ISSN 0350*5561 9 ..u^vu sa kOMc tedna Delno lasno ào. zjutraj ponekod po niSnah megla 51 let številka 51 četrtek, 23. decembra 20D4 300 SIT ItAIII» 30 kulturno KkiSlI!^^ »Oder so deske, bogatih let na 4 ki pomenijo Konovem ! življenje!« ^ CSF I m^ O X f Spoštovani! Prijazno Vas vabimo, da se ob 26. decembru - dnevu samostojnosti udeležite osrednje proslave v Mestni občini Velenje» ki bo v četrtek» 23« decembra 2004, ob 18. uri v veliki dvorani Kina Velenje» Za kulturni program bodo poskrbeli Šaleški akademski pevski zbor in Rudarski oktet pod vodstvom zborovodkinje Danice Pirečnik in dijaki Šolskega centra Velenje, pod mentorstvom Alenke Saiej, ki bodo prireditev tudi povezovali. Prijazno vabljen Trimilijonti aparat Pv\\ř v zgocloviiH (îoronja so v enem IcLu iz(kîlali vee kol 3 milijone veli kili gospodinjskih aparatov Mira Zakošek Velenje. 20. december 2004 — Glede nn zelo zahtevne pogoje poslovanja so z izkupičkom leta 2004 v Gorenju zadovoljni. Gorenje je namreč tudi v tem letu povečalo obseg poslovnih aktivnosti in s lem aspcSno ulr-jevalo pot samostojnega razvoja. Prvič v zgodovini tega največjega slovenskega izvoznika so izdelali in prodali več kol 3 milijone velikih gospodinjskih aparalov. Tri milijonti aparalov letu 201)4, ki je 20. deeembra pri^l s proizvodnih trakov, je bil pralni slroj nove generacije, ki so ga podarili na predlog sindikata BiU POŠKODOVANI ^ V PROMETNI NEZQOOI? 5TE SE POŠHODOVAU PRI DELU? UUeu&Kil. ZoleftB«. » mu, Orwtdkaíi JUMM,KerBfat.iM XOPCiimenkebfe mu«masoiota,t>|a»^| xsakccfimatotso« ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? www*n o v« Mitkoiln i nuM svojemu sodelavcu Ivanu Kom-panu. V obsegu največje leine proizvodnje so v Gorenju letos izdelali več kol L2J0.i)()0hladilno-zamrzovalnih aparalov, več kot 980.000 kuhalnih aparatov in več kol 810.000 pralno-pomi-valnih strojev. Predsednik uprave, mag. Franjo Bobinac Je ob tem dogodku dejal: »Ponosen sem, da smo Gorenje ljudje, da vsak prLspeva s svojim znanjem in delom. Će ne bi vlagali v nak znanje in ljudi, ne bi izdelovali lako kakovostnih in inovativnih aparalov. Še posebej pa jc pomembno, da se z bolj inova-livnimi in oblikovno dovršenimi aparati veča tudi prodaja aparalov Gorenje v viSjih cenovnih razredih.« Ivan Kompan je bil presrečen» ko je poslal lastnik najsodobnejšega pralnega stroja. V lem obratu dela vse od leia 1996. Novega rekorda se je seveda nadvse v je sphšno razširjena navada, da praznujemo svoj rojstni dan r dnđl)i nam najdražjih. Na praznovanje se pripravimo, keréťlimo, da bi biio nam in po\'ablje' nim v zadovoljst\'Os Ob konat koledarskega leta pniznujenio v hSCans'ikem sve-itt Božič. To je rojstiú dan Jezusa Kjistiusa, Božjega Sina. začetnika krščansn v. Ker je rojstvo najtišji zakonski blagoslov, je dol)d Božič vzde\'ek ^najlep^i dnâinski praznik«. Tako kot roj.sivo na novo poveže družins ke člane in rodbino, nas tudi Božič vsako leto med seboj zbližuje, in to ne fe na sam praznikih, decemtyra, ampak že skozi ves advent, ko se pripravljamo na božično praznovanje: Advenina moliie\' nas vodi k duhovni zbranosti Ad\'enino bogoslu^e poglablja našo vero. Adventní venec nas s nim prižiganjem 4 sveč nagovarja, da po.^ianimo luč v odnosu do dmgili. lieflehefmku liii\ kjnasoUKe ob koncu adventa, pa nam prina.ša veselo spon^čih, dû je v Betlehemu rojen iJezus prišel na svet kot luč iveta. Kdor se z njim resnično sreča, postaja .•iamluč. Zato se že od nekdaj pravi Jezusovi prijatelji imenujejo svetu Vtem pmzničnem duhii je naš bi. Anton Martin Slomšek v pesmi B07JC med drugim zapisal: Preljubi sveli Božič íi, Naj homo tvoji hrateci, In tvoje ijithe sesterce'. To naša srčna želja je. O sveti Ihtič, praznik naš, Ki nam veselja fol ko daš. Ohrani nam veseii ča.s In htulega ohvari nas! Naj nas božični in nowletni prazniki za vse leto 2005 na-l>olniio s Slomškovo božično željo! 9770350556014 ""H'M 23. decembra 2004 Gradnja druge faze CČN se pričenja! l^)f>() inilijotiov ovrov- Gradil jo bo ljubljanski IIidroinž(Miinni> v konzorciju s Primorjem iz Ajdoxscine - Zí>iaj(Mia bo v diicli Mifena Hrstič - Planine_ Š<>§tanj. 16. dcccmbni - Dobrih 9,6 mjljjon<>v cvrov icžak posel gTddnjc druge fa/^i Ccnlralnciisiil-ne naprave Šaleške doline, ki zajema bkilť^ki del Čišćenja (odpadnih wda. je na razpisu dobil Hid-minžcnlring. d. o. o., i/ Ljubljane v konzorciju s Primt>rjem. d. J., Iz Ajdovščine. Na mednarodni ra/pis. objavljen je bil .'^0. aprila leîos. je prispelo pel konzorclalnlh ponudb. Med njimi sta bili dve »do-maći«. konzcrcij Vcgrad - Gorenje in Esoteeh s fr»inea«ikim parîncijem. »Pri izbiri Izvajalca ni bila najpt^membnejia cena, Čeprav je bila ponudba llJdrolnieniringa in Primorja ludi cenovno najugodnejša. SiiX)kc)v-na komisija je pri vsaki tehtala 69 administra-livnih, ekonomskih in lehniěnih kriierijev, preden se }e odkrila,« pravi Marjnn .fcdovnícky, direktor Komunalnega podjclja Velenje. graditev. Poleg izvedbenih del vkljuCuje tudi izdelavo prc")jektne dokumentacije in pridobitev u pravnih dovoljenj. CekHen čas. predviden za izvedbo, znai^óíX) dni- Po kcmcani gradnji sledi enoletno ptv .skusno obratovanje, za lem pa bo naprava, od katere veliko prlCaloJ-jemo.priCela rednoobralwatl,«je na novinarski konferenci povedal TiKÍťj Vuiidcrl iz Komunalnega p(xljetja Velenje, ki je ludi vrak pri zagotavljanju čistega in zdravega Začetek gradnje so na novlnarsi^ konferenci napovedali: župan Mestne občine Srečko Meh, direktor komunalnega podjetja Marjan Jedovnicky, šoštanjski župan Mit an Hopušar in vodja projekta Tadej Vunderl. SrcdvSha /^jioNivljomi »Pif^îdba. ki je bila podpisana 24. novembra, je sestavljena na osnovi mednarodno veljavnih F1DÎC-ovlh pogojev za projektiranje in Od k(^d denar zanjo"? 492 milijonov tolarjev predstavljajo sredslva investitorjev in sovlagateljev (Mestne občine Velenje in (}bčinc ŠoS-tanj), 95S milijonov toJotjev ncpov- iïkolja ter razvoja občin, ki skrbijo za svoje naravno okolje, ima precej dMg.i ^dwino. bgratlnja dru- t: faze Centralne čistilne naprave aiCs^ke doline in kanalizacijskih omrežij v pojezerju j^aleŠkih jezer pa jc eden od najpomembnejših korakov k varcwanju vodi Šaleške doline in povodij v nadaljevanju reke Savinje. Začelo pa se je leia 1985 z izdelavo idejnih projektovzačLSliino napravo In nadaljevalos pridobilvi-jogradbenega dwoljenja /jâ njeno prvo íazí% ki je zajemala mehansko stopnjo čiščenja. Unijt^ i^bdélavé blata, upravne^ pogonski objekt in drugo prjpadajoCx> infrastrukturo. Ta je potekala v letih <5d 198Hdo lyoï. V naslednjih letih st^sc nadaljevale aktivnosti za gradnjo druge laze. ki predstavlja iz^adnjo biološkega dela naprave. /njose bodoizcxl-padnih vod odstranjevale ludi ogljikove, dušikove in fosfornc spojine. Opravljenega je bilo ogromno dela in pripravljeni kupi gradiva, preden jc do podpisa pogodbe o gradnji in zagotovllvisredsiev zanjo sploh prišlo. Pr\'a vbga za pridobitev mednarodnih sredstev iz naslova pristopnega sklada OU - ISPA je bila na delegacijo Cvropske unije poslana leta 2i)0i). Dve leti pozneje, junija, .sta REKLI SO ... Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje: »Najbolj pomembno je. da se bo gradnja pričela, in d£ smo zanjo zagotovili línančna srccístva. Pri lem je treba posebej poudariti, da smo /JA drugo fazo centralne čistilne naprave uspeli zagoicwîi d)br^n del nepovratnih sredstev, tako države kot evropskih ktihezijskih skladov. Projekt je dc^be; In veliko obeta /adcfvoljen sem ludi. ker na ni nobenih posebnih wir in ker bo. kot obljubljajo Izvajalci, gradnja potekaia hitn'j. Rad bi se zahvalil vsem sodelitv- cem. ki so delali na lem projektu. Prepričan sem. da je izbran najugodnejši In najlx^ljšl pt>nud-nik-« Milan Kopusar, župan Občine šašianj: >'S sprejemanjem prostorskih načrtov smo začeli le la 2001 injilî dve leti kasneje sprejeli. Sieer pa je del čistilne naprave s pripadaji'ičo infrastrukturo že kwiran tukaj. Druga faza bo izboljšala kakovcîst življenja vseh, posebej pa prebivalcev, ki živijo nižje ob Paki. Tem se ne bo treba več soočati s smradcim, ki seje pc^javljalob nizkem v.^dv staju reke. Ta bo čistejša, v njej bodíT plavala Šc večje ril>e.« v Velenju takratni minister za evropske 7^idevedr.,lanc7ii hitočnik in vclo|x^slanik Evropske kt^misije Ervvan Foucre pcxlpisala finančni memorandum o sofinanciranju prt^jekia, mednarodni razpis za izvedbo pa je bil objavljen (kol žc rečeno) 3i). aprila leUft. 24. nwcm-bra je bila podpisana iA^ajaLska pogodba in s tem.so aktivno.stl stekle pospeŠenljenje. Do-k(">nčana naj bi bila pť^leli leta 2(X)6. Okoljsko iiajlxiij ol)rciiu*iij('n<> pcHtiwjc ŠaleŽka dolina sodi med najbolj okoljsko obremenjena območja v Slíweniji. Vod? pri (em niso nobena i?3cma. Pre'.ok reke Pake, ki jc edini odvodnik iz Šaleške doline, v Štištanju pade tudi pt^d 2ÍK1 lilrcw na sekundo. To majhno količino vode obremenjuje 40 tisoč prebivalcev, industrija in kmetijstvo. Po prečni letni dotok odpadne vode. ki jo je bilo poirebmî prečistiti, je v zadnjih sedmih letih znašal 5,6 mliijt^iHw kubičnih metrov. Ker je zaenkral zgrajena le mehanska stopnja čiščenja, določeni parametri o nesnažcm^st j iztoka iz Čistilne naprave pa prekoračujejo zakonsko /iihtevane mejne vrednosi, bo piko na i čiSčenju dala druga laza te naprave. / dograditvijo biološke stopnje čLsčcnja bo zagotovljeno oCiS^en-je i^dpadnlh voda v taki meri, da bodo vredno.sti teh parametrov pivd izpustom v reko Pako le jitžje vrednosti predpisanih-»Pri tem je potrebno poudariti, da ne gre samo za dt>gradilev al^sto-ječe stopnje čistilne naprave / biološko sStopnjc čiščenja, ampak bomo s popolno rekc^nslrukci^n njenega mehanskega dela, rekonstrukcijo linije blata ter razširitvijo tehnolc«kega lab^iratorija piidobi-li prakt ični> novc> napravo.« so povedali na novinarski konferenci. Je leto pokvarila salmonela? Zasli iipilov ver gostov v lopolškeiu řjoslinskcm lokalu - Inšpekcija jc zapr la kuhinio - Analize končano jutri Šo.^lanj • Ob koncu tedna so v krogu sodelavccv in prijateljev žc nazdravili novemu ictu. .saj jc čas tovrstnih zabav na višku. Za nemalo listih, ki so si večerjo priviiščili v zjianem gostišču Pirnal v Toptilšicl. pa se zabava nI najbolje končala. Do nas so prL^lc inlcrmacijc. da naj bi so v potok zvečer zastrupilo več gos- lov, kar smo seveda preverili. V ptinedtljck okoli 8. ure zjutraj bili na Obm^íčni izpmtavi zdravstvenega inšpektorata Dravograd, ki ima izpostavo v Velenju. obveščeni, da jo na področju Šaleške doline prišlo úo c^ole-vanja večjega števila ljudi. Tako nam je povedal vinlja enote Drago Dretnik In dodal: »Po dodatnih informacijah smo ugotovili, da naj bi vsi oboleli v pcick zvečer večerjali v gostišču v 'IbpolŠicI. Izvedeli saio, da je la večer (am jedlo 97 gostov, .^5 aseb naj bi obolelo. Od lega jih je 12 i.skalo zdravniško ptimc^č, dve t^sebi pa so hospitaliziralL« Inšpektorji so lakoj zaprli kuhinjo in na dodatne preglede poslali zaposlene v lokalu. Na Zavodu za zciravstveno varstvo (?cije opravljajo analizo, ki naj bjpokayala, kaj naj bi bil vzrok bruhanja driske in slabega počutja obolelih. Sumijo na salmonelo, kar bo znano jutri. V torek čez dan se je Izkazalo, da je obolelih bl.sivcnoveč. Pomoč naj bi Iskalo že več kot 100 gostov lokala, na celjski infekcijski kliniki so sprejeli 9 obolelih- NIhČe ní v življcnski nevarnosti. Med obolelimi je večina zaposlenih na nazarskl območni enoii republiškega zavixla za goztbve in tudi veliko delavk Vrlca Šoštanj, ki so v petek v lokalu pripravile prednovolclno zabavo. Izvcdclismo. da so zalo starše malčkov prosili, da otrok, če imajo kakšno možnast, (e dni ne vodijo v vrtec. O.sebja je namreč le toliko, da opravljajo varstvo, kaj več pa le dni ni mogoče. Vlermah ibpolšica pa so tik pred priltcxiom večjega Števila gostov ostali brez st^bar-Ic, ki so piav tako večerjale pri Pirnaiu- ZUUelo naj bi jih 16. ■ bš Velenjska knjižnica še brez direktorja Brez zapletov in s prazničnim koncem velenjski svetniki sklenili letošnje delo Mira Zakošek Velenje, 21.deccmbra - Osrednja ločka zadnjega zasjedanja sveta Mestne oWinv Velenje je bilo stv glasje kimenovanju direkiorja javnoga zavoda Knjižnica Velenje. Kot smo že poročali, je svet tega zavoda pred dobrim tednt>m izmed treh prijavljenih (dosedanjega direktorja in irenuino vršilca dolžnosti Vlad« Vrblôi, novinarja Jožeta Kr^jncsi in na Ericu /jipo-roli" 10, 5pa se jih je vzdržalo). Franc Sever (SDS) jc žc ob sprejemanju dnevnega reda predlagal, da naj se zaradi dvomov in madežev. ki bi jih lahko imel postopek imentwajija direktorja knjižnico. ta točka umakne z dnevnega reda. /upaji Srećko Meh je bil na Sprotne^ mnenja, menil je, da je prav, da sc o zadevi dogcsvorljiv Ib sc je tudi ;^odilc> brez kakršnih koli zapletov, pa tudi brez vsebin.skih raidprav. Poleg Bojunn Škarje, ki je obrazložil predlog komisije za volitve, imenovanja in kadr-sebej pa je izrazil zadovoljstvo, da soena redkih občin, ki že imu sprejet prt^račim za prihodnje leto, in verjetno edina, ki ga ima tudi za Iclo 2i)lJ6- Zadovoljen jc tudi, ker proračuaske izdatke i^bvladujejo, ker je ptiraba uravniuežena in jo brzdajo kljub ptiSiimezjiim pc^ku-,som in željam, da bi bilo t reDa postoriti Šc to in ono. Izrazil prepričanja, dû bodo svetniki delovali tudi v prihodnje v dobrobit občine in da se bodo pripravljeni spopasti tudi z marsikatero zapleteno zadevo, ko bo treba na primer tehtali smiselnost financiranja nekaterih praznih prcîslorov. Ob koncu je nanizal uspešen potek letošnjih investicij in zaželel vsem srečno, zdravo In uspešno novo leto. Sedem desetin šolarjev se vozi v šolo Šoštanj - V obeh šošlanjskih osnovnih šolah znaša delež učen-ccv, ki jim jc lokalna skupnost zag<^tovila plačilo, ker so od šole oddaljeni več kol štiri kilometre, 6*MJstotkov. Vsak danse jih všolo in iz nje vozili 532. Poprečna letna cena šolskega prevoza za osnovnošolca znaša 132 tisoč tolarjev oziroma dobrih 13 lisoč mesečno. V proračunu Občine Šoštanj bo v letu 2005 treba za prevoze Šolskih otrok zagotoviti kar HO odstotkov sredsiev veČ» okoli 70 milijonov lolarjev. Med drugim tudi zalo, ker so avloprevozniŠka podjetja oblikovala nove enotne najnižje tarife cen vozovnic, ki znašajo .3lX) lolarjev v eno smer na relaciji do 5 kilometrov. Upoštevajo sc že od etošnjega septembra. Vendar je to le eden od razlogov tolikšnega povečanja. Drugi sena« našajo na spremenjeno organizacijo pouka, saj sta obe Šoli v lanskem šolskem letu prešli na 9-lelm^ Šolanje, kar je po.çledično prineslo ludi povečanje števila šolajočih se oirok in tudi vozačev. Od sredine oktobra pa Imajo v Šoštanju še eno šolsko progo več. Zaradi potreb .sojo uvedli na relaciji Grmovvrh-Si>šlanj-Círmovvrh- ■ mkp PTTT^J Któ iiâS Izdaja: čascpisna-založniite m flTV ■ÉÉlkíL^ družba, d.o.o. Velefi|6 Izhaja ob ćtirtidh. Cena pctsameznega izvoda Je 300 SIT, rnesečre naročnina 1.20C SIT. irlmesaCfB naročnina 3.450 ST. polletna naročnina b.GbC SIT. una naf«nina 12.600 SIT, Ur^ništvo: Boris Zakcéek (direktor), Stan« Vovk{odçfovQmi urednik), Miisna Kisitč-Planinc (pomočnica uredndca), Jaite: Plasnik Tattdna Podiiforiek, B^ana Špegel (novinarfO, Mira ZakoSek (urednica radija), Jan^a Kciula-špdg«1 ((annična urednica)« Tomaž Ger^ak (obiikovalac} Propaganda: Nna Jug (vodia propagande), Saâo Konečník, Jure Bančnik (propagandisis); $«deturedniitva in uprave: 3320 Velenje. Kidričeva 2z, p. p. telefon (03) 89617 SO, letelai (03) 897 46 43. TflR. Wova LB, Velenje: 02426-0020133854 Ennail: press â^ascas.si Oblikovanje In graf. pripreva: NašCds d.o o 202. Tist Tiskarna SET d.d.. Naklade: 5.400 iz^odw Nenaro&enih íolograiij in rokopisov ne vračamo) Poiakony o CDV je 'Kaš čas" uvrščen med proizvode informatwne^ značaja za letere sd plačuje davaK po 8.5% aii2ani stopnji / SEJE ^ Po burni razpravi le en amandma Na ponctloljkovi s(íji ostodnjo po/oiiiosi iiaiiienili proraruiui oboiiio Sosiaiij za lolo 2005 - Ktii so inonilL (ia so zaradi gradnje solo in iolovadrjice polr(1)na prevelika odrekanja Milena Krst/é - Pianinc ŠoSlHnj. 20. dvcvmhra - ZítUnja seja svota ObCInc Soltanj v icm letu sc jc začela ča$u primemo. TaK>rniki meU svetnike prii^li z lučjo miru in z leloSnjt^ po-slíiníco, ki nosi naskw Pridi k sebi! Svetnike je na lej seji dtniobra cawnel pre Jkîg odloka û spremcmbait in dopolnitvah proračuna občine za leto 2i H)5. V 5(^5ianju so konec leta sprejeli dveletni proračun, lega za letos in lisiegaza prihodnje leto. Prcdmisl šoli in lrUmKlni< i Predbg proračuna za leto 2005 lerja kar nekaj sprememb in prerazporeditev sredstev, nekatere postavke je oklesiiL nekalere pa, žal, iudi čriaL Predntisi daje dvema največjima naložbama v občini, novi Soli in lekwadnici. Marsikateri proračunski uporabnik lega, da bo v leiu 2005 treba zato zategnili pas. ni vesel. sveinik Vojko Krnež^ (SDS) je zaradi lega celo trdil, da proračun ni razvojno naravnan in da gradnja Sole in telovadnice terjala prevelika odrekanja. Nekateri svetniki so imeli na predlog sprememb proračuna nešleto pripomb, a jih je hipan Milan Kopusarže med ra/pravo zavrnil. Na koncu je sedem opozicijskih svetnikov vložilo le en amandma, ki pa ni bil sprejet. Tudi zalo ne, ker bi z njim prerazporejali namenska sredstva, ki jih je Premogovnik Velenje namenil za plinifikacijo Ravne-Cîa-berke kol nekakšno odškodnino ob zaprtju ceste. i\ajveč priponi!) Roman Kdvsak Da bov proračunu za ieio 2t)05 100 milijonov tolarjev manj za kurjenje ktKt-ne moke, se je čudil svet nik iz vrst NSi in ugotovil, da je to precejšen primanjkljaj, da pa bi navzlic temu 10 milijonov tolarjev za obnovo š-voril je o tem. da po Šoštanju že ptički čivkajo, kdo bo v. d. ravnatelja nove osnovne Šole in trdil, da se proračun mačehovsko obnaša do kmetijstva, do socialno Šibkih, da je dom krajanov v Lokovici potreben lemeljite obnove, da je le potrebna cesta Skomo-Florjan, da je biia krajanom Lokovice obljubljena laza B pri gradnji vročevoda že v letu 2005, /daj pa o tem ne duha ne sluha. Ob tibravnavi proračuna si je pomagal spredvolilnim letakom LDS.pi^tempa ga je župan prekinil in spomnil, da nič od lega, o čemer govori, ne sodi pod obravnavo predloga proračuna, vseeno pa mu je pojasnil vsako pripombo, ki jo je izrekel. Na predlog se vlagajo amandmaji, to pa se napravi iako, da se predlaga, kje se vzame in kam se da. [\larian Vrtacnik bi v/el kS čislan j Marjan Vrtačnik (Lisla za razvoj mesta in vasi) se je tokrat s pripombo dotaknil Krajevne skupnosti SoStanj. Da ta preveč denarja nameni za pisarniški in sploSni maierial ler storitve. Gre za 6.300.000 lolarjev, ki jili načrtuje za leto 2()Q5. Menil je, da je to odločno preveč in predlagal, da se 2.(XK).lK)i) teh sredstev nameni za vzdrževanje gt^zdnili cest, Svet ga ni vzel resno. iVIarjan Jakob se je /aA/cl /a kinelijsivo Svetnik iz vrst SLS je povedal, da je za kmele prehod v EU izjemno trd in težak. Da bi jim 9 milijonov lolarjev, kolikor jih je bilo sprva prcd\'idenih vz kmetijstvo v proračunu, potem pa so la sredstva skrčili na 5 milijonov, prišlo Se kako prav. Da bi lahko razliko »dobili« z maki drazj(î pnîdajo »zelezninc«. A ne bo šlo lako zlahka. Branko \alic ie /a sport Svetnik iz vrsi ZLSD,že pred njim pa je islo nakazal Roman KavŠak (NSi), seje zavzel za i»oíiianjski Spon. Proračun mu namenja 17 milijonov tolarjev. 2 manj, kot je bilo predvideno v dveletnem proračunu. »Letos so i5(')Štanjski Športniki di>segli največje uspehe v zgodovini, zalo ni prav, da jim prt^račun krči sredstva. Naj jim teh 19 milijonov ostane.« Tu se je župan že malo razhudil: »Ja, za koga ba sklepa, nihče proti Milena Krstič - Planine_ So^lanJ, 20. decemlmi - Sošianj-ski župan MUhti KoptiŠHr se je odločil, da na dnevni red redne ponedeljkove seje svela uvrsti točko o preklicu junijskega sklepa a pc^kusnem sosežigu gudron solidifikata v pelem bloku Ter-moelekirarne Šoštanj, ki ga je skupaj z zahtevo po izrednem sklicu sejo terjalo sedem od dvajsetih svelnikov v občinskem svetu: Vojko Krneû. Peler Radojsi, ïvan Urev (vsi SDS). Peter Turi-nek in Marjan Jakob (oba SLS ) ter Dra^o Koren in Roman Kaviak (oba NSi). »Od takiai, ko je bil sklep o poskusnem sme žigu sprejet, pa do danes sla bili v Šoštanju že dve seji. Na njih ni nihče govoril o preklicu sklepa. S poskusnim so-sežigom smo želeli v Šoštanju preverili le listo, kar je potem postalo znano, zato tudi potrebe po poskusnem soseži^ ni več. Sklep je postal popolnoma brezpredmeten in zgodba o poskusnem sosežigu zaključena. Vse skupaj me zelo spominja na listo, kar se je dogajalo v zvezi s kostno moko, Tudi takrat je bilo veliko lakih, ki so dvomili in nasprotovali, Danes v termoelektrarni sežge-jo sam. Uroš Rolnik 99 v Termi>elekl rarni Šoštanj so s prizadetostjo spremljali dogodke v občini Š<'>štanj glede poskusnega sosežiga gudron solidifikata. Takole pravijo: »Zadnje aktivnosti dajejo povsem napačen vtis. kot da ne želimo vsi našemu kraju samo dobro 1er da nismo vsi na strani, ki posveča skrb odgovornemu ravnanju okolja. V TEŠ-u namreč veš čas svojega delovanja odgovorno ravnanje do okolja postavljamo na vrh prioritet našega pcwlovanja. Ob lem smo skrbno pazili tudi na to, da bo naše delovanje vsak trenutek pregledno in odprlo za javno.st. da lahko spremlja vsak naš korak. Prebivalci lokalne sk'upno-sli so nam vsak irenuiek izkazcv vali veliko mero zaupanja. V tvornem diak)gu smo skupaj znali poiskati odgovore na vse izzive, ki jih je pred nas pi>siavljaIo okolje. Tudi pri poskusnem so-sežiu gudron solidifikata smo ravnali enako. Še preden .smo državo vprašali, ali pt\skus lahko opravimo, smo namreč sosede in partnerje vpra-šali, ali poskus sploh želimo opraviti? Privolitev smo razumeli kot pripravljenost naših občanov, da skupaj poiščemo odgovor na vprašanje, ali je proces sploh sprejemljiv. Nanj namreč tudi sami Še ne pt)-znamo natančnega odgovora. A ludi v primeru poskusnega sosežiga gudrona solidifikata sta za lermoclektrarno Šoštanj na prvem mestu zaupanje ljudi 1er odgovorno ravnanje do okolja. Će lokalna skupnost torej ni za, ji bomo prisluhnili in prekinjamo vse postopke za pridobivanje dovoljenja za sosežig.« Župani o okolju in prostoru Ljubno ob Savinji -OWine /gornje Savinjske in Šale.Ške doline so se za izvrševanje svojih nalog na podrtKju urejanja prostora odkrile za ustanovitev skupnega organa, to je Urada za okolje in pn^stor SAŠA regije. Dogovor o medsebojnih razmerjih ustanoviteljic bcxio župani in županja podpisali danes ob 11.00 v konferenčni sobi novega hotela v Športnem cx;nlru Prodnikv Juvanju. Po slovesnem podpisu bo na vrsti Še novinarska konferenca na temo »Pfwczovanje občin Zgornje Savinjske in Šaleške doline -SAŠA regije.