PROSLAVA 20-LETNICE VSTAJE V LJUBLJANI Lahko smo ponosni na dosežene uspehe Naš veliki praznik, dvajseto obletnico vstaje, dvajset let od začetka krvavega boja z fašističnim^ okupatorjem in dvajset let graditve novega življenja smo proslavili na moč veličastno. Veliko obletnico smo proslavili povsod, v vaseh in mestih, na poljih in v tovarnah. Ta dan so bile odprte nove tovarne, odkriti številni novi spomeniki, pomniki naše revolucije. Veliki dan smo dočakali slavnostno razpoloženi; nova naselja, mesta, domovi v najbolj odročnih krajih, vse je bilo lepo okrašeno. Veliki praznik smo proslavljali v znamenju doseženih uspehov in v pričakovanju še večjih, pestrejših rezultatov našega dela. Glavne slovesnosti v preurejenem Tivolskem parku se je udeležilo nad tristo tisoč ljudi. Že Pred sedmo uro zvečer so se pričele v Tivoliju zbirati nepregledne množice, okrog osmih pa je Prikorakalo na slavnostni prostor 45 pojočih mladinskih delovnih brigad. Točno ob pol devetih so slavnostne fanfare naznanile začetek slovesnosti. Skoraj 3.000-član-ski pevski zbor pod taktirko partizanskega dirigenta in komponista Radovana Gobca je zapel pe-Sern graditeljev socializma — »Internacionalo«, nato pa še pesmi »Delavski pozdrav« in »Zastava Partije«. Sekretar Okrajnega komiteja ZK Ljubljana France Popit je nato pozdravil vse udeležence Proslave, partizane in aktiviste. Med drugim je pozdravil tudi prvega komandanta NOV in POS, Podpredsednika Zvezne ljudske skupščine Franca Leskoška-Luko, prvega komisarja NOV in POS, Predsednika Ljudske skupščine LRS Miho Marinka, predsednika Izvršnega sveta LS LRS Borisa Kraigherja, organizacijskega sekretarja CK ZKS Ivana Mačka, predsednico Glavnega odbora SZDL Slovenije Vido Tomšič in druge. Pozdravil je tudi delegacije iz ostalih republik in predstavnike *z Primorske in Koroške. Na svečanem zborovanju je govoril prvi komandant narodnoosvobodil. vojske Slovenije Franc Leskošek-Luka. Objavljamo nekatere odlomke iz njegovega govora: TOVARIŠICE IN TOVARIŠI! sti’ I)a,nes Praznujemo v osvobojeni in sociali-ii 'n' domovini pod vodstvom Zveze komunistov Ugoslavije ln ustvaritelja nafie socialistične do Piovine tovariša Tita 20-lctnlco tistega za slovenski narod tako slavnega in pomembnega dne, ko je slovensko delovno ljudstvo začelo oboroženo Vstajo, boj za osvoboditev od fašističnih okupatorjev, boj za to, da bo na svoji zemlji sam svoj France Leskošek-Luka gospodar. Lahko smo ponosni na ta zgodovinski Jn za slovenski narod tako odločilni dan, ker je a dan slovenski narod stopil v borbo z ramo ob I mi z drugimi jugoslovanskimi narodi, v revolucionarni boj za nacionalno in socialno osvobo-mtev, odločen in pripravljen na največje žrtve. n Delavski razred je pod vodstvom KPJ stopil j a čel0 borbe narodov Jugoslavije za nacionalno Pni Soc'alno osvoboditev. Že leta 1937 se je na nu.^do CK KPJ organizirala samostojna Komu-ko«nn a Partija Slovenije s svojim Centralnim t°VaV*jem. Pomembno vlogo pri tem je odigral Brakr- Kardelj, ki je v svojem teoretičnem in ho revolucionarnem delu utemeljil usod- harn- Vezanost slovenskega naroda z revolucio-"b bojem delavskega razreda. pri ^ako se je Komunistična partija zavestno sej^ravljala na odločilni spopad in zbirala okoli Oj,a Vsc Progresivne sile. Zato je bila tudi edino v0j JPPsobna, da v najtežjih dneh popolnega z Ra ir> političnega kaosa nastopi ne samo C|. ttelanim programom, ampak tudi z organizacij; ji ni mogla do živega niti OVRA niti let ap0> to se pravi fašistična policija, dolga ni« So,ana v boju proti revolucionarnim giba-ok,,„, v Daliji in Nemčiji in v drugih deželah kupirane Evrope. nekawmun,s‘it™ partija Slovenije je uspela le * n.'in L,dnov PO okupaciji dati svojim zvezam Žari i=irCdnlmi silami slovenskega naroda organi-kai° o.^Dko v znameniti Osvobodilni fronti, > nn.Jrletnlco smo praznovali 27. aprila. — la Jtezjem in najusodnejšem trenutku v življe- nju slovenskega naroda sta KP in OF boj za življenjski obstoj povezali z bojem za nacionalno in socialno revolucijo, za demokratično ljudsko oblast. Iz naroda hlapcev so vstali junaki, ki so smelo ln neuklonljivo bili pravični boj. USTANAVLJANJE PARTIZANSKIH CET Pogoji za ustanovitev partizanskih čet in začetek oborožene vstaje in boja so bili najugodnejši na Gorenjskem. Tu je imela Partija najmočnejšo osnovo. Nemške razmeroma šibke sile in hitlerjevska demagogija ni imela na Gorenjskem tako plodnih tal kot na Štajerskem. Pod vodstvom vojno revolucionarnega komiteja in vojnih komitejev za posamezna okrožja je do konca julija 1941 že nastalo nekaj partizanskih čet, ki so bile v prvih mesecih osvobodilnega boja tesno povezane z Ljubljano. Vstaja, ki je bila določena za 22. julij, se je začela le v kamniškem okrožju. Pač pa sta bila v zahodnem delu Gorenjske že prve dni avgusta ustanovljena dva bataljona, katera pa so Nemci v kratkem času razbili; najdlje se je obdržal Kamniški bataljon. Na Štajerskem so bili pogoji za vstajo manj ugodni kot na Gorenjskem. Partija je bila šibkejša. Nemcem se je tu posrečilo po izdaji hitro uničiti večje število partijskih kadrov, pa tudi hitlerjevska demagogija je našla tu najbolj plodna tla in peta kolona je bila tu najmočnejša. Toda tudi tu so komunisti v teh usodnih dneh častno izpolnili svojo nalogo in pod vodstvom vojnega komiteja KPS ustanovili nekaj partizanskih čet, med katerimi so bile najmočnejše Pohorska, Savinjska, Revirska, ki so se združile v Štajerski bataljon, in Celjska četa, ki pa so jo Nemci razbili. Narodnoosvobodilno gibanje v Ljubljanski pokrajini, ki so jo zasedli Italijani, je imelo veliko prednost pred drugimi pokrajinami, ker je bila Ljubljana središče osvobodilnega gibanja. Dala je zatočišče vsem osrednjim organom osvobodilnega gibanja, ilegalnim partijskim tiskarnam, ranjenim partizanom, zbirala je hrano in opremo za partizanske čete. Do konca septembra 1941 je bilo v Ljubljanski pokrajini ustanovljenih 15 čet, eno četo pa je glavno poveljstvo poslalo v Slovensko Primorje. V vsej Sloveniji je bilo v tem času ustanovljenih preko 30 partizanskih čet. IZDAJALSKO DELO BELE GARDE Izvršni odbor OF in Glavni štab slovenskih partizanskih čet sta jeseni 1942 večkrat opozorila organizatorje bele garde na njihovo zločinsko in protinarodno delo, ki vodi v državljansko vojno; opozarjala sta posebno pripadnike, med katerimi je bilo mnogo zapeljanih ljudi. Končno pa sta jih postavila izven zakona. — Med italijansko ofenzivo ustanovljene štiri slovenske brigade so začele veliko ofenzivo proti belogardističnim postojankam. Peti plenum OF 5. novembra 1942 v Ljubljani je podprl napore IOOF za preprečitev državljanske vojne ter z zadovoljstvom ugotovil, da sta Osvobodilna fronta in narodnoosvobodilna vojska zmagovito prebili združeno nemško-itali-jansko in belogardistično ofenzivo. Po italijanski ofenzivi se je začel velik polet osvobodilnega gibanja tudi na Primorskem, Gorenjskem in Štajerskem. Hkrati je tudi štajersko ljudstvo premagalo posledice strahotnega nemškega terorja, pošiljanja ljudi v taborišča in preseljevanja. ZBOR ODPOSLANCEV V KOČEVJU Po kapitulaciji Italije je na velikem delu Dolenjske, Notranjske in Primorske prevzela oblast Osvobodilna fronta. Od 20. do 23. septembra so bile na vsem osvobojenem ozemlju volitve, ki se jih je udeležilo nad 300.000 volilcev, na še okupiranem ozemlju pa so odbori OF volili delegate. 1. oktobra 1943 zvečer se je v Kočevju zbralo 572 odposlancev iz vse Slovenije na I. zbor odposlancev slovenskega naroda. To je bil v slovenski zgodovini prvi demokratično izvoljeni iz ljudskih predstavnikov obstoječi zbor, ki sc je enodušno izrekel za svobodno Slovenijo v demokratični, na narodni enakopravnosti zgrajeni Jugoslaviji, kateri so 29. novembra 1943 na II. zasedanju AVNOJ položili temelje. Kakor v ostali Sloveniji se je po italijanski kapitulaciji tudi na Štajerskem okrepilo osvobodilno gibanje. 