski cerkvi je bil velik dobrotnik. L. 1920 je sam kupil dva nova zvonova, ki mu te dni pojeta poslednjo slavo... Velike svote je daroval v druge cerkvene, dobrodelne in šolske svrhe. Da^irgjoip. vesele nrayi,..do .nozne. starosti, bil je mož veren in zvest katoličan. Spolnjeval je verske dolžnosti tako lepo, da je bil v tem oziru vzgled mnogim» Visoko je spoštoval duhovnike in može katoliškega prepričanja. Ko je bil Sent Ilj v najhujšem vrtincu narodnih bojev, naš Janez nikoli ni pristopil na stran naših nasprotnikov, dasiravno so ga vabili z vsemi sredstvi. Ustanovitev Jugoslavije je Polak pozdravljal z vzkliki radosti. Njegov edini sin Ivan je padel v svetovni vojski. Ta udarec je moža ! strahovito tlačil. A kot veren katoličan ga je prebolel. Lansko leto si je kupil v Krčevini tik Maribora hišo, kjer je hotel preživeti zadnja leta v miru. A na svoj Sent Ilj ni pozabil. Njegova radodarna roka je neprestano tresla darove za one, ki so jih bili potrebni. Se nekaj dni pred smrtjo je rekel: «Oh, samo enkrat bi še rad bil sedel v Sent Hju!» Umrl je, star 72 let. Sel je k Bogu, katerega je celo življenje ljubil. Naj mu nebeški Gospodar da mesto v raju med svojimi! — Pogreb se je vršil dne 25. avg. popoldne ob 3. uri na pokopališču v Pobrežju. — Pogreba se je udeležilo veliko število občinstva, posebno iz Sent lija. Nagrobni g- Vračko. (govor mu je govoril njegov prijatelj, župnik č. Svetila blagemu, dobremu možu večna luč! Mariborski cariniki so se posebno «odlikovali« ob priliki povratka naših Orlov iz Brna. Na Čehoslovaš-kem je pustila carina naše izletnike čisto pri miru, jstotako v Nemški Avstriji. A ko je pa dospel brnski 'vlak na mariborski glavni kolodvor, so ga obsuli cariniki, začeli šnofati po kovčkih in preiskovati izletnike, da bi morda iztaknili pri katerem kaj čehoslo-vaškega. Našim Orlom so zaupali Čehoslovaki in Avstrijci, ki so se vedli napram izletnikom nad vse hvalevredno, 1». bratje »osvoboditelji« so se* pokazali pa-pram ujedinjenim bratom skrajno nezaupljive. Prepričani smo, da bi Sokolov ne bili preiskali. Postransko postopanje mariborskih carinikov si bomo dobro zapomnili. Vojaške vaje po vinogradih. Iz Pekla v občini Laj-lersberg smo dobili poročilo več vinogradnikov, da mariborsko vojaštvo letos zopet uprizarja vojaške vaje po vinogradih. Tako je oddelek vojaštva dne 24. avgusta popoldne s konji in vsemi pripravami telefonske kolone drvel preko vinogradov. Vojaki so kradli grozdje, kar ni bilo zrelo, so metali na vse strani in polomili kolje in trte. Na prošnjo posestnikov, naj vendar opustijo vaje po vinogradih, se je odgovorilo z grožnjo z rabo orožja. To je res prav po balkansko! Lansko lelo so ravno v tej občini uganjali vojaki svoje vaje po bogato obloženih vinogradih. Ali hočejo ti Balkanci res vse uničiti? Železniški uradnik, ki izziva. Na Pragerskem je dne 27. avgusta popoldne vozil skozi postajo posebni vlak čeških sokolskih izletnikov. Istočasno je stal na postaji ptujski osebni vlak. V kupeju drugega razreda je sedel železniški uradnik, ki je uslužben na glavnem kolodvoru. Ker je mož videl na peronu več somišljeni-, kov SLS, je vprašal: Ali so to bili Sokoli ali «čuki«? 'Očividno je mož s sivo glavo hotel izzivati. Slišimo, da ta petelin opetovano izziva našince. Zasiguramo ga, da bomo preskrbeli, da se prevroča izzivaška kri ohladi. Pobrežje pri Mariboru. Shod SLS dne 26. avgusta zvečer v gostilni Tončič se je obnesel zelo dobro. Zbo-rnvfllm prostori so bili polni zborovalcev iz domače in sosednih vasi. Shod je otvoril in vodil kot predsednik g. stavbeni mojster Sonnenwald. Govorila sta poslanec Žebot in urednik Golob. G. Rebernik je predlagal zaupnico Jugoslov. klubu, ki je bila sprejeta brez ugovora. Ljudje so izrazili