« mjp '^H'M 23. decembra 2004 OD DO TORKA - ÇM€T IM DOflOMIMA Srťda. 15. (IciHMiihra Prvi preizkus predragega in za mnoge nesmiselnega pa ludi spo-rnegíí ameriškega proiirakeine-ga šeiia sc je pi^ dveh leiih konial neaspesno. saj se je presire/na rake I a Izklopila. Čeprav a merifiki predsednik C^-orge Biihh v/lraja, da bo íéíl v nekaj lelih deloval, zadnji preizkusi kažejo, da sistem ^ ni pripravljen, šlevílní strokovnjaki pa so tudi mnenja, da bo neuporaben, saj bodo zaradi njega druge države iskale aliernalivne rešitve. S proiiraketnim Šcilom, vrednim kar de.sel milijard dolarjev, naj bi se ZDA zavarovale pred morebitnimi raketnimi napadi dr/iiv. Sovjetska zveza je med lem Že razvila jedrsko raketo, proti kateri naj bi bil Ščit povsem neustrezna obramba. Vladimir Putin pa je pred kratkim dejal, da tudi Mosk'va razmišlja o gradnji svojega protirakelnega šdita. (Virick, l(>. (leccmbra Evropski parlament je potrdil proraCun EU za leti.^ 2005. Skupna poraba bo v prihodnje zna;Šaia milijarde evrt)v ali odstotka veê kot letos. Visoki preA^iiavnik mednarodne skupncx^li v Bil ! Paddy Ash-down je zaradi nesodelovanja s Haagom proti Republiki Srbski uvedel ukrepe. Ashdtwn je zaradi suma o pomoči haaškim ob-U^ženeem c^idstavil tudi tlevet lokalnih policijskih prediitavnikovv Republiki Srbski. Srbsko vodstvo se je z ogorčenjem odzvalo nći W ukrepe. Papež Janez Pavel II, je dejal» da se po svetu áiri socialno in politično zlo, ki povzroča vojne, nepravičnost, nasilje in obup, v teli prebožičnih dneh pa je opozoril tudi na vse hujiU.' potrošništvo in zopet napadel lslospt>lne zveze in splav. Na Hrvaškem se jc uradno začela predvolilna kampanja za predseJnlske v(>liwe, ki bt>do 2. januarja. Na četnih predsedniških vcilitvah 1x1 cïsamrma obveščevalnih dejavnosti v zadnjih 50 letih, ki predvideva združitev obvcisčevalnih agencij. V.seh 15 obvc-Ščevalnih agencij bo poslej pod streho enega samega nacionalnega direktorja obveščevalne dejavnosti, Pariz je v petek prizadelo hudo neurje, v katerem je umrlo šest ljudi, oblasti pa so morale zapreti turistične zanimivosti, /aradi vetra, ki je dosegal hit rosi do 150 km/h, je franccfska meteorološka služba Izdala drugih najvišje opozorilo, ljudi pa pozvala, naj ne uporabljajo aviom<"ibilov. Soholil. 18. (teslanec LDS Roman .lakič. Do kongresa na Bledu je Tunkcijo generalnega sekanta rja opravljal Peter Jamnikar, ki je januarja 2002 na kongresu v Portorožu premagal Bogdana Blščaka. Precej grmenja po medijih pa je p<>vzročil rebalans proračuna v naši največji občini. Ljubljanski mestni svetniki so na Izredni seji dolgo tehtali vse posledice rebalansa proračuna za letušnje leto, ki zdaj znaša 52,407 milijarde. 'Ib je približno 6,775 milijarde tolarjev manj kot ob sprejemu. Razlog za rebalans je mogoče Iskati predvsem v manjših davčnih prihodkih in prihodkih iz naslova prodaje zemljišč oziroma nepremičnin. Županja Danica Simšič je kljub temu poudarila, da so razmere vobčini normalne, saj je realizacija leloAnjega proračuna približno ^7-odslolna. kar je na ravni prejšnjih let. Očitno je torej, da načrtwanje ni bilo najl^oljŠe, a je bila ludi vsa »galama«, ki -smo ji bila priča, prcccj nepotrebna. I'orek. 21. (leicinbrii V državnem zboru zaenkrat še ni nič novega. Držiivni zbor četrtega parlamentarnega sklica se namreč po začetku mandata .Še nI sestal na rednih sejah. Prvo redno parlamentarno zasedanje naj bi bik> lako šele konec prlhi>dnjc-ga meseca, in sicer predvidoma med 24. in 28. januarjem, ko bodo poslanke in poslanci novo ministrsko ekipo premiera Janeza .fanše lahko prvič nagíworili tudi s svojimi vprašanji. Takrat bo verjetno prav zanimivo, saj bo .šlo za prvi resni besedni parlamentarni dvobt^j med novimi <^pt)zicljskiml poslanci in novo Jani^vo ekipdstotkov vprašanih Američanov se ne strinja s predsednikovo vojno pc^lltlko. .53 odstotkov anketirancev tudi kritizira delo ameriškega obrambnega ministra. 54 odstotkov jih meni. da volitve prehodne iraške vlade januarja 2005 ne bodo ptvšte-ne in ne bodo usiViirile stabilne vlade. No In še prijazna novica iz domačih logov. Kljub zvišanju trošarin jc bencin ccnejši za 8.5 tolarja, dizelsko gorivo in kurilno olje pa za pet t<^larjev. A to naj ne pcv meni. da divjajte skozi prerazpo-sajeni deceml>er. Lelc>>sje namreč v prometnih nesrečah umrlo že 264 lîseb, kar je za 38 več kot v enakem obdobju lani. Med onesnaževanjem in čiščenjem Ta večni kontrast, onesnaževanje in čiščenje, je prišel /adnje dni pri nas posebno do izraza. Nekateri hi rekli, da prvo, Čc gajemljemo v dobesednem in prenesenem pomenu besede, vodi proti drugeinu tri proti ena. Mislijo seveda na svojevrstno "onesnttževanje", ki so ga povzročile ra/prave o nameravanem soscžigu gudrona, pa govoricc o tem, kdo naj hi prcv/cl vcde-jevstvo nove Sole, ki jo gradijo v Šoštanju, In končno razprave o novem direktorju velenjske Knjižnice. Na drugi strani jc bOa na področju či.ščenja le ena sama stvar: gradnja drugega dela čistilne naprave za odpadne vode Šaleške doline. Tu naj bi bUa .stvar čista, čeprav nekatere vendarle moti, da na razpisu ni uspela katera od domačih družb, ki sose v različnih konzorcijih potegovale za la pomemben pc^sel. Drugi odgovarjajo, da je prav to dokaz, daje stvar čista. Na državni ravni je za svojevrstno onesnaženje poskrbel plemeniti poslanec, ki meni, da imajo poslanci prenizke plače. In da bi jim jih kazalo povečali za kako petino, S tako zahtevo je .seveda najbolj stopil na žulj upokojencem. Ti so se namreč prav v času te zahteve po 20-odsiotnem dvigu plač jîaslanccm veselile "skoka" pokojnin za celih 0,41 odstotka. Že v odstotkih jc velika razlika, če ob leni up(">števamo šc osncwo, jc stvar seveda še hujša. Je že res, da imamo (morajo imeti) poslanci večjo (xjgovomosl, a ludi upokojcuccv ne more kdo kar tako vreči med odpisane. Sicer pa smo.se z objavo prejemkov nekaterih poslancev lahko prepričali, da konec mescca le ne dobijo lako nizkih plač, da bi bili ogroženi in nujno potrebni tako vi.sokega /višan-ja. Tudi teh ministrov, ki so zdaj zasedli mesta, menda nič kaj nc mika, da bi svoje stolčke prestavili v kak kraj zunaj našega glavnega mesta. Vsa ministrstva bodo Še vedno ostala v Ljubljani. Ce odmislimo kratkotrajni "blct" ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, kije Imelsedež v Mariboru, jc bilo vedno tako. Čeprav sije predvsem ljudska stranka vsaj načelno prizadevala za to, da hi hQa nekatera vendarle še kje drugod. Pri lovrstni decentralizaciji Slovcnijeje, kot je znano, šel najdalj celjski župan Bojan Šrot, ki je predlagal, da v mcsio ob Savinji prestavijo kar ves parlament. Zaradi takega predloga je bil sicer deležen več po,smehovanja kot resnega sprejema, a kost je vendarle bila vržena. Toda kako naj bi po državi razmetali obla.st, čc še te naSe dcželice ne zmoremo ra/deliti. Pred časom so mnogi rekli, da smo glede regioniilizacije žc "lik pred zdajci", da pravih ovir ni več, da niti ustave ni treba spreminjati, skraikii samo vprašanje tednov naj bi bilo, kdaj bo Slovenije razdeljena na regije ... Vidimo, kje smo sedaj. Tudi predstavniki nove oblasti še niso dali jasnega odgovora na \o čisto jasnih vprašanje. Vse je še nekako zavilo v meglo. In če že govt)rinio o kontrastih: zadnje dni Shwencc jnoiijo mnenja tistih, ki so za rdeče, in tistih, ki so proti. Ne gre za politiko in barvo, ki ji nekateri Šc vedno prisegajo, drugim pa dviguje dlake, gre za prehrano. Za mesci. Rdeče meso! Je to res škodljivo ali zdravo in koristno, kol nas nekateri zdaj nagovarjajo v reklamah. Kot običajno naj bi bila tudi pri icm menda resnica nekje vmes. Ob vseh teh zapletih nas vendarle čuka nekaj lepega: lep petkov večer. Naj dan za njim med nas res prinese malo več miru! ■ k žabja perspektiv« Vesel božii? gjj^ Katja Ošljak Nekaj dni že pričakujefn, da hopri.slo do mtni' in rnť zagrabilo praznično, božično in novolciiw vzdušju. A ga ni od nikoder. Tudi ko lavam med lučka m iy lampijončki in /ut novo vzniklimi gozdički, ga ne najdem. !n bojim se, da zame nc more biti nikjer, dokler ho med pisane svečke in sladkaiijc pome^anť trnje, ki ga eni nc maramo videiL dntgi pa .so se prisiljeni, itidiza praznike, spoprijemati z njim. Konec konccr, kaj sploh je boziČ? O krščanskem pomenti praznika kol nekrisljanka rw bom pisala, saj ga mtjbrz niti ne razumem. Kaj nas napeljuje k tertvr, da moramo biti veseli da moramo kiipo\-aii darila, sc nažirati? dre re.s samo za tradicijo? Ali fu.sle opazili, kdo jc najbolj gla.sru) opozarja mi pomen božiča? Povsod so reklame: božična da}iia, Ixižičrui znižanje, božični popust. Kaj pa božično stanovanje, plačana položnica za elektriko, topla obleka, božični drobiž za topel čaj ali kuhano viru)? Razumljivo, fx}žiča se najbolj veselijo tisiiy ki jim belil brada in rdeč kožuh prinašata dobiček. Obdan ijemo pa ,sc lahko tisti, ki imamo dovolj in pres eč. Tisti, ki bi darila potrebovali, jih ne dobijo, si jih ne morejo privoi-čitL Tako naf7i dccembcr naloži ^e obveznast več. /opmo za veČini i. Nakupovanje daril, ki bodo v.vť obda rova nce prepričala v na.iv radodarnost, srčnost, ufuijdljimst in smi.sel za estetiko. tako ali tako nimamo časa, zdaj pa moramo se tekati po trgovinah, izbirati, luhfati ali pa sedeli doma in rezati, lepili, sestavljati... In ko je .štiriindvajset i končno tukaj, moramo, cV nas nihče drug tie povabi na večerjo, hdiatikoi strehi, in čc ob osmih niso na mizi v.saj tri glavne jedi jyotem lo pač ni pravi božič. Vsaj Iona hrane bf) zato letos spet ostala in padla v .smeti IhUnica darila, ki smo jih nakupili ho pimala odveč in za ostanki hinne romala v koš. In h^stindvajsetega .si bomo rekli: Se .sreča, da jc mimo. Ob Ixjžiču nisem imela vedno tako ^enkcga priokti,sa. Spominjam se, kako je kar naenkrat, enako kol v deset tisoče po-osamo.svojit\'enih domov, vdrl tudi k nam. In ni se mi niti zdelo lako slabo. Ol/ijšal je organizacijo življenja v Uočeni in raz.Širjeni družini, .saj sem en decembrski pmznik prežh'cla z mamo in drtigega z očetom. sreča, ker bi en sam praznik težko preživela na dveh mestih hkrati, liožičje torej družinski in prijateljski praznik, ki tudi iuijbt)lj zapOsSlene ljudi prisSili, du si vsaj tokrat vzamejo čas in si namenijo iskre lUi pozornost. No, to je ideal mojega boŽiČa, nove^ leta, vsakega praznika. Zato tudi raztimcm vso to ihtavo pričakovanje in nevrotično nakupovanje. A mene ne prepriča. Nedelj.sko jutro jc. ko tole pišem. In s sivega zirtiskega neha pada zamrznjena ljubljanska megla. Ce.sia pred hiSo in vrtiček za njo sla romantično bela. IMčela sem celo pripravljati papirnate snežinke, ki bodo visele nad okni Nič mi ne pomaga. Veselim se kakšnega proste^^i dneva več hi tega, da se bom stisnila 1' objem domačih. A nc veselim se božiča. Bojim se ga. ker ne vem, kako ga bodo preživeli vsi tisti zaskrbljeni ob-razi^ ki jim niti lučke in bleščeči okraski nc morejo napraviti veselja. Vsi ti-sti, ki jim kndi v želodcu^ tudi obrcanipsi in muci Kako naj bom vesela in brcz.skrbna, ko me vsako jutro u.sfavi mož v ntmeno-črni kapi: »Dfjbrjuir, a .spet u službo? Ho dons kej drubiža?« On in šepajoči potepUsSki muc sta moja slaba vest, ki še bolj zapeče, kadar nimam kovanca, a mi vrneta hvaležen pogled satno zalo, ker se ozrem 1er .spregovorim besedo. Kerneod-divjam mimo in se delam, kot da nisem slišala. Ker nc zalajam: »Delat pcjd!« Rada imam ljudi in nuJa imam žis'ali In božič mc jezi, ker je zlagan. Samo dela se, da je namenjen v.sem. Pozablja na li.ste, ki nimajo in ga zato prepro.sto ne morejo praznovali Baha se s sveilhvi hičkami in ob nem hladnokirno pušča v lemi GOSPODARSTVO Naložbe v manjša naselja Ljuhno o!) Savinji - Preccj pred iztekom kla so pmraCunskc zatlevc uredili uidi sveiniki Obiine Ljubno. Kar iri pravzaprav, saj so najprej sprejeli pi>pravek letošnjega proračuna, nalo proračun za naslednje leto» v temeljih pa piurdili ludl proračunska iziiodiJča za lelo 2006. Končni scSievek letošnjega proračuna so welniki potrdili z zadovoljstvom, saj so se prihodki med letom povečali za 54 milijonov tolarjev do končne in 7. odhodki usklajene Številke 425 milijonov to-lagev. Od kod razlika? J'.upanja íiakun: »Do-dalnih 40 milijonov tolarjev smo pridobili na razpisu Agcncjje Republike Slovenije za razvoj podeželja» vendar pa vsi seveda niso Čisto naSi. Na.^a občina seje namreč na razpis prijavila v imenu \seh tistih občin, ki sodelujejo pri razvoju središča na Ciolteh in središča samega, torej vemo, za kaj so ti tolarji namenjeni. Preostalih 14 milijonov smo pri-dobih' s prodajo stanovanjske hiše, ki jo je občina podedovala» poleg lega pa smo dobili Še sponzorská sredstva za obnovo muzejske hiše in oblikovanje podeželskega razvojnega jedra.« Po predvidevanjih bodo v naslednjem letu v Občini Ljubno razpolagali s miJijoni tolarjev, ki so jih svetniki že razporedili. Pomembno je, da so v naložbenem delu dali prcdnast izgradnji povsem novega športnega igrišča v naselju Radmirje ter izgradnji osmih novih stanovanj v Okonini. seveda pa niso pozabili na nujne izboljšave na cestnem omrežju in ostali javni nadgradnji. Novi prostori in nadgradnja Mo/Jrjc - Proračun za leto 2(K)5 so sprejeli ludi svetniki Občine Mozirje. V letu 2005 predvidevajo milijardo In 13 milijonov tolarjev. Posebno pozornost so pri delilvi sredstev posvetili naložbam. Naslednje bo pomembno zaradi selitve občinske uprave v novo upravnt» stavbti v poslovncv-stano-vanjskem območju Podrožnik. v kateri bodt> polog Upravne encle Mozirje dobile prostore vse ostale državne in druge ustanove. Prednostne naloge bodo Še povečanje čistilne naprave v Lokah rer gradnja kanalizacijskega sistema v naselju Varpolje in začetek urejevanja mozirskega trškega jedra. Slednji dve nalogi sta pogojeni s pridobitvijo sredstev iz dodatnih virov. ■ ip Nova proizvodna dvorana Ljuhno ob .Suvlnjl - Družba KLS z Ljubnega bo letošnje poslovno leîosklenila zveliko pridobitvijo. .lulri. v petek, oh 1 J. uri bet Kaj ram bo boiiů v melle, Mo 200S pa za $re6o lo zdrnjo! novo proizvodno dv(^rano, za katero so postavili temelje zcxllični-mi pc^siovnimi dosežki v minulih letih, Obrestujejo se torej veliki napori in znatna sredstva, ki so jih vlagali v razvoj ilružbe, kar seveda Še ni čisto dovolj za nove naložbe. Njihove dosežJce in napredek so namreč opazili sedanji In binloči odjenialel, zato želijo p^wečati obseg poslovanja z Ijubcnsko družiK). Nwa poslovna priložnost torej za povečan obseg poslovanja na Ljubnem, njen odraz pa so po dolgih letih novi proizvodni prostori. mjp Kadrovske spremembe S\ Ciniki OlKlnc Goril ji (Waú i/j'cdiK) sejo na menil i kacliovanju -Novi direktor konuiniilncga podjolja -- Slednje širi svojo dejavnosl, kmalu zdru/iK^v z Kiigom - Spix^jeli ludi (Jvoleini pioraam Nap^>>ved dnevnega reda z razrešitvijo dt^danjcga in uspeSnega direktorja domačega komunalnega ptxljetja Nikíi PumHi« je sicer izzvenela mali>vn.>čičm\ a nI bilo nič izte^^. Direktoijumandatsicerpoteče aprila, na njegovo željts in po sporazumnem dogovoru pa ga U") prekinil s koncem ieta^njcga leta. Namesto njega je občinski svet ime-novalJožcU Pt»znlča, di>sedanjega direktorja občinske uprave. V njegov prid gtivorijo tudi nekajletne izkušnje na podavju komunale in kiv munalne nadgradnje, ki si jih je pridobil z delom v občinski upravi. Župan lUni Rifeljje temu dodali nekaj razk^gov: »ludi s to potezo ?,el(mo v prihodnje dejavnost nagega komunalnega pi'^djetja z različnimi storitvami širiti zunaj naJe občine po dolini, pa tudi preko jenih meja. Za ta namen smo že kupili nov komunalni stmj. na^a řelja pa seveda je, da bi podjetje v na.slednjih letih kadrovskem in materialno i^M^krepill. Navsezadnje bomo v naslednjem letu komunalni dejavnosti priključili energetiko» torej pc^djetje Engo. Ta pi)stopek smc^ že začeli in pričak'ujem» da ga bc^mo skknili v kakšnih treh mesecih, s tem pa ïxi naSe komunalno pbju pa se dcv govarjamo o uskladitvi pogodbe. '{h naj bi uspelov navledjijih dneh. po tem pa naj bi podpisali pogodbo. s čimer bi občina postala 100-odstolni lastnik podjetja En-gOj to pa bi v nadaljevanju omogočilo njegovo združitev s komunalnim podjetjem.« Pmruc iiiia /a dve loli v oWini so se letos odločili za sprejem proračuntvza leli 2i)05 in 200(i, ki ju je občinski svet že pt>trdll in sprejel. Za naslednje leto predvidevajo 432, za leto 21)06 pa 415 milijonov tolarjev. «Nova koalicija obljublja več sredstev za občine, vendar tega razumljivo nismo vgradili v proračun. Pustimo se prijetno presenetiti, vsekakor pa pričakujem, da bomo tudi siccr prihcxjke proračuna za naslednje leto uspeli zviSati iz drugih dodatnih virov, da bi tako izboljšali pogoje za delovanje občine in Z3igt>ltwlll nekatere večje naložbe,« je ie d(xlal ž-upan občine Cîomji Cîrad 'loni Rlfelj. Mjp gorenje moj. tvoj. dom. V novem letu vam želimo « » mir m srečo v objemu toplega doma. Skupina Gorenje \nvw'. gor en) c. co m '^H'jAS 23. decembra 2004 BTC šesti družbenik TRC Jezero I5T(; v družbo vstopil / enakiiii dciczeni kol, preostalih [)ct, s 16,6 odstotki - Po^odtw o prodaji /omljišc za vodno inosio je podpisana - Odprtje čez dve leil? Milena Krstič - Planine_ Velenjo, I7.dccembra-Družbc-niki TRC Jezero • pel jih je: Premogovnik Veleiîje. Vcgrad, Gctc-nje, ERA in Mestna obOina Velenje - so na skupščini, kj je bila v pclek, potrdili vstop novega Jruzbenika. Gre za BTC. d. d.. Ljubljana, ki je v družbo vstopil z enakim deležem, 16,6 odstotki. Obenem sta BTC in Premogovnik Velenje podpisala pogodbo o pR"»daji 30 lisoč kvadratnih metrov zemljišč na območju TRC Jezero, kjer bo BTC gradil Vodno mesto Velenje. Na skupščini ho predsiavjli idejni projekt» ki sla ga zasncwala dva mlada in prodorna arhitekta Bo-jřin Purj» in Uroš Lokan iz Projektivnega biroja Velenje. Arhitekturna zasnova upošteva avtohtonost okolja in z veliko mero občutka vpleta posamezne arhitekturne elemente, ki so značil- ni savinjsko in šalc.ško regijo. TRC Jezero bo, ko bo v njem gotovo v.se, kar je zamiSljeno, turistom in domačinc^m celo leto nudil listo, kar je temu okolju doslej manjkalo: razvedrilo, zabavo za ljudi vseh siarosli, sprostitev, rekreacijo. Ne glede na vreme In čas. BTC pridobiva gradbeno dovoljenje. OTC bo v gradnjo Vodnega mesta Velenje vložil eno milijardo 401) milijonov tolarjev, sam objekt pa bo meril 4.3íK) k'vadrainih melrov bruto zaprtih površin. Direktor BTC* .h>}si Mermal je povedal, da je bilo od podpisa pisma o nameri .seplembra do vstopa BTC v družbo postorjenega veliko. Tudi na Premogovniku Velenje. »Nakup zemljišča bomo lahko vnesli v zemljiško knji-gt>, tako je dana osniwa, da z idejnega projekta preidemo na glavni del, na pridobivanje gradbenega dovoljenja. Sem optimist, prepričan, da nam bo uspelo v pol leta pridobiti gradbeno dovoljenje. Sama gradnja bo iraja-la 18mesecev,torej bi vodno mesto lahko odprli že čez dve leti.« Dežela doziveUj In dežela .savn bosta pre Jstavljali glavnino vodnega mesta. Približno k'va-dratnih metaw Ixi vodnih površin z vodnimi tokovi, zunanjimi in notranjimi tobogani, Termalno vodo za vodno mesto pa naj bi pridobili iz nove vrtine, ki jolxw globino 20fM) metrov zavrtal premogov ni k. Na zaht>dni strani proti Šaptanju l">o Mestna občina Velenje, kol se napoveduje, gradila olimpijski bazen. Čez dve ieti? (iz idejne zasnove Vodni park Velenje) Ova pomembna koraka v razvoju TRC Jezero, nov družbenik in prodaja zemljišč za vodno mesto. Na sliki: Srečko Meh, Gvido Omtadič, dr. Evgen Dervarič in Jože Mermal. (foto: S. Vovk) ERA stopa v Pikino deželo Ureditev prostora od Turna do Sopote vključuje tudi PIkIno deželo, nekateri ji pravijo družinski park. V lega stopa Era, d. d. »V Eri smo se že pred nekaj leti odločili, tla se p(Jleg trgtwske de-javnusli začnemo ukvarjali tudi s prireditvami. Z letošnjim prevzemom pokroviteljstva nad Pi-kinlni festivalom smostorili prvi korak k organiziranju lakih do-gctdkov, zdaj gremo naprej»^ pravi Gvida Omladič. predsednik uprave Era, d. d. Idejni projekti za postavitev Plkine dežele oziroma družinskega parka že naslajajo. Računajo, da bodo dokončani najkasneje v ireh mesecih, potem pa bi lahko že začeli pridobivali gradbeno diwotjenje. »Seveda si želimo, da bi prvo fazo gradnje lahko tudi mi. lako ko\ B rc, pričeli že naslednje leto.« Kunta kinte in Klasirnica? Naselje Kunta kinle bodo »legalizira li«. »Skupaj z mestno občino, ki je lastnik poloviee povržin, bodo te prodali najemni- Bojan Purg In Uros Lokan sta avtorja viečnega idejnega pro-jeifta za vodno mesto, (foto: S. Vovk) kom, lako da si bodo lahko sedanji najemniki kol lastniki pridobili vse potrebne dokumente in delovali tako kot druga naselja v Velenju,« pravi dr. Dtrva-rlč, direktor Premogovnika Velenje. Tudi Mestna občina Velenje je na tem obmtíčju dejavna, ne samo z nameravano gradnjo olimpijskega bazena. »Objekt Klasirnice bo po zaključku naložbe v nov izvoz tx>ial prazen, v njem bi lahko uredili galerijo,« pravi župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. Postopki predaje tega objekta Mestni občini pa so že v teku. TRC Jezero lako vse bolj ja projeki, od kateregasi v SaleŠkI dolini veliko obetajo. Predvsem na območju, kjer so bile vča.sih degradirane površine posledica dolgoletnega odkopa premoga, že čez tri leta, kot so napovedali družbeniki, ne bo videli nobenih posledic rudarjenja več. Ko bo rekreacijsko-turistični center v ccloli dograjen, pa naj bi bilo v njem zapt^slenlh 27(1 ljudi. _fiyp_ ScUiš&utuzcAen' PODJETJE ZA RAVNANJE Z ODPADKI d.o.o. VELENJE Tel.: 03 896 17 25. Koroška cesta 37/b PUP-Saubermdcher Podjetje za ravnanje z odpadki d.o.o. Koroška cesta 37 b 3320 Velenje Tel.: 03 898 17 25 Fa*.: 03 586 60 22 E-pošta: podjetje@pup-saubermacher.8l www.pup-saubermacher.sl {Vpnprav7]J flo/eva se nov začetek -naj bo to začetek nečesa lepega. Prinese naj obilo lepih trenutkov. Podarimo jih dnjg drugemu in uživajmo v majhnih stvareh, drobnih pozornostih • srečnejši bomo. Vesel božič in vse lepo v letu 2005/ 2b ZDRAVSTVENI DOM VELENJE Srečno 2005! ZDRAVSTVENI DOM VELENJE Vodnikova 1,3320 Velenje Zmernost je lepa čednost. Pozna se tudi na zdravju. Čuvajmo srce. GOSPODARSTVO Ambiciozni načrti tudi za 2005 Nailzorni svel (iorenja je bil lui sxoji zadnji lološiiji seji zadovoljen s poslovanjem Gorenja - Poirdili naeri ii|)rav(^ za kîlo 2(M)5 Mira Zakošek Velenje, l6.dccembra,NaJ7A>rn) svel Gorenja je skozi vse leio spremljal nepričakovana dogajanja, ki so ix'>metnbno vplivala na ekonumiko poslovanja Skupine Cîore-nje, i5e poset>ej izjemno nepričakovano rasi cen strateških maicrialovin sunwin, /Ja-sii jeklene ploCevine lerplasličnih mas. Dodatne težave je povm^ala siaba gospo-dan>ka gibanja v razvitih Članicah Evropske Unije in pt>novna uvctlba carin na ne-kalerih trgih /ahixinega Balkana. Sprem-Ijabpa jih je Ic marsikaj, med drugim domači priiisk na plače, Šibek dolarvprimer-javi zevrom, agres^'en vstop azijskih ki>n-kureniov... Kako ka/e /a ]vlo 2005? Pi^goji poslovanja se luJi v lelu 2005 ne b(xlo bistveno [zlx>lj.