7. januarja 1944 je bila ustanovljena nova Zidanškova brigada. Osvobodilno gibanje pa se je še posebno okrepilo s prihodom XIV. divizije, ki je preko Hrvatske po enomesečnem pohodu prišla 6. februarja na štajerska tla. Narodnoosvobodilna vojska Slovenije je v jugoslovanskem okviru predstavljala na svojem območju pomembno vojaško silo.. S svojo aktivnostjo je vezala nase znatne nemške, italijanske fašistične in domače kvizlinške sile, odbijala njihove napade in cele ofenzivne pohode in varovala neprestano rast in razvoj političnih in oblastnih organov narodnoosvobodilnega gibanja ter ki nčno v zaključnih operacijah skupaj z enotami ostalih jugoslovanskih narodov dokončno osvobodila vse slovensko ozemlje s Trstom in Koroško. Vojaške zmage so bile najtesneje povezane z rastjo ljudske oblasti. Tako smo že 5. maja 1945 Slovenci v Ajdovščini izvolili prvo vlado ljudske republike Slovenije na čelu s pokojnim tovarišem Borisom Kidričem. V 16 LETIH SOCIALISTIČNE GRADITVE SMO DOSEGLI OGROMNE USPEHE Tovarišice in tovariši! Ce danes človek potuje po naši domovini, vidi, da so jugoslovanski narodi vložili ogromne napore in tako v 16 letih dosegli ogromne uspehe. Učvrstili smo naš gospodarski in politični sistem ter razvili resnično socialistično demokracijo. Razvili smo delavsko samoupravljanje, proizvajalci so postali organizatorji in upravljale! v vseh panogah našega družbenega življenja. Delavsko samoupravljanje je odprlo pot nadaljnjemu razvoju družbenega upravljanja in uveljavljanja delovnih ljudi neposredno v reševanju vprašanj naše socialistične skupnosti. Ko ugotavljamo ob 20-letnici revolucije, da je ena najvažnejših pridobitev rešeno nacionalno vprašanje, bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov, lahko k tem bistvenim pridobitvam naše revolucije prištevamo tudi dejstvo, da smo pravilno rešili življenjska vprašanja naših narodnostnih manjšin. Politika dobrih sosedskih odnosov z Italijo in Avstrijo zagotavlja tudi narodnim manjšinam vse trdnejšo vlogo mostu med narodi in državami. Tako postajata tudi slovenski narodni manjšini v Italiji in Avstriji v vse večji meri pomemben činitelj v družbeni skupnosti, v kateri živita. V štirih letih krvave borbe in v 16 letih socialistične izgradnje smo dosegli uspehe, o katerih govori ves svet. Vsi smo globoko prepričani, da bo slovenski narod tudi v bodoče v novem poletu in trdno povezan z drugimi narodi Jugoslavije s še; večjim elanom nadaljeval borbo za nadaljnjo izgradnjo socialističnih družbenih odnosov. Vsem tistim osvajalcem, ki so nas hoteli zasužnjiti in ki zopet rožljajo z orožjem, naj bo 22. julij opozorilo, da živi na tej zemlji miroljuben narod in ljudje, ki se znajo takrat, ko je njihova svoboda v nevarnosti, tudi boriti za svojo svobodo in pravice, ne glede na žrtve! — LJUBLJANSKE IMPRESIJE Na Starem so trgu pod lipo zeleno / trobente in gosli in cimbale pele, / plesale lepote ’z Ljubljane so cele / v nedeljo Popoldan z mladen’či vesele... Tako je pred 120 in več leti zapisal o Ljubljani naš veliki, nedosegljivi mojster Prešeren, tako je opisal veselo nedeljsko rajanje ob Ljubljanici. Danes, 21. julija, ko smo sla- noč, vendar tega niti opaziti ni vili naš največji praznik, je bilo bilo, ker so orjaški reflektorji še lepše. Po vsej Ljubljani so po vsem mestu preganjali temo. se razlegali plesni zvoki, po In tedaj so se veletoki teles pri- vsem mestu so mladi in stari čeli zlivati po Cankarjevi, Ce- rajali. Toda danes ni rajala samo mladina iz vse Ljubljane, ampak tristo tisoč Slovencev iz vseh koncev dežele, iz Primorske, Dolenjske, Gorenjske in daljnje Štajerske. To ni bila stara Ljubljana, ampak Ljubljana narodnoosvobodilne borbe, srce našega osvobodilnega gibanja, uporna, nepremagljiva Ljubljana. Ta dan je bila lepa kot nevesta; imela je toliko gostov, kot še nikdar doslej. Tisoči in tisoči so prišli iz vseh krajev, da bi se udeležili proslave dneva vstaje slovenskega ljudstva. Železniška postaja je grozila, da se bo vsak trenutek razletela, toliko ljudi se je ves dan prerivalo na njej, vlaki pa so vsako minuto pripeljali nove goste. Množice so se razlivale po trgu y dneh pred proslavo v Ljubljani so se napotile po partizanskih Osvobodilne fronte proti centru poteh Slovenije mladinske brigade, ki so jih vodili stari borci. Po mesta in v Tivoli. V predmest- naših krajih je potovala Šercerje va brigada, ki jo je vodil narodni jih so se ustavljale deset in de- heroj Jože Boldan-Silni. Na sliki zbor brigade v Kočevju set kilometrov dolge kolone avtomobilov. Ce bi vsa ta vozila prišla v center, bi nastala taka gneča, da jo nihče več ne bi mogel razvozlati...!-* Ljubljana je bila na predvečer dneva vstaje res praznična. Vsepovsod so vihrale zastave in zastavice, človeške reke so se razlivale po vseh ulicah in trgih, gostilnah, restavracijah in trgovinah. Po dolgem času so si pešci zopet upali stopiti s pločnikov na cesto, brez bojazni, da bi jih kdo povozil... Dan se je počasi prelival v lovški in drugih cestah v Tivoli, kjer je na prostrani livadi že mrgolelo gostov. Ali je bil to še mirni, tihi Tivoli, kraj zaljubljencev in upokojencev, kjer prvi preživljajo _srečne urice tihe ljubezni, drugi pa dolge dneve zasluženega miru in pokoja ...? Ne, ne, nič takega ni bilo, ni bilo mirnega kotička za tiho sanjarjenje; povsod vrvež, zvočniki, pisane množice. * Koliko nas je bilo v Ljubljani? 200, 250 tisoč? Nekaj takega so organizatorji predvidevali, drugem koncu so bili številni povabljeni gostje, Pred začetkom govora Franca Leskoška je prispel iz Šibenika tudi podpredsednik ZIS Aleksander Ran-kovič, ki so ga tisoči navdušeno pozdravili. Prostor pred tribuno, kjer je govoril tovariš Leskošek, so zavzeli mladinci-brigadirji. 45 mladinskih delovnih brigad, mednje pa so se pomešali stari brigadirji iz krvavih vojnih dni, brigadirji Zidanškove, Šercerje-ve, Tomšičeve, Cankarjeve, Prešernove brigade. Nad njihovimi (Konec na 2. strani) vendar nič ne pretiravam, če trdim, da nas je bilo najmanj 300 tisoč! Slavnostni prostor v Tivoliju in pobočja Rožnika so bili že vsi polni, ko so se nepregledne množice še vedno valile iz mesta na kraj zborovanja. Pravljično razsvetljeni Tivoli je sprejemal nove množice. Na veliki polkrožni tribuni je stalo okrog 3000 pevcev, nekaj 100 godbenikov, na tribuni na ■in ■him i ................................................................ 06 20-letnici vstaje Iz smrti v življenje... Kolona se je počasi pomikala po razriti poljski poti proti gozdu Mušnevcu. Spredaj je previdno korakala skupina črnosrajčnikov; v rokah so držali na strel pripravljene karabinke, izpod čelad pa so jim preplašeno švigali pogledi na vse strani. Za njimi je stopala šesterica civilistov-domačinov z zvezanimi rokami na hrbtih, za temi pa zopet skupina fašistov, prav tako previdno kot prednji. Ob strani je poskakoval majhen oficirček z brzostrelko in pištolo za pasom in grdo pogledoval ujetnike... In bolj ko so se bližali gozdu, bolj so fašisti hodili previdno; očitno jim ta sprehod ni nič kaj dišal. »Na, zdaj nas pa peljejo v smrt,« je razmišljal Valentinov Ivan, ki je korakal poleg bratov Jožeta in Antona ter Greg-čevega Franceta, Jožeta in Slavka. »Peljejo nas v naš Muš-nevec... Nikdar si nisem mislil, da bom našel smrt v njem, da me bo doletela taka smrt! Le zakaj nisem šel že prej v gozd, k partizanom!...« Stopali so sklonjenih glav in z bridkostjo v srcu. Sami niso vedeli, kako se je to zgodilo; tako hitro je prišlo, da sc še sedaj niso povsem ovedli... Iznenada so v vas pridrveli fašisti, podivjani kot zveri, krvoločno so se zapodili po vasi in jih zgnali skupaj. Italijanski oficir je skakal okrog njih in kričal, vendar so razumeli samo nekaj o banditih. Privedli so tolmača, ki jim je dejal, naj povedo vse o partizanih, sicer jih bodo pobili. O partizanih so precej vedeli, vendar jim niso ničesar povedali. Vsi so trmasto molčali in odkimavali z glavami ... Nazadnje se je oficirček razsrdil in jih velel odgnati v gozd... In sedaj so se bližali Mušnevcu. Zvezane roke so sc krčile in se skušale osvoboditi vezi, na ustnicah so jim mrle kletvice, v prsih jih je stiskalo nekaj mučnega, da so komaj dihali ... »Zakaj, zakaj nas ženejo v smrt?« je razmišljal Ivan in izpod čela opazoval mrkoglede, preplašene spremljevalce. »Kaj smo jim storili, da nas bodo zdaj pobili kot pse in nas zagrebli kot mrhovino? Nikdar še nisem videl teh ljudi in oni ne mene, vendar se sovražimo. Jaz in vsi ti, ki jih z menoj vred ženejo v smrt, jih sovražimo zato, ker so nam vzeli domovino, jo onečastili, nam uničili domove, ker nas ne pustijo živeti v miru, oni pa sovražijo nas zato, ker branimo svoje domove in svojo domovino, zato, ker bi radi živeli.., Kako je to čudno zapleteno, da preprost človek težko razume ...