željo, da bi naša stranka pogosto prirejala shode po vaseh mariborske okolice. — Par rdečkarjev je skušalo shod motiti z neslanimi medklici, a so morali umolkniti. Blejsko jezero v Mariboru. Mariborski slikar Franjo, Krajnc v Cvetlični ulici je naslikal na steno v gostilni A. Koštomaj v Prečni ulici v Mariboru Blejsko jezero tako naravno, da dela čast temu umetniku ter gostilničarju, ki je prvi v Mariboru dal naslikat na steno svoje gostilne ta Mser naše Slovenije. Želeti bi le bilo, da bi temu zgledu sledili še tudi drugi gostilničarji, v kojih gostilniških pro- , štorih so naslikane razne neestetične figure, ki žalijo čut : in oči gostov. Pokrajinska obrtna razstava v Maribora. (Od 8. do ! 17. septembra.) Zadnji čas je za prijave vajenskih del. Pri- * jave se sprejemajo samo še do 31. avgusta. Ponovno smo že opozarjali na to, da je razstavni odbor dal za razstavo j potrebni prostor, konstatirati pa moramo, da so sedaj poka- • zali mojstri za to važno panogo zelo malo razumevanja. Ì Prijavljenih je jedva 35 vajencev, dočim bi jih lahko bilo j vsaj toliko, kakor mojstrov. Še je čas, da se to popravi! / »k v* 4- M lir, r .1 J. 1 .1 /1 *,1 W1 n 1 rr )- H r Z .. y’ i . 1 ’ ‘ I J _ . — Obrtniki pokažite, da ste dobri mojstri in učitelji, katerim se lahko zaupa mladino. Dodelitev prostorov se je danes pričela in razposlala vsem razstavljalcem tozadevna obvestila. Razstavni odbor se trudi, da dodeli vsakemu primeren prostor, kar naj blago' o razstavljenci upoštevati. Dovoz blaga mora biti najka~. v nedeljo dne 3. septembra zaključen, ker. je sicer nemogoče, pravočasno razvrstiti vse blago in opremiti prostore. Pozneje došlo blago za ocenitev in podelitev priznanj pod nobenim pogojem ne pride več v poštev. Pisarna razstavnega odbora je na razstavnem prostoru. Vhod iz Prešernove ulice ali Razlagove ulice. GLADIATORJI. (142. nadaljevanje.) Tale njihov predlog utegne biti vojna zvijača, da pridobijo čas. Včerajšnji napad, ki ga je krila moja konjenica, jih je hudo pretresel. Morebiti so tudi njihova skladišča prazna. Njihove vrste, ki so se nam tako trmoglavo ustavljale, so izgledale mršavo in gladno kakor volčje. — Sn poglej si tegale odposlanca, ki je iz ene najboljših rodbin jeruzalemskih! Ali ni glad zapisan v njegovih votlih licih in očeh? Daj mu jesti! Glej, kako se mu jasni obraz pri sami besedi jesti! Daj mu jesti, sedajle, pred očmi bojnega sveta, in sodi iz .njegove gladne požrešnosti o pomanjkanju, ki ga je pretrpel za obzidjem!» «Stoj!» je vzkliknil Tit nevoljno. «Stoj, tribun, ako še imaš vsaj iskro plemenitosti v svojem srcu, nauči se spoštovati nesrečo! Zlasti, ako jo najdeš pri sovražniku! tale častitljivi mož bo dobil vina in kruha, toda nihče ga ne sme žaliti v mojem taboru! — Ličini j, moj stari in zvesti svetovalec, moj učitelj v bojni šoli, v tvojo varstvo in tvojo skrb ga izročam! Vzemi ga seboj v svoj šator, in skrbi, da mu ne bo manjkalo ničesar! Tebi mi ni treba pripomnili, da ravnaš s sovražnikom z vso ljubeznivostjo in vljudnostjo, kolikor se strinja s previdnostjo vojščaka. Niti trenutek ga ne smeš izpustiti iz oči in pod varstvom močne straže ga boš poslal nazaj h glavnim vratom jeruzalemskim brž ko mu dam svoj odgovor. Nočem se pod roko pogajati s tem nesrečnim ljudstvom, četudi se močno bojim, da mi dolžnost do mojega očeta in do domovine ne bo dopustila, da bi jim dovolil počitek, ko ga želijo. — Tako je moje mnenje. Čul sem vaše misli in zahvaljujem vas zanje! Pridržujem si možnost, da se morebiti ravnam po njih. Naj pride tale mož črez eno uro, da ponese moj odgovor nazaj njim, ki so ga poslali! — Vale!»* «Vale!» je odgovoril vsak častnik, ko se je priklonil in odšel iz šatora. Hipija in Placid sta nekoliko zaostala za drugimi, *