^li. Največjo negotovost še vcdnt> predstavljajo ccnc strateških sun)vin.pretK"sem jeklene plc^čevine, drugih kovin in plastičnih mas, 1er komponent, izdelanih Iz teh suawin. V gospodarskem načrtu so uptxšievali predvidene ra^li nabavnili cen. Ocenjujejo, &a se bo-do po prvem četrtletju 2005 nabavni Irgi iislalili, čeprav so mo/na ludi drugačna dogajanja, predvsem v pweziivi r. gospo-darskoaklrvnosijo Kitajske in drugih azijskih držav ler gibanji ccne surcwe na lie. Mckimiisko aparate Ími Irrba m iklíralí Drugi pomemben dejavnik, ki vpliva na uresničljivinačrtovanih poslovnih rezultatov za leto 20^)5,pa je uveljavitev Direktive o reciklai^i elektronske in električne opreme, ki bo začel v drâivah EU veljati avgusta prihodnje leto. Proizvajalci gospodinjskih aparatov bodo odgovorni za re-cikla?ovseh gosptuiinjskih aparatov, tako tistih pr<^danlh pred uveljavitvijo direktive, kot tudi tistih, prodanih po njeni uveljavitvi ŠIrvilnr ukrepi /a closcso /ahlnnili ciljcv uprava Gorenja se zaveda, da je doseganje kakovostne rasti prc>daje v pogojih razmeroma nizke gaspodarske aktiv- nosti in visoke konkurence na ključnih trgih mogoča le z uvajanjem novih izdelkov ter ustreznimi trženjskimi aktivnostmi. Med pomembnejše cilje, ki so si jih zastavili, je nadaljevanje razvoja nove generacije hladilno-zamT7ovalnih aparatov ter vpeljava prve faze novili izdelkov te generacijo na ključne trge. Še več Franjo Bobinac pc»zornosti btido namenili obvladovanju nabavnih cen materialov, sure win in komponent z iskanjem alternativnih in racionalizacijo obstoječih nabavnih virov. Omejili bodo investiranje predvsem v razvoj novih izdelkov in storitev, novih tehnobgij, razvoj lrgdke od prodaje leta 2004. Proizvodnja gospodinjskih aparatov lastne proizvcnlnje je načrtovana vobsegu 3.1 mio kostjv, kar pomeni 1,9% rast glede na oceno proizvodnje za V mrd SIT zmd Ocena 2004 Pldn 2005 (J4/0a 05/04 Konsolidirani cisti prihodki od prodaje 195.2 211,9 235,2 108,0 m.o Kosmati donos Iz poslovanja 203,7 218,2 240.6 107,1 110,3 Dobiček Iz poslovanja pred amortizacijo In rezen/aciiani 15,0 16,8 18,7 111,5 111,4 Poslovni izid Iz rednega delovanja 5,4 4.6 5.5 86,7 118,8 Cisti poslovni izid 4,7 4.9 4.5 103,3 92,3 Povprečno število zaposlenih 9.146 9.478 10.581 103,6 111,6 Gospodarski načrt Skupine Gorenje za teto 200S lelo2iXW./ upiištevanjcm načrli.wane pnv izvodnje v družbi Mora Moravia, pa bo Skupina Ciorenjc v letu 2(HJ5 prt^izvcdla tri milijone in pol velikih givspodinjskih aparauw in predstavlja 14.8*^. poveč-anje glede na leto 2tMJ4. Dt^biček iz poslovanja pred amortizacijo in rezervacijami je načrtovan v vii^ini 10,6 mrd tolarjev, kar pomeni 10,1% povečanje v primerjavi z oceno za leto 2íí(}4 in Zh l2,4%vLdinjskili aparatov, ki je v letu um dt^seglH 7^,6% ocenjen delež čistih prih^xJktWí^d pn^daje. V letu 2i)05 načrtu- Ma^. Tninjo Bohínac. predsednik uprave (kwnja: »Uprava meni, da je glede na izjemm^ težke in nepredvidljive pt^goje poslovanja v letu 2iK)5 poslovni načrt za leto 2(X)5 ambiciozen, a uresničljiv. Uprava bo izvajala vse poskwne ukrepe, ki btido pripomogli k uresničevanju načrti>va-nihpt^slovnih rezullat^w v okviru dejanskih po^îjev pc>sldaje, kar pismeni 79,6% delež te divizije vsiruktu-ri prodaje vseh divizij. 20,4% delež čistih prihodkov i.xJ pr«.xJaje bcxJo ustvarile crtale divizije, in sicer 7.5^ delež tlivizija notranje opreme, 42^/f delež divizija tt^pkv ine in stmjne opreme, 7,3')! delež divizija storitev in 1.4% delež divizija energetike in varstva okt'>lja. ca vključitve družb Moa* v Skupino Ciorenje (J.195 zaposlenih). 11 milijard za naložbe Prihodnje leto bodo namenili za naložbe 11,3 mrd tolarjev, od česar se pretežni del naložb v višini 6,4 mrd tolarjev sc nanaša na družbo Ciorenje, cLd. Načrttwanc naložbe bodo namenjene ntzvoju novih Izdelkov. tehnološkim posodobitvam in razvoju prodajne mreže. ■ Med deset proizvajalcev kuhinj v Evropi l)i\ izija i^oiiištva poslaja v (iorenju vse porneinbiiejša, saj predstavlja že skoraj sedem odstotkov vseti |)t iiuxlkov - Kijiil) težavam ur(^siiiruj(^jo zaiiUnne ciije - Rasli bodo tudi v l)odoče Mira Zakošek (n^rcnje jc blestek> na mnogih letc^Šnjih sejmih, tako dmia kot na tujem. Tudi pohištvenih! Ni jih bilo mogoče spregledati. Sicer pa so za njimi časi, koso skušali dohitevali konkoirenco. Zdaj jo na marsikaterem področju že tudi prehitevajo. Tako celcHna Skupina Cx^ivnja beleži celo zadnje desetletje, kljub neizprt"«ni kon-koirenci, stalno llzjčno in ekoiu"îmsko rast. Vse to velja tudi za Notranjo opremo in ceh>tno Divizijo Pohištva» ki pomeni pomembno sinergijotwnovni dejavna »sti Giv renja - proizvodnji gt&podinjskih apaja-tov. Z njo Gorenje kompletira takoime-ncwano ponudbt^ »vse za dom«. C^řlotna pohištvena proizvodnja je bila v letašnjem letu v zelo tež-c-ivnem pok^žaju, a jim je v Gorenju uspelo negativna nihanja 7. različnimi poslovnimi potezami omilili. Gre^r Verbič, direktor (jorenja Notranja oprema, in odgovt^ren z-a pcv dročje pohištva v Skupini Cîorenja, je zato zadovoljen in optimističen. »Za nas J« je letošnje pt«lovno leto iz-ickit». podobno kot za veČino izvozno usmeijenega gospodarstva, je bilo ludi za nas težko. Polno različnih pasti. Vendar moram reči, da smo lahko kar zadovoljni. saj načrtovane kazalce poslovanja uresničujemo, Bodo sicer posamezna odstopanja na nekaterih protluk-tnih skupinah, vendar v celoti gledano, bosta takc^ Gorenje Notranja oprema kot celotna Divizija pohištva Gorenja (ta zajema poleg Notranje opreme Še tovarne kTihinj v Avstriji, na f eškem ter v Bt^sni in Hercegovini) sklenili leto v skladu s planskimi predvidevanji.« Divizija pohi^vo postaja viol raj (iorenja poitwnhnciša, pa fadi tts'ptsntjsa, saj ueru'/iiio povečuje de fez priítadkoy? »Resje. Douígamo že skoraj sedem odstotkov prihodktw celotne skupine. S tem pa nismo pov.sem zadovt>ljnj. Postati namreč želimo pomembni igralci mi pohištvenem pidrt^ju še zlasti kuhinjskem, v srednjeevropske m pnxstorasepraviod Gregor Verbič, direktor Gorenja Notranja oprema in odgovoren za področje pohištva v Skupini Gore-nje: »Največji izziv je, dav težkih časih najdeš priložnost za rast.» Bosne in tlerccgovine, do Slovenije, Avstrije, do Cx'.^ke. pomembna jc bila naša pravcKasna intcrnaci(">nalizacij3. Naš cilj je, da se uvrstimo med deset največjih proizvajalcev kuhinj v EvTopi.« Za iwcježefiekajtiíz/^Iopornemh/iotrii&v osrednje Evrope. Na teh trgih pa pov-prasiíwtije it nekaj casa pada, kaka (o »7 řfiúte? »Res ima ta trg težiive žj? vse od leta 2000. Še pc«ebej je padec vehk na nemškem trgu. Vendar pa nam jc iispck> ir> nadomestili s prodajo v Avstriji, na Nizozemskem. na Češkem in v Franciji.« Velike inozit(K^i vidite na tr^ii i}ivšeju' f*oslavije. tatn sie ie pridohiti .«iflfrtv hkal-ne^ proiz^'ajalca ? »V skladu z našo dolgoročno strategijo, smo te odločitve sprejemali že konec prejšnjega tisočletja. Tako smo v ietu 20íK) že začeli urc.sničcvati politiko aktivnega nastopanja na teh trgih. Vanje smo veliko vložili. Postavili smo številne eksponate, iskali nove partnerje, se z njimi dogovarjali za dolgi^ročno poslovno sodelovanje. Pripravili smo številna izi^bražcvanja... Vse to je obrodilo sadove. Tako danes na teh trgih ic zavzemamo izjemno pomembno mesto, seveda pa so naši cilji Še veliko višji. Svoj položaj želimo Še bolj utrditi, tržne deleže pa pomembno piívcčati.« Vlios tti in H€n:e^ovini sie še v poli' tično zeio neRviovih raancrposlovili svo-jo tovarno. Je hila ta odiočitev pravilna? »Ta tovarna nam (^dpira mnc^ge poslovne priložnosti. Omogoča nam lleksibil-nost, saj se hitro Lihko odzivamo na potrebe tamkajšnjega irga. Ponudbo pa kar se da kompletiramo, kuhinje prodajamo skupaj zgospíxlinjskimi parati Ciorenja.« Nanurai'ate podobne tovarne graditi tU' di dnif^e? »Divizijopoliištva smo zaenkratzaokrožili s kapitalskim prevzemom naših ^Ivch Uv vam fia Čežkem in v Avstriji. V prihoil-njem letu nas čaka konsolidacija vseh teh ti'»varn. Seveda moramo ra.stl tudi v letu 2W5. Zati> nas čaka velikt> nalog na področju osvajanja novih dizajnov, lepših in Še uporabnejših kuhinj. Morali bomo biti zelo fleksibilni in prepričljivi. Potrošniku moramo ponuditi tisto, kar ga Ki presenetilo in <5svqjili\ Le tako bomo kihko ures-ničili (UŠ stralcí^ cilj, se uvrstiti med deset najvvčjih evrt^pskili proizvajalcev kuhinj.« Vćasn, ko vaxi vMi konkitrcnli padajo, vi Še naprvj nařriujvie rast. Kalco jo mis' lite diiseci? »Največji izziv je. da v težkih časih najde.^ priložno.st za rast. '!b nam u.speva predvsem zato. ker kombiniramo na.'^e prodajne aktlvnosli na vseh trgih. Za nas jc Evropa še vedno največji in najpomembnejši trg. Slovenski trg pa nam je d^)miciini. Na obeh moramo narediti vse, da ohranim( i deleže in diseženo cek^ rast. Izjemno pomembni so nam tudi t^i ju-govzJiodne Evrope, so pa tudi tisti, kjer lahko dosegamo rast.« '^H'jAS 23. decembra 2004 Banka tudi solastnica SrniíijtSko-šiíkíška podružnica NLB so vkljuriijo s sklacloni lAOfiaiicfia kapitala v iirosnlčovaiijo poslovnih idej podjelnikov ludi kol solasinira Mira Zakošek Na IctoSnjem scJmem srcCajiju malega In velikega gospoclarsiva je sodelovala liidi Savinjsko-šaleška ptuJmžnka NLB, ki je imela vo.^ řas sremo skuf>aj na^i dovolj energije in poguma za od-benejSe korake.« Seveda pa je sklad tveganega ka-pil;ila nadgradnje tudi sicer pestra In ^eb bi'^gata ponudba flnancira- 4/enka Smonkar, mag. Lidija Dovšak, Snežana Markon, Tone iovrec in Judita Pungartnik jimose poseganja po taksnem kapitalu, očitno pa podjetniki tudi ne zaupajo dovolj svojim p<^skw-nim idejam. Prav zato mislim, da st^ takšna sreCanja velikega in malega gospodarstva, kot je to naise tukaj v Velenju, Še kako potrebna. Tu se sreCujemo, izmenjujemo nja Savinjsko-šaleške podružnice NLB. Usposobili so veČ strokovnih delaveev, ki podjetnikom in zasebnikom svetujejo, kateri iz množice kreditov bi bil zanje najugodnejši, pa ]udi. kako priti do sredstev evropske investicijske banke. ■ Mladi za hitrejši razvoj Nai^rack^ ^ialja/u Killu, V^isju V(îl)ru, Kvi Klopen^ in Katarini Oslruh Mira Zakošek Letošnje sedmo srečanje malega In velikega gospodarstva so sklenili s pre^islavitvijo nalog Ideje mladih za razvoj Savinjsko-^aleSke regije, razstavo izdelkov mladih in oka'îglo mi»i o razvoju regije. Pivd-staviive so se udeležili številni gospodarstveniki, ptwlanei in župani ter seveda mladi, ki so tako lahki> predstavili svoja staliSca, ideje in ustvarjalnost vsem, ki so aktivno udeleženi pri sprejemanju odločitev in pri načrtovanju razvoja. S svojimi izdelki sose na razstavi predstavili Kaja Avberšek, Dea Grazer« bvh KJep«c, Rihta-ríc, Dominik Sicnsnk. Nina Štnjner, AlJiižVc-lički 1er dijaki Srudnje eicktrn sn mčunalniske ^Ic Šolskcf^ centra Velenje. Predstavili SCO unikatno mestno kolo» zJal nakit, arhitekturne modele, male robote, Šolsko torbo, mobilno meteorološko postajo, moiomo kolo... Večer pa je bil namenjen predstavitvi sedmih prijavljenih nalog na natečaj Savinjsko-Šaleške razvojne ageiKije in obmtxne gtispodar* ske zbornice. Posebna komisija ptxl vodstvom IVira Krepli) iz Gorenja je naloge skrbno pregledala in jih tudi nagradila. Pri ocenjevanju sc^ zlasti upoštevali izvirnost Ideje in njeno aplikalivnusl ter njen pt^men za širše in ožje cikoijc. Prve nagrade ni»o pxielili. so pa dve drugi (po 7.5.0(X) sit) In dve tretji {po 50.(K10 sit). Drugi nagradi sla prejela Maljnž RitVIj za nalogo Lesna biomasa kot pcUencial razvoja regije (avtor je podrobno in cekivito razdelal, kako bi se lahko v Sloveniji, kjer Imamo ogromno mesiu Velenje« (avtorica predlaga Izgradnjo In poveziivo kolesarskega omrežja, ki bi bilo dolgo kar 25 km). Poleg nagrajenih avtorjev so svoje izdel ke na prireditvi predstavili 5e Miha AvlM.T.sek (Športni turizem ob Velenjskem jezeru v Tanja Verboten, Vasja Veber, Katarina Ostruh. Vanja Blagus, Eva KlepeCf Miija Avberšek in Peter Hrepi neizkoriščene lesne mase greli ceneje in ekoloSko ne obremenjujoče) In Vasja Vel>er za idejo naskwoni Biljard klub Velenje (izdelal je kar pravi podjetniški načrt in cvilno komisijo, pa rudi zbrane v knjižnici njtvdušil na biljard -celo pronio: je našel - nekdanja Bra Špivt ). Tretji nagradi so podelili Evi Klcpcc za Štipendijski sklad (avtorica je analizirala obstoječe stanje, padanje pi'inudbe štipendiranja in prikazala prednosti, ki bi jih za razvoj regije oblikovanje takšnega sklada prinesb) in Katn-rina Ostruh za nalogo »Predlog zasnove kolesarskega omrežja v sožitju z naravo). Vanja Blagus. ki je svojo idejo na dobrljsivo nad takimi oblikami srečanj in pobudami za vključevanje mladih v razvoj regije. Predstavniki pg pokazali pot do ziiposlitve v domačem okolju. ■ (STI > 0) E o N Zdravo, srečno • v in energično 2005! CEflilOELfCnARnA SOSlAIU D.0.0. AKTUALNO Povezati nosilce turizma i v sklopu 7. sj'cčanja ve o liiri/tmi - Naslov Par lik(^i>a il) iiialcf^a gospodai'slva okroí^la miza incrslvo v koiikuminiosti dober izziv v Špť»rinofn cuniru Pnxliiik v Ju-vanju jc bil« vsklcpu 1. srečanja velikega in malega gosp(^darsiva c^kmgla mi/-a o turizmu, ki so jo na-skwili »ParlncrslV{i v konkurenčnosti« in zadeli v polno, k:>r je potrdila tudi pcslra ra:girava!>ŠlcviIni-mj koristnimi iiapolkl. Vsebinsko so razpravo razdelili na uvcidni re-(cvM InStlri zanimive predstavitve. Riizvojni ircndi lurizma v svetu in konkurenčne prednosti Skwcníjc jo hil naslov uvodnega nastc^pa direktorice Savinjsko-ŠalcŠke ob-mixTic razvx^jne agencljc Jasne Kle-pec. za njo pa sla pa sta o razv{ij-niv-invcsllcijskih načrtih spregovorila Wter Pusnik ki je predstavil ki^ncept razvitja 'lùristiCntvrckre-acijskega centra Jezero, v katerega scjcob domači občini In gospo darstvu vključilo tudi ljubljansko p^>djetje BVC. ki v Ljubljani že gradi vodno mesto. Prav tega je v nadaljevanju predstavil mag. Peter Kralj. Obema sta sledila referata s področja upravljanja turističnih dc-stinacij- Najprej je mag. I-orcnsî Kor<)šťC predstavila ljubljansko ur-bam^ regijo, nato pa Jasna Klcpec Še organizacijskostrukluroturizraa Savinjsko--ialelke regije. Za slednjo velja, da f^ ni zaživela kot enotna turistična dcstinacija. V regiji je še vedno premalo pove-zantwií in skupnih nastopov posa-mezjiih nosilcev, da bi lahko ponudili prepoznavno In cekwitc^ po-nudbtx Razprava je sama po sebi ponuilila vprašanje, kakose piive-zati pri trženju. Jasna Klepec: »O,snovni problem sta ^c vedno prevelika stopnja nezaupanja in organiziranimi, kar dejaasko velja za vsi> Slovenijo, ne le za naite po-dn^je,« Alenk« Avberšek, direktorica Savinjsk<>-sa leske območne gtbptxlanike zbornice, ki je okro-gk> mizo ludi poveziwala: »V celotni Sloveniji v oblikovanju skupne pi >nudbe delujemo še premalo pcA'c/.ani, enako velja/a trženje, v katerem je pristnno nezaupanje skupaj s slabo organiziranostjo. Vpraj>anje je, kako to premagati in kakšna je vloga zbi^rnic In razvojnih a^mcij pri regionalnem rumn-ju in zagol avl tvi st'idekîvanja. Golte gotovo možni povezovalec, zato je treba zagotoviti možnosti. da sc vključijo tudi drugi nosilci, za^toviti pa je treba ludi poveza-v<^medpcmudbosredišča naCrol-tch in vodnega parka.« V razpravi o tem je bilo slišati, da je naša regija ena redkih, v katerih .sodelujejo tih razw^jne agencije ter območne gospodarske in obrtne zbornice. Zvone Es iz Pre-mi>gjcktu Ck^^lte smo dosegli Ziičetntí stopnjcî parl-nenitva med zasebnim in javnim. Kakt> torej naprej in kako pcwcza-ti Velenje in Scštanj s njrizmom ob Razprava je bifa zanimiva in poglobljena s številnimi koristnimi napotki. Zdaj so na vrsti dejanja, y G^R/INr Nudimo pohištvo za opremo: spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskih sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno GARANT d.d. Polzela, industrijska prodajalna Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. -18. ure, sob od 8. -12. ure pohiStvo,^kuhlnje, Infomiaclje na telefon: 03/70 37 130,03/70 37 131 E-mail: lnfo@garant.sl, spletna stran: www.garant.si računalniške in pisalne mize. VELIKA NOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA od 6.12.2004 do 31.1.2005 pjQjijMiB ííiyiKSI^^ níTmíTťfíF>[tn[7i7c^ otroških îâ OIïigiSQB CEQ3ÍIGB íiEQteíoQgS^^ KOUINARSTUO SÛUIC Stane Sovíc s.p., Ravne 4, Šoštanj, Tel.: 03/ 897 06 60,897 06 61, Fgx: 03/ 891 06 62, E mail: kss.sovic@síoLnet Naj vam ob prihajajočih bozicno^novoietnih praznilcih z vsem srcem zažari jo iskre sreče in radosti, řonesite jih s svojimi najbližjimi v leto 20051 ^ ključavničorska in kovino-strugarska dela ^ vzdrževanje naprav v industrijskih oblektlh z lastnim strokovnim kadrom in orodjem ^ projektiranje In izdelava raznih konstrukcijskih elementov zo industrijo in energetiko prwUm'iSll Premc^wnika,'lcrm(v elektrarne in Uept^nijc? Imamo jezera z ogromnimi možnosiml razvoja lurl/ma In z izzivom dokaza-\iy da turizem lukaj jc m<\^ot^. Prc-mc^(wnik polrcbiijc prenovo In turizem je eny prednostnih usmeritev, eden od stebrov bixk^ega razvoja. Rezult:ili bodo seveda vidni ^HeCez dulši Cas,« Župani v^omjesavinjskih obCin Anka Rnkun. Toni Rifetj in Ciril R(»sc 1er šcvtanjski župan Miliin Kopu^r so svx>je razprave strnili v sp^viianje, daso CioUe pospe.^ilc dt^gajanje na celotnem p^idročju. kar sc posebej vidi pri manjših ponudnikih, seveda pa so najprej potrebni Mtri prtv jekli. Ob lem občine skrbijo /d skupno inťraívtruktur<\ v kateri vi-^romenib-m^ je, da vsi mv>ilci turizma gradimo, ust%'arjamo in nekaj imamo. Dc^klcr se trudi sam(^ eden, ne lxi a^peL Večje treba vsega, dabtimo uspešni in da Ixmi vsi veO imeli.« In prav ima. ■ jp MAZDA AS VELENJE Telefon: (03) 891 90 77, Cesta Simona Blatnika 20 Odlični nakupni pogoji ter možnost plačila preko položnic in trajnika! HONDA CONCERT01.6 ,1.1991. servo. ABS, strešno okno. elek-Iro paket. 400.000,00 SIT FORD ESCORT 1.616V. 1.1997, seme. 2 xair bag, elektro paket. zimske gume, 870,000.00 SIT MAZaAXEĐ0S9 12000, vsa dodatna oprema, 1, Častnik, ^sen/lsna knjiga, 3.159.000.00 SIT PEUGEOT 406 SW2.0vajiaoh-mcK^ja ra/Jićiiih vrsi In v različnem obstf^, Tri tem se prav na vseh zavarovanih pt^dročjih pojavlja (povsem razumljivo) vprašanje med omejitvami na zavarovanem ptidriiťju in razv membnih raziogw in da se pri lem piijavljajo možnosti razvoja novili dejavnosti, za njihovo uveljavitev pa imajo nosilci na zavarovanih obmoéjíh veliko prednost pri pri-dobiN'iinju ra/vojnih In dru^h sredstev. Irajnosini razvoj že dalj časa med prvimi v Sloveniji uveljavljajo v Lt'igarski dolini oziroma na področju Si^lCavskega, Pri tem scî dokaj uspešni, ludi lam pa se v zadnjem iasu s(x>cajo zomejitvami. ki jih prinašajo zavarovana območja. In teh ni mjilo.Ce upt^sle-vamosamo krajinski park, projekt Naiura 2(K)(I ali predvideni regijski park. Solčavsko je torej zgovoren primer izkoi^enj v uveljavljanju trajnost nega razvoja v zavarovanem območju. Zlasii med domačini je dokaj ra^irjeno prepričanje, da zavarovana območja, kol so narodni, regijski h) krajinski parki, pomenijo ovire") pri njihovem gospcxJarskem razvoju. .Strokovnjaki pravijo, da gre prej za nesporazum kot za dejstvo. Res namreč je, predlagatelji zascilc in pisci zakonov niso domačini. EGAZ racuDalniŠkiJa Informacijski ini^iring d \ Sfénkovê ceste 3320 VéiMjB ^^ I v têk03 8970011,hk8:03 587^,9€& T ^ v poSt9: ^ * ' T I I intemst: www/p9géz,si računalniška omrežja prodaja rafyinalniške opreme \ja program^ trikov Želimo vam veliko uspelia v létu 2005. FIRèT-ROTOTEHNIKA, s.p., Radegunda 54, St-3330 Mozirje tel. 03 ! 396 35 00. fax. 03 / 898 35 35 e-mail* lnfo@flfst-si,http:www.firstsi da ne p<'>znajo dcwolj dobro k'îkal-nih razinei, niti domačiii(w ne slaiajo oziroma jih ne upoSievajo. Zalo bi bilo v vsakem primeru potrebno pošteno in uravnoteženo odgovoriti na vprašanje Zavartv vati: Kaj? Zakaj? Pred kom? Za koga? »Kulturne krajine naših zavarwa-nih območijso nastale vstoletnem diak)gu med naravo in človekom, Nedopustno bi bib. ko bi pri snovanju načrtov v prihodni»ti teh območij ne p<*jlu.^aii in upoštevali domačinov, Nič v tej najod-ličnejSi naravi, ki jo Imamo in sk"uáamo zavarovati, ni lako spremenljivo kot prav človeška skupnost, ki je v njej vztrajala sioletja, seji prilagodila, si naravo prilagajala. V novih družbeno-ekonom- skih pogc^jlh stari načini preživetja ne veljajo več lako kot včasih. Mesa in mleka je na trgu preveč, les je pcxreni in še kaj neugodnega bi se naŽlo. V tako spremenjenih pogtijih je ireba/JiovH začeli Iskati novo soeialno, ekonomsko in ekoltJ^ko ravnotežje z.a prihodnji obstoj in preživetje dcimačinov. V lej zvezi se zavarovanje teh območij zares lahko pokaže za po-membno razvojno prednost, ki lahko prepreči nenadzoKMm vdor zimanjega kapitala, odliv naravne rente in dejan.sk> ptimeni novv/cv rec trajnostnega preživetja domačega človeka, pri čemer mora imeti besedo tudi on sam.« To je bilo osnovno izhodišče enotedenske študijske odprave, ki so jo v Logarski dolini izvedli vsklo-pu sodelovanja med Unjver7X> v Ljubljani in Univerzo London na področju varstva naravne dediščine. in xakaj i ítrUancíV To je precej /4inimiv:i /^^odba, Že leta 1932 je namreč britanska Le Play Soeîety c^anizirala ekspedicijo v/^omjo Savinjsko dolino. da bi proučevala naravo in človekovo življenje v odmaknjeni alpski dolini. Leta 1972 je prav tako britanska Braihay Oxploralion CíToiip ponovno obiskala Solčavsko, da bi priučila spremembe, ki so medlem nastale /lasti v ^vljenju mači nov. Obe skupini sta objavili pt>ročili. ki sta kar zahtevali, da se po približno enakem čílsu raziskava ponovi. Ib pa se je zgodilo ravnt> v trenutku, kt^ seje Solčavi>ka hkrati s Še nekaterimi drugimi deli Slovenije znaila na razp^^tju - koje postalo jasno, da samo po starem ne gre več. da pa novo ne sme po-menili konec starega. Zato sta se Iondt>rska in ljubljanska univerza odločili, da študijo ponovita s 25 domačimi In britanskimi Studenti, profesorji in strokovnjaki. Namen raziskave je bil zlasti: ocenili, dt^ kalere slopnje je bila dosežena irajnost v upravljanju s Solčavsko doslej; ocenhl možnosti sobi van ja med trajn letnim načinom življenja domačinov invarstvtîm narave vobmoJjukrajinski parkov Logarska dolina in Robanov kot, ki se živalmo ra»'!