« Tako je razmišljal Ivan, ko so se bližali gozdu, tako so razmišljali ostali obsojenci. Misel na beg so že zdavnaj opustili, saj so vedeli, da ne bi prišli daleč. Italijani so se vse preveč bali partizanov, zato so imeli orožje pripravljeno. Sprejel jih je gozd, mrk in hladen, kot bi sc hotel čim prej rešiti neljubih gostov. Prišli so na majhno jaso, kjer je oficir ukazal kratek počitek. Posedli so po podrtih deblih in po tleh. Nekateri vojaki so odložili puške, vendar niso odvrnili pogleda od talcev. Molk. Oficir si je prižgal cigareto in se zamišljeno sprehajal pred ujetniki. Vsakokrat, ko je puhnil dim, se je zazrl v enega, kot bi hotel s pogledom prodreti v njegovo srce in odkriti skrivnost, ki jim jo niso hoteli izdati. Vojaki so se stiskali skupaj in pritajeno šepetali. Ivan se je obrnil k bratu in mu šepnil: »Daj, bomo pobegnili! Skočimo mimo njih, nekaj skokov do gozda in rešeni bomo. Če nas medtem ubijejo, ne bomo zgubili ničesar, lahko pa se rešimo ...« Brat pa je samo zmigal z rameni. Popolnoma je že obupal; tudi drugi so se vdali v usodo in potrpežljivo čakali smrti. Hrepenenje po svobodi in življenju, ki jih je še na poti prevzemalo, jih je zapustilo. Skrušeno so sedeli in brez misli strmeli predse... Oficir je spustil ogorek na tla in ga s konico škornja potlačil. S tem je dal znak za začetek. Ujetnikom so odvzeli vezi, saj so bili prepričani, da jim sedaj ne more nihče več uiti. Ko pa je Ivan imel proste roke, je pahnil fašista pred seboj, se v dolgem skoku pognal mimo dveh drugih, podrl še enega, ki mu je zastavil pot in tesno mimo oficirja zdrvel iz obroča proti gozdu ... Zavladala je groba tišina. Fašisti in peterica obsojencev so prestrašeno gledali za bežečim in nikomur ni prišlo na misel, da bi streljal za njim. Sele čez čas, ko je bil Ivan že med drevjem, so zaprasketali streli. Nekaj krogel je zažvižgalo tik mimo njega, vendar je bil kmalu v varnem zavetju gozda... Nekaj fašistov se je pognalo za njim, ostali pa so postavili pred ujetnike, ki so si morali skopati grob, mitraljez in jih tesno obkrožili. Ko je bil grob skopan, so jih postavili predenj. Dvignili so puške, pa so se jim začele ob pogledu na vzravnane postave tresti roke. Dvakrat je v gozdno tišino odjeknila salva, preden se je pet trupel zrušilo in se umirilo ... Ivanu so bili zasledovalci dolgo časa za petami. Bežal je, kar so ga noge nesle, pljuča so mu sunkovito delovala, srce je divje razbijalo in grozilo, da se bo vsak čas razletelo. Ko že ni mogel več bežati, je splezal na visoko, košato bukev in si oddahnil. Videl je svoje zasledovalce, kako so v daljavi stikali za njim, vendar v bližino niso prišli... Sele tedaj je ubežnik spoznal, da je rešen, da še živi... Takrat je iz daljave začul salvo in še eno. Bridko ga je stisnilo pri srcu, saj je vedel, kaj to pomeni... In prav tedaj, ko je pod streli omagalo njegovih pet tovarišev, so skozi gosto vejevje posvetili prvi sončni žarki in oznanili nov dan, novo življenje.,. F. Grivec Loški potok \ julijskih dneh 1942 i SE ŠE SPOMINJATE TOVARIŠI? DA, ŠE SE SPOMINJAMO, ČEPRAV SPOMINI BLEDIJO, LETA HITRO MINEVAJO, MNOGI, KI SO BILI PRIČA DOGODKOM, SO PADLI V VOJNI ALI UMRLI PO TABORIŠČIH, MNOGI ZA VEČNO ODHAJAJO, ZA NJIMI PA RASTE BOLJ SREČEN MLADI ROD, KI NAJ MU VELJAJO TI SPOMINI. Devetnajst let je od tega, kar so zapisali v koledar leto 1942. Takrat je Loški potok še uradno pripadal ljubljanski provinci bivše kraljevine Italije. Da bi tudi Potočani priznali to oblast, so k nam poslali svoje varuhe — karabinerje. V deželi je zadihala pomlad. Topli spomladanski vetrovi so stopili zadnje krpe snega. Gozdovi po vrhovih, ki branijo raven prihod v potoško dolino, so v pomladnem vetru skrivnostno zašumeli. V njih so se naselili prav tako skrivnostni prebivalci, borci za svobodo, partizani. Vsi smo občutili, da ta pomlad ni taka kakor druge, da je bolj skrivnostna, bolj nemirna. Pričakovali smo novih dogodkov. In res, 9. maja 1942 zaslišimo strele. Takoj smo uganili, kaj se dogaja. Partizani so napadli karabinerje na Hribu. Močno so bili utrjeni in niso se hoteli predati zlepa. Kmalu so dobili tudi pomoč, najprej z letalom. Neki vaščan je celo trdil, da je rusko letalo in da je prišlo partizanom na pomoč. Vsi smo mu verjeli, toda kmalu smo se prepričali, da to ni res. Letalo je spremljalo italijanske kolone, ki so prihajale na pomoč napadenim karabinerjem. Tisti dan so padli trije vaščani; nad njimi so se razbesneli Italijani. Padla sta tudi dva Italijana. Še isti večer so pobegnili v utrjeno postojanko na Bloke. Loški potok pa je postal mala svobodna »republika« s tri tisoč prebivalci in s svojo vojsko, obkoljeno okrog in okrog z italijanskimi postojankami. Nastala je nova ljudska oblast. Kmalu smo se privadili novemu življenju, delo je teklo naprej, še celo žaga v Travniku je dalje obratovala. Po vaseh so bila zborovanja, predavanja, izdanih je bilo več ukrepov o zaščiti prebivalcev pred okupatorji. Precej mladih fantov je takoj odšlo v partizane. Loški potok je postal ekonomska baza bližnjim partizanskim enotam. Kako smo bili ponosni na naše partizane! V vas so vedno prihajali s pesmijo in odhajali v boje z Italijani v sosednje utrjene postojanke. Ka- ko smo trepetali ob strelih in jih ločevali, kateri so partizanski in kateri so italijanski in se bali, da ne bi v boju kdo od naših obležal. Vedno pa so iz bojev prihajali vsi zdravi in zaradi uspeha vedno razpoloženi. Krogle se jih takrat niso prijele, tako so trdili tudi Italijani, ko jim je strah zlezel v kosti. Do ofenzive so si Italijani drznili priti samo enkrat v osvobojeni Loški potok in to le s tanki in letalom. Ob tem prihodu so streljali na ljudi po polju, na žene, otroke in na tiste, ki so bežali. Tudi z letala so streljali in odmetavali bombe. Znašali so se nad vaščani in zopet pobili dva domačina iz Travnika, mnogim pa so grozili z ustrelitvijo. Vendar so se še isti dan umaknili v svoje postojanke. Dnevi so zopet minevali v miru, delo po polju in pri košnji je napredovalo še hitreje, kakor v mirnih letih. Meseca julija pa so nas vse bolj vznemirjali Italijani z letali, ki so trosili letalce, pozive za predajo in grožnje tistim, ki tega ne bodo storili. Vznemirjenje je raslo, pričakovali smo bombardiranja, zato smo pričeli graditi po gozdovih skrivališča za obleko in hrano. Streljanje se je nevarno približevalo, s tem je rasla tudi napetost. Čutili smo, da se nam bliža ofenziva. Napetost in zle slutnje niso bile zaman. Ofenziva je bila tu, pošastna in uničevalna. Cele reke vojakov so se razlezle po vaseh, poljih in gozdovih. Vse kote, vse goščave, doline in hribe so pretaknili. Kakšna moč proti peščici partizanov in proti nemočnim prebivalcem!! Ta velika gmota ljudi pod jeklenimi čeladami, s pripravljenimi puškami, tanki in topovi je navalila z vso krutostjo na goloroke prebivalce. Uporabili pa so še drugo sredstvo, črne sezname zavednih Vas Travnik, ki so jo Italijani skoraj vso požgali oseb, partizanov, aktivistov in simpatizerjev, ki so jim jih izročili umazani izdajalci. Gorje tistim, ki so jim takrat prišli v roke! Pri Mrtalozu, Ogencah, Mušnevcu, Sodolu in na Taboru so padali talci, nedolžne žrtve. 42 mož, očetov, sinov so pobili v nekaj dneh, njihova kri je napojila dišeče senožeti in šumeče gozdove. To pa okupatorju še ni bilo dovolj. Zvečer 31. julija je požgal še vas Travnik. Goreči vihar se- je razbesnel še v noč. 105 hiš in blizu 200 gospodarskih poslopij, polnih krme je bilo v plamenih. Nebo je žarelo od mogočnega plamena, ki je rušil in trgal strehe rodnih domačij. Od silne vročine se je krivilo železo, kamniti zidovi hiš so se žgali v apno in se rušili. Za Travnikom so požgali še zaselek Matevljek. Ta dan in noč sta bila najstrašnejša, kar jih je doživel Loški potok v svoji zgodovini. Proti jutru je vihar ponehal, toda mi smo ostali brez streh, na žgočem soncu, brez hrane, obleke in orodja. Da, tovariši, ne bomo pozabili! To je bila vojna, v kateri se je človek spremenil v fašistično zver in ubijal, požigal in ropal vse, kar se mu je stavilo po robu. Toda zver si je polomila zobe ob trdi partizanski pesti. Ob krajevnem prazniku 31. julija bomo ponovno obudili spomine na težke, toda slavne dni. Stanko Rus Ljubljanske impresije (Nadaljevanje s 1. strani) glavami so kot nekoč v borbi ponosno zavihrale zastave ... Skozi množico se je v ospredje prerivala stara ženica s številnimi odlikovanji. Zgubani obraz se ji je v pričakovanju napel, vzravnala je sključena ramena, oči so se ji svetile... In tam zopet starejši človek s sivimi brki in s palico v roki. . . Odlikovanja pozvanjajo pri vsakem koraku, on pa stopa na prste, da bi čim bolje videl... Kdo ve, kaj je med vojno doživel, kaj vse je žrtvoval za svobodo. Mogoče mu je vojna vzela vse, kar je imel, in je na stara leta ostal sam . . . Kdo ve? Mogoče je sedaj prvič v Ljubljani, prvič S kritičnim očesom šiiiiš iiiiii silila iii!!3 po Kočevju »Kočevje se razvija v lepo mesto,« pravijo ljudje, ki pridejo k nam. »Trgovine so lepo urejene, postrežba v trgovinah in gostilnah je dobra. Povsod se vidi, da mesto napreduje in se razvija.« Vse to je res, kar pravijo ljudje, ki pridejo morda prvič ali pa po več letih spet v Kočevje. S tem se strinjajo tudi stalni prebivalci našega mesta, saj je življenje v lepo urejenem kraju lepo in prijetno. Res je, dobili smo preurejeno, molerno trgovino s sadjem in zelenjavo. Precej denarja in truda je bilo vloženega, predno je bila trgovina gotova, s čimer naj bi bilo vprašanje preskrbe Kočevja s sadjem in zelenjavo vsaj za ne ca j časa dokončno urejeno. Vendar ... Da, vendar problem še ni rešen, postal je še bolj pereč! Gospodinje se razburjajo nad poslovanjem v novi trgovini. Vsak dan lahko vidimo pred njo vrsto čakajočih potrošnikov, nemalokrat pa sadja in zelenjave tudi zmanjka Poleg vseh dobrih strani pa obstojajo tudi slabosti, ki jih človek na prvi pogled niti ne opazi. Ko človek posluša ljudi po mestu in opazuje naše mestno življenje, sliši in vidi marsikaj, kar nam ni v ponos in čast. Eni pravijo, da so to malenkosti, drugi pa, da je to ali ono problem itd. Vsak ima o tem svoje mnenje. Vse te tako imenovane interne zadeve našega mesta poznajo najbolj naši ljudje, tujec jih težko odkrije in zato o tem ne more govoriti. Pa poglejmo malo globlje v te naše zadeve. Kljub odloku ObLO o prepovedi prihajanja kokoši v center mesta, se le-te še vedno sprehajajo po mestu. Kdo je tega kriv, je težko ugotoviti. Lastniki kokoši ne znajo povedati, čigave so in jih včasih ne priznajo za svoje. Kokoši imajo po zelenicah kar lepe sprehode in pašo. Zakaj bi jim to jemali?! Ljudje so se v ožjih krogih pogovarjali, da se bodo nekateri iz našega mesta vozili po Kočevju s helikopterji, ker fički niso več moderni. Ker pa za plačane pristojbine za vožnjo s helikopterjem niso hoteli sprejeti potrdila, so nadrsali; helikopter je enostavno odletel neznano kam. To, da smo v Kočevju zelo marljivi v prekopavanju cest za vodovod, kanalizacijo in člru-go, kar drži. Da izvajalci teh del pustijo delo nedokončano, je tudi res. Če kdo zaradi tega pade v jarek niti ni tako važno! Kaj se v mestu dela, se na cestah vedno dobro vidi. Vozniki vprežnih ali motornih vozil že poskrbijo, da so ti sledovi vidni po vsem mestu. Kdo bi se v to spotikal, saj sta mokra zemlja ali apno že toliko mehka, da ne bo zaradi tega nihče padel, če se spotakne! Tudi komunalno podjetje je za to, da čisti. Pravijo, da ima ljudi za to delo na pretek, čeprav uprava Komunale trdi, da za tako delo ne more dobiti delavcev. Zelenice so po Kočevju kar lepe in primerne, da se otroci, večkrat pa tudi starejši ljudje, lovijo in gazijo po njih. Če otroke na to opomniš, te začudeno in vprašujoče pogledajo, kot bi hoteli reči: »Kaj pa to tebi mar?« Zato je najbolje,, da greš, mirno mimo in v to ne vtikaš svojega nosu. Posamezni komunalni objekti in naprave so večkrat predmet napadov in demontaž. Razbijajo jih otroci in tudi starejši! Restavracija v Gaju je že tak primer, kjer je dobil svoje tudi hladilnik. Takih primerov je še več, a jih niti ne bi navajali. Hišni sveti in komunalna podjetja bi lahko marsikaj prispevali za okras mesta, če bi bili malo bolj aktivni. Res je veliko hišnih svetov in tudi zasebnikov, ki so okolico hiš lepo uredili, kar je treba pohvaliti, veliko je pa tudi takih, ki niso napravili še ničesar. Prav bi bilo, da bi se tudi ti zganili in uredili okolico vsaj tam, kjer oni odgovarjajo. Posebno vprašanje je v našem mestu še vedno trgovina s sadjem in zelenjavo, kakor tudi prodaja kruha in higiena. Trgovci s temi artikli naj kar oprostijo, če odkrito povemo mnenje ljudi, ki pravijo, da so metode trgovine s temi artikli monopolne. Pred trgovino Sad-je-zelenjava so v teh mesecih nastajali takozvani repi potrošnikov, ker so prodajali sadje in zelenjavo samo v eni trgovini. Sadje in zelenjavo so začeli prodajati tudi na tržnici šele na intervencijo potrošnikov in organov ObLO. To, da so ljudje čakali po cele ure na sadje, trgovskega kadra ni prav nič motilo, kakor tudi ne komerciale Trgoprometa, za katero pravijo, da je slaba, pa jo ne izboljšajo. Poslovodja trgovine Sadje-zele-njava bi se moral ukvarjati z organizacijo prodaje v Kočevju, ne pa z nakupom po vseh mogočih krajih. Ni čudno, da sadje v skladišču gnije, ker se pravi čas ne proda. Prodaja bi morala biti bolj gibčna, da bi šlo blago hitro v promet. Ne trdimo, da je trgovina s sadjem in zelenjavo preprosta, vendar bi bila lahko boljša, kot je, če se bodo na Trgoprometu bolj potrudili. V slaščičarni in prodajalni kruha je večkrat velika gneča, kakor tudi na cesti pred prodajalno. Potrošniki predlagajo, da naj bi bila slaščičarna samo slaščičarna, prodaja kruha pa naj se organizira na drugih mestih, da ne bo v prodajalni take gneče. Na tržnici se prodaja kruh samo dve uri na dan, sicer pa so prostori za prodajo kruha prazni. In higiena pri prodaji kruha? Več ljudi meni, in prav imajo, da je nepravilno v pekariji to, da ista prodajalka pobira denar in daje kruh. Kruha pa ni mogoče oprati kot sadje. Vemo pa, da se na denarju prenašajo vse vrste bacili. V upanju, da se bo marsikaj tega izboljšalo, smo napisali to, ne da bi hoteli s tem koga osebno prizadeti. Vemo, da se naši ljudje, trudijo, da bi bilo naše mesto še bolj lepo in prijetno. To vsi želimo in v tem namenu smo to tudi napisali. -š- rned tako množico, zato hoče čim več videti in si vse zapomniti. Srečen je, ker proslavljamo obletnico revolucije ob spominu na vse prestano gorje... Fanfare. Petje. Tisoči pojo, radostno, iz polnih grl. . . Živel tovariš Luka! Navdušeni klici pozdravljajo našega prvo-borca-proletarca, prvega komandanta slovenske narodnoosvobodilne vojske ... Med njegovim govorom je množica valovala in prekinjala govornika s pogostimi, dolgotrajnimi oVacijami. Srečanja. Stara znanca, ki sta med vojno skupaj grizla kolena po vseh mogočih hribih, veselo pričakovaje slasten golaž iz trdega konjskega mesa, a so morali še to popustiti in bežati pred sovražnikom, znanca, ki se morda deset in več let nista videla, sta se objemala v množici. Partizan se je rokoval s staro partizansko materjo . . . Srečanja, ki so mogoča samo ob takih velikih dneh, in obljube, da se bodo kmalu ponovno videli, prav gotovo ob tridesetletnici ali štiridesetletnici ... * Množica otrpne. Zemlja so strese kot ob potresu, na Gradu in na Rožniku se zabliska, nato pa se izpod neba vsujejo slapovi ognja; preliva se v vseh mavričnih barvah, prasketa in se zopet razbije na stotine delcev. Ognjemet, kakršnega Ljubljana še ni videla. Rožnik in Grad, nebotičnik, vse nebo nad mestom žari v silni svetlobi, ki spreminja noč v svetel dan. Ljudje stoje ib strme. Da, to je vsekakor najveličastnejši del proslave... Zopet se vale človeške reke iz Tivolija. Vsa Ljubljana je en sam zabaviščni prostor. Na vsakem vogalu glasba, ples po cestah. Ljudje odhajajo v gledali-' šča, v kino, ogledujejo si razstave, muzeje. Stotisoči, vsa Ljubljana, vsa Slovenija je proslavljala veliki dan vso noč in še naslednji dan, slavila ga je tako, kot se spodobi za takšen praznik ... (fravec) Namesto dveh eno podjetje Tovarna tiskanega blaga Tl' skanina in Tekstilna tovarna W' teks v Kranju sta se združili v eno podjetje. Ime novega p°® jetja je »Tiskanina - Inteks''-Združitev obeh podjetij so Prl' pravi j ali že več mesecev. NoV° podjetje bo lahko bolj uspeš0" reševalo probleme, ki se tiče) nadaljnjega razvoja in napredka- OTROCI IZ PULE V ORTNEKU NEKDANJI HOTEL ORTNEK JE ZAGRINJAL MIR. NIKJER SE NI NIC ZGANILO, NOBENA STVAR NI DALA SLUTITI, DA SO V NJEM ŽE POLDRUGI MESEC NA OKREVANJU OTROCI IZ PULE. — PAC, ZASTAVA NA DROGU, LEPO UREJENA OKOLICA, ROŽE ... Pozno popoldne je bilo, zato tudi nisem nikogar videl. Otroci so počivali, saj so tisti dan že napravili daljši sprehod v naravo. Upravnik kolonije Josip Miz-darič mi je povedal, da bodo otroci iz Pule letos letovali v Ortneku v treh izmenah, vsaka po 20 dni. V drugi izmeni je 83 otrok, imajo štiri vzgojitelje, bolničarko, režiserja, snažilki, kuharice... V Ortneku letujejo otroci od 1. do 8. razreda osemletke iz Pule. Otroci so s področja občine Pula, večinoma pa so doma iz mesta. »Letos smo tu že drugo leto,« je dejal tov. Mizdarič. »Okraj ši oskrbi; dogovor velja štirideset let.