-jata: ibločiti predntwti dosedanjega upravljanja t^brat^čja, ki bi bile prenosljive tudi drugam; dok>čÍti šibke točke ikxsedanjega upravljanja območja in iskati možne rešitve zanje: ix;enili razvojne trende, ki jih nakazujeta prvi dve briian-.ski poročili; predlagali nosilne zmogljivosti območja glavne člo vekove dejavnosti, kot so promet, turizem in kmetijstvo: opredelhi (nc)zaželenc oblike turizma in rekreacijskih dejavnosti ter povzeli ugotovitve v pripouKilih za traj-nostni razvoj parka v obdobju 2l)f)5-202l). Študenti sc> v pogovorili s kmeti, podjetniki. Študenti In ostalimi zajeli dober pi erez pogledov domačinov na prilu^dnji razvoj Solčav-.skega, na njegove svelte in nianj svetle sirani. Na koncu so predstavili prehodne rezultate, po ptidnv bnejši analizi pa obe univerzi načrtujeta predstavitev tretjega ptvočila o Solčavskem In njegovi prihodnc^sti. mjp PREMOGOVNIK VELENJE m Bralcem Našega časa in poslounim partnerjem želimo lepe božične in novoletne praznike, v letu 2005 pa veliko poslovnih uspehov! HT7 sm golte slovéP** aoi i^rv^ar^ 8 sunovanjl, d M «fr'** Mm »v^ »«•m-siovw* ûoW HJ^RBON ^ pIp ÛL> Telkom s » Ml-*' NASI KRAJI IN LJUDJE 4 Velenjsld Lionsi spet dobrodelni Velenje - V četrtek zvečer je v orgelski dvorani velenjske glasbene šole potekal že tradicionalni božično-novoletni dobrodelni koncert v organizaciji velenjskih Lionsov. Pripravili so ga štirje mladi nadarjeni glasbeniki. Koncert, po katerem sov dobrodelne namene izročili izkupiček 200 tisoč tolarjev, pa še ni bil zadnji v seriji letošnjih dobrodelnih akcij. Še pred iztekom leta bodo na Cankarjevi ulici delili zakuhano vino in zbirali prostovoljne prispevke, kijih bodo namenili v dobrodelne namene. Dobrodelni božično-novoletni koncert velenjskih Lionsov je že tradicija. Tudi letošnji koncert je pripravila pianistka Ana Avberšek, ki zaključuje študij klavirja na ljubljanski glasbeni akademiji. K sodelovanju je povabila še tri mlade odlične glasbenike. Orglistka Andreja Golež je domačinka, študij zaključuje na Dunaju. Tolkalist Tomaž Lojen, prav tako Velenjčan, bo kmalu diplomiral na zagrebški glasbeni akademiji, sopranistka Tea Saksida pa je Ljubljančanka, tik pred diplomo iz solopetja. V program so uvrstili zelo različne skladbe in pričarali pravo predpraznično vzdušje. Letos, žal, koncert ni bil prav množično obiskan. Vseeno so z izkupičkom od prodanih kart zbrali 150 tisoč tolarjev, iz prejšnjih akcij, pa so dodali še petdeset tisočakov. Tako so po koncertu podelili ček v vrednosti 200 tisoč tolarjev slepemu Sebasti-janu Kameniku, ki zbira denar za računalnik z Breilovo pisavo za slepe. Fant, ki že dela kot telefonist, je bil darila iskreno vesel. ■ bš Predsednik velenjskih Lionsov Franc Avberšek je donacijo izročil slepemu Sebasti-janu Kamenikuf ki zbira denar za računalnik ïîl îf S-L- Mladi glasbeniki so pripravili dolg, glasbeno pester program. Za srečo v otroških očeh V torek so podelili številna priznanja tistim Salečanom, ki lepšajo vsakdan otrok v Šaleški dolini Bojana Špegel Velenje - S prav simpatičnim programom, ki so ga pripravili učenci osnovne šole Mihe Pintarja Toleda, se je prejšnji torek zvečer v velenjski vili Mojca začela prireditev Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje, na kateri so podelili več priznanj. Najprej so razdelili priznanja ob tednu otroka za leto 2004. Podelili so tudi priznanja Zveze prijateljev mladine Slovenije. Zlate znake, ki so najvišje možno priznanje te zveze, so prejele Marija Glinšek, Marija Vodovnik, Cvetka Koželj, Anka Maček in Marija Meh. Posebna priznanja ob 50-letnici zveze za dolgoletno delo in posebne prispevke, dosežke in uspehe pri delu z otroki in za otroke pa so prejeli Majda Les-ničar, Srečko Meh, Pikin festival in Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje. Priznanja je podeljeval predsednik MZPM Velenje Zdenko Go-rišek, zagotovo pa so bili največje pozornosti deležni dobitniki letošnjih priznanj ob tednu otroka. Naj vam jih predstavimo. Vojko Seme se vsako leto decembra spremeni v tistega dobrega, belega moža, ki se ga veselijo vsi otroci. Tudi zato, ker ima s sabo vedno koš, poln daril. Pravljično osebo igra že deset let, otroci so nad njim navdušeni. Po prejemu priznanja nam je povedal: »Zame je največja nagrada, ko vidim, da s svojo predstavo osrečim otroke. Moram reči, da ravno toliko, kot jaz dam njim, dajo tudi oni meni. December je sicer zelo naporen, a v njem mi prav otroci dajo energijo za celo leto. To kar počnem, počnem z velikim veseljem.« Marina Šmid je že 15 let aktivna članica Društva prijateljev mladine Edvarda Kardelja. Bila je uspešna organizatorka in mento- lo to v veselje, meni pa je še vedno.« Mija Žagarje likovna pedagoginja, profesorica in mentorica otrokom v številnih projektih, kot so Evropa v šoli, otroški parlament, ekoloških projekti ... Je tudi članica vzgojiteljev Mladi za mlade in vzgojiteljica v poletnih kolonijah ob moiju, tih in skromen človek, nanjo pa lahko na zvezi vedno rač- Letošnji nagrajenci ob tednu otroka: Vojko Seme, Mija Žagar in Marina Šmid. rica ur pravljic in novoletnih prireditev v blokih, sodelovala je tudi pri pripravi drugih akcij za otroke. In kaj ji pomeni podeljeno priznanje? »Veliko. Otroke sem imela od nekdaj zelo rada, zato mi nikoli ni bilo težko delati z njimi in za njih. Zdi se mi, da v mojih letih ni več prav veliko ljudi, ki bi jim bi- unajo. V pogovoru z nami je povedala: «Otroci so prijetni, zanimivi, ustvarjalni in izvirni. Ob delu z njimi si polnim baterije, to delam tudi zaradi osebnega zadovoljstva. Delo v šoli me osrečuje, zato sem veijetno tudi izbrala pedagoški poklic. In zato otrokom namenjam tudi veliko prostega časa.« ■ ZABARÍTVO Fax: 03/ 8986-907 MESIG Vlado Mesic S.p., Skorno 8, 3325 Soslanj ™ll: zagarstvo.mBsic@siol.net BALKONSKE OGRAJE^ JRTNE OGRAJE ^'iDilft Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem se zalivaljujemo za zaupanje in vam želimo prijetne božične praznike ter srečno novo leto 2005! 3 u želimo vam veselo pričakovanje In praznovanje božičnih in novoletnih praznikov ter varno, prijazno in dobro leto 2005. Vsem sodelavcem, donatorjem in prijateljem sporočamo, da smo denar za novoletne voščilnice namenili Varstveno- delovnemu centru Saša, enoti Ježek v Velenju. v šolski center Velenje šolski mterVeler^eJrg mladosti 3J320VelenkSlmnija,U: 03 89 60 600Jah: 03 N VfSfLf bOKWl PPflZniKf! V novfn LfTU 2005 nil] sf vflrt izpoLnno iisif itm, KI P0rtfni]0 mmo. KREVZEL instalacije d.o.o. MetleČE 14 a, Šoštan] 3325, Tel.: D3/ 89B 18 50, Fax: D3/ 89B 18 BD E-mail: lnfD@krBvzel-instalacijB.sl, http://www.krBvzel-lnstalaciJe.si Podjetje za izvajanje strojnih instalacij '^H'jAS 23. decembra 2004 Josip Petrah s.p., Stantetova 13, VELENJE TeL: 03 / 891 10 03, Mobitel: 041 624166 ITVE ZIMIIEIIO E Cenjenim občankam m obcànom občinr^ «'v w v Velenje, Šoštanj, Šmartno obmM in Žalec ter vsem poslovnim partnerjem želimo, da vam božič prinese toplino * in veselje prazničnih dni, naj vam • , novoletno jutro podari nasmeh ^ življenja v sreči, r-- Srečno 2005! N IVI G nizke in visoke gradnje Selimo Vam veselo, srečno in okoljsko prijavno novo leto 2005/ 'm imc jsio okoue zaupani^. Zelirri&^m \ i lepe in mirne praznike! m î " --X^r Tm r _ ^ v v. . i \ \ ^ .»H ^ KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.0.0.. Koroška cesta 37/b, 3320 Velenje POGOVOR ^ r Invalidi neenakost hitro opazimo MO Velenje je »Občina po meri invalidov« - So invalidi zadovoljni z vsem, kar jim nudi? Medobčinsko društvo invalidov je »staro« že 35 let Bojano Spegel Velenje - Letos praznuje Medobčinsko dniSivo invalidov Velenje 35-leinico delovanja. Ob jubileju smo se povabili na klepel k sedanjemu predsedniku društva Vallerju Golobu, ki lo delo uspeSno opravlja že nekaj let. Sploh, ker je bilo prav velenjsko dmSivo invalidov pobudnik, da jc MO Velenje dobila lislino, ki jim priznava, da so invalidom prijazno mesio. KoJ vam potnem ^S^lelnica drusiva ? »Lahko rečem, daje 35 leiže časiiilji-va starosi dmšlva. Vsa la leta društvo dobro deluje, še toliko bolj, ker se zadnja leta stvari preecj hilreje premikajo. Na bolje seveda.« Koliko vasje? »Ti podatki so malo Čudni, v uradni evi-denei nas je dobrih 3 tisoč, vendar imamo po nekaterih podatkih v Šaleški dolini vsaj Še 300 do 400 invalidov, ki pa se niso včlanili v društvo. To me boli, vendar vem, da ne moremo nikogar prisilili, da se nam pridruži. Marsikdo pri- de k nam Sele, ko kaj potrebuje, kaki>no pravno pomoč ali podatke. Zadovoljen sem. da pridejo, pa ni važno, kaj jih k nam pripelje. Je pa naSe društvo drugo največje v dr:^avi, saj štajerski konee po Številu invalidov prednjači. Največje društvo jc v Mariboru, za nami je Celje.« To ni cisto navadtio s/anovsko društvo. Kaj članom prinaša člatvitvo i' društvu, tudi u^odiwsii? »Preccjšnje. Največja je ta. da smc^ člani največje invalidske organizaeije v državi, ki Šteje preko 35 tisoč članov. Na lokalnem področju so nekatere drobne ugodnosti, kot so različni popusti pri nakupih in storitvah. Na dr/av* ni ravni pa je največja pridolntev to, da imajo naši člani pravne nasvete, zanje se je treba napovedali. Na zvezi imamo namreč pravnika, ki našim članom pomaga na pravnem področju, imamo tudi Številne soeialne programe, kar pel jih je, od kuUurnega do pomoči na domu.« v '/je dolga Uta imatt! stolpmci na Ki» đrtćevi, kajne? »Res je» sedaj imamo urejen tudi dostop za invalide na vozičkih, /elja pa je, da bi pridobili vsaj k: en prastor, saj je ob uradnih urah v tem prostoru velika gneča. Vča.sih ležko daješ ljudem nasvete v gneči. Večji ali novi prostori pa so seveda povezani s linancami. za- Vafter Golob: »Nekateri se včlanijo Šele, ho potrebujejo pomoč. Nič hudega, veseli smo vsakega, ki se nam pridruži,« to re.^itve čez noč ne pričakujemo.« Velenje je postalo druf'O slovensko mesí4> z listino »Obćina po meri invalidov«. Ali ste invalitli nszatlovoljni z vsem, kar vam nudi MO IHenje? '>Mi smo bili pobudnik za pridobitev tega priznanja zato, ker se v zadnjih letih v Velenju veliko dogaja v pozitivno smer. /ato smo si rekli, da si mesto lo 7aslu?i. saj je to priznanje za trud. ki so ga vložili v izboljšanje pogojev za J:iv-Ijenje invalidov. Zadovoljen sem, ker je denar za še boljSe pogoje zagotovljen tudi v proračunu. Veliko jc bilo v zadnjem času v mestu narejenega na področju talnih ovir. So paSe druge ovire, nekatere tudi v davah ljudi.« Kje najbolj čutite, da niste enaki? »Invalidi neenakost hitro opazimo. Ko nekdo na vozičku ne more čez oviro, visoko 5 centimetrov, mu ni prijetno. Zelo zadovoljni smo, daje končno, tudi na našo pobudo, v velenjskem zdravstvenem domu vgrajeno dvigalo v starem delu. ki invalidom omogoča dostop do zobozdra^'Stvenih ambulant. V Šolah pa te stvari §c niso urejene, to pogrešamo. Razrešilo se bo v domu kulture, ki ga obnavljajo, krivo pa mi je, daje dostop v veliko dvorano v Hotelu Paka onemogočen, ker ob klančini stoji garderoba.« Koliko sredstev imate za delovarye? »Nikoli jih ni dovolj, dobivamo pa jih iz različnih naslovov. Ena so i/ključno namenjena za uresničevanje programov, ta so razporejena po namenu. Za te dobimo preko zveze 1,5 milijona SIT Vse ostalo so donacije in sponzorstva dobrotnikov, nekaj doda Športna zveza in občine. V nekaterih podjetjih nas vedno, ko zaprosimo za pomoč, podprejo, v drugih redko. Lahko rečem, da Premogovnik vdiko pomaga. Gorenje pa bolj malo. Letno zberemo okoli 4 milijone SIT za našo dejavnost.« Koliko pripravite takih akcij, ki so množično obiskane, vašim članom torej najbolj zanimive? »Predvsem liste, ki pomenijo način druženja. Najbolj mno?ičen je shod invalidov za koroško in štajersko regijo. Na Kope tako peljemo do pet avtobusov članov. Na Boč, kjer je podoben shod, pa manj. Konec avgusta gremo v Logarsko dolino, kamor naši člani tudi radi gredo. Spomladi in jeseni ponavadi organiziramo tudi letovanje ob morju, kjer iščemo najbolj ugodne ponudbe. Letos spomladi smo na morje peljali 50 članov, jeseni pa 73. Naši člani to potrebujejo za ohranjanje kondicije in zdravja. Imamo pa tudi veliko športnih akcij in druženj, ki našim članom veliko pomenijo.« PREVENTMlSLINJAd.o.o., Gozdarska c. 38,5(-2382 Misfinjs tel.: 028857800.fax: 0288578 10 prevent.míslínja@prevent.8i www.prevanl.si prevent # klasična delovna oblačila # Specialna oblačila za gozdarje, cestarje in gasilce # itnage delovna oblačila # deiovne rokavice # ostala zaščitna oprema Družba za finančne storitve, d.o.o., 3320 Velenje, Rudarska 3. Slovenija ^'item^ MO^inv cenjenim/ ^OnirîÂain/ jie^ zKiAix^'^emo zoy ^wletoiHiç^/1/- letu^ S004 fit />f^orocaM4> še rma^g/. Y Ze/ùno f/a/Hj i/a^ oa/í^fif^wtitíAi miftejo míffio in' le^^y a noo^éfv lettír n^ se oiUft i^z^ù^o WESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE Zahvaljujemo se vam za zaupanje, hkrati pa vam želimo vesele praznike In srečno ter varno novo leto 2005! Nudimo vam: prodaja vozli redni servis krono servis garancijska popravila dodatna oprema kieparstvo ličarstvo montaža gum rabljena vozila mešanje barv CITROËN Avto Muršič d.o.o. Žarova cesta 7 3320 Velenje Tel.: (03) 898 54 80 ''»^ÍAS 23. decembra 2004 30 kulturno bogatih let na Konovem Kultunio-uinoinisko dnislvo Ijipa Koiiovo deluje že 30 lel - Veliko nspešiiili sekcij vsako leto pripi avi nemalo kiilluriiih užitkov sokl ajanojii in drugim Bojana ápe£e/ Velenje — Konovo jc krajevna skupno.sl. ki ima ie vedno značaj primestne velenjske krajevne skupnt^sii. se siccr vse bolj šuplja z mesiojn Velenje. Vendar je to kraj, kjer krajani znajo delati z roko v roki, obenem pa poskrbeti ludi za družabno dogajanje in veliko kulturnih dogodkov. Se vedno. Pred kratkim so v domu krajanov pripravili slavnostni večer ob 30-ielnici Kulturno-umelniskegâ društva Lipa Konovo. ki jc bil odlično obiskan in lo-plo sprejel. Mi pa smo na klepet povabili predsednika drušlva Dražil MnrUnšky. Najprej pmi in (aiiil)ur^i Začeli smo na zaCeiku: »Leta 1974 je bila ustanovljena krajevna sk'upnast Konovo. Ker so krajani v lisiib časih veliko sami postorili za krajevno inlraslruktu-To^ so po ceiodnevncm delu ponavadi ludi zapeli in zaigrali, 'treba je reOi, da so bili to ljudje vesele, dobre volje, zato so se radi ludi sprostili. Kmalu se je porodila ideja, d? se že leta 1974 ustanovi delavski>-prosveino društvo. Kasneje se je preimenovalo v KUD Lipa Konovo. Lipa zato. ker je bila leta 1974 na Konovera posajena lipa. hkrati so h koreninam zakopali program razvoja kraja. Po tem slovenskem simbolu sije takrat nadelo ime ludi kulturno drui>lvo.« ZaCeli so z moškim pevskim zborom, ki je kasneje prerasel v meSani pevski zbor. Takoj je zaživelo tudi dramsko-rccitator-skii Življenje, kije bilo povezano s Številnimi prireditvami v kraju in otvoritvami novih pridobilev, ki jih je bilo v tistih letih veliko. Kasneje je priSla pobuda tudi za ustanovitev tamburaSkega orkestra. ^Pri tem sta veliko pomagala brala Viktor in Kari Hlitdin iz Pesja. ki sta bila prva učitelja tam-burašev na Koncwem. Orkester je začel delali v letu 1977 in je z določenimi oscilacijami, kot je vedno v amaterski kulturi, obdržal ojjrodje do sedaj.« Dra-gt^ je bil ob ustanovitvi med naj-mlajiSimi, osial je do danes. »V teh letih smo preigralj ves diapa-zon, ki ga pokriva tamburaška glasba, lako domače kot umetne pesmi. V teh letih smo tudi veliko nastopali, tako na Knnovem in v Velenju kot po različnih prireditvah po Skweniji.« Kasneje je tamburaški orkester de.setlel-je vodil Zvone CîrebenSek ob pomoči Ludvika Goloba, v/.adnja leta. vsaj starejši del orkestra, pre- igravamo listo, kar že znamo. Bilo je obdobje, ko je dobro zaživel mlajši tabmuraski orkester, ki je iz čisto življenjskih razlogov, kot je odhod članov na Študij, prenehal delovali. Inštrumente imamo in veseli smo vsakega novega člana. Dobro sodelujemo s Koledo, del članov se ludi prepleta z njimi.« še izvemo. Konovski šliajahai ji si> lenonicii Mešani pevski zbor jc pred leti prekinil delo, ustanovil pa se je oktet, ki si je dobro začrtal delo pred Šeslimi leii. Danes pomeni stalnico kulturnih prireditevv kraju. Prav posebna skupina, imenovana Konovski širajharji, pa je zaživeki pred 11 lel). >»CiojjjĆlani st> dobro glasbeno podkovani, rudi besedila niso prav nič nerodna. Komwski šlrajharji morda še najmanj nastopajo doma. kajti v zadnjih letih so resnično akiivni, imajo po 60 do 70 nastopov na Konovski štrajharji veliko nastopajo, Na novoletni zabavi so navdušiti tudi varovance VDC Saša. Zaigrali so jim v novem VDC-ju Ježek. Konovski tamburaši med jubilejnim nastopom kto. Na.siopajo po vsej državi, štirikrat pa so bili ludi na gostovanju v tujini: v Nemčiji, na HrvaŠkem, Slovaškem in Avstriji. ^jih<îv prislop do glasbe, kljub temu da so nekateri že v lelih, je takšen, da jih je res veselje pogledali. Zalo Uidi imajo toliko vabil. Pred kratkim so nastopili ludi v nedeljo popoldne na nacionalni televiziji, v eni najbolj gledanih oddaj Tistega lepega popoldneva. Dober glas seže v deveto vas. oni so segli že v deveto dcžeJo.« špravi naš sog«wornik. Osnovni inštrument v sestavu je frajionarica. sicer pa šlrajharji igrajo na ort>dja, ki z dovolj spretnosti zvenijo kol igrala. Mnogi vedo, kako izgledajo bajs, žaga. grablje, ragle... To so Štrajharjem pač inštrumenti. Doslej so izdali Ui CD-jc s svojo glasbo, pred lem pa Še dve kaseti. Imajo ludi veliko videospotov, pred kratkim so jih posneli kar 5. Vsa leta jih vodi neumorna Kristina Lah. Kol Vclenjčani vedo, jc na Konovem velik dom krajanov, kije bilpraviako zgrajen z udarniškim delom. Zaseden je skoraj vse dni v letu. »To je naš drugi dom in prvi dom kulture v kraju,« pravi Drago. V njem vse sekcije KUD-a tudi vadijo, nastopajo pa ludi drugod. Pomlajevanje v društvih jc problem ljubiteljske kulture, ki ga čutijo tudi na Konovem. Ob koncu p<^govora izvemo: »Danes Konovo ni več primestno nase- ■k LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE " Vletu 2005 želimo vse dobro. Da bodo pričakovanja uresničena in življenje prijazno. Za to se zavzemamo." Mestni odbor LDS Velenje Ije, ampžik že mesino; urbane kulture in navade so že prisoine. Verjetno je tu Ji v tem razlog, da mlajši ne čutij('>vcč take pripadnosti kraju. Pd ludi časi so drugačni. Ni več časov, ko nekaj skU' paj narediš in se potem povcselLš, saj imamo večino infrastrukture urejene. Želimo st, da bi se mlajši spet vključevali v kulturno življenje na Konovem in da bi spet oživili mešani pevski zbor. V dramski sekciji, ki še deluje, pa je nekaj mlajšDi, ki so aktivni. Ob 30-leinici KUD Lipa Kcmovo so nam ss'vojimi skeči res popestrili večer.« 27. novembra, ko so pripravili jubilejni večer, so podelili ludi priznanja Sklada za kulturne dejavnosti RS in tako zazTiamovali lep jubilej, ki pner in Alojz Ramsak. a A I v Veterina Šoštanj Veterina Šoštanj d.o.o. Kajuhova 13 3325 Šoštenj tel: 03 891 11 46 fax: 03 891 11 47 email: veterina.sostanj@siol.net Cenjenim strankam in poslovnim partne^am »e zafival/u/emo za xaupmnje! Želimo ¥mm pr^etna boiléno.novoletne prmtnike In srsčne 2005.' Florjan 256,3325 Šoštanj Tel.: 03/891 1700,Fax;03/891 1701 GSM: 041 624151 E»niaíl: avt0prevo2nistvo4ovk@siol.net ivtl^ c4t?.4\tot.tïïj * storitve 1 lahko in težko gradbeno mehanixacijo * prevozi tovora in težke gradbene mehanizacije * gradnja cest in parkirišč * rušenje objektov * gradnja vodovodov in kanolizacij * izposoja manjših valjarjev, vibracijskih desk, nabijalnih ploši agregatov, črpalk ěáiáiíln® ^i^íopjg^ mrZÁm 107,8 MHz R/ï\D[]JQKO IDO Č/^S®P0SD0I Glasbene novičke Cas lepih želja Lť!() se hitro izteka, Sploh za \'sc tiste, ki bomo delali do konca in naprej, saj nas prcdpraz-nično razpoloženje -še ni prav zajelo. Tu in lam pa ga vseeno zaćiJiimo, Eden lakih trenutkov je hiJ novolclni sprejem pri županu SreOku Me» hu, ki je vse, ki poročamo o dogodkih in ljudeh v MO Velenje, povabil na zajuk. Saj se velikokrat vidimo ludi med Iclom, a le redko se v enem proscoru zbere toliko predstavnikov raz-[ičrúh medijskih hiš. Tisti, ki so bili, pravijo, da je bilo tudi leias prijetno. V teh dneh ima tudi na^a tajnica Nacija IJIat-nik veliko dela. /.c razporejanje pošle ji vza- me več Casa kot sicer. Veliko Čestitk in dobrih želja je v njih, verjamemo, da iskrenih. Pošiljajo jih tisti, ki z njimi med letom veliko delamo, in listi, ki nas berete in poslušate. Nemalo je tudi kuponov za izbor osebnosti leta. Vmes pa je se vsa ostala, redna posla. V teh dneh je namrcc tudi vabil na različne prireditve ogromno. Ker bomo letaš izSli prav vse četnke v iclu, nam dela ne manjka. Cas za zabavo pa si bomo vzeli lik pred zdajci. S sodelavci se bomo od leta poslovili 29. decembra, z vami pa na silvcstrovo, mi Tilovem trgu. ■ bš Letošnji novoletni sprejem za novinarje pri županu Srečku Mehu je bil prije^n. (Foto: vos) ••• na kratko ••• RES NULLIUS Svojo letošnjo bogato koncertno sezono bo skupina Res Nullius sklenila v domačem Velenju. 29. decembra bodo namreč svoj zadnji letošnji koncert odigrali v klubu Max. KOCKA Kanjskogorska skupina Kocka je prva slcwenska hip hop zasedba, katere video-spot so zavrteli tudi na slovitem MTV-ju. Spot so pred predvajanjem morali rahlo cenzurirati, saj so odgovorni na MTV-ju originalno verzijo ocenih za neprimerno. HAZARD Njihov album 20 najlepših pesmi se je že v prvem tednu po izidu uvrstil na lestvico najbolje prtxJajanih albumov v Sloveniji Slo Top 30. Diwegel je celo najvišji skok ledna, .saj se je takoj uvrstil na deseto mesto. ŠANK ROCK Po uspešnem nastopu v Velenju bodo Sank Rock koncertno aktivni prav do konca leta. Čakajo jih namreč §e nasu^pi v Postojni (sobota), Hrastniku (ponedeljek) in silvesirski nastop na Kongresnem irgu v Ljubljani. ANJA RUPEL Pred kratkim je nastopila v Makedoniji in očarala tamkajšnje občinstvo. Največja aspeSnica je bil seveda njen duet Krajnje vrje-me sTošemProeskim, a publika je lepo sprejela tudi druge njene aspe.^nice. l\lHgllÍfíťO V licclcljo V Kclcťi dvorani Magnifia:) seje s svojo sprem-Ijeval n( > sk upino ' IU rboientza vr-nil z mini turneje po večjih mestih naše bivše domovine, v katerih ga je publika sprejela z velikim odobravanjem. Iako je v začetku mcseca nasiopil na Skopskem sejmu pred 2.500 navdu.^enimi obiskovalci, ki so se popolnoma prepustili njegovi glasbi in rajali pozno v noč. Po dt)lgcm času bo na svi>j račun priMa tudi domača publika, željna njegovih živih nastopov. V nedeljo, 26. decembra, se bo Magnifico s svojim zadnjim letošnjim koncertom v Sloveniji predstavil v velenjski Rdeči dvorani. Poleg njega bo nastopila tudi vse bolj popularna domača skupina Leeloojiunais, za ogrevanje občinstva pa bodo poskrbeli Člani zasedbe La Famiglia. Vstopnice že lahko kupite v predprodaji. I*reslcyj(na lici prodala Gra( cland Lisa Maric, hči kralja rocknVolla Elsisa Prc^lejja, so je odločila prodati večji del očeto* vegaposcvstvaciraceland^za kar naj bi iztržila okoli sto milijonw dolarjev. V skladu s prodajno pogodbo bo 36-letna Lisa Maric ohranila lasUiiško pravico do Gracelanda. odpovedala pa se bo vsemu drugemu, kot so avtorske pravice do uporabe Elvi-sovegii imena in podobe. Píxsest bo kupil pdkreplli z dokazi, ki so jih pridobili iz jedra ledenega otoka globoko na dnu ledenega oceana. Hugh .lenkyns z univerze Oxford v Angliji in znanstveniki z nizxwemskega inštituta za raziskave oceanov so analizirali organski material v blatu jedra in izračunali, daje bila temperatura ptivržja arktičnega morja pred 70 milijoni let 15 T. Po mnenju raziskovalne skupine je bilo morje nekdaj Se nekoliko loplejše, najverjetneje prav prijetno za kopanje. Pred okoli 90 milijoni let naj bi njegove température dosegle kar 20 /akaj je bilo ledeno morje nekoč tako toplo, lahko zjtanstveni-ki le predvidevajo, menijo pa, da najverjetneje zaradi visoke koncentracije ogljikovega dioksida v atmosferi. ^o\a vrsla Znanstveniki so v Indiji odkrili do sedaj popt^lnoma neznano lajci oznanili načrt, da bodo do leta 2020 v vesolje poslali več kot sto satelitov, s katerimi bo mogoče nadzorovati prav vsak, tudi listi najb(ïlj skriti kotiček države. Okrogla in vrleca $e sjdiiovdnja_ Masovna proi/vocinja sal elit ov Kitajci» kisov preteklem leru v Zemljino orbito poslali prvega vesoljca. so zgradili posebno središče za raziskave in razvoj majhnih satelitov. V vesolje namreč nameravajo poslali več manjših satelitov. CJre za največje podjetje na svetu, ki izdeluje satelile. Predvidevajo, da bodo letne kapacilete omenjenega centra med Šest in osem manjših salclilki Čudež /gradilo, je potrdil, da je to edina tovrstna zgradba na svetu. Od odločitve za začetek gradnje do uresničitve smelega načrta je minilo deset let. Suite Vollard so zgradili v Ecovillu, stanovanjskem delu Curiiibe, ekološko naravnane prestolnice brazilske zvezne države Parane. Stolpnica je le še eden v vrsti drznih poskusov arhitekturnega in urbanističnega načrlovanja te- ga mesta, ki slovi tudi po vzorno urejenem sistemu avtobusnih linij. •Stanovanja merijo 27() kvadratnih melrc>v, v vsakem nadstropju je le eno stanovanje. Luči, klima in vrtenje se vključijo z daljinskim upravlja In ikom in celo z glasovnim ukazom. Pri nizki hitrosti vTtenja se bodt» srečni lastniki stanovanj zavrteli v eni uri, možno pa je vrtenje v obe smeri, levo ali desno. Kupci siamwanj bodo morali zanje seči globtiko v žep, saj jih prodajajo za 300.(.HJ{) doiaijev. Vendar pa ni bojazni, da jih ne bi razprodali, saj je Brazilija ena od držav, v kateri so razlike med bogatimi in revnimi največje, petičnih bogatašev v največji južnoameriški državi torej ne manjka. Rdeča pesa proll vre v modi so negližeji. Tutli vse veČ Britank se odloča- da bo noč prespalo v seks i spalni srajčki. Zato se odločajo za nakitp ne-gližejev in tak) razvajajo sebe in svoje parinerje, ki so bolj veseli, če je njihova boljša polovica urejena tudi v postelji. pomaga v kombinaciji s sokom grenivke ali pa rmanovim, bezgt>-vim oziroma lipovim čajem. Pomagajo tudi obkladki, namočeni v mešanico enakih količin jabolčnega kisa in vode. Tako je samo v Veliki Britaniji prodaja teh oblačil v zadnjem letu narasla kar za 18^. Tudi ženske so si želele postali bolj glamurozne v svoj i spalnici. Tako je v teh mesecilî na oddelkih s perilom prava gneča, saj se ženske kar prerivajo v vrstali za negližcje. narejene iz svile. Posebej so v modi taki, ki so zelo seksi in zapeljivi. Sicer pa je v Veliki Britaniji tudi po pižamah veliktî povpraševanje, saj kar37% moških in 36% žensk spi v pižamah. Kar 27 % Britancev in Britank pa spi nagih. Irkanje & v Čudna stvar Lc kdo bi pričakoval, da bomo o knjižnici in prvem knjižničarju že pred "postavitvijo" toliko brali. Znojenje Pri nas v ra/nih krajih gradimo v.se več savn. In vanjo /ahaja vse več ljudi. Očilno je, daje pri nas vse več lakih, ki se na delovnih mestih premalo znojijo. Gudron Ne da bi kurili kakšne nevarne odpadke - ozračje v So.^ianju je tudi brez lega pogosto one-snaý.eno. Novo ime Nekateri predlagajo, da bi mesee december preimenovali v Darilnik. Še večje lakih, ki bi ga raje imeli za Prejemnik. Ograje Veliko la.sinikov si je pri nas okoli hiS postavili visoke ograje. Pa vseeno nočejo priznali, da so omejeni, Vedejevski Popravljen pregovor: če se ne prepirala dva, zakaj bi tretji imel dobiček! Daleč je Pri nas je med poslovneži vse več zanimanja za Kitajsko, čeprav je daleč. Za nekatere prav zato! Naval Zadnji čas so tudi upokojenci navalili na trgovine. Pokojnine so se jim poviSaie za 0,41 odstotka! Žaganje Novi minister za regionalni razvoj je poslal Ivan Žagar. Mnoge zanima, na koliko kosov bo ra/iagal Slovenijo. SREČANJE »Oder so deske, ki pomenijo življenjel« Jo/C Kobicia iz Siiuirliio{>a oh Pnki mod (i()l)itniki Sev(niove nagrade za iclo 2004 -Kuliura kot izziv. i)ril()žn()st, da Ijiidoni (lrui>ar(* poveš, kal niufi - /a vniiKn po 15 lelili »kriva« druzha pravih ljudi Tabana Podgoršek V RpoTiiin na poslctinjo premiéro velikega dramskega umetnika Sla-neia Scvorja so minulo nedeljo zvečer na Línkem (hJoiv Skofjj Uv ki že M. podelili nagrade/a igralske dosežke. Na razpis Sklada Staneta Severja je pru^pelo 23 predlogov, s lutkovna komisija pa je sklenila nagi adiii Štiri, in siccr sta za igralske stvaritve na poklicnih odrih nagrado piejela Ždc/.nik. članica SLO Celje, in Iztok MUi-kar (član ansambla SN(ř Nova Oiv rita), nagrado, namenjeno naj-W'ïljSinislvaritvajn^tudentovdram-ske igre na Ijubljaaski AGRFl'je dobil Mîitej Puc. nagrado za življenjsko delovslovcnskem ljubile Ijskem^edalL^u pajenapredlog Javnega sklada zii kulturno dejavnost pjcjcl član Gledališča pcxi ko-Zi>lcem i2 Šmarlnega oh Pa ki j« »že RoI>Í(Íh. dr. nted., spectalLsi kirurg, predstojnik otrcSke kirurgije v Bolnišnici Celje. S to nagrado sc med gledall^niki i/ i^Hke doline doslej lahko pohvali le Leon ČlAmck (član AG Velenje). (iledalisi U je zxcsl /o 40 le! Jo7i: ni čkwek. Iz katerega bi moral vrtati,če hoče?^.da píwe kaj osebi. Je tisle vrste s(^ovornik, za katerega je bolje, da l>esede, ki hitijo iz njcgf*.iii asi, skrbno Ixíležis na mag-nctt>ionski trak Namreč toliko jih je, vse so izbrane, vse »pasejo« v kontekst odgovora na zastavljeno vprašanje, ki je - mimogrede - vč-itôili kar ixivw. Jožeta Robid;i v slo-veiiskeiti prostoru ljudje poznajo predvsem kot huniori^Ta, komedijanta, kot enega od Stra.šnih Jož-eiov. Ljubitelji odrskiii desk pa tudi kol uspesnega nepoklicnega gledališkega ikstvarjalca. ki /na prileg-nitipozoj-nost očinstva in bi se lahko kosalz marsikaierini poklicnim gledališčnikorn. Je eden redkih, če ne celo edini, ki je v postelji prej kot ob svoji ženi ic^M ob svoji la^či. Seveda zaradi gledalL<>ke igre, da ne bo pomote. V 9(J-Ictnc!n delovanju Šniar.ikcga (íledalisča pcxi kozolcem zanesljivo sodi jned tiste člane, ki so ùi Se vidno zaznamujejo njegovo delovaiîje. Skoiaj Aii Icl. pravi, že stoji na odrskih deskah, txl prvegii razretla osn^AOie ?>ole tki-Ije. Zakaj prav kultura? »No vem. gledališče velja, da ko enkrat zitčuii^ odRke deske, te prevzamejo insi jim dolgo, dolgo zvest. Dr2i kol pribito. Glede na poklic, ki ga opravljam, pa je zatne kultut a izziv. priložnost, ko lahko grvm iz poklicnega dela in ljudem drugače povem^ kaj me muči.« Znotraj kulture Jožetu ni ljubo Ic gledaliSče. ampak glasba, včasih je bil ludi pc-vec.svííj čas je pisal fe poezijo, lako iskreno kot kultura ga veselijem Še j^port, ki se mu je zaradi pomanjkanja časa moral odieči (treniral jc ni^met. čeprav le nekaj mesecev), delo na zeiulji, ukvarjanje z rastlinami.veseli ga tudi kuha. Veliko je odrskih deL v katerih mu ni bilo trclîa stopiti na pisie, da bi bil velik, v let ill igranja je ustvaril vsaj 20 najrazličnejših odrskih likov, predvsem komičnih, precej manj resnih in tragičnih. Pivo opazno vlogo - meni je odigiiil v igri Plavi kc^der las. osebno najbližja pa sla mu kol komiku vloga Mon-kofa vUnhartovi Županovi Micki ter Džeri v PrOiranjenem dolarju. u&tvaijal najraje? »Vsak ima svojo specifiko, vsakega je bilo zanimivo spozjîati. Največji pečat je v moji gledališki igri pustil Veras. Z- njim sem delal najdlje«. Je kdaj odklonil kak-^novlogo?Nikolil Prcpiičanje nanuvč. če režiser meni. dii jezcn do odra. Vo dveh vajah imaš obč'utek. da gre za eno družino.« Ko i^v'àk. /hi^! Po njcgiweni vsestranskem delovanju in skrbi za bele oblačke (ovce) na zelenem travniku za hišo v Píxlgori .se človek vpraša, kako ob vsem tem še najde čas za kulturo? »Kadar se lotim česa zveseljem. ni nič prete^Jco. Ničkolikc^ je bilo do-skj lakih obveznosti, kiso mi krepko .skrajšale nočni pt")Čilck. Običajno sem se učil tekst za igro na pamet lako, da .sem braJ na glai in pri temvsaj stokrat prehodil pot Iz garaže v kuhinjo. Malo težje jc le usklajevati čas za vaje. nastope, ker smt^ ljudje v slui:bah. Izkoristim pač vsako uro. pa gre. Moji najbližji, ftíiu in c^tioka, so me doslej razumeli in meprt tem tudi podpirali.« Je včasu gledališke usivarjalnasU kdaj prekinil prijateljevanje z odrom? Je. Z-adnjih 15 let ni bil aktiven igralec. Sicer se je pojavljal na odru, vendar ne kot član kakšne gledališke skupine. »Zato je Severjcvega nagraila zame precejšnje presenečenje. Nc lastim si je. Delim jo z gledališčniki, s katerimi sem zrasel, sobival in z njimi dosegel na odru lo, kar sem. izkazalismo se kol resna igralska druščina, ki se je po 15 letih vrnila na odrske deste tako, kol da bi bila na zadnjih vajah včeraj.<' Cia je po tako dolgem odrskem odmoru privabili^ nazaj njorda vabilo prijatelja in režiseija zadnje picdsiave šmarških gledalLŠčnikov Joi?cta Krajnca? »Ne. Ta pri tem ni imel prstov vmes. Odtehtalo je ponovno povabilo šmarških ustvarjalcev, ki so že začeli priprave na praziîovanje 90-letnice »kozolca«. Zgleda pa tudi. da sem sam komaj čakaj na kaj takega. Piedvsem vsluřbiso se mi takjat dogajale stvari, ki mi niso pisune na kožo in me je mikala družba pravih ljudi.» Koje na otiru. pravi Jože. živi. Ne razjnišlja o ničemer. Osebo, ki jo predstavlja, ne samo igja, ampak .se z njo tudi poistoveti. »Oder so deske, ki pomenijo življenje. Tako kolje gledališče življenje, je življenje gledališče. Zato je tivba na odiu živeli!« |n nagrada? Nagrado je prejel za življcii^sko delo. kar bi potem lakeni pomenilo, daje Jože svoje opravil. »Še zdaieč je ne jemljem tako. Upam, da bo za mlade, ki trkajo na vrata gledališča, velik izziv; spoztîa-nje. da se je vredno ukvarjati s kulturo in da je vredna tvojega prostega časa. Finančnih potrditev tu ni. pridobiš pa druge vrednote, ki ti bogatijo življenje Predvsem pa naj bi nagrada vplivala na rast dejavnosti v okolju. Sant se bom poskušal zanjo z-aJjvaliti z astvaijal-nostjo tudi v prihodnje.« Mnogi, ki spremljamo Člaiíe Gledališča pod kozc^lcem iz ŠmarI nega ob Paki, smo prepričani, da jc Seveijeva nagrada za življenjsko delo vslovenskemljubiieljskem gledališču prišla v pjave roke. In sfi-mo pridružimo se lahko mnenju predlagateljev zanjo, »da je Jože bil in ostaja eno najlx>lj znanili ter priljubijenili imen zadnjega ča.sa v druščini skwenskih nepoklicnih gk;-daliških igi~alccv.« Brez kančka favšije: čcstitamc^! Okamenela deklica v Belih Vodah Zapisano ljudsko izročilo v knjifji Špele Janežie Milena Kr$t/č « Planine_ »Na pobočju Kriške gore v Belih Vodah je DeklČna peč - skala, za katero pravijo, da je okamenela ovčja pastirica. Obris človeške podobe se kaže v pol metra visokem kamnitem stcbcu. ZNAMENJA, VBELIHVODAHâ ■ W OIQU KJlItllOUlIlD _> Knjigo Znamenja v Belih Vodah lahko naročite na števil» ki: OSI 240 890. Zgodilo pa se je menda takole: ko je Ojslrska deklica v planini pasla ovce, je pocesii po Grabnu prišla Marija (po različici z Jezusom v naročju} in dejala; »Lejo pastiiico, kk lepa je, ko gori v planini ovčice pase.« Dcklica ní vedela, kdo je popotnica. in ji je od- vrnila: »Lcjo Ciganico. ki tam doli po cesti gre.« V tistem je deklica okamenela, njene ovčice pa tudi Belovodčani pravijo, da bo deklica rešena, ko bodo pri Sve-tein Križu pclinovo mašo.« (odlomek) Pripovedka je le ena od mnogih \ \ /' A vile Uerberstein. ki jih jc objavljala v Našem Času pred ^îvema letoma. Tokiai pa je v njeni pivi knjigi predstavljeno letos poleti zbrano Ijud.sko izročilo, ki je v Betih Vodah bogau^ ohranjeno. Zapisi so nastali po pogovorih s preko 3(1 Belovodčani. Špela nanî v pravkar izdani knjigi Znamenja v Belih Vodah in kar sv Jc okoli njih dodajalo. Avtorico knjige, Špel« Jancžič. že poznamo po prispevkih o preteklosti je povedala: '»Domačini so bili zeio prijazni, gostoljubni in zgovorni. Radi .so si sredi dela vzeli čas in se pogovorili z mano.« Be-lovoščan Ivan Pudgar, devctde- Kdo ie Špela Janežič? Velenjčanka. zbirateljica ljudskega izročila, je pravkar izdala knjigo o Belih Vodah, njena knjiga ovili licrbcrstein išče založnika, v sklopu Eri-covili raziskovalnih taborov je raziskovala sa ki a In a znamenja v Šmartnem ob Paki in v Šentilju. O knjigi Izkaznica novoizdane knjige Znamenja v Belih Vodah in kaj" se je okoli njili dogajalo: prir(>čni žepni format, irda ve-?ava. "belovodno** zelene barve, zlatotisk. 128čmo-belih no-irajîjih strani dokumentiranili preko .'^O obstojcčili sakialnih znamenj (kapele, križi), kopica resničnih pripovedk o mi-tološkili bitjih v Belih Vodah (žal ženah, ajdih, ravbarjih, okameneli deklici kramarjih, ljudožersken divjem možu Itd.), veliko fotograllj. veliko ilustracij Roka Polesa. setietnik.je celo spesnil uvodno pesem, ki je objavljena v knjigi. Knjiga je bila predstavljena v Belih Vodah, v Velenju na Velenjskem gradu (gostitelj Muzej Velenje) ter v Šoštanju (gostitelj Zavod za kulturo Šošianj). Praprot nI kova 3S 3390 MOZtnJE T»l.s 03/839-03*60 Fax: 03/^9.03-61 TRGOVINA - VODOVOD - OGREVANJE Prodaja, montaža in servis Vsem naim posmnm partnerjem fn strankam se lahwaijufemo za zaupanjef in Jim želimo vesel božič ter srečno novo leto 2005! Peliwlžan poi. • pit od Th-ITh, Mb. 7b-12h T iV MArkD UHTENDŒR t^ TbpoUiCfi 215, 3325 ŠoStanj, TbkroQ:03/ «91-16-20, ft*:03/ 89M^2I d£eÁ K>iti : 031 •^•344, W ÛS0-646-344, c-mûi: libtcacker.tiiDB@fiOi.aei 0vl§lnska vzdrževalna dela na stanovaniskih In drugih objektih 0Clščenje s paro, peskanje fasad in druga dela v zvezi z zunanjostjo zgradb esirojno či§6enia kovln-peskanja in brušenje ©kronsko vrtanje betona esoboslikarska in sleltlarska deia ©ddianje gradbenih strojev in oprema v najem Vesel božič in srečno 2005! ■•i é.«.*.. nc^ietiMft v«i«g« '^HjiS 23. decembra 2004 Prednovoletna žurka v Ježku 70 varovaiioov VIK] Saša ni iijifiovi vzgojiieljl so vSe v čeirtek razveselili (knlka Mraza, novih doiiaeij iz KS Koiiovo in niajlinih pozornosti Veknje — V novih prostorih VD(.'Jcžcksovčelrlok dopoldne pripravili pravo prcdnovo-leino zabavo za varovancc vseh treh enot VDC Saša -cnole Mo/irjc, cnole Maxi v Žalcu in velenjske enolc Težek. Vsaj 70 varovanccv sc je zhra-lovdruzahneni prostoru novega VDC Ježek, skupaj s svoji- mi strokovnimi dclavci pa so res umivali v programu. Delno so ga pripravili sami» delno pa goMjC. Krajevna skupnost Koňovo sc je namrcc odločila, da na zabavi podari donacijo v višini 5t) tisoč SI T, prav toliko pa Se njihov krajevni odbor Rdečega križa. Direktorici VDC Sa^a Darji Lesnjaksta Krajevna skupnost Konovo (na sffki predsednik sveta Karet Stropnik in direktorica VDC Saša Darja Lesnjak) ]e Ježku po* darita donacijo, prav tako tamkajšnji krajevni odbor Rdečega križa. Ja, varovanci VDC Saša imajo veiiko prijate- fjev, ki jim radi pomagajo. donaciji predala Karel Stropnik v imenu Krajevne skupnosti in Lojzka Stropnik v imenu odbora Rdečega križa. 1/ Ko-novega pa so na to prav pi\seb-no zabavo prišli tudi Konovski štrajharji, ki so s svojim ubranim igranjem spravili v gibanje in ples skoraj vse v dvorani. Da jc bilo prednovolelno razpoloženje res ta pravo, je poskrbel Se prijazni dedek Mraz, ki je med varovance priSel s koiem daril Kako so sc ga razveselili, so povedale tudi solzne oči, ganjenost. Ne le varovancev, predvsem obiskovalcev. Darja Lesnjak je k lemu dodala: >»Naf>a novoletna želja je, da prvi leden po novem lelu zaživi ludi delo v na^ih novih pri^sto-rih VD('Ježek. Kol so nam danes obljubili predstavniki gradbenega podjetja SCT iz Ljubljane, bo do konca leta vse na-red za vselitev varovancev. Nak nove hi^ se vsi zelo veselimo, da se bomo v njej dobro počutili, pa dokazuje tudi danaSnja ^'žurka*'. Rada pa bi se zahvalila vsem donatorjem, ki so z nami in ki nam pomagajo. Tako li-stim, ki so nas obiskali danes, kot vsem, ki so svoje prispevke ali darila izročili že prej.« Na prireditvi je bila ludi predstavnica Društva humoru^tov Velenje, ki je pred Časom priredilo dobrodelni koncert v Vinski (îori. 7. izkupičkom so kupili video rekorder za Ježka. Prinesla je nekaj dobrot in video kaseto i/ dobrodelne prireditve. ■ bš Varovanci iz vseh treh enot VOC Saša so de/ programa pripraviti sami, na zabavi pa so se imeli zeto "fajn". Drevesa niso padla kar tako V Rakovi koši precej dreves l)olnih - V p komaj Štiri, lahko bi jih deset. Kljub lemu je bil tokratni ulov -po besedah prcdsiavnikov orga-nizalorja - zelo uspešen. Ribiči so namreč ukanili osem sulcev, od lega Stí jih sedem spustili nazaj v vodo (ziiradi premajhne dolžine), najsrečnejši udeleženec lova Peter Podgoršek (član Ribiške družine Šempeter v Savinjski do- lini) pa je svoj plen - trofejo - odnc.^el dom 10. uri dopoldne s sveto ma»Upam, da bo akcija Slekla. Morda tudi s krajevnim samoprispevkom. Vsekakor računam na pomoč lokalne skupnosti ali države,« di^ia-ja Koren. Ob tem ne pozabi dodali, da se je v Šentilju sprostilo precej gradbenih parcel in da bod<^ zato verjetno dobili tudi nove sosede. »Vesel sem. ker sem izvedel, da Era ne bo zaprla edine trgovine v Šentilju. Nam namreč veliko pomeni.« Ob koncu smo izvedeli, da se obeta v Šentilju oživitev dela Društva prijateljev mladine, ki je zadnja leta zaspalo. Kar tie-kaj jih namreč je, ki so v društvu tudi pripravljeni delati za lepši v-sakdan otrok. ■ bi PE Celje Tehnični pregledi v iprejentfii pJKamt opravljamo: obvezna avtomobllst^a zavarovanja (Adriatic, Triglav« Zavarovalnica Maribor. Slovenica in Titia) • kasko zavarovanja (Triglav. Zavarovalnica Maribor) « vse ostale storitve vezane na registracijo in podaljšanje registracije vašega vozila • tetnnični pregtedi: oseb ni hi vozil, motornih lri-ki Mnenja in oJmevi objavljen članek »izpt^d peresa« Franea Sc-verja, kj je oCilno zaiUil v novinar-.ske vode. V njem na dolgo in iiroko opisuje sprejemanje proračuna Mestne obCine Velenje za leti 20f)5 in 2006. Ob lem bi úo-dali le tole: občinski sveî vodi, za.stopa. predstavlja in raylaga sklepe župan Mestne obCine Velenje-in neon sam,kar na sejah velikokrat pozabi. Želel sem povedati preprosto le to, da je bil proračun sprejel s potrebno večino, kar je za delovanje občine, za vse občane in občanke pomembnejše od tega, da je bil sprejel »le s pičlo večino«. Pisanje novinarke Bojane Špegel in njenega somišljenika omalovažuje vsebino proračuna, delo pri pripravi pmračuna in dejstva, da ni bilo na predlog proračuna nobene pripombe/amandmaja, da proračun omogoča pravočasno planiranje vsem proračunskim {u}porabni-kom, da je za investicije namenjena več kot polovica sredstev in da je proračun likviden, da občina razen za sianovanjsk<'> izgradnjo nima kreditov. Franc Sever včlanku ticenjuje tudi najino »ncsodclova nje«. Sodelovanje je lahko le obojesiran-.sko. Z nekaterimi se sodelovati preproste ne da. Jih lahko le po-slui>aš. četudi njihovega besedičenja in napleianja ne razumel. ■ Srečko Meh, župan MOV V polil iki se ne ho nie spremenilo Teden dni ali več po ustoličenju nove vlade se ^e očrtuje, da se v slovenski izvTi>ni ptilitikj ne bo nič spremenilo. Glede na kralkost časa, bi si mislil nekdo, ni mogtKe pričakovali di>kičenih sprememb, vendar je lako. V naslovu zatrje-vano potrjujejo nekateri znaki, Še ptïjebej i/^ave nekaterih min^irov, zlasti novega, to je starega zunanjega ministra. Ta je npr. med dru-gimvpetek, 3. l.m.,ptHem koje po imenovanju dajal izjavo za tak.sne stvari že kar dehirni novinarki Metki LajjiSček. rekel, th se v njegcwi zunanji politiki ne bo nič spR'menilo. Putem je malo zastal in Se dodal besedico "bist\'eno"\ Le v njemu znani maniri je navedeni minister modroval tudi 8. i. m., ko je rekel, da bi morala I Ir-vaška pričeti kar se da kmalu pristopna pi>gajanja za pristop k Evropski uniji in tiajolx>pri temSkv vcnija še kar naprej p^xlpirala. Povedal je tudi, da bi bilo potrebno izboljšati ixJm*^' zZDA. posebej na giwpodanvkem p(>>dročju. Pri tem seveda ni povedal, v čem bi moralo biti to izboljšanje.saj menimo, da s. ker slovenska politika zadnjih nekaj let brez pridržka podpira ravnanja /DA. ne glede na to, ali nam tako ravnanje kaj koristi, verjetno pa veliko skixli.'Io se jeSe pcv»ebej prikazalo pri Riipkwi p(xlp<'>ri ameriške agresije na Irak. sedaj pri c^ivajanju Ukrajine, približevanju Turčije in podobno, karje v končni pixslcdi-ci samo v korist /DA. Takšno *'pudcljsko" ravnanje, podobno Blerovemu. gre na živce nekaterim evropskim državam, kot so Francija, Nemčija, Rusija in drugim. To pa za nas astvarja v Evropi težavnejšj položaj, /ani-mivobi bilo vedeli, kolik(^ Slovencev je med a^^nti CIE ali pa Mo-sada pri nas. /aradi dejstva, da je Rupel .spel zunanji minister, in določenih i^av, ki jih daje, štejemo, da .Tanševa ekipa lakov zunanji politiki kot tudi drugje ne K'ispreminjala tistega utirjanja^ki je bilo storjeno pt)d Drnovškom in Ropom, to je vedno večje amerikanizacije odnow,wpfi nas, takt> navzven kot navznoter. Celo nasprotno, .