« Pripovedoval je, da se otroci v naših krajih odlično počutijo. Posebno prva izmena je imela srečo, ker je bilo ves čas zelo lepo vreme, sedaj pa jim nagaja dež. In seveda megla, ki vsako jutro in zvečer prekrije kotlino! »Vsak dan hodimo na krajše ali daljše izlete, seveda če je lepo vreme. Doslej smo bili že na Grmadi, na starem ortneškem gradu, v Hudem klancu, na Poljanah, v Kočevju, Ribnici. Reči moram, da so mi ti kraji zelo všeč in kar je glavno, ljudje so prijazni. Takoj smo lahko navezali stike, povsod nam gredo med republikami je zelo dobra, saj se na ta način še bolj krepi bratstvo in enotnost med našimi narodi. Posebno pomembno je to za mladino, ki se tako že od mladih nog privaja na bratsko sožitje naših narodov.« Otroci so precej samoiniciativni. Pionirski štab je v sodelovanju z vodstvom kolonije pripravil za dan vstaje slovenskega naroda, 22. julij, manjšo komemoracijo na Velikih Poljanah. Kupili so venec in ga položili pred spominsko ploščo na šoli. Nekaj domačinov je zapelo, govoril pa je tovariš Prezelj iz Ortneka in otrokom prikazal razvoj NOB v teh krajih. Kakor sem že omenil, sami upravljajo stavbo. Občina Pula je doslej investirala že okrog tri milijone dinarjev. Nakupili so opremo in uredili nekatere prostore ter ojačali vodovod. Poseben problem je večja dnevna soba, kjer bi se otroci mudili čez dan, kadar je slabo vreme. Pulski pionirji in vodstvo kolonije pred nekdanjim hotelom Ortnek Ljubljana nam je odstopil to stavbo, v zameno pa je dala obema Pula stavbo v Banjolah (In-Be), kjer so vsako leto na le-ovanju otroci iz Slovenije. Ta-Ko Je ta stavba popolnoma v na- na roko. — V Ribnici smo si ogledali LIP in bi se preko »Novic« rad zahvalil za lep, prisrčen sprejem in za ves trud, ko so nam razkazovali podjetje. Zamisel o izmenjavi kolonij Seveda pa imajo še druge načrte; v naslednjih letih nameravajo zgraditi še nekaj stavb, še prej pa bodo morali porušiti hleve, ki ne spadajo v to okolje. (fg) o(wmuw(ju> Qi&anfe prebivalcev Zahvale. Jtcadam J.ZQublieHa Jjieklici KOČEVJE Rodila je Pevec Rozalija, gospodinja iz Kočevja, Rudnik 23 — deklico Anico. Poročili so se: Primčič Albin, delavec iz Dolge vasi št. 26, star 26 let in Bizjak Antonija, kuharica iz Kočevja, Reška cesta št. stara 26 let; Košir Ivan, vo-2,° vod ni inštalater iz Kočevja, svobode št. 2, star 26 let in Vrh Ema roj. Kordiš, iz Kočevja Trg svobode št. 5, stara 30 let. LOŠKI POTOK Rodile so: Knavs Neža, gospodinja iz Travnika št. 5 — dečka Janka; Lavrič Frančiška, delavka iz Retij št. 105 — deklico Anico; Debeljak Ivana, gospodinja s Hriba št. 57 — dečka Janka. DOLENJA VAS Rodila je Merhar Julijana, gospodinja iz Prigorice št. 26 — deklico Romano. . ZAHVALA Društvo šoferjev in avtomehanikov Kočevje se lepo zahvaljuje vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli k organiziranju in izvedbi proslave »Dneva šoferjev«. Posebno se zahval ju jedlo ObLO Kočevje, KGP Kočevje in Elektro Kočevje za ma-terialno pomoč naši organizaciji. Odbor PRODAM Rrodam kompletno kuhinjsko ?Prcmo in otroški športni voziček. Sprinzer Ludvik, Bračičeva _Wica, Kočevje. JOVIČE« — glasilo Občinskega “obora SZDL Kočevje in Ribnica. **0aja in tiska CžP »KOČEVSKI v Kočevju. Urejuje ured-",ski odbor. Odgovorni urednik anez Merhar. Uredništvo in upra-14/ V Kočevju, Ljubljanska cesta isa telcton uredništva in uprave Naročnina je 500 din, polletna nar, i ,n 1° je treba plačati v 1 »J. .?a Inozemstvo 1000 din oz. 8nnsori*lte dolarje. Tekoči račun; l JI',1,"265 Pri Komunalni banki Ljubljana, podružnica Kočevje PRODAM Prodam dva voza (gumarja). Ivanka Šušteršič, Šalka vas 14. IZGUBLJENO 21. julija sem od Osilnice do Fare izgubil denarnico z vsemi dokumenti. Poštenega najditelja prosim, naj mi jo proti nagradi vrne. Naslov je razviden iz dokumentov. IZGUBLJENO Od Rudnika do Kočevja sem izgubil pomočniško spričevalo. Najditelja prosim, da mi ga proti nagradi vrne. Kovač Anton, Rudnik 25. Čestitki Ani Arko iz Jurjeviče čeprav malo pozno vendar iz srca vse lepo za njen god želijo hčerka Polda, mož Aco in mali Jože. Jakobu Jakecu in Ljubici Mohar iz Avstralije želimo za minulo praznovanje obilo sreče in zdravja. Mama, sestra Lojzka z družino in ostali. OBVESTILO Otroci, ki so v koloniji na Reki, se bodo vrnili v Kočevje dne 31. julija 1961 ob 14. uri z vlakom. Starše prosimo, da pridejo ponje. JADRAN, Kočevje: od 28. do 30. julija italijansko-framc. barvni vista vision film »Evropa ponoči«, 31. julija ameriški barv. cinemascopski film »Velika bikoborba«, od 1. do 3. avgusta nemški barvni film »Ne pozabi me«, od 4. do 6. avgusta francoski barvni vistavision film »Črni Orfej«. SVOBODA, Rudnik: 29. in 30. julija zahodnonemški film »Deklica Rosemarie«, 5. in 6. avgusta jugosl. film »Kampo Mamulo«. RIBNICA: 29. in 30. julija ameriški barvni cinemascop. film »Dirka za soncem«, 5. in 6. avgusta italijanski cinemasc. film »Očetje in sinovi«. SODRAŽICA: 29. in 30. julija ameriški barvni cinemascopski film »Slab dan v Black Rocku«, 5. in 6. avgusta francoski film »Dvigalo za morišče«. LOŠKI POTOK: 30. julija amer. barvni film »Prijateljsko prepričevanje«, 5. avgusta amer. bar. film »Bagdadska sirena«. VELIKE LAŠČE: 29. in 30. julija amer. film »Nežni akordi«, 5. in 6. avgusta italijanski film »Senso«. DOBREPOLJE: 29. in 30. julija amer. barvni vistavision film »Vremenar«, 2. avgusta amer. barvni vistavision film »Davy Crocket«, 5. in 6. avgusta ita-lijansko-francoski cinemascop. barv. film »Škandal na plaži«. PONIKVE: 3. avgusta ameriški barvni vistavision film »Davy Crocket«. KOČEVSKA REKA: 29. in 30. julija ameriški film »Kovinska-zvezda«, 2. avgusta sovjetski film »Leningrajska sinfonija«, 5. in 6. avgusta franc, film »Ogledalo z dvema obrazoma« PREDGRAD: 29. in 30. julija francoski film »Črna mapa«, 5. in 6. avgusta sovjetski barv. film »Osemnajsto leto«. BROD NA KOLPI: 29. in 30. julija francoski film »Tisti, ki mora umreti«, 5. in 6. avgusta jugoslov.-češki film »Zvezda potuje na jug.« Sedemdeset let se ji je izteklo ta mesec. Sedemdeset dolgih, trpljenja polnih a bogatih let. Kljub visokim letom pa je Fajdigova mati iz Koblarjev pri Stari cerkvi neverjetno živahna in vedno dobro razpoložena ženska. Zdravje je kljub trpljenju po različnih taboriščih med vojno še vedno trdno, človek pa bi ji na prvi pogled prisodil kvečjemu petdeset let! Tovarišica Fajdigova mi je pripovedovala, da izhaja iz rudarske družine; rudar je bil njen oče, poročila se je z rudarjem in tudi sama je precej časa delala na rudniku. »Med prvo svetovno vojno sem ves čas delala na rudniku,« je pripovedovala. »Izvoljena sem bila za predsednico socialdemokratske stranke za ženske. Po veliki stavki 1920. leta sva oba O lepšava mesta Turistično olepševalno društvo Kočevje je v aprilu razpisalo nagradno tekmovanje za ureditev in olepšavo mesta. Posebna komisija je pred kratkim izvršila ogled. Ugotovila je, da je uredilo svojo okolico nekaj podjetij, hišnih svetov in zasebnikov. Posebej omenjamo KGP in Ključavničarstvo, ki urejata in negujeta svoj park, dalje Komunalno banko, ki je uredila prostor pred poslovno stavbo in s tem močno zboljšala izgled celotne okolice. Pohvala velja hišnim svetom v Cankarjevi ulici št. 1, 3 in 5 in hišnemu svetu v Kolodvorski ulici 11. Prizadevni sta obe osemletki, Šeškova z okrasitvijo oken, Bračičeva pa z ureditvijo in negovanjem okolice šole. Tudi nekaj zasebnikov je lepo uredilo svoja dvorišča in vrtove, kakor Valič v Prešemo- Prodaja mleka zopet pod KGP Številne reorganizacije v trgovini so zajele tudi prodajo mleka v Kočevju. Pred tremi leti je Kmetijsko gozdarsko posestvo opustilo prodajo mleka, le-to je prevzelo podjetje »Trgopromet«. Omenjeno podjetje si je prizadevalo ugoditi potrebam in zahtevam potrošnikov, vendar brez uspeha; bilo je pač odvisno od dobavitelja. Cesto so se slišale med vrstami potrošnikov razne pripombe. Predvsem je bilo precej negodovanja zaradi kvalitete, kakor tudi glede dostave mleka. Končno je prišlo do sporazuma med podjetjem »Trgoprome-ta« in KGP, da prodajo mleka v Kočevju in na Rudniku prevzame posestvo. Upamo, da se bo s tem ukrepom izboljšalo stanje, saj KGP sedaj razpolaga z novim modernejšim mlekarskim obratom in spričo tega ne bo težko zadostiti željam in potrebam potrošnikov, pa naj bo to glede kvalitete in dostave mleka in drugih mlečnih proizvodov. Potrošniki želijo, da bi mleko ob nedeljah in praznikih dostavljali v zgodnejših urah, ker ni prijetno čakati v dolgi vrsti po 8. uri, ko so si gospodinje že drugod nakupile vse potrebno. vi ulici, Huber na Roški cesti, Južnič na Trgu svobode in Pe-ternelova v Cankarjevi ulici, ki ima zasajene in negovane čiste okrasne kulture. Nekateri skrbijo za okras oken s cvetlicami, kar je posebno opaziti na hiši na Ljubljanski cesti 9. Do poteka tekmovanja bo komisija še nekajkrat opravila ogled. Dokončni rezultat bo objavljen za občinski praznik. Ob tej priliki vabimo prebivalce Kočevja, da čimveč prispevajo k izboljšanju estetskega iz-gleda mesta, tako da bo olepša-vanje mesta postalo za Kočevje stalna praksa, kar bo vsem v prid in zadovoljstvo. z možem izgubila delo. Odšla sva v Rog, kjer sva bila zopet oba zaposlena. Ko je 1926. leta mož umrl, sem se vrnila v Kočevje. Stanovala sem na Mlaki, delala sem pa v tekstilni tovarni...« V tekstilni tovarni je delala do leta 1942, nato pa je odšla z vso družino v partizane. Že pred vojno, še bolj pa v prvih dveh letih vojne, preden je odšla v partizane, so se zbirali pri njej na Mlaki številni napredni rodoljubi. Pri Fajdigovih so bili skojevski sestanki, ki jih je vodil Dušan Bravničar ... Seveda zaradi svojega naprednega dela nikoli ni imela miru pred oblastmi; vedno so jo preganjali in, kakor je sama dejala, so z njo »pometli vse kočevske zapore«. Med roško ofenzivo so jo Italijani s hčerko ujeli in jo odgnali v ljubljanske zapore, kasneje pa internirali na Rab in v Gonars. Po kapitulaciji Italije se je vrnila domov, vendar ni mogla nikjer dobiti dela in seveda tudi hrane ... »Maja 1944 so me ponovno aretirali in preko ljubljanskih zaporov poslali na prisilno delo v Nemčijo. Aprila naslednjega . leta nas je 45 Slovenk pobegnilo iz taborišča, v Beljaku pa so nas zgrabili in odpeljali v Kranj... No, in potem je bilo vojne že konec...« Na koncu sem jo še vprašal, kaj je njena največja želja. Odgovorila je, da si najbolj želi, da bi se zbralo pri njej vseh pet otrok z družinami in bi se skupno fotografirali... Fajdigovi mami ob njenem visokem jubileju iskreno čestitamo in ji želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let! OBVESTILO Skupnost PTT podjetij LRS v Ljubljani nas je z okrožnico opozorila, da imajo pismonoše v mnogih primerih težave pri dostavi lista naročnikom zaradi sprememb naselij, pošt, ulic ali trgov in spremenjenih hišnih številk. Ker bodo od 1. januarja 1962 dohodki pismonoš odvisni izključno od učinka, nas opozarjajo, mi pa vas, dragi naročniki, da nam takoj sporočite vsako spremembo v naslovu. Le tako boste naš list v redu prejemali, v nasprotnem primeru pa bo Skupnost PTT podjetij vračala časopis naši upravi. Na podobne težave naletijo pismonoše pri izterjavi naročnine, zlasti pri tistih naročnikih, ki jih dopoldne ni doma. Prosimo vas, da v sporazumu s pismonošo pooblastite osebo, ki bi izročila denar za vašo naročnino. Prosimo Vas, da to obvestilo upoštevate, kajti list boste lahko v redu prejemali le, če boste dali točen naslov. UPRAVA KMETIJSKO GOZDARSKO POSESTVO KOČEVJE STROKOVNI SVET IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA razpisuje po 7. in 27. členu temeljnega zakona o štipendijah za šolsko leto 1961-1962 ŠTIPENDIJE za študij na naslednjih fakultetah in srednjih strokovnih šolah: 2 na fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo — agronomski oddelek; 1 na fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo — gozdarski oddelek, tehnična smer (III. letnik); 1 na fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo — veterinarski oddelek (IV. letnik); 1 na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo — oddelek za arhitekturo, smer B; 1 na ekonomski fakulteti (III. letnik); 2 na tehnični srednji šoli — lesno-industrijski oddelek. Prednost pri dodelitvi štipendij imajo otroci staršev, zaposlenih pri KGP Kočevje, otroci padlih borcev NOB in študentje višjih letnikov. Kandidati naj pošljejo ponudbe s priloženim zadnjim šolskim spričevalom ter potrdilom o imovinskem stanju do 15. avgusta 1961 na upravo podjetja. SPORED RTV LJUBLJANA SOBOTA, 29. JULIJA 5.00—8.00 Dobro jutro! (Pisan glasbeni spored) — 5.10—5.30 Nekaj domačih — 8.05 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu — 8.30 Pionirski tednik — 8.50 Klavir v ritmu — 9.00 Od tu in tam — 10.15 S sprejemnikom na dopust — 12.00 Pojo Fantje na vasi — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Od Splita do Dubrovnika — 12.40 Pevci Frankie Laine, Dalida in Bruno Ro-setaini — 13.30 Nekaj razpoloženjske glasbe — 14.00 Za razvedrilo in oddih — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Suita kajkavskih pesmi — 16.00 Humoreska — 16.20 Ritmi Latinske Amerike — 16.40 Moški zbor iz Celja — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Orgle in or- glice — 17.30 Po kinu se dobimo — 18.00 Trije odlomki iz Hoffmanovih pripovedk — 18.20 Vrtimo ploščo za ploščo — 18.45 Okno v svet — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Začnimo sobotni večer z domačimi melodijami — 20.20 Radijska komedija — 21.20 Melodije za prijeten konec tedna — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Plesna glasba — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. NEDELJA, 30. JULIJA 6.00—6.30 Jutranji pozdrav — 6.40 V vedrem ritmu — 7.15 Koračnice igra pihalni orkester JLA — 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva — 7.35 Godalni orkestri in naši pevci zabavne glasbe — 8.00 Mladinska radij- ska igra — 8.40 Iz albuma skladb za otroke — 8.55 Medigra na kitaro — 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden — 9.46 Pesem — 10.00 Se pomnite, tovariši... — 10.30 Nove in stare skladbice Boruta Lesjaka — 10.50 Nedeljska matineja — 11.40 Mitja Kreft: Legenda in resnica — 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.30 Za našo vas — 13.50 Lepe melodije z orkestrom Mantovani — 14.lB Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Melodije, ki jih radi po- slušate — 16.00 Igramo za vas — 17.00 Športno popoldne — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Zabavni zvoki za vse — 21.00 Športna poročila — 21.10 Simfonija v E-molu — 22.15 Plesna glasba — 23.05 Iz operne zakladnice Georga Friedricha Haendla. Zanimivosti UNIVERZALNI ROBOT Švicarski inženir Peter Ster je za konstrukcijo svojega robota porabil deset let. Robot, ki mu je dal ime Sabor V, giblje lahko glavo in roke, lahko hodi, pleše valček in tango, kadi, pije in celo igra na ustni harmoniki. To pa še ni vse. Sabor V odpira in zapira oči, »govori« nekaj jezikov in odgovarja na vprašanja. SOVJETSKI ATOMSKI BOMBNIK Pred kratkim so se prvič pojavili na nebu nad Moskvo novi orjaški atomski bombniki sovjetskega vojnega letalstva. Opremljeni so s štirimi reaktivnimi motorji in razvijajo brzino, ki je večja od zvoka. — Sovjetsko letalstvo je 9. julija praznovalo 29-letnico svojega obstoja. Ob tej priliki so priredili na letališču Tušino velik letalski miting, na katerem so pokazali najnovejše dosežke sovjetske letalske industrije. Najmočnejši vtis na več sto tisoč gledalcev so napravili prav ti orjaški bombniki s svojimi bleščečimi trupi, na katerih so visele rdeče rakete v velikosti majhnega