Íanša&Cobo la prcx'es še pcwpe.wal 'lb se ka/e že p> izbiri svetovalcev, vpeiih v delo urada prvega ministra, kol .smo ljudi takšne sorte že imeli z različnimi Sachsi, Pleskoviči drugimi v preteklosti. 1b so ljudje, ki izključnih mislijo po «uneriško, to je popc^lnoma liberalno In agresivno, ne glede na to, če sc^ med njimi ludl kakšni naŠe gore listi. Mogc>če so bo nekomu /delo paradoksalno ... vendar je res, da scî skoraj vse naše parlamentarne stranke v bistw liberalne, z izjema Nacionahie in dekima o/Jroma po pisiameznih prt^blemskih ptv dročjih tudi Združena lisia. Bili danes liberalen je apriorna opredelitev. kot je bila v preieklosii bili katolik ali pa protestant. Dokazov za predhodno trditev je mn<^goin nekaterim med njimi je časovno vzeto zjasla že precej dolga brada/iako .so v letu 1997 bile vse strsmke za sklenitev pridružit-vencga sporazuma z Evropsko skupntxstj^v Se prej so se strinjale z uvedbo, boljše rečeno - restavracijo, kapital Isličnega družbeno-pt>litičnega sistema in vseh na njegovi podlagi temelječih pi^sledic: denacionalizacije, privatizacije, razujadnjc dckwnopravnih. zdravstvenih in scxriídnih pravic, razprodaje družbenega oziroma državnega premoženja, razslojevanja prebivalstva In obubožanjavelike večine občestva in šc In Še. Da bo lako tudi pod ikwo ek.sekulivo, se že Lažejo znaki odpravljanja zadnjih de l^darske-ga sektorja in javnih služb od zdravstva do komunale. Bi^jimo .se. da npr. pilnawda v bodoče ne bo več javno dobro, nam vsem na razpc^lago, kot je bik^ nekiK naše, temveč tržno blago, /aradi navedenega laliko trdimo, da se v politiki pri nas ne bo nič spremenilo. To končno tudi poir-jujej(^ taksne kadrovske tvšiive, kot je oseba zunanjega ministra. Ni na-kljuqe, tla je la spet Dimitrij Rupel. Ta 7 nekajmesečno, samo poletno, če hočete dopusliiiškD,|)re-kinlt^ti"» ri^tdaljuje tam, kjer je julija letos prekinil, lako zunanji inl-nlsler kol drugI njegovi ministrski UwarlŠi udejanjajo to, o čemer se odloča v Bruslju, Sirasburgu, Luksemburgu, še posebej pa v ameriški prestolnici. Posebej lislerau, karjez^ptwedanovglavnem mestu /DA, Slovenci zelo radi upo-gibamo hrbet. Samo spomnimo lahko na afero v Bushc\'i administraciji o prepovedani izdelavi lo-pi'^vskih cevi, ki bi jih naj dt>lx.T denar 7S Sirijo Izdelali na Ravnali. Verjetno bi nekateri krogi pri nas šli še dlje in bi najrajcvidcli.dabi Slovenija poslala "n-la*' država /DA ali pa vsaj Portorico, tako kolje drugim preddesctleljem bila odveč c^samosvojitev. Nekateri se s tem razmišljanjem ne bodo strinjali, še posebej tisti, ki so oktobra volili SDS. Drugi žc ra/xKarani, nekatere spoznanje Še čaka. Vsem nam pa osiaja to. da na nekaterih ministrskih stolčkih gledamo nove obraze. Ostajala pa upanje in možnost, da bomočez. štiri leta odločali spet o leh in drugih obrazih. ■ Vtadimir Korvn I\aš jezik - in sleng Pravkar sem odložil Izbor an-glcíkih novel: Začetek nečesa velikega. Izàle so v Belelrini, prevedla pa jih jc g. Glavaa. Le zakaj jih omenjam? Izbrane novele je nap Isa ki pero mlaj.^ege-neracijcv Angliji. Ker nisem umeinoslni kritik, se kol nekdanji učliclj skwcnske-ga jezika tudi danes posveCam predvsem jezik"u, njegovim le-ptiiam In siabosiim, To^e predvsem zalo, ker je po 20. kil jižném sejmu pri na.^ bilo do-sU negativnih besed/a mladinsko književnost. io,ki je '^moja replika" je namenjena predvsem umetnostni zvrsii knjižnega jezika. Po mnogo prebranih knjigah znova ugotavljam, da se v naSo umehvst^* l*>lj i^eli sleng. Ta, ki je tesno povezan z žargonom. Prejšnji uCbeniki slovenskega jezika sploh nisti dosli razlikovali med žaj^nom in slengom. Žargon slika jezik posameznih stanov. Sleng pa pi">staja vedno bolj zvrsl mladili in njihove liieritture. V na5 jezikovni razvoj so opazno vdrli srboliTvaskl izrazi, besede In sinlagme. Kar poglejmo si Sk'ubicev Grenki med, pa se bomo takoj prepričali, da so poslale besede: jebemiL pizda, spjzditi, v iri pizde maierine in druge, vsakdanji izrazi za mlade in njihiwo pisno Izražanje in sc teh skoraj ne zavedajo, še huje je. ce krasijo taki. podobni izrazi, tudi mladinsko literaturo. Ni moj namen, omenjali še druge pisce-o teh je tekel pogovor tudi po knjižnem sejmu, In trditve ob napisanem: Po-sncmovaini nagon pri mladih je močan! Mnogokrat ludi izraz samozavesti in »ponosa«, da si kdo drzne take besede izustiti vjavnosu. Druga Irditev: napisana beseda ostaja v knjl-^ in je ni mogoče izbrisati! Ta. pisana beseda, navaja tako pisali tudi vse beroče. Tretja trditev: namesto da uporabljajo za uvožene slenge domače in zveneče besede, uporabljajo uvožene slenglzme. To je za- skrbljujoče! Vsi pa želimo tudi v umetnosti, torej v knjigi, vzgajali k lepoti, duhovni lepoti In hkrati k Čistosti jezika. Kaj res ne bo slovenski jezik več jezik praznika? Kdo ve? Naj se vrnem k zaCetku pisanja. Govoril sem o prebranih In Izbranih angleških novelah. Škoda, da nihče ne napiSe primerjalne Sludije o sodobnih angleških piscih in njihovem jeziku. Preberite prevod in ostrmeli boste ob lepoti njihovega jezika. Brez vulgarizmov, brez osladnih slengov. Skratka - njihovo pisanje si zasluži oznako lepc\ Tudi jaz sem bil presenečen. V državi s toliko industrije, razvitega gospodarstva in velikih mestnih srediSč, ustvarjajo bogat In čist jezik. Se enkrat - preberite izbrane novele - in poskušajte poiskali razliko, Ali je temu krh/a res prevelika liberalizacija v knjigi, ki naj bo umetnost. Presodite sami! ■ Viš Veselimo se božičnega praznovanja v Vinski CîorÎ žc nekaj časa potekajo priprave na božič. Kot že vsako leto bo tudi letos v Krstni-kovcm domubožJčni koncert, potem pa ogled živih jaslic pod cerkvijo na skali. Prve žive jaslice so v Vinski Gori pripravili?e leta 1^93 takratni dijaki, ki so obiskovali mladinski verouk. Več dni so potekale priprave na ta Jogodek. Od izdelave oblačil, ograj, hleva do izposoje domačih živali-osla. ovac.. Kol okolje pa so izbrali skalo pod cerkvijo. Ker je ta dogodek šc dolgo odmtval med krajani, so nasledn je lelo jaslice zopet oživele. In tako vsako nas le j C Iclo. Da pa bi vse skupaj bolj Božično obarvali in popestrili, smo pred Štirimi leti pevci mešanega cerkvenega pevskega zbora skupaj z otroškim zborom pripravili 5e Božični koni^ert. Kol mešani ccrkveni pevski zbor skupaj prepevamo sedemnajst let. Skozi vsa ta Icla je zbor kar nekajkrat zamenjal svoje vodstvo. Od leta 1999 je njihova pevo-vodkinja Mojca Cîradi^nik. Vsako nedeljo pt^jcmo pri sveti ma^i. ter se srečujemo na pevskih vajah. Seveda pa za vse lo nismo sami. Pri nas jc tudi Otroški ccrkveni pevski zbor, ki pod vodstvom Tjaše Lei»nik kar pridno nabira svoje nove člane. Oba zbora rada nastopata na raznih pev-.'>kih srečanjih, prireditvah v domaČem kol tudi v sosednjih krajih. Največji izziv pa nam je priprava koncertov ob različnih pri- ložnosti v prenovljenem Krstni-kovem domu, kjer večkrat nastopimo skupaj združeni v cn zbor. Koncert na sam božični dan bomo popestrili s kJavirjem (Mojca (íradišnik. Tja^ Lešnik), flavto (Uri>kaJercncc), violino (Ana Sredenšek) in citrami (Neli in Karmen Ko.s-Zidar). Skupaj bomo nastopili z bogatim programom znanih slovenskih in ostalih po celem svetu /jianih božičnih pesmi in vas skozi božično pesem popeljali med žKe jaslice, /atose že prav veselimo, da bomo lahko našim poslušalcem s f>eljem, Igrai^jem in žJvimi jaslicami pričarali mir, rad<)st in čar božiča. Vesel BožJčt ■ MQ Naša žoga (izmišljarija) Enkrat je bila ena majhna hiša.V njej je živela mama žoga in majhna žogica. Ata je umrl. ker je Šei v vojno. Otročičekje dobil ime Mucka. Mama žogajc kuhala kosilo. Mucka pa je spala. Kt5 5«? je zbudila, seje jokala. ker mame nI bilo. Mama je pri.šla z vrta in pojedli sla kosilo. Mama je pomivala posodo. Mucka pa se je igrat. Ko je bila mama gotova, se je Šla igrat z Mucko. /ačelo je deževali In grmeli. Nastala je strašna burja. Obe žogi je odnesel veter. Žogici sta se Izgubili, Šli sla na avtobusno postajo. Avtobus je ravno pridrvel. Šoferja sta vprašali, če ve» kje sta doma. Vedel je in hilro ju je odpeljal, /ogici je odneslo s sedeža, ker nista bili priklenjen i. Padli sta na cesto In skotalili sta sc v jezen). Mama je imela vrv in je privezala otročička in sebe za ladjc\ Ladja ju je odpeljala daleč na sever. Tam so bili severni medvedi. Medvedi so mislili, da je to hrana in so žogici raztrgali. Medvedi sose spremenili v žoge. Medvedi. ki so bili žoge. so se Imeli radi in nastalo je veliko novih otročičkov-žogic. Žogice je odneslo po snegu v Tnoije in po morju so plavale skupaj z ribicami. Potem je pripla- val delfin In se igral z žogami. Najprej jih je dal na nos in si jih metal na rep. Ena je padla v morje in jc niso več našli. Z ostalimi ži^gamiso bili prijatelji in veselo so žJveli do konca dni. Otroci vrtca Vinska Gora skupina od 3 do 6 let Ujemite cimvec športnih trenutkdv v letu zohsl Lepe praznike vam želimo M» k^r.; i«! 4 I K i ' { f k v * I : ^ ^ E R A Trgovina prijaznih Srečno 2005 ponudba Božični jogurt in Kotvto h kmtcu grv ttntžinu skufHij zi>ere sc. Pozabljene in sahti {m>/huJc durit. SlHitnini na oirtiike dni t>vselje ua ohrics narišejo. ttUut V Miekíírnf Ceíeia swo se tuitoCili. tía hotno natnt.^to daril fiostomiw imrtru^jtmí f^retistva namenili v humaniMrm' mmeiw. | SiHiJint zvestim kupcem in poslovnim partnerjem želimo zadovtdjstťo. zdrarjv in srečo rtetu 200$ jagoda /MMNr klMniriin i.vti/ia ttUnt iÍ0lliif ŠPORT IN REKREACIJA Še dovolj časa za popravek v derbiju, ki lo ni l)iL rokoiruMiisi (Jorcnja ([)ixOiiltuieni /. zaostalo tekmo Jržavncga prvenstva mod čeirlfinalisloma evropskih pokalov C oljem Pivovarno LaŽko in Gorenjem se jc koniial prvi dol prwnstvíi iigo 'Jo-iokom. .icsomki prvaki so poslali Celjani brez izgubljene locke, na Urugvm mcsiii bo prc/Jmll Trl-mOy ki ima Sest loCk manj, na tretjem in êctrîem mostu pa CJore-nje in Joru/alcm Ormož, (kvsiilcljj Celjani so v dvorani Zlalorog brez večjih težav premagali Vclcnjcano. Izid je bil 35 Tako so Igrali hikal Top tťiinis. 6. k. Š^wtanj lopoiSicři - Fenerbahce lManbul5:U(2Z 17,1^) Ki>nini vrsini rcd:l. ()lympjaei>s 12.2. Feiicrhahcc 9, Soltanj 'Itv pi>lsica 8,4. Conairdia M fV N5-fcK7 I. DOL moški. 12. k ^^tanjlopoliica-Prcvem grail-nje lOM Maribor? ; O (2.'^, 26,22) Sos I a m Topolsica: Pri- m\y>}i. ť^bn^n Toi U. PaviC 8. E)jordjević í>, Rijs 17» Pt^mcr. Sailer 6. Siwinck 2. Scváiikar, Vrlini red: 1. AiiUwnimcav 32. 1 Calctl Kamnik 2^, 3. SoîUinj liv poi^ica 25,4. Prcveni cradnjc ii.iM 22.5. Olimpija 21. 6! Krkj 18, 7. Marchiol PrvaCiiia 17, 8. Salonil Anhovt-) y. 9. Tcrmo Lubnik 6.10. Svil 2 I. \SKLinoskL 10. k Êcklr.t šolanj-Kc^cr 111 :ý3 (72:7.^,52^:47.30:20) Elektra: Sipura 3. Hudar jiC33 (.v7). NcdcljktwiC 11 0-3). BunJiC (2-2), ViMi 2, Nach-b3r2.Čmcr 20 (6-6). Nu(ianović9 (3-7), řvamwic 8(0-1) Vrstni red: l.Bcklra 18, 2. Krka, 3. Postojnska jama oba 17,4. Alpi:^Kcniophu»t..'^. Kopcr.6. Rtv ^n vsi 15,7. Žiij;orjc Banka Zasavje. 8, KraJki zidar.ladran Kras oba 14,9. CP Branik Maribor 13.10, Tř^lav 12 IJ^ liiHckoin. Celje PL-Crorenjc 35:.lOf22: 12) Celje: Re/ar.Ruienka8.GajiC4. Kozomara3. Bnmien 5.Mlak;u'2, b^llo, Škot Ciorensek, Slruc 4. Na-ick Zornviii 6. (»orcnje: Rxipcían, J.Di^belŠek 4, B«lekovič,Knvtienik.\M,0.štir 1, Sirk 4, llie, 10, L E)obclsek, Pn^t, Lesar, 8. Vrsini red po jesenskem delu: I. Celje PL 22.2. Trinio 16,3. Gorenje 15.4. .lemzalem OnUiiž 15.5. Prevent 12,6. Termo 12,7. Gold club 11,8. Rudar 10.9. Aíiria Krka 8.10. (^imos 9.11. SVIS Z12. Pm-Ie670. : 30, ob poliasu pa kar dasot ^a-dolkov razlike-22:12. VolcnjCani so z igro raztvarali. V njih tokrat ni bilo pravega motiva in zavzetosti, zaradi iosar so bili vedno ird oreh za Celjane. Kot da so komaj Čakali na konec jesenskega dela pircnsiva, ki je bilo zanje res zelo naporno, naporno pajc bilo ludi za pivovar- /.aCctckje bil spi>dhudcn. Igralci Gorenja so povedli z 2:0, nato pa je bilo na igriSču Ic dt>mado moátVíK ki si je lik pred odliodom na odmor priigralo že razliko enajstih zadetkov, nadaljevanje \rd je tako Ic ic formalnost. Strelsko .sta bila pri Velenjčanili najbolj razpoložena IliC z desetimi in /rni^ z osmimi goli, pri Celjanih pa Rutenka z osmimi 1er Zorman s Šestimi. Blestel jo zlasti celjski vratar Škof z 21 obrambami, od tega jc ukrotil 3.scdcm-me t rovke, velenjska Podpećan in Proii pa sta jih skupaj zbrala le 13, je pa Pro^t ubranil dve najstrožji kazni. Vid Kjiviićnik: »Ickma je bila odločena že v prvem polčasu, saj tako visoko razlike nismo mogli nadoknaditi. Res je bilo v drugem polčasu nekoliko boljo» a vseeno veliko premalo. Osebno sem v veliki krizi. Dobm treniram in jo sku-^am odpravili, vendar mi no uspeva. So naprej sc bom maksimalno trudil. Celjani st") cKligrali izredno obrambo, po-.sledica tega pa jc bilo veliko naših napak. Nc glede na današnji poraz šc ni vse izgubljeno, saj odloča razigravanje. Zdaj prihaja za.služon počitek, da si opt^morc-mo, da spravimo glave na realna in prava tla in :îe seveda dobro pripravimo na nadaljevanje.« Ivan VajdI, trener Gorenja: »(îo-tovoje, da imamo že ves prvi del precej icžav in veliko nihanj v igri. tudi danes je bilo tako. V prvem pc^ičasu je bilo spel preveč tehničnih napak, kar so odlični gostitelji znali kaznovati. V drugem smo se sicer pobirali, pa je bilo spet preveč napak. Razočarani seveda smo, vemo pa tudi. da .sc državno prvenstvo danes ni ťHJločilo. V tednu .smo imeli spel velike tež-ave s sestavo ekipe, Luka Dobel.^k so jo zadnji irenutek priključil ekipi, prav iako Aleš Sirk, pa Branko Bodoko-vič vsekakor pa so bili Celjani tokrat veliko bolj.^i. Slaba igra Vida Kaviičnika. obeh vratarjev, skratka slab dan ekipe. Fantje si zaslužijo počitek, dobimo pa se 3. januarja, ko bomo začeli leme-ijite priprave za nadaljevanje prvenstva.« Miro Požun. trener Celja PL si je pred derbijem po tihem zaželel ncíxlloCvn izid, kot Velenjčan seveda, kaj pa meni po tekmi: »Gotovo bi bil zadovoljen z delil-vijo ločk, saj so bili moji igralci po prihodu z Madžarske dobesedno pretepeni, izmučeni. Zbolel je še Kokšarov, ni Kozi ine, imamo pa ozek igralski kader. Vseeno smo prvi p<>)lčas odigrali ťanla.siično.vse nam jc uspevalo. V drugem polčasu je zmanjkalo idej, igralci st^ bili žc utrujeni, Gorenje pa je raslo v igri in pokazale^ svojo kakovost, ki je v piveni polčasu maJo zatajila, mogoče tudi zaradi velikega pričakovanja tekme. V nadaljevanju so pokazali svojo vrednost in mislim. da sc bomo srečali v finalu državnega prvenstva.« KR0VS1V0. SPLOŠNO KUPARSTVO IN IZOLACIJE IqoR ZbíČAjNik luuwi 20, mo Vi loir IL: atnnft w, tn » CM>: 041 / 624 >74 Kakovostno In stnkofno Inalanjo vsoh krovsko-Meparsklh del. NOVO: SERVISNO VZDRŽEVANJE STREH UmdM krme za kritine: THMD. ALUMET, METHOBONO. TONDACa BRMMG. lEGOU. ESAL SALONIT, BERAM. CREATON.. Cenlenlm strankam $8 zahvaUliilamo za zaupanja. Vesela božitne praznike ter srečno 20051 Tudi nedeljski termin jim ustreza Šesla zaporcHliia znia^^a lîlekiro - Sinori iř^rali v Zagorju, v nedeljo IkxIo še dojiia s Tríř>lav(>n) -(în^ga Narhl)ai' novi rlan Kk^kliH^- Pioiiii ji líieklií^ tretji v Sloveniji ryaša Rehar V^rovimci trenerja Perice niidalju-jejo z ixJličnimi predstavami v le-lošnji sezoni. V nedeljo so se v domači dvorani pomerili s Koprom. V prvem krt^ so sicer St^Stanjčani v Ki.>pru izgubili, tokrat pa vodilna ekipa l.A-ligc ni dovolila presenečenja, lako da je ob koncu Clektra.slavilas 111 :93. lekma pa ni bila tako lahka, kot kaze končni rezultat, saj so sc morali ^o^tanjski igrakri za zmi^o zelo pt")trudili. Ob koncu zadnjo čctr^ tine je K<')pír celo povedel s 73 : 72. Na zatkwoljsivotbmačiii navijačev pa je bilo loprvo in edino vodstven Primorcev. Pri Kcv pru je bil i/jemno razpc^ložen Polzelan Simon Mn/^ar, kije ob koncu dč tudi (ïstalili igralcev, v napadu sta bila razpoložena Marini» Bursič s 23 lť»čkami in Miha Cmcr, kijih je dosege) 20. Ponovno pa je kapetan Cmer izvrstno razigraval lï^talc st^igral-cc, ob koncu tekme jo dosegel tako imenovanega dvojnega dvojčka, stanjčani so bili nowîj zelo razpoloženi in so dokaziili, da so hoih borili sam vrh lestvia* L A-ligc,« Zmaga nad Koprom jc bila žc íe-sia zaporedna prvenstvena z.maga Eloktre v letošnjem prvenstvu, tako ita so Sc^šianjčani sediij sami na vrhu lestvice. Postojnska jama je namreč v 10. kro^ izgubila s CosSt-nim podjeljem Branikom iz Mari- bora. /adnjil Ickniii Uios v nedeljo s Triglavom Prvenstvo se je sicer nadaljevak) že sinoči, ko jo Clektra gt\stovala v Zagt)rju, Ziisavce so Šoštanjčani v drugem krogu v domači dvorani povsem nadigrali, saj so zmagali s skoraj nevoijctnih 121 :73. Da ta razlika ni rcalna- so tak<îj pc^ tekmi zatrjevali v taUiru Eloktre. Da ima Zagorje dobrem ckipt\ pa dt^ka-7-ali tudi v pokalnem tekmovanju, koso Elektro precej namučili. Pionirji tretji Pionirji Elektre s v treh dneh sicer dvakrat izgubili. v odločilni tekmi za tretje mesto pa sc» premagali domačine iz Komende. Mladi Šoiianjčani so z Olim-pijo izgubili z 59 :82.s Pivo-vamtali igralci Uniona Olimpijc pred Pívcwarntí Laíko, Elektro in Komendo. Pionirji Elektre s premagali Iriglav z 68:61). V nedeljo ob 19. uri bod<'5 sku.^ali to zmago potrditi tudi na dtv mačem terenu. Klekird okrepljena i l\iiclil)iiioni Pred tem krogom so se v taboru Elektro §e okrepili. Novi član i^i^tanjskega prvoligaša jo postal 2(l-letni Dravc'kgrajćan (irqia Nach-har. siccr mlajši brat od Boštjana, ki igra v NBA ligi. V klubu smo se pi'izanlmali, 7akaj je bib potrebna okrepitev, sedaj ko je Elcktra žc lako na prvem mestu. Bojan Ro-liivnik. tehnični v(xlja ekipe, je po-ja.snil: »loga igralca sdobili pod zeki ugodnimi pogcyi za klub. Poleg tega pa snio želeli neki>likii 'pcv daljšali^ klop» ki jc po poškodbi Goižka zelo kratka.« Nachbar je proti l^îpru že igral dobrih dva-najsi minut,dt>^gelpajedvo točki. STAVBNO KLEPARSTVO KROVING d.o.o. SKK Štangler s.p. Paka 40 b, Velenje Tel.: 58 64 300 ^ KROVSTVO HIOROIZOLACIJE Vsem cenjenim strankam in poslovnim partnerjem iskrena hvala za zaupanje. Naj vam bo božič v veselje in naj se vam v ietu 2005 uresničijo vaša hrepenenja! f^HjS 23. decembra 2004 Končana uspešna evropska sezona Za Slovo doma ufinaii Fencrlwlux^ - lis[)ošni tudi v (li/avnein pi veiislAU - IjCIo končali na troljcni nioslii - Pr\onstv() so ho iiada-Ijovalo 22. jaiiuaria Tjoša Rehar C)dbi>jkaijl Si Stanja'fcifK>išjcc imajo sedaj po napornem novembru in iJcccmbru nekaj odmora. Evropske naslope so zaključili, pt> Jva-najslih krogih pa jo navrsll ludj cnomcseCni t^dmiu v državnem prvenstvu. Ta Cas bodc^ Scj^lanjCanj izkorisliii, da si nekoliko napolni-jO balcrjje in da sa/iirajo pt^šk^d-be. ki jih pestile v jesenskem delu. Nasredini tekmi sFenerbahec-jcm se je ptx?k(xlovanima P(^kleki in Sevčnikarju pridružil îie Pomer, ki ima ležavc s kolenom, Uiko da je bil na sobotni tekmi z Maribomm na igrišču samc^ za dve Uxki Na zaslužen odmor pa se ^ol-tanjCani lahko odpravljajo zadovoljni. Od ll^ropť so se poslovili i /Jiia^o v svojj prvi cvRîpski sezoni so se d^ïslojno predstavili ludi na mednarodnem prizcvižcu. Zvsemi tremi misprolnikivpokalu 'Ibp icams «t cbka/iili, da z njimi lahko Igrajo, Za ra/Jed boljSi je bil le grški Olvmpiacos, ki Ima vsvojih vrstah med drugim ludi onega najboljših igraleev na svelu Marcosa Milin-koviča. Ostala dva nasprotnika pa so odbojkaiji Šiišlanjii TopoL^cc na dt'»maCem igrl^Cu cclo premagali. V sredo so v Š<\^tanju v zadnjem kn">gu l^allie .s turškim Fencrbah-cejem.'lêkmasicer ni imela pravega tekmovalnega naboja, saj je biki že pred zadnjim krt">gom jasno, da slovenski prvaki nimajo veè možnosti za uvrstitev na drugo mesto, kar bi jim omt^g^iCilo uvrstitev v nadaljnje tekmeca nje. Ne glede na to pa so igralci nja lôpi^fâce zbrali vse mtx^i in se proti favoriziranim Turkom pred- stavili v odlični lući. igrali so zelo l'jojcvito In na koncu glatikoslavlli s? : 0. (Xlličnosta bila razpťíloži^na kapctjn Thian 1'ujs in Rohi Sovi* nvk. Na obeh zadnjih tekmah pa je dobro igral tudi šoštanj.skí libero Sandi Primožič. Si'iSlanjski cxIlx'jjkarjiscMakovsv^v ji prvi evropski sezx"»ni v jicsiih tekmah dosegli dve Tmagi. obe pred domaćim obiiinsîvom. Z zadnjo zmago proti Fcnerbahcejupasi>si zagotovili ludi tretje mcsU-j v skupini A-pc^kaia lop teams in so tako prehiteli Švicarje» ki st> se Se lani uspeli uvrstiti v drugi del tega lek-mcwanja Po zadnji evropski tekmi v leti^i^nji sezoni je bil tudi trener ŠoStanjcanw Umno Najdic zadiv voljen z opravljenim v Evropi, čeprav so jim je po prvih dveh krogih kiiZiila ludi m^'^žnt'sl po uvrstitvi na eno Izmed prvih dveh mest. Pomembne pa so pridobljene i'/.' kušnje, saj je bil to za vciint^ igralcev prvi preizkus na mednanxJni sceni in bogate izkušnje za naprej. / iimfio /^aklliKili Ic-lo t udi v 1)1^ v sobcMo se je nadaljcvak» ludi dr/iivno prs'enstv*>. Nasporedu si*) bile tekme 12. kroga, v âc^tanju pa sta se pomerila Ši'fsianj 'lopc^l^ica in mariborski Prevent gradnje IGM, neposredna tekmeca za končno tretje mesto. Tekma je bila izjemno zanimNa. napeta in izenačena, cesar pa končni rezultat (Ši^tanjčani .so namreč zmagah s 3 :0) nill ne kaže. So pa Imeli Mariborčani v prvih dveh nizih skupaj že iri zaključne žc^>ki so jih držav-ni prvaki aspeli obraniti. Predvsem v zaključkih nizcw so igralci Šoštanja'IbpoBice igrali veliko bc^lj zbranih cxl nasprtUnikov. kar je obrodilo sadove. Satler je v ključnih trenutkih igral na najbolj izkušenega moža svoje ekipe kapetana Dejana Fujsa. ki je odlično zaključeval napade. Na tekmiz Maribort^m sc» poleg omenjenili Fujsa in Satlerja dobro igrali tudi Toi, Cebron, Djordjevič. Pavič in libero Primožič, kije uspe.vil tudi nekatere zelo težke Žoge. Z dobro kolcktivmi igft^v polju so si varwanci trenerja Najdiča zagotovili zmagc^ in .s tem tudi ireije mesto na prvenstveni lestvici, kar jim omogoča miren od-m<^r pred nadaljevanjem prvenstva, ki bo22. januaija, Najraje igrajo nogomet Šmarčani Velenje - V Rdeči dvorani v Velenju je pred nedavnim Nogomcma zveza Sliwenije pripravila zanimiv turnir za zelo mLide ljubitelje no^v metne igre-sclekcije U 10 (letnik ITurnirja z naslovim Rad igram nogomet na področju Medobčinske nogometne zve/e C^^lje so se udeležile ítirl ekipe. Zmagala je ekipa NK Smart no, ki je premagala vse svc^je nasprotnike, in siccr nogc*»melak' SoStanja z 9 : 2, Vojniks4 :0 ter velenjskega Rudarja z 2 : iUn se tako uvTstila v nadaljnje iekml(il). Konec lega tedna se bo omenjena selckcija udeležila Sc tradicionalnega turnirja v Avstriji. Na lanskem so šmarski nogometni iiade-budneži med ."^fi ekipami l'^vojlli drugih mesto ■ Tp Seiekcija U 10 NK Šmartno (foto: dk) ABITURA Podjetje za izobraževanje Celje. Lava 7. Telefon: 428-55-30, Telefax: 428-55-40 d.o.o. - se odločite za izobraževanje v Abituri! * Ko želite postati: KOMERCIALIST (VI stopnja) POSLOVNI SEKRETAR (VI. stopnja) - se odločite za študij v Abituri! Abitura želi vsem svojim nekdanjim, sedanjim in bodočim slušateljem prijetne božične praznil(e ter obilo sreče, zadovoljstva in študijskih uspehov v letu 2005! Uspeh mladih košarkarjev Velenja Zveza Košarkarskih društev Maribor je v sodelovanju s Košarkarsko zvezr» Slovenije organizirala zimsko ligo za pionirje. Ekipe so tekmovale vpetih predtekmovalnih skupinah v obliki dveli turnirjev in po teritorialnem naCelu. Zmagovalci posameznih skupin in naj-aspesnejsa drugouvr.Ščena ekipa bodo nastopili za uvrstitev od 1, do 6. mesta. MiadI igralci Velenja so pod vodstvom trenerja Dušana Malicovica v šestih odigranih srečanjih (na dveh turnirjih) kar petkrat zmagali in le enkrat izgubili, tako da so v svoji skupini osvojili prvo mesto pred Nazarjem in Preboldom in se tako uvrstili na zaključni turnir šesterice. Razveseljuje dejstvo, da so prlk>žno5t za igranje dobili prav vsi igralci, ludi listi mlajSi. ki stenij>ke /veze. 'Ib namreč eno ob 15 največjih tekmovanj, lakt^ imenovani ITIT Li-ebherr pro lour Slovenija. Priprave na eno večjih letoSnjih špi>rt-nih prireditev, na kateri pricakujeji^ blizu 35(1 tekmiwilcev in spremljevalcev, v Jir^'m okolju so vp<>^lnem tekoi. prvenstvo bo med 12. in 1.5. januarjem. Podrt^bnosti o tej veliki mednarodni prireditvi pav naslednji i^tevilki. ispešni Velcnlc€inl v «tbolo, 18. decembra, je bil v Ljubljani 1. TO? 12 turnir za mladince in mladinke, na katerem sti zelo d^bro nasledili tudi štirje igralci velenjskega namiznoleniškega kluba VegratI 'Ienipt>: Jva-na Zera, Tamane Jcríc, Miha KIJj^íč in Jaka (iolavšek. Najbolje .se je odrezala Ivana Zera, ki je med mladinkami v prvi jakostní sk"uplni le z enim poraz<^m osvojila prvo mesto. 'Ihmara .TeriC pa je v Isti skupini s štirimi pora» in tremi zmagami cisvojila peto mesto. Med mladinci je v prvi jakastni skupini Miha Kljajič s štirimi /jnagami in tremi porazi osvojil četrto mesto. Jaka Ciolav^'k pa je v drugi jakostní skupini brez poraza osvojil prvo mesto. V netleljo, 19. decembra sti trije igralci NTK Vegrad lempo nastopili na 2. selekcijskem turnirju SV regije za mladince v Crornji Radgoni. Palrik Rose je osvojil končno tretje mesto, Jernej Oslov« nik je l)il deveti, Dejan Lameisič pa sije delil enajsto mesto. mfivi« sijiiini y TiImiIíhIi Kar.56(1 tekmovalk In tekmovalcev izdes>etlh drřitvjeprSlovTrbcív-Ijenavj^kokitni turnir vkarateju, ki je gotovo največji na Slcven-skem. nast(^pile pa so ludi dr/avnc reprezentance. V mcvni mednarodni konkurenci so blesteli pretlsiavniki Kartate kluba Velenje. Vkiitegorlji kadetov je zmagal OnierTahakovjć. ki je zastopal ludi barve slovenske repreZi^ntance. v kategoriji malčic je zmagala Azni (ííílač. drui^f mesto je pri kailetinjah twojila Anila Anušie, kije ludi zastopala slcwensko Reprezentanco, drugt) mesto v kategoriji mlajših dečkov je osv<^jiÍ Klemen Plazar, tretje mesto v kategi^riji mlajših deklic pa Nimi Ncdíé. /maffa zii Jeismino ilodžiř Odličnih se odrezali ludi Člani KK Velenje. NajboljSži je bila Jusmina Hodžič. ki je nastopila za reprezentanco Slovenije In pri kadetinjah v katah ludi zmagala. Tretje mesto je pri mlajših dečkih di>diil .Iakîi ZiilulK'rwk. Tékmcívalno let<î je bilo za klub zelo aspeáno, pika na>>i^paje uvrstitev IkxlíričevevsKweasko reprezentanco, kar je tudi priznanje za trenersko dek'» Drag« Cingesarjii. Ililro ludi v domaćem bazenu Plavalni klub Velenje je pre leklo soboto organiziral 2. kolo pred-tekmovanja prvenstva Slovenije za dečke In deklice ter mlaj^ dečke in mlajše deklice. V Velenju je nastopilo 170 plavalcev iz Mari l>ora, Celja, Ribnice, Trbt^velj. Raven na Koroškem In di.^mačega kluba. Velenjski plavalci so bili znova Izvrstni saj so zmagali v ekipnem vrstnem redu pred plavalci Branika iz Maribora. Med posamezniki so&cz zmagami izkazali Marko Krstič med dečki. Janji Koradej med deklicami In Jaka Hir.^el med mlaj.Šimi dečki. Rezultati: Mliiji^i dečki - 50 m prosto: 1, .laka Illršel 31,91,16. BinisNikič: 1«0 m hrbtno: 5. Jaka lliršel 1:22Z^«. Boris Nikić 1:27.12; 100 m mešano: 4. Jaka HirSel 1:23,33,9. Boris Nikle 1:29,79: štafeta 4 x 50 m pro.sto: 5. Velenje 2:25 J^ (Jaka I liriki, Tomaž Cirubcr. J^iga (*crkovnlk, Boris Nikic). Mhijše deklice -50 m prosto: 2. Kaja Vrhovnik36,7. Kaja Breznik42,67,10. Nastja Govejšek 44,02: 100 m hrNno:4. Kaja Breznik 1:40,00, 7. Kaja Vrhovnik 114. Ajda Vrabič 1:56,91:100 m me.^no: 8. Kaja Vrhovnik 1:37,83: Štafeta 4 x 50 m prosto: 2. Velenje 2:.S8,29 (Kaja Breznik, Ajda Vrabič, Nastja (iovejšek, Kaja Vrhovnik).Dečki - 50 m prsno: 2. Marko Krstič .39,45, 3. Jasmin Alimetovic4a4l.6. Jan Verdnik41,05; 2tK) m prosto: 1. Marko Krstič 2:26.40, 3. Jan Verdnik 2:32,13, 7. Jasmin Ahmetovic 2:35,44:4(M» m mešano: 1. Marko K^tič 5:.55,56.3. Jaka ( lorišek 6:12„S0,4. Borut Lamp ret 6:29,53; 200 m hrbtno: 1. Marko Krstič 2:43J9,5. Jaka Ciorišek 2:55,26 Štafeta 4 x HiO m mešano: 1. Velenje 5:16,10 (Jaka Gorišek. Jasmin Alimetović, Marko Krstič, Jan Verdnik), Deklice- 50 m prsno: L .lana Koradej 39.04, 4. Tina Meža 41,24, 7. Irena Jurič 42,69: 2(K) m prosto: 3. .lana Koradej 2:31,04; 40tl m mešano: 1. Jana Koradej 5.51,50, 3. Tina Meža6.20,l 1,4. Nastja Kostanjšek 7:14.94; 200m hrbtno: 5. .lana Koradej 253,94,7. Tina Meža 2:5737,14. Nastja Kt^stanjšek 3:13,38: štafet« 4 x 100 m mešano: 2. Velenje 5:27,02 (Na.sîja Kosianj^ek. Irena Juric, Jana Koradej, Tina Meža). Ekipni vrsti red: L Velenje 13.760 točk, 2. Branik Maribor 9.274 točk, 3. Fu'^jnar Ravne na Koroškem 9.142 točk ikl. Xíiže i sveloMiem pokalu Konec tedna so se najbolj:>i mladinci vsmučarskih skokih in nordijski kombinaciji pcwerill na lekmtwanju za alpski pi>kal v avstrijskem Seefeldu. V reprc/entanci Slovenije so pckd vodstvom trenerja SSK Velenje Igorja .Felena nastopili tudi trije velenjski tekmovalci. Zelo dobmse je odrezal Robert Hi^iota, ki je osvojil 13. mesto v solo skokih in si s tem řc zagotovil nadaljnje nastopanje v reprezentanci Slovenije. Kombinatorca Anže Obre/ii in Žig» Urleb pa sta prav tako izvrstno na.siopila, saj si je Obreza zagotovil nastop v svetovnem pokalu v n<^rdijski kombinaciji, in siccr na tekmi v Ruhpoldingu, Urleb pa na tekmah alpskega pokala. PRAZNIČNE ČESTITKE 23 Poskrbite za svoje dobro po&itje in nas obličrte: fudovit bazensid kompleks z zunanjimi in notranjimi bazeni in Itevilniml vodiinu mssaiamí, nov vodni park Zora« pester izbor zdravíilSkíh storitev, savna, solarij, kostla s kopanjem... Sindikat pridobivanja energetskih surovin Slovenije ^elUmíMzm teà^ (ÀlU àAeœ m u^feJi^ ^ mi^em leiu 2005! Sindikat PremogQvnika Velenje Vodnikova 1, Velenjd Í tivljenje prinab majhne in iKviÉe ; traïutke srefc. îdimo vam, da iz njih : iKtvariRnfDjcvdítetraratke todivletuioos. LEKARHA CENTER VELENJE, tel.: 898 18 80 LEKARNA KERSNIKOVA VELENJE, tel.: 897 05 70 LEKARNA ŠOŠTANJ, tel.: 897 2610 LEKARNA ŠMARTNO OB PAKI, tel.: 891 51 30 DEŽURNA LEKARNA CENnR VELENJE, tel.: 898 18 80 Že&jQ po zdjLûC^'U jfc U-fc&tfe feos 2CblQL5Q.(^>û«si!i) Dnevi Kredit ovebii* k4>idS) brcMl^Bkov odobritve Takof priiiianRa do lOJUUAlortfv Ponudba velja samo do3l.12. 2004 Depozit po ugodniji} obrestrti meri O vliini abre«tn« m«rc u izbf oni dcp«zft povprai«pe v poslov «Inki Želimo vam pfijetrvo prazno vdrtje in srečno 2005! www.nlb.si m ljubljanska banka A/ova Qubljinsk» b9r>k» d.d., Liubifsna Podružnica Savi njsko*Šaleska CELJE / /«.VZDRŽEVANJE IN OBNOVA CEST d.d. iBva 42,CELJE« p.p. 448 l^tofon. CQ/42 â6 368, Wait 09/66 380 Izvatanjedel vznîevanjecest ntzUh DPadenj DfiRAONJACEST UREJANJE IN iZGRUNJA íňmnMMmmmiŘt mku?mmum niaAVAKAIULIZMU ASFALnKANJEPOVRSlN POSTAVnEV PROMETNE SNMAUZACUE á/b- CVE VELENJE um/197 H 44 \MlMlfl[iIMi Zupan, svetnikiFwniv0Ae.. c*ievik«cMJi iOè, LJUBIHMM ^MM^ ^M M I ic ER^A Z nakupom Erika« podarjate 400 SIT za poletno letovanje otrok iz društev sonček . Celje, Sonček Ptuj In Ježek Velenje. ic* ^ M M ^ MM ^ Ob nakupu prejmete tudi brezplačno Erikovo čestitko. I od 1.12.2004 dol. 3. 2005 1 Dobavite lil, M sodelujejo v akciji "Podariš CNCGA > osre<<$ DVA I Rodocomp I Gorenje i StrsŠek i Belinka i Koestlin i Lafsrge Cement i Franck i Henkel i I M&dex 1 Ljubljanske mlekarne : Mtk marketing \ Unifrut i Zelene doline i Žito t Ytong i 23. decembra 2004 «»^ČjIS MQDRQIB11LA KRONIKA ^ Svet za preventivo ocenil delo Iz policistove beležke (Ciljna skupina niso le otroci, ampak tudi mladi in starejši vozniki - Vsak mesec so izpeljali vsaj eno preventi\^() aktivnost - Ki^ofj sodelujočih se širi Milena Krstić • Planine_ Velenje - Svel za preventivo in v/.gojo v ceslncni prometu je na letošnji zadnji seji ocenil svoje tlcio in ga v grobih obrisili /iiči1:il že tudi zanaprcj-Iri ciljno skupine so. ki jim zadnja leta namenjajo posebno skrb: otroci, predvsem osnovnošolci in mlajši, mladi ter starejši vozniki. Slednjim so začeli posvečati pozornost v zadnjem čiisu. ko so nekateri med njimi odkrito izrazili željo po tem. »Ljudje in tudi vozniki postajamo vse sUirejši. Psihofizične sposobnosti padajo in dobro je, če jim kdo ponudi možnost, da svo- je znjinje s področja prometa obnovijo. ga dopolnijo in se tu in tam tudi preverijo v znanju,« pravi predsednik svela za preventivo in vz.gojo v cestnem promelu Karel Drago Seme. Posebej pa ga veseli, da se krog listih, ki so piipravljeni sodelovati na področju preventive, širi. Na začetku so bili predvsem trije sik-tcrji. piiiieisti, šoferji in avtome-haniki ter šole, »Zdaj nasje že več. R-idružile so se nam krajevne skupno.sti, univerza za Irelje življenjsko obdobje in avtošole. Riidi pa bi jih še več. 'Irudimo se organizirati programski svet in določiti nosilce za posamezne projekte. Cîre za nalogo, ki seje ne da uresničili čez noč. Korak po korak pa bo najbrž šlo.« Nasploh je delo v tem letu ocenil za dobro. Skoraj ni bilo me-sec.i, da ne bi pripravili vsaj eno (če jih ni bilo že več) preventivo aktivnost. Sleherno so vedno tudi analizirali injo ocenili. »Dveh, ki smo si jih zastiivih. pa le nismo izpeljali. Ostajata nam za naprej.« Septembra so želeli, da bi osnovnošolci zapisali, kiiko si sami predstavljajo svojo varno pol v šolo in nazaj. Tudi lo bi lahko bila s'vetu díHira iztočnica za delo, so menili. Osnovnošolci znajo biti nadvse domiselni, predvsem pa pogosto vidijo in opazijo stviiri. kijih odrasli ne. »Ven- dar je bil začetek šolskega leta tako natrpan z drugimi aktivnostmi, da osnovnošolcev in pedagogov nismo mogli obremenjevati še s tem. Z ravnatelji osnovnih šol, li sti vedno pripravljeni sodelovali, smo se zalo odločili. da lo iiktivnost izpeljemo januarjii,« pravi Seme. »Druga stviir, ki nam tudi ni uspela, nam bo pa gotovo v prihodnjem letu. so mlaiii vozniki. 'Ičm bi radi posvetili več pozornosti. Vendar se zadeve ne bomo lotili sami. ampak s pomočjo strokovnjakov, ki na tem podroqu delajo na državni ravni- ludi o tem se že dogovarjamo.« V nesreči huje ranjen otrol( Velenje, 19. decembra - V nedeljo, ob je na dovozni cesti pri cerkvi sv. Andreja v Saleku prišlo do hujše prometne nesreče, .M-lelni voznik osebnega avtomobila je vozil vzvratno po dovozni cesti v smeri izvozaiz uUcc vŠaieku. Medvožnjojezdesne strani na cesto prišel otrok, ki se je zaletel v bok vozila in se pri tem huje ranil. Vse morebitne očividce prometne nesreče policisti naprošajo, da jih zaradi razjasnitve okoliščin pokličejo na Policijsko postajo Velenje, oziroma na icicfonsko številko 1 L"?. Glasba in pijačo Mozirje, 14. decembra — V noči na torek je bilo vlomljeno v gostinski loka! na Cesli v Gaj. Storilec je iz objekta odnesel radio-kiiselolon, nekaj pijače, menjalnega denarja in cigaret v skupni vrednosti 200.00t) tolarjev. LCD in menjalni denar Vransko. 20. decembra - V ponedeljek zjutraj je bilo vlomljeno v gostinski lokal na Vranskem. Storikcje odne.sel računalniški projektor, LCD-monitor ter nekaj menjalnega denaija. Z dejanjem je povzročil za '^35.000 tolarjev gmotne škode, Psi ne bodo lačni Žalec, I6.decembra-V noči na četrtek je bilovlomljeno v kovinski zabojnik na bencinskem servisu v Žulcu. Neznanec je odnesel 11 vreč hrane za pse. Gmotna škoda, ki jo je neznanec povzročil. zna.ša 80.000 tolarjev, psi pa gotovo vsaj nekaj časa ne bodo lačni. Odnesel fotoaparat Velenje, 16. decembra - V četrtek popoldne so velenjski policisti opravili ogled kraja vloma v stanovanjsko hišo na Pokopališki cesli. Okoli 14. ure jo je »obiskal« neznanec in iz nje odnesel fotoaparat, vreden 26.0(K) tolarjev. 2005! 0 PLINARNA MARIBOR Z ukradenim avtom v nesrečo 23-letnesa Velenjčana so policisti v Veliki Plrešicl ustavili, a je pobegnil - Na a\l,ocesti izgubil oblast nad vozilom Velenje, 20. decembra - Operativno komunikacijski center Policijske uprave Celje je bil v ponedeljek ob 7.57 obveščen, daje bil na Vojkovi cesli v Velenju ukraden osebni avto znamke honda civic, srebrne barve. O storjenem kaznivem dejanju so bili takoj obveščeni policisti, tako na območju celjske regije kot na celotnem območju države. Policisti so le nekaj minut za tem, ob 8.14, voznika ustavili na glavni cesti v naselju Velika Pirešica. Med postopkom je 23-letni voznik, doma z območja Velenja, sunkovito speljal in odpeljal. Pri tem je oplazil policista, ki se je pri tem lažje telesno poškodoval. Na uvozu je zapeljal na avtocesto v smeri proti Vranskemu. Za njim pa je zapeljala tudi policijska patrulja. Pred izvozom za Šempeter je voznik izgubil oblast nad vozilom ter zapeljal des- no na belonsko ograjo, za tem pa Irčil v protihrupno ograjo. Pri tem je vozilo prepolovilo, deti vozila pa so padali po vozišču avtoceste. I ludo poškodovanega voznika so z reševalnim vozilom odpeljali v Bolnišnico Celje. Policisti in kriminalisti bodo zoper voznika zaradi suma kaznivega dejanja tatvine osebnega avtomobila in suma storitve kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo Celje. Zaradi povzročitve prometne nesreče pa bo podan tudi predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. Zaradi prometne nesreče je bil promet na delu avtoceste Arja vas—Sentrupert v smeri proti Ljubljani zaprt do 11. ure in 20 minut. Srčnost greje, greje in ogreje. Naj vas leto, ki prihaja, obdari s srčnostjo in srečo. SKUPWAOISTRABB« PUNARNA MARIBOR družba za proizvodnjo, distribucijo energentov, trgovino in storitve, d,d. telefon; 02 / 22 843 00, faks: 02 / 25 22 272 e-maii: piinama@piinarna-maribor.si http;//vvww.p!inarna-maribor.sl Bolj kot vlome so policisti v svoje beležke pisali, na kaj bi bilo dobro spomniti ljudi, da jim bodo dnevi čira bolj varni. Smučarska sezona se je začela. Na smučarje, kadar vijugajo po belih strminah, preži kar nekuj pasti. Zalo bodo tudi lo sezono policisti navzoči na nekaterih smučiščih in obiskovalcem nudili pomoč kol iníormacije, Pirotehnični izdelki, katerih učinek je pok, se smejo uporabljali le v času med 26. decembrom in 2. januarjem. Zato naj tisti, ki so le reči že nabavili, spoštujejo pravice sosedov, otrok in starejših, neniizadnje pa tudi živali, in jih ne vznemirjajo že prej. Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba »po-kalic« lahko povzroči tudi telesne poškodbe. Policisti bodo napeli vse moči, da omejijo nezakonito uporabo. Starši pa naj opravijo svoj del naloge in s svojim zgledom pripomorejo, da bo pokanja čim manj. Vsi nepridipravi ne bodo imeli praznikov. Eni bodo spet »pošteno« delali. Eden je začel že sredi prejšnjega tedna, koje iz jakne, obešene v gostinskem lokalu v Šempetru, ukradel denarnico. Lastnika je oškodoval kar za 260.000 tolarjev, Ne pustite, da se kaj tiikega primeri tudi vam. Vrednejših predmetov jim nikar ne nastavljajte pod nos. Prvi januar prihaja, V veljavo bo stopil nov Zakon o varnosti vcestnem prometu. Zelo strog je in nanj je treba ljudi pripraviti. Mi jih bomo v zadnji številki to lelo, ■ Pravilnik o prvi pomoči Ministrstvo je odpravilo nejasnosti, ki so se pojavljale zaradi novega pravilnika o prvi ptimod in dopolnilo spt^rni pravilnik o kompletih za prvo pomoč v vozilih. Prej v njem namreč ni bilo jasni) določeno, ali bodo lahko vozniki. ki v svojih vozilih že imajo "star" komplet prve pomoči, še naprej uporabljali tega ;ili pa btv do morali vsi še pred 1. januar- jem kupili novega. Dopolnjen pravilnik sedaj jasno pravi, da bodo morala biti od L januarja 200.'^ z novim kompletom opremljena vsa vozila, ki bodo prvič registrirana v Sloveniji po tem datumu. Vozila starejšega datuma pa se bodo morala s pravilnikom uskladiti najkasneje do I. januarja 2008. "«^ČaS 23. decembra 2004 Novoletna nagradna križanka Habit Habit, d. 0.0.,podjetje za upravljanje s stanovanj, je največji ponudnik slorilev upravljanja! nepremičninami v Šaleštó dolini. Njegova dejavnost je upravljanje stanovanjsidh in posiovnifi objektov, posredovanje v prometu znepremičninami, svetujejo in posredujejo pri najemu, oddaji, nakupu in proda- ji nepremičnin. So imetniki licenc IBN za opravljanje nepremičninskega posredovanja ter certifikata kakovosti ISO 9001:2000. Izvajajo tudi inženiring storitve v povezavi s popravili, vzdrževanjem Jn prenovo stanovanj. Politika podjetja temelji na poštenosti, stro- kovnosti in vestnosti, t^o, da so vredni zaupanja.. Rešitev križanke, opremljene zvašim naslovom, pošljite najkasneje do ponedeljka, SJa-nuarja na naslov: Naš čas d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom nagradna križanka »Habit«. Izžrebali bomo tri nagrade: 1. nagrada: celodnevna smučarska karta za Golte za 1 osebo, 2. nagrada: poldnev-na smučarska karta za Golte za 1 osebo in 3. nagrada: kosilo v restavraciji Jezero za 1 osebo. Kersnikova 11, Velenje, Telefon: 03/898 16 00 http;//vmv.rlv.$i/habit/ Hvata u izkazano zaupanje! Vesele božične praznike fn voNko 2dfavj3 m tepih trenutkov v letu 2005 vam želimol SESTAVU. PEPtNO SPOINA ZOAU^. TEV. oecevAN- Jg INOUffnnj MESTO V SEV riMUl TEU. KOOR KONSTRl>-IRA U GËOMrr. nijsko TBJ> 13 D PEDKO moSko (ME CkOV^K^VO CMBMO ÍMJEHJE MESTO V RUSIJI R A TH0h4AS ADOldON SIOWENM TRMEVTA^ 9tankû NEKNAACO HA nq£N. R SOI. URANSKE KISUNE ENKS KARIN EKONOMSKO Pftûn^QANOM IWIOOIW* PRENE-HAFiJE. KONEC 2IVUEN-JA 32 LINE pri semju WO&iwaSWO uoSTvg (Z «KklHIU* • ODPAOEt SADEŽ Z drevesa OMAHl PODOBNO POHiàTVO ZA pisanje NEMâKI klasiOni PISATELJ» QEORQ VISOK KAMNITI SPOMENIK. UONOLfT 33 nëmSIQ THEOOCR zev80va UUSICA 15 KRiâTOF řUPET MOKRNt (NTSRtERl SALONJT- NA PLO^ ZAPOlO? STAEH 25 VNETJE TKIVA oa MATSRN PO PORODU 24 POKRAJ. NA P€LOPO-NEZU D OfVOMHCZACiiiH ZCAUaNIH Htmocn 26 PREBIVAL. ESTONIJE N 14 PSJU JAN/OROV ITALIJAN. 94 NEN} 38 VELFTOK V SI SIRU) EVAAISTE OALOI8 OB. KOLOV-RATA 2ENSKI UK PRI MOLITVI V KRââANS UMFTNOS. TREPET TILSSA FM avjett ZAHOOU DEL STATEV, RAVNA-OlCA 34 OADDIO ASSADO PAVI RIMSKI ZAlOihM IME SOPROGE MIHAIUN GORSA-COVA 19 POSTE» KLINA. LoSČ ČISTINA V GOZDU TSZK* NOVM* IKO USlA^NJS (REDKO) K 17 28 MQZOUA-VICA HOMIM 8RSIC6 NAOUOVte A R IVAN SIVEC 40 £eza 12 SLAVKO OSTERC POJAV PRI VAL^ VANJU SLOVEN. 7EOLOO IN PRAVNIK-STANKO SLOVEN. GLASBENICA (G6RŽINA) SOQASTVO GOZDOV AMSV6K) SUlCMV wy»n A O N umfigsa^- KA ŽELEZA 31 NOVOROJENČEK POLfCU. PRinUVA ZA uocrr. ALKOHOLA 21 DSeSLA RAUCA 46 KtX)R ZAVAJA KOGA V ZMOTD 18 nikolaj OOAflSV •90« GftS MOilO VRfFRAVA ivan KOVACiC PETER adamič TUDOR AAGHSZI GLAVNO MÊS70 AMERlâKE ZV. Dři KANSAS O 29 K TON 6. tvisan z* OOM eiute» ie luka ka nrva$k6m OTEfU G(U9S?M VSAOtJA AMËi^èKi OftENINAKO 2ALASE MESTECE V IRANU moSKI princip kitajs. pilozo^.-yan6 35 N POLOŽAJ TELEfiA 27 JilAJ^I PEK RAST nogomet. klub ČLAN OROveZA» CUE kdor pe6e OSLATS vrsta trske v severm morju ptica ujsda ___ wiNiitk>rv« z* oKajf nov«« ii rNt*«iora, prenos Videospotnice. top Evroliga v košarki. Union Ol^mpija : Scavolini, prenos 22,00 ZímsiQ otrok, franc, film 23.20 Videospotnice 23.50 Ma liniji 00.20 Infokanal 07,00 09.00 0S.05 09.55 10.00 10.35 11 30 12.00 13.00 la.-ís 15,00 15.55 16.30 16.50 17.25 18.05 18.40 19.00 20.00 21.00 21.30 22.00 22.50 23.30 00.35 01.50 02.30 03.00 03.55 04.25 05.35 09.05 09.35 10.05 11.00 11.30 14.20 15.30 17,10 17.20 19.00 19.25 20.00 J 07.55 08.