lovca. »MISS TOUR DE FRANCE« Ob zaključku velike kolesarske dirke »Tour de France« so izvolili 24-letno Gino Pierre za »kraljico« kolesarske dirke. Kakor vidimo na sliki, zna »kraljica« celo voziti kolo... VOLKSWAGEN-DVOZIVKA Mesto Wolfsburg v Zahodni Nemčiji so pričeli graditi 1948. leta, predvsem zaradi tovarne Volkswagen, ki je že bila tam. Gigantska tovarna je tudi vzrok, da se je mesto silno hitro razvijalo; sedaj ima 63.000 prebivalcev! Kljub strahotnemu prometu po cestah je zelo malo nesreč, saj sta glavni cesti, ki peljeta skozi mesto, široki 46 metrov. Wolfsburg je pravi raj za različne begunce, ki hočejo hitro dobiti delo, znano pa je tudi po najvišjem stanovanjskem standardu v Zahodni Nemčiji. Na sliki je posebna izvedba avtomobila Volkswagen z vodo-držno karoserijo, na pogonski motor pa se lahko namesti vodni vijak. »Jekleni hrošček« tako lahko vozi tudi v vodi. ZA KULTURNI DOM V DOLENJI VASI Na letni konferenci SZDL v Dolenji vasi konec oktobra lani so med drugim sklenili, da je treba čim prej zgraditi kulturni dom. Temelji poleg nove šole so postavljeni že več let, vendar doslej ni bilo sredstev, da bi z gradnjo nadaljevali. Na konferenci so sklenili, da bodo prebivalci okoliških vasi sami prispevali sredstva za gradnjo kulturnega doma. Izvoljena je bila posebna ko- Iteja perulnine Reja perutnine v Črnem potoku je ogrožena. V okoliških gozdovih so se močno pomnožili jastrebi in ne mine dan, da ne bi ti perutninarski roparji odnesli kakega piščanca ali kokoš. Še večjo škodo napravijo lisice, ki so doslej oropale že precej kurnikov; v vas pridejo celo ob belem dnevu. Proslava v Žužemberku Številnim proslavam ob dnevu vstaje slovenskega naroda se je priključil tudi Žužemberk, središče Suhe krajine. V okolici Žužemberka so se med vojno borili partizani iz vse Slovenije, da, celo iz drugih republik. Za Žužemberk je padlo 1200 borcev, katerim so prejšnjo soboto odkrili na Cviblju nad starodavnim Žužemberkom veličasten, 24 metrov visok spomenik. Svečanosti v Žužemberku se je udeležilo okrog 30.000 ljudi, borcev, ki so med vojno partiza-novali po teh krajih in drugih gostov. Mnogi so prišli s centralne proslave v Ljubljani. Na slovesnosti je govoril tovariš Janko Rudolf, udeležili pa so sc je med drugimi tudi Franc Lc-skošek-Luka, Miha Marinko, Aleksander Rankovič, Vida Tomšič, Ivan Maček. Popoldne so visoki gostje in drugi udeleženci proslave obiskali Bazo 20 v Partizanskem Rogu. Rog takega obiska že dolgo ni doživel, posebno še, ker so se v njem zopet zbrali njegovi nekdanji prebivalci, člani Glavnega štaba NOV in POS, Centralnega komiteja ZKS, Glavnega odbora OF, in člani AVNOJ, borci in aktivisti, stražarji, kurirji in drugi. VREME Okrog 28. julija dvodnevno zboljšanje, drugače bo do 1. avgusta prevladovalo deževno in hladno vreme. Po 1. avgustu izboljšanje, le okrog 5. avgusta bodo krajevne nevihte. misija za gradnjo doma in takoj pričela z akcijo. Med ljudmi je zbirala prijave za darovanje lesa, prostovoljno delo in za prevoz lesa. V tej akciji so bile zastopane vasi Dolenja vas, Prigorica, Rakitnica, Kot, Lipovec in Makoše. Iz vseh vasi so se prijavili 104 darovalci lesa, ki bodo darovali 116 kubičnih metrov lesa, prispevali bodo 907 prostovoljnih delovnih ur ter 136 voženj. Vse vasi skupaj so darovale še 47.500 dinarjev gotovine. ObLO Ribnica je šel organizaciji na roke; dovolil je nabiralno akcijo ter izdal sečno dovoljenje. Vložili so tudi prošnjo za oprostitev plačila v gozdni sklad in prošnjo za dovoljenje za razrez lesa, vendar prošnji doslej še nista bili rešeni. Zdi pa se nam, da je od sklepa, da zgradijo kulturni dom, preteklo že precej časa, ostalo pa je v glavnem le pri pripravah. Res so imeli ljudje doslej delo na polju, vendar se kljub temu akcija vse prepočasi razvija. Kulturni dom nujno potrebujejo, saj je stara dvorana že davno odslužila; premajhna je in nehigienična ter grozi, da se bo vsak trenutek podrla ... Zadnji čas je že bil, da je krajevni odbor SZDL sprožil to akcijo, pohvale vredno je tudi sodelovanje prebivalcev, želeli pa bi, da bi z delom nekoliko pohiteli in pokazali še nekoliko več zanimanja, kot ga je bilo doslej... Iz Predgrada Pred kratkim je šofer Alojz Semič vozil zvečer iz Kočevja proti Predgradu. Ko je pripeljal v gozd Bršljanovica, je zagledal na cesti okrog 40 divjih prašičev. Pripovedoval je, da je moral tako dolgo čakati, da se je divjad umaknila s ceste. Poslovalnica KZ Kočevje v Predgradu odkupi vsak dan od kmetov okrog 600 litrov mleka, ki ga potem odpeljejo v mlekarno v Kočevje. Letošnja žetev v Predgradu, Dolu in Prelesju ni bila naporna. Požel, zmlatil in slamo povezal v snope je kombajn z državnega posestva v Livoldu. Črni potok Tudi divji prašiči prizadevajo nekaterim kmetom precej škode na krompiriščih in drugih pridelkih. Potrebno bi bilo, da se vso divjad, ki dela škodo v obeh vaseh, čimprej uniči ali zmanjša njihovo število. A. P. FRANCE TRAMPUŠ; Predsednikova jesen (Nadaljevanje iz 29. številke) — Ne pijte! To je strup! Nekdo je vstal in hodil po so- Bruhnilo je iz mene, da sam bi. Koraki so se približala vra- nisem vedel, kako. Mili je kotom. Potem je zahreščal radio, zareč spolzel na tla in se razbil. Od pogovora v sobi nisem razu- Obnemeli smo. S pogledom sem mel ničesar več. Naenkrat se mi begal od obraza do obraza. Boje zazdelo, da slišim žvenket ko- go je vstal. zarca. Mencal sem pred vrati. — Hudič naj te vzame. Vsta-Jasno je bilo, da bom moral jai je tudi Nande, vstopiti. Prav kmalu. Najbolje To je presekalo odrevenelost, takoj. Morebiti je že prekasno. oba sta se zagnala v Boga. Potrkal sem. — Umoriti si me hotel. Ba- Odgovora m bilo. Niso me sli- raba_ baraba .. ša^- ......... — Ti bom že pokazal. Zme- Dlan je pritisnila kljuko in jjem te stal sem v sobi. Pozdravili smo udarci so padali po Bogu. se. Mila mi je vzela plašč. Pred- j zatem pleča in trup, ji zenici sta se zapičili v Bogo- sjednjič sta druga za drugo iz-vi. Njegov pogled je vrtal v ginili nogi moje oči. Zbral sem vso moč. On je šibkejši. On je obtoženec. Vihra se je prekinila. Mi trije t„, __i____a-, smo se bili s pogledi v zadrže- ž±5 iii-js e w “V™ popustiti. zda} ne,ka) zg5>dltl’ da 1)0 treba — Ne vtikaj se v moje račune, vsa] nckaj re^L je dejal tiho. Pogleda pa ni spu- ~ To mi boš plačal, je izsopel stil. Nande. — Prisedite! Malo klepetamo. Vmes ie bil trenutek tišine. V naši vasi ni kakor v Ljubljani. Potem se je premaknilo pod po-Oh, blagor vam, ki živite v me- steljo. Bogo se je zarežal: stu. Tukaj pa takšen dolgčas. — Bomo videli, mogoče jutri Bogo nam je napravil odličen crkneš. Pil si. Premalo za mo- koktajl. Nande, prinesi kozarec, ža. Tako revo kot si ti pa bo Milo sem gledal, ko je govo- mogoče vrglo. Reva si. Nikoli si rila. Zares je bila lepa. Nekaj po- mi nisi upal povedati v obraz, sebnega je bilo v potezah okrog ampak si ščuval druge. Samo ust. Morda Boga prav to pri- da se dokoplješ naprej in do te vlači. Nande je postavil pred- cipe. Slišiš, ti, cipa? Sedaj se me kozarec in natočil. bosta lahko muckala do zadnje — Trčimo, je dejala. kaplje. Če ne pogineta. Dokler Kozarci so se dvigali z belega se bosta. Jaz že poskrbim. Če prta. Centimeter za centimetrom, ne ... če ne . ne bo trajalo V ušesa se mi je zadrl trk Mili- delj, da boš tudi ti kaj poneve-nega in Nandetovega kozarca. ril. Te bo že naučila, če sam ne Zaščemelo mi je po glavi, šlo boš znal. Vedi: take niso za- je skozi ramena, pritisnilo je na stonj. In ta je še posebno dra-trebuh, prerešetalo je stegna in ga- Jaz sem bil dolgo zaslepljen premaknilo stopala, kakor ostri- in sem mislil, da je to ljubezen, na igle, kakor bi rezalo, kakor Haha! To je bila oderuška kup-bi peklo. čija. Boš že videl, da je tvoja plača zanjo premajhna. Hudič te bo v ... Boga je zgrabil suh, dolgotrajen kašelj. Najbrž zaradi prahu. Ni mogel nehati. — Izbruhajta kar sta pila. Naglo. Vzemita jedilno sodo! Še ko sem govoril, sta stekla v kopalnico. — Zlezi ven. Hitro. Podvizajva se! Bogo se je privlekel izpod postelje in se zamajal. Ves dan je moral piti. Že dopoldne se mu je zapletal jezik. Vzela sva plašče in stekla. Spotoma sem v kopalnico, kjer je klokotala voda, zaklical: — Jedilno sodo! Na cesti sva se oblekla in odšla proti gostilni. — Kakšen hudič te je prinesel? Jutri bi lepo vsi trije crknili. Nič drugega ne zaslužita. Jaz pa, jaz sem propadel... Mene je zdelalo življenje. Saj veš. Začelo se je z očetovo smrtjo. Padel je in jaz sem ga hotel maščevati. Drobil sem vse, kar je dišalo po belogardizmu. Mamina poroka ... Moja jetična žena ... In tisti otrok. Potem mrtva žena in mrtev otrok. Ta tip je dolgo rovaril proti meni. Zaslužil je. Denar, denar sem rabil za Milo. Nisem mogel biti brez. — Poglej, zakaj pa jaz prenašam ... Hotel sem se mu postaviti za vzgled. Preden sem dogovoril, sem se zavedel klavr-nosti teh besed. Pred gostilno sem prižgal vespo. Bogo je dejal: — Imaš cigarete? Odkimal sem. — Kupi jih, prosim, moram kaditi. Vstopil sem v gostilno. V istem trenutku, ko sem se spomnil, da se lahko odpelje, sem zaslišal dodajanje plina. Planil sem proti vratom. Bogo je že speljal. Hitro je prestavil v tretjo. Brnenje motorja, ki je edino motilo to mimo jesensko noč, je zamrlo onstran ovinka. Za pošto v Predgradu TOVARIŠ UREDNIK! Prcdgrad je največja naselbina v Poljanski dolini. Stoji v središču doline in šteje okrog 300 prebivalcev, vendar nima pošte. Pošta je samo v Starem' trgu, ki je na koncu doline in ima le okrog 100 prebivalcev. Ko pride pošta z avtobusom iz Kočevja, jo ljudje v Starem trgu dobe takoj, v Predgradu pa moramo, posebno ob državnih praznikih, čakati včasih tudi nekaj dni. V petek so izšle »Novice«, kč jih je avtobus še isti dan pripeljal v Stari trg. V Starem trgu so jih dobili naročniki še v petek zvečer, v Prcdgrad, ki je oddaljen od Starega trga točno 3 kilometre, pa smo jih dobili v torek! Ali se to vprašanje res. ne bi dalo nekako urediti? Mogoče bi tudi v Predgradu lahka ustanovili pošto? Jože Šmalcelj, Prcdgrad Pozdrav domačim TOVARIŠ UREDNIK! Najprej Ti pošiljamo tople pozdrave pionirji iz Ribniške doline, ki preživljamo počitnice na Reki. Stanujemo v dijaškem domu ladjedelniške šole. Dragi tovariš urednik, imama se zelo dobro. Razdeljeni smo na več skupin. Naša šteje 13 pionirk. Vsaka četa ima svoje ime. Pionirke, ki se Ti oglašamo, smo Kresničke. Za vodiča naše skupine je tovarišica Vladka Vesel iz Sodražice. Je še mlada in razume otroško veselje, zato se z nami rada igra. Kopljemo se vsako dopoldne v Kontridi. Ker je kopališče zelo oddaljeno, sc vozimo s trolejbusom. Po kosilu imamo dve uri počitek, popoldanski čas pa izrabimo za različne izlete po mestu in okolici. Ogledali smo sf že živalski vrt, muzej NOB, pristanišče itd. Hrana je zelo dobra in izdatna in jo dobimo petkrat na dan. Zelo smo zadovoljni z vsem. užaljeni pa, ker nam domači premalo pišejo. Želimo, da bi dobili čim več pošte iz domačih krajev. Tople pozdrave vsem domačim pošiljajo Kresničke: Ivanka, Nika, Liljana, Majda, Marija, Marica, Andreja, Nevenka, Breda, Milena, Jožica, Veselova, Krže-tova Nežka in Vladka Vesel. Drage Kresničke Ivanka, Nika, Liljana itd., prav lepo se vam zahvaljujem za prisrčno pisemce, ki ste mi ga poslale. Zelo vesel sem, da se v koloniji na Reki dobro počutite. Lepo je tudi, da ste se me spomnile, prav tako pa tudi, da ste se spomnile preko Novic svojih domačih. Ne bodite užaljene, če vam malo pišejo, ker imajo prav gotovo veliko dela. — No, pa lep pozdrav, vam in vašim domačim! Urednik t »Kako je bilo z Beverly po vajinem prepirčku?« je hotel vedeti. »Ali bi vam ga ona lahko vrnila, če bi ga bila pobrala?« »Neil je govoril z njo. Ko sem se vračala v jedilnico, jo je spremljal proti vratom.« Zaprla je oči in se skušala spomniti. »Bilo je približno takrat, ko je prišlo poslovno sporočilo zanj. Že sem hotela govoriti, takrat pa se je vrnil. Vzel je slušalko. Ko jo je odložil, mi je rekel, da mora na letališče. Naročili smo pijačo In jo popili, potem pa je Neil odšel.« Pogledala ga je in odkimala »V tem ni nič. Ali je kaj?« »Ne vem še,« ji je odgovoril. »Mogoče.« Nagnil se je k njej: »Potem ste šli v hišo, kjer je stanovala, in potrkali na njena vrata.« »Veste, kaj se je zgodilo,« je rekla očitno nejevoljno. »Vem, da ste tolkli po vratih... Sicer pa, Eileen, ali se vam še vedno zdi, da morate biti kaznovani?« Tako dolgo je molčala, da je že mislil, da ne bo odgovorila. »Ne,« je rekla. »Zdaj ni isto. Zdi se mi, da sem hotela, naj me oče kaznuje za nekaj, česar nisem nikoli priznala. Rada ga imam. Čudnio. Mislila sem, da ga sovražim, tako pa... Oh, želim si, da bi bilo drugače, pa ne zmorem. Ubila sem Beverly Bond.« »Eileen?« jo je tiho vprašal. »Da,« je rekla, ne da bi ga pogledala. »Eileen, poglejte! Poglejte me, nekaj bi vas rad vprašal.« Skoraj plaho je zvenelo njeno vprašanje: »Kaj pa?« »Zakaj ste tako trdno prepričani, da je vaš oče ubil Beverly Bond?« Kot kamenje so padale nanjo te njegove besede. Otrpnila je. Njene oči so strmele v njegove. Počasi ji je izginjala kri z lic, ki so postale črno in sivo marogaste. Takšna bo čez dvajset ali trideset let, je pomislil Gray. Nenadoma je odkimala, njene oči so pogledale drugam, mrliški je bil njen glas: »Ne. Ne, ne, ne!« Takega glasu ni Gray še nikoli slišal iz njenih ust. 14. »Misli, da je njen oče kriv,« je Gray rekel v slušalko, odgovor Dalcya Quina na drugem koncu žice pa je bil premočen, da bi bil jasen. Gray je čakal, da se bo oni pomiril. »Tako misli Eileen,« je rekel čez nekaj trenutkov. »Tega seveda ne prizna in verjetno nikoli ne bo. Dokaza nimam. Vse skupaj pa...« »Čakajte, presneto,« je rekel Quine. »Navsezadnje me Herrick plača kot svojega advokata v tej zadevi. Ali je to vaše zasebno mnenje ali pa...« »Niti to ne! Eileen misli tako, zato noče govoriti. Boji se, da bi se izdala, če bi odgovarjala na vprašanja. Očitno se je odločila, da gre raje v plinsko celico, kot da bi obtožila lastnega očeta.« »Kako se je po vašem zgodilo?« je advokat Quine vprašal Graya. »Ali mislite, da je videla, kako je njen oče...« »Tam je bila,« je rekel Gray. »Razmišljal sem o tem. Če upoštevate priče, ki so Eileen videle in slišale, lahko izoblikujete njeno obrambo. Ljudje so videli in slišali, kako je tolkla po zaprtih vratih. Vem, kdo je notri pri tebi, je vpila. Mogoče ni nikoli napravila koraka čez prag Be-verlynega stanovanja. O umoru ve najbrž le toliko, kar je videla, ko so ljudje s silo vdrli v goreče stanovanje.« »Tako torej,« je godrnjal advokat Quine. »Nihče drug ni videl, da je Herrick ubil Beverly Bond. Čemu naj bi Eileen ...« »Vzemiva, da ste vi morilec,« je rekel Gray. »Vzemiva, da je Beverly Bond mrtva, vi pa brskate po njenem stanovanju in iščete — pač tisto, zaradi česar ste prišli. Prepričani ste, da imate za iskanje skoraj še vso noč pred seboj. Potem pa začne Eileen nenadoma tolči po vratih in vam nažene strah v kosti.« »Potem pač podtaknete ogenj na vseh koncih v sobi.« Rahlo posmehljivo je zvenel advokatov glas. »Da, prav to je nekdo storil. Priznam, da si je to težko predstavljati, vendar je dejstvo, da je.nekdo s premislekom zanetil požar. Ni po naključju pritaknil goreče vžigalice k zavesi, s premislekom je zažgal na ducat koncih zapored. Mogoče je z ognjem hotel uničiti tisto, česar mu ni uspelo najti, ker ni bilo dovolj časa za iskanje. Mogoče zaradi Eileeninega nenadnega prihoda, mogoče pa zato, ker je moral biti ob določeni uri kje drugje. Zaradi alibija mogoče.« Advokat Quine je prisluhnil, Gray pa je nadaljeval: »Zdaj si predstavljajte, da so vrata proti kuhinji v plamenih, prav tako vrata na stransko stopnišče, po vhodnih vratih pa Eileen tolče s pestmi. Kam bo šel?« »Skozi okno?« je vprašal Quine. »Po požarni lestvi...« »In potem policija najde sledove... Ali se spominjate položaja Bcverlynega stanovanja v hiši? Požarna lestev je speljana mimo okna Be-verlyne dnevne sobe, prav tako pa tudi mimo okna v zunanji steni. Tam blizu je stala Eileen. Quine, zdi se mi, da je Eileen videla morilca, vsaj njegovo postavo, če že ne v obraz.« »In kako naj bi prišel uhan tja?« »Morilec ga je pustil. Po mojem mnenju misli Eileen, da ga je njen oče vzel s toaletne mizice, kjer ga je pustila in da ga je on pustil pri Beverlynem truplu. Samo sebe skuša prepričati, da je uhan izgubila med prepirom v nočnem lokalu in da ga je Beverly pobrala, preden je odšla v Pollardovem spremstvu do taksija. Tako misli Eileeu, hkrati pa ve, da je bilo drugače.« »Mar znate brati tuje misli?« je zadirčno rekel advokat.