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13-40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 15.00 19,00 20.00 21.30 22.10 23.05 23.10 00.05 01.45 02,45 09.00 10.15 10.20 10.25 14.00 17.55 16.00 18.40 16.45 18.50 18.55 19,55 20.00 20.55 21.00 21.30 22.45 23-15 23.20 Ricki lake Rubi. nad. Klon, nad. Tv prodaja Zreîosrce, nad, Vrtnarjeva hči, nad. Ma kraju zločina, nan. Tv prodaja Ricki Lake Vrtnarieva hči, nad. Zrelo srce, nad. Kbn. nad. 24 ur • vreme Rubi, nad. 24 ur Trenja Seks v mestu, nan. Alias, nan, >0 jutro 09.00 Poročila 09,05 Bazen, 3/10 09,25 Mali medvedek in božična zvezda, ris. film 09.45 Risanka 0a55 Skip in Skit, 25/26 10.10 Ma liniji 10.45 Štafeta mladosti 11.25 Modro 11.55 Frasier, 10/24 12.15 Osmidan 13-00 Poročila, šport vreme 13.25 ČarovnikizOza, amer film 15.05 Vsakdanjik in praznik 15.55 Mostovi 16-30 Poročila, šport vreme 16.50 Skokspadak)m.6/10 17.15 Iz popotne torbe 17-40 Frančkov čarobni Božič, kanad. ris. film td.30 žrebanje dBte(jice 18,40 Risanka 19-00 Dnevnik, vreme, šport 20-00 Lenkinesan|e< ris. film 20.55 Oče za božič, nemški film 22,40 Poročila, šport vreme 22.55 SkrivnosI bo2ičd. dok. odd. 23.45 Polnočnica, prenos iz MG 01.10 Dnevnik zamejske tv 02.05 Skrito v Ameriki, amer, film 03.40 Da, sestra, ne. sestra, nizoz. film 05-15 Zimski otrok, iranc. film SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09.35 Mostovi 10-05 Otroški infokanal 11-00 Tv prodaja 11.30 Zabavni infokanal 13-40 Tv prodaja 14.25 Omizje 15.55 Ro*y music, koncert 16.55 Videospotnice 17.25 Osebno-pogov. oddaja laOO Skozi čas 18,10 TomlnTîicmas, film 20.00 Vedežnild. dokuin. fIm 20.55 Ondina Otta. tv Maribor 21-25 Slavnostni koncert 22.40 Končno prebujen, film 00.05 Slovenska jazz scena 00-45 Infokanal 07.25 08-15 09.10 10.00 10.30 11.20 1Z15 13-40 14.10 15.00 15-55 16.55 17.55 18-00 19.00 20.00 2Z10 23.05 23.10 00.45 01.45 09.00 10.00 10.05 11-00 14-00 17.45 17.50 18.50 ia55 19-25 19.30 19.35 19.55 20.00 20.50 20,55 21.20 21.25 21.30 22.30 23,20 23.25 23.45 01.00 Rkki Lake Rubi, meh. nad. Klon, nad. Tv pnjdaja Zrek) srce, nad. Vrtnarjeva hči, nad. Trenja Tv prodaja Ricki Lake Vrtnarjeva hči, nad. Zrelo srce, nad. Klon, nad. 24 ur - vrerrw Rubi. meh, nad. 24 ur Indiana Jones in tempelj smrti, amer, film Vroče mesto, nan. XXL premiere Božiček mlajši, amer, film 24 ur, ponovitev Nočna panorama karali 27 46 83 Dobro jutro, informativno-razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu Skrbimo za zdravje, svetovalna oddaja Maj spot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu M-ov božični plesni žur. posnetek Regnnalne novKe Rad igram nogorr)et Iz olimpijskih krogov Naj spot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 50 zvezd za otroke, posnetek Regionalne novtee Gremo v kino, oddaja za ljubitelje \\\m f^aj spot dneva Vabimo k ogledu Zelena bratovščina Iz oddaje Dobro jutro Vabimo k ogledu Božični glasbeni videospoli Polnočnice, prenos slovesnosti iz Marijine cerkvena Sveti gori Videostrani, obvestila SOBOTA, 25. decembra SLOVENIJA 1 NEDEUA, 26. decembra 06.30 07,00 07.35 08.25 10.00 11.00 11.55 12.35 13.00 13.20 13.55 15,30 15.55 16.30 16.50 17.15 17.20 17.50 18.20 18.45 19.00 19.25 20.00 20.35 21.35 22,00 23.20 00.55 01.25 02.05 02.25 02.50 03.20 04.35 04.55 Odmevi Zgodbe iz školjke Male sive celkre, kviz Mala velika punčka, film Praznično Evangefi stično bogoslu^e, prenos iz Murske Sobote Skrivnost božiča Papeževa božična poslanica mestu in svetu, prenos iz Rima Zvočnost slovenste duše Poročila, šport, vreme Hotel pokJniga zvezdica Ura, amer, film O živalih in ljudeh Slovenski utrinki Poročila, šport, vreme Na vrtu Ozare Orjaki Iz pradavnine Alpe, Donava. Jadran Izgubljen v snegu, risanka Risanka Dnevnik, vreme, šport Utrip Hotel poldruga zvezdica Hri • bar Prvi in drugi Poročila, šport, vreme Večno mlad, amer, film Alpe. Donava, Jadran Dnevnik vreme, šport Dnevnik zamejske tv Na vrtu Orjaki iz pradavnine, znan. oddaja Iskanje, 1/2 Prvi indrucfi Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 08.30 Tvprtdaia 09.00 Glasbeno jutro 09.20 Mostovi 10.00 Švigamuc, ris. film 11.10 Muckonavt. ris. film 12.30 Vesel božič, gospa King, kanad, film 14.00 Ondina Otta, tv Maribor 14.30 Slavnostni koncert ob 80-letnici Ondir)eOtteKiasinc 15.45 Tv prodaja 16.15 Poštar vedno zvoni dvakrat amer, čbfifm 18.05 Hiša na rr^ejI, dok. oddaja 18.55 Sprehod skozi filmsko glasbo 20.00 Marta, nemškf film 21.45 Hiša isker, 3/3 22.40 Sobotna noč 01.10 Infokanal 09.00 M-ov božični plesni žur, posnetek 10.00 Vabimokogledu 10.05 Jaslice svela 2003 10.35 Naj spot dneva 10.40 GremovMno 11.10 Spi, dete spi - pesmi otroškega pevskega zbora župnije Šoštanj 14.00 Vkleostrani, obvestila 17.45 Vabimo k ogledu 17.50 M-ov božični plesni Žur, posnetek 18.50 Najspotdneva 18.55 Tiha noč, božična risanka 19.45 V kleostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20,00 1328.VTVmagaan 20.25 Kultura 20.30 Božični pogovor gost msgr, Alojz Uran 21,30 Božični koncert New Sviing Quarteta, posnetek 22.55 Vabimo k ogledu 23.00 Božične pesmi s kvartetom Svil 23.35 Najspotdneva 23.40 V kleostrani, obvestila SLOVENUA 1 07.30 Živžav O živalih in ljudeh Sledi Pomagajmo si Sporazumevanje med živalmi Ozare Obzorja dutia Ljudje in zemlja Poničila, šport, vreme Vsakdanjik in praznik Tistega lepega popoldneva Mali demoni Poldnevnik Človeški faktor Gias ljudstva Nedeljsko oko Predmet poželenja Pianetv premiere League Šport na današnji dan Pet minul siave V^hoopi, 14. d^ Poročila, šport vreme Lorella Žive legende Glasbeni dvoboj Nočna mora Arena Vroče Družabna knjnika Žrebanje lota Risanka Dnevnik, vreme, šport ^calo tedna Spet doma Peti clem nt Poročila, šport vrerr« Lepotica, kol sem jaz, film Dnevnik, vreme, šport Dnevnik zamejske tv Tistega lepega popoldneva SLOVENUA 2 06.30 Infokanal 09.00 Tv prodaja Košarka nba action Hiša na griču, kanad, film Svetovne uspešnk^e za tri tenorje z manborsko filharmonijo Vedezniki, úokm. film Antonia, 3, del Noč po te^m dnevu • The Beatles, ang,čbbilm 12. decembrski koncert GV skupine 18.50 Županova Micka 20.00 Zibelke svetovnih kultur 21.00 Peščfca izbranih 2Z\0 Don Kihot baletni film 23.55 Infokanal 09.25 09.50 10.20 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.10 14.15 14.15 14.20 14.30 14.35 14.40 14.50 15.05 15.45 15.55 16.00 16,05 1B.30 16.50 17.15 17,20 17.40 17.50 18.10 18.15 18.30 18.40 19.00 19.25 20.00 21.50 22 45 23.20 00.55 01.35 02.00 09.30 10.00 11.45 13.35 14.25 15.55 17.20 07.30 Tv prodaja k 08.00 Igrača, ki je rešila božič. ! f^m ris. film \ 07.30 08.40 Kalka In Ortsi, ris. senja i 08.00 08.50 Najlepše božično darilo. i 08.25 ris. film i 08.30 09.15 Mjav!. Mjav!, ris. serija 1 08.40 09.25 Naš mali svet, ris. serija i 09.05 09.30 Ogijeva druščina, ris. serija i 09.55 09.40 Legenda 0 Titaniku, ris. i 10.05 film j 10.10 11.05 Hikarian, ris. serija 11,30 Oliver in njegovi, nan. 1 11.00 12.00 Šolska koša rio rska liga i 11.30 13.05 Hans Christian Andersen i 12.00 14.05 Božič s Ćuki i 13.05 16.00 Pasja božična zgodba, film 1 14.00 17.25 24 ur- vreme i 14.50 17.30 Bart>íe z labodjega jezera. [ 16.35 ris. film ] 18.15 19.00 24 ur i 18.20 20,00 Bolje ne bo nikoli, film i 19.00 22.30 Moja Afrika, amer, film 1 20.00 01.30 24 ur, ponovitev i 22.00 02.30 Nočna panorarna 1 00.25 ^^ kanali ! 01.25 ft ^ .TV/* Tv prodaja Obuti maček Naš mali svet Mjavj Mjav!, ris. serija Palčiča, ris. serija Zelenjavčki Katka in Orbi, ris. serija Naš mali svet. ris. serija Veseli božič v jagodni deželi, ris. film Hlkarian, ris. serija Oliver in njegovi, nan. Šolska košartcarska liga Hans Christian Andersen Močno zdravik), nan. Seznam božičnih želja, him Dvakrat ob božiču, film 24 ur-vreme 1, 2,3, kuhajmo! 24 ur L^o je biH milijonar Jesenska pripoved, film 24 ur. ponovitev Nočna panorama karaU 27 46 i2 PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Tiha noč, božična risanka 09.50 Spi dete spi, božične pesmi 10.25 iz pon. oddaje Dobro julro 11.15 1327, vrv magazin 11.35 Kultura 11.40 Špormitorek 12.00 Iz olimpijskih krogov 12.05 Športni gost 12.45 VabirTK) kogledu 12.50 Gremovkino 13.20 Iz sredine odd. Dobro jutro 14.10 Božični pogovor, gost msgr. Alojz Uran 15.10 Vkleo stra ni. obvestila 17.55 Vabimo k oçledu 18.00 1328. VW magazin 1&25 Kultura 18.30 Izpetkoveodd, Dobrojutío 19.20 Pop Com, glasbena oddaja 20.35 OpozKijskI pogledi na politična in gospodarska dogajanja v MO Velenje 21.35 Vabimo kogledu 21.40 Videoslrani, obvestila PONEDEUEK, 27. decembra SLOVENIJA 1 06.40 Zrcak) tedna 07.00 Dobro jutro 09.00 Poročila 09,05 Ajkec pri restavralorjih, 1/^ 09.25 Iz popotne torbe 09,45 Pismonoša, 13/14 10.05 Skokspadaiom, 6710 10,35 Speldoma 12.25 Prviindojgi 13,00 Poročila, šport, vreme 13.15 Obzorjaduha 13.45 Nekaj minul za domačo glasbo 14.05 Ljudje in zemlja 15.00 Vsakdanjik in praznik 15,55 Dober dan. Koroška 16.30 PoročUa, šporL vreme 16,50 RadovedniTaček 17.00 O bontonu, poučno zabavna oddaja 17.35 Opičji princ 18,25 Žrebanje 3x3 18.35 Žrebanje Astra 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20,00 ŠefMInike, 11/12 20.55 Izzivi 21,25 Umetnost igre 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Cvet mladoni. 3/4 00.30 Holel poldruga zvezdica 01.00 Dnevnik, pono^lev 01.55 Dnevnik zamejske tv 02.20 Opičji princ 03.10 Izzivi 03.40 Umetnost igre 04.05 Oko. Šved. lilm SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09.05 Primorski mozaik, tv Koper 09.35 Slovenski utrinki 10.00 Obi^ški infokanal 11.00 Tv prodaja 11.30 Zabavni infokanal 13.25 Tv prodaja 1355 Tistega lepega popoldneva 17.45 Mama Rim, ftatčb film 19.30 Športnik leta 21.00 Studio city 22,00 Študentska 22.30 Videospotnice 23.00 Brane Rončel izza odra 00.35 Prikrile skrivnosti, film 02.30 Infokanal 07.55 08.45 09.40 10,30 11-00 11.50 12,45 13.40 14.10 15.00 15,55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 20.55 21,50 22.45 22.50 23.45 01.30 02.30 09.00 10.00 10.05 10.30 10.35 11.35 11.40 14.00 17.55 18.00 18,05 18.35 18.40 19,40 19.55 20.00 20.50 20.55 21.50 22.40 22.45 22.50 Ricki Lake Rubi, nad. Klon, nad. Tv prodaja Zreio srce. nad. Vrtnarjeva hči, nad. Močno zdravilo Tv pnDdaja Ricki Lake Vrtnarjeva fíči, nad. Zrek) srce, nad. Klon, nad. 24 ur - vreme Rubi. r>ad. 24 ur Sedma nebesa, nan. Urgenca, nan. Zgodba o Jackie. 4/6 XXL premiere Naša sodnica, nan. Meni za umor, amer, film 24 ur Nočna panorama kanali 17 46 62 Dobrojutro. informativno' razvedrilna oddaja Vabimo kogledu 1328. VTV magazin Kultura 8ožlčni pogovor, gost msgr. Alojz Uran Naj spol dneva Polk'n'roll, glasbena oddaja Videostrani, obvestila Vabimo kogledu Regionalne novice JasiKe svda 2003. dokumentama oddaja Naj spol dneva Skrbimo za zdravje VideostranI, obvestila Vabimo kogledu Samosvoja in llonese, posnetek modne revije Regionalne novice 50 zvezd za otroke, posnetek Iz oddaje Dobro jutro Vabimo k ogledu Naj spol dneva VIdeostrani, obveshia TOREK, 28. decembra SLOVENIJA i 06.30 07.00 09.00 09.05 09.25 09.35 09.55 10.25 11.15 12.15 13.00 13.15 13.40 14.10 15.05 15.55 16.30 16.50 17.10 17.35 18.05 16.40 19.00 20.00 21.30 22.00 22.50 23.40 00.55 01.50 02.10 02.40 03.10 04.40 05.00 SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 08.30 Tv prodaja 09.05 Qlasnik.tv Maribor 09.50 ^valp.smuč..SL(ŽX1. vožnja 1115 DoberdanKoroŠka 11.45 Otn}ški infokanal 12.15 Tv prodaja 12.50 ^valp.8muč.,SL(Ž),2, vožnja 13.45 Zabavni Infokanal 16.10 Tv prodaja 16.55 Študentska 17.25 audio city 16.25 Novoletna turneja v smuč. skokih, kvairtikacije 16.20 Videospotnice 16.55 S(OZfčas 19.05 Hiša isker, 3/3 20.00 Frasiw, 11/24 20.25 Film noir, dokum. oddaja 21.25 Ana Karenina, amer, film 23.10 Videospolntee 23.40 Infokanal Odmevi Dobro jutro Poročila Ajkec in umetnine iz lesa Radovedni Taček O bontonu, poučno zab, oddaja Želvji otok. 22/26 Opičji princ HrI • bar Alpe. Donava, Jadran Poročila, šport, vreme Umetnost igre Izzivi Peli element Šef klinike Mostovi Poročila, šport, vreme Pozabljene knjige naših babic Knjiga mene briga Kako žii^jo slovenski gradovi, dokum. oddaja Risluhnimo tišini Risanka Dnevnik, vreme, šport 2004 V deželi pokončnih ljudi, dokum. oddaja Odmew, šport, vreme Dnevnik nekega naroda Drugo iskanje, 2/2 Dnevnik, vreme, šport Dnevnik zamejske ^ Kako ž M jo slovenski gradovi, dokum. oddaja Prisluhnimo tišini 2004 V deželi pokončnih ljudi Infokanal 07.55 RkjkiLake 06.45 Rubi, nad. 09.40 Klon, nad. 10.30 Tv prodaja 11.00 Zrekf srce, nad. 11.50 Vrtnarjeva hči 12.45 Sedma nebesa 13.40 Tv prodaja 14.10 RickiLake 15.00 Vrtnarjeva hči, nad, 15.55 Zrelo srce, nad, 16.55 Klon. nad. 17.55 24 ur-vreme 18,00 Rubí. nad. 19.00 24 ur 20.00 Padli anget amer, film 21.50 Otrok Černobila 22.50 XXL premiere 22.55 Naša sodnica, amer. nam. 23.50 Občutek za pravico, film 01.30 24 ur, ponovitev 02.30 Nočna panorama SREDA, 29. decembra SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi 07.00 Dobrojutro 09.00 Poročila 09.05 Ajkec in slike na platnu 09.25 Telebajski. 18/45 09.45 Maja m čarodej, ns, film 10.10 Pozab ijene knjige naših babic 10.25 Knjiga mene briga 10.50 Kako živijo slovenski gradovi, dokum, oddaja 11.20 Prisluhnimo tišini 11.50 Sledi 12.20 Pomagajmosi 13.00 Poročila, šport vreme 13.25 Navmi 13.50 Velikanski krempelj 14 20 2004 15.55 Moslovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Pod klobukom 17.25 Volkovi, čarovnice in velikani, 33/39 17.45 Franceta Bern i ka zvezdnato nebo, dokum. portret 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Delo osvobaja. sk)v. tv film 21.10 Vrtiglavca -643 m, dokum. f^jton 22,00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Stričbve sanje, Iv drama 01.00 Dnevnik, šport 01.55 Dnevnik zamejske tv 02.15 Franceta Bemika zvezdnato nebo, dokum. portret 03.05 Notice za Afriško orest^o. liai, film 04.15 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09.35 Moslovi 10,05 Otroški Infokanal 11.00 Tvprodaja 11.30 Infokanal 11.55 SP v alp. smuč., smuk (M), prenos 12.30 Tvprodaja 13.00 Film noir, dokum. oddaja 15.20 SPvalp.smuč..SL(2),1. vožnja 16.25 Novolelna turneja v smuč. skokih, prenos 16.20 SPvalp.smuč.,SL(Ž), 2. vožnja 20.00 Netopir, opereta, posnetek 22.20 Ryanovahči, ang. film 01.30 Vkieospotnice 02.00 Romanca, franc, nim 03.35 Infokanal .J 07.55 RickiLake 08.45 Rubi. nad. 09.40 Kton, nad. 10.30 Tvprodaja 11,00 Zrelo srce, nad, 11.50 Vrtnarjeva hči, nad. 12.45 Zg0dba0sl3ckie.4/6 13.40 Tvprodaja 14.10 Rk:kiLake,pog. oddaja 15.00 Vrtnarjeva hči, nad. 15.55 Zrelo srce, nad. 16.55 Klon, nad. 17.55 24 ur, vreme 18.00 Rubi. nad. 19.00 24 ur 20.00 Smrtonosna strela, film 21.40 Na kraju zločina, nan. 22.35 >0(1 premiere 22.40 Naša sodnica, nan, 23.35 Nesreča v elektrarni, film 01.15 24 ur. ponovitev 02.15 Nočna panorama kanali 2? 4« aa j 09.00 Dobrojutro, informativno- razvedrilna oddaja I 10.00 VaDimo k ogledu 09.00 Samosvoja in iionese. i 10.05 1329. VTV magazin posnetek modne revije i 10.25 Kultura 09.50 Vabimo k ogledu i 10.35 športni torek 09.55 50 zvezd za otroke. i 11.00 Športni gosi posnetek j 11.40 Naj spot dneva 10.50 Naj spot dneva i 14.00 Vkleostrani. obvestila 14.00 VideostranI, obvestila i 17.55 Vabimo kogledu 17.55 Vabimo k ogledu 1 18.00 Regkinalne novk:e 16.00 Praznični vk^eospoti 1 18.05 M-ov božični plesni žur. 18.15 TV inš^kcija: matemadka posnetek 1. dela 19.00 Naj spot dneva 1 19.05 Naj spot dneva 19.05 Tiha noč, božična risanka : 19,10 Čas za nas: Vr^vemosl. 19.50 Videoslrani, obvestila mladinska oddaja 19.55 Vabimo k ogledu 1 19.50 Vkleoslranl, obvestila 20.00 1329. VTV magazin i 19.55 Vabimo k ogledu 20.25 Kultura I 20.00 Pop Com: gosta: 1. 20.30 Športni torek, športna Vrčkovnik tn S. Gorišek informativna oddaja j 21.15 Regionalne novice 20.50 Sortni gost pogovorv 1 21.20 Naj spot dneva studiu i 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Asova gibanica I 21.30 Od zibeli do groba, koncert 22.00 Šu kham - za soncem. ob 5. obletnici FD Šenljur oddaja o Romih i 22.20 Iz oddaje Dobro jutro 22.30 Vabimo k ogledu i 23 .10 Vabimo kogledu 22.35 Naj spot dneva i 23-15 Najspotdneva 22.40 Videoslrani, obvestila I 23.20 Videoslrani, obvestila TO IN ONO ^ ^.T-Tnro.knn Kdaj - kie - kaj Oven od 21«3*do21.4* Zdfsevam.dastesezntólivzeioCudnempoložaju ^ Kimals več volje za reševanje polreb m zelja vašega partnerja. S3| ^ ste skorejda pfeprićanf, da mu ni mogoće usirečí. F^ ni tako hudo. W Ls rnalo boij ostro bi morali nastopili m reCi t>obu bob. Nikâr pa pri ^ y tem ne pojdite čez ro. Predpraznični Cas je namreč lahl(o tudi stresen, sptoti, če boste veííko casa doma Bolje jo bodo odnesli tisti, ki bodo morali se deiati. Ti bodo pa l^r malce utrujeni. Božični veésr bo lep in toSno takilen. kot ste si ga zamislili Bik od 22.4. do 20.5. y^^^^^S Skraim čas bi že bil, da (udi sami spoznale, da morate biti hvaležni. da sa je zapfet ralil tako kol se je. Kaj lahko bi se namreč zgodilo, da bi se vam zaradi na videz povsem obrot^ega vpralanja življenje obrnilo na glavo. Zalo poskušajte vsaj nekai dni živeti drugače m pri tem upoštevati [udi vse tisto, kar vas resničnno mori že nekaj časa Spr^n^enřti življenske navade nikoli ni bilo lahko, a tokrat se seveda avedale. da jih morate. Novo leto je prelomnica, ki je kot nalašč za spremeni navad Dvojčka od 21.S. do 21.6. Položajplanelovbozavasvnasiednllhdntíizelougoden Lažjebo-Cft St ^^^ ^^^ ^^^^^ r^^čistili mnoge di- leme. ki se vam po glavi motajo že dolgo. Nikar ne zapnle vrat r^ poslovnem področju, saj se vam bo v naslednjih tednih ponudila izredna poslovna priložnost. Vseeno previdno naprej Najbolj ugo- den čas bo v drugi polovici januarja, ko se bodo stvari spel vînile v stire tirnice Pred vami te vsaj še eiia lepa zabava, ki se je boste le nekaj časa spomintali. Rok od 22.0. do 22.7* Dosegli ste veliko, hoteli pa boste âe več. Ni kai. ste pač taksen tip človeka, da vam, če uspete, nikoli ni zadosti Zalo boste v naslednjih dneh poskrbeli, dal3odovsi okoli vas zaskrbljeni, vi pa se boste povsem mimo lotili novega, alitevnega finaričnega projekta. Ob tem boste seveda ugotavljala, da se nekateri že spra^jaio, kako naj vas ustavijo VI pa boste mirni zato, ker že imale zagotovilo, da se bo vse srečno izteklo. in se tudi bo. Le doma ne bo vse tako, kot si želite, in to še nekaj časa. Morda je predpraznični čas tudi čas za raanisieko tem, kako naprej. Uv od 23.7. do 23.8. Po dolgem času bo stanie v denarnici taksno, da bo r^iavnosl laž, ®če boste komu pojamraii, da nimate denarja Končno si boste oddahnili, saj boste tudi zato lažje dihali. Nekaj starih dolgov poravnajte čim prej Kaže namreč, da se bodo že kmalu nabrali novi, pa č-eprav zanje ne boste ftfrvi sami. Pri izbiri in nakupu dani ne pretiravajte. f^aie izkoristire svoje skrite darove m ka| naredile tudi sami. Tega so ljudje zelo veseli, tudi vaši prijatelji m najbližji Vzemite si čas za obisk sorodnikov, sicer bo zamara v hill. Devica od 24.8. do 23.9. Energije imate dovoli a vse, kar vambodov nasledniih dneh naložili. Bo pa držalo, da vam bodo začeli nekateri v vaši okolici iti krei^o na živce Tako zelo, da V3m bo nivo energije padel že, ko bodo odprli usta. Ni kaj, v življenju se pač ne moremo družiti le s tistimi, ki jih ^^^^ imamo radi. Zato se je dot^o navadili, da gre kda( kaj čez eno uho noter in čez drugo ven Vi se te^a šele učite, saj iniate še vedno predolg jezik Zaradi njega vas zna ob koncu tedna rahlo boleti glava. Imeli boste slabo vest. Tehtnico od 24.9. do 23.10. ^ložaj planetov v začetku ledna vam je dal vetra Slabo počulje je le postala štaba vest. ker niste izpofnili obljube, ki ste jo že pred č-£om dali sami sebi Ta vam bo v naslednjih dneh še krepko naga^-la, saj si boste morali priznati, da ste človeK ki m zelo malo trdne volje. da kaj spremeni vsvojem življenju. Partner vam boglasno oči^l, VI pa mu ne boste ostali dolžni âlobodonasiednjidnevi bolj lihi kotne Zmolkomvas pač najbolj kaznuje, kajne? Zat:â\^ bo vseeno m predvsem zelo burna Škorpi|on od 24.10. do 22.11. *^^ N Jezilo vas bo. ker boste poznali, da vam ljudje, ki )im vi popolno-^ ma zaupate m ^di poveste več kot drugim, ne zaupajo Dolgo bo-ste rabili jali, zakaj je tako. Inkmalu spoznali, kje je vzrok za takšno ^^JfÇ obnašanje in počulje Ko boste agotovo vedeli, da je za to knov ^ y nedko od vašihzelo klepelavih sorodnikov, se boste začeli obnašati povsem dmgače. In potem boste tudi hitro pndobili izgubljeno zaupanje priiatel;ev in sodelavcev. StiThT 0(1 23.11. (lo 21.12. i ^ Poslali ste tako občutljivi in zamerljivi, da vam nihče več ne upa nič povedali naravnost, v obraz. To pa nikakor ni dobro, saj se vas bo-do 2čeli ljudje izogibati, če se stvari ne boste loiili na povsem drugačen načia Zamero že lahko kuhale, a ne tako dolgo, kot jo znale vi. In tudi kakšno krepko besedo na račun vašega dela bo treba požreti. č6 hočete, dasi ne boste situacije še močJieje poslabšali Kar se ljubezni tiče. zvezde pravijo, da zanekral ne bo še nič novega. Pa čeprav si želite Koaorog od 22.12. do 20.1. Vnaslednjih dneh boste morali sprejeti veliko odločitev Kar naprej vas bodo nekai spraševali In vTiemirjaii, vi pa si boste želeli le mir. ki bi ga posvetili ukvarjanju z vam nalijubšimi stvarmi, saj boste V tmeli končno nekai prostih dni. Vmes mz poseči še kakina viroza. ^^^ pa bo mera polna Ne boste najbolj zadovoljni, a že v kratkem boste izvedeli nekaj tako lepega, da boste poaâ)ili na vse rel težave in težavice Povezano bo z družino in ljudmi, ki vam pomenijo največ Vodnar od 21.1. do 19.2. V življneju vam trenutno prav na nobene področju nič ne manjka, flft Neka sprememba je namreč tako močno popestri la živ i lenfe m do-godke vn]em, da ste potno zaposleni, azelo srečni. Tako lahko mir-no priznale, da trenu^o nimate ne velikih potreb in ne velikih želja. Ker je to ludi res Majhne pozornosti družine vam bodo veliko pomenile Znali pa jih boste izkazati tudi partnerju, ki je to že kar krepko pogrešal. In znal jih bo ceniti in vrniti. Sploh na božič, ko si bosta res vezla čas le za vaju Ribi od 20.2. do 20.3. Prevečkrat se vam zdi, da sle za vse. kar vam v življenju m vleč, krivi sami FS ne bo držalo, vsaj v primeru, s katerim se bosle ukvarjali v naslednjih dneh ne Tokrat ne boste čisto nič knvi za nastalo situacijo, očitki pa bodo vseeiio padali na vas in nikogai drugega. Trdo kožo dobivah tudi zaradi takih ljudi, ki vam bodo v naslednjih dneh kradlispanec. Dejstvo pa je, da vas to Ujdi kali. V očeh tislih, ki so bolj pon^mb-ni za V3Š0 prihodnost, pa cena le raste. Z nekom se bosle še bolj zbližali, čez rob pa še ne bosle upali. (Icirlek, 2[i. cliHcmber Titov trg, Velenje Praznićrfi sejem - Sejem drobnih darii ír prazniiinih dobrol-obIB.uribo na sporedu praznični program in obisk dedka Mraza. 17.QQ Mladinski center Velenje Ernine ustvarjalne delavnice iaQQ-2QQD Hotel Raka, velika dvorana Proslava ob dnevu samostojnosti • Organizator: Mestna občina Velenje 19:00 Športna dvorana v Šoštanju Božični koncert pihalnega orkestra Zarje Šoštanj. Gostje: Grega Avsenil. ansambel Gregorji« trena Vrčkovnik, Mešani pevski ^or Svoboda, Agata šumnik in Dani Qregorc. 18.00 Glasbena šola Velenje, orgelska dvorana Koncert godalnega orkestra in učencev orgelskega oddelka GŠ Velenje X Osnovr^e šole v Šaleški dolini Obiski dedka Mraza po osnovnih šola^ Šaleške doHne -Dedek Mraz bo osnovne šole obiskal tudi v petek,24. decembra. Poirk. 24. clťc embci" 21.00 Mladinski cenlerVelenje Božični posladki Sobola, 23. deccinhiT 21 3Q Mladinski center Velenie Klubski večer I\crtrija. 2(). (Iťťcíiibcr jo.og Veleniskigrad Igrica za otroke in obisk dedka Mraza 10 00 Šentilj pri Velenju IX. Iradicionalni blagoslov konj v Šentilju 2000 Rdeča dvorana Velenje Koncert Magnriico in Leetoojamais Ponedeljek. 27. cleťemher 10.00 Knjižnica za mladirw Praznični košek • Novoletne počitnice v Knjilrtici Velenje. Brskali boste po knjigah, izdeiali darilce za prijatelje, okraske za smrečico... 14.00 Dom za varstvo odraslih Velenje Obisk dedka Mraza v Domu za varstvo odraslih Velenje • Organizator: MZDU Velenje in MDI Šaleška dolina 16.00-21.00 Mladinski center Velenje Turnirji dedka Mraza • Različni športni turnirji; pikado, namizni tenis .družabne igre ... Turnirji bodo potekali do 30. decembra. 19.30 Dom kullure Velenje Gledališka predstava - Špas teater Mengeš: Andrej Rozman Roza: Obuti Maček (Zeleni abonma in izven). Torek. 2«. dtx einber 17.00 Dom kullure Velenje Počitniška predstava -Lutkovno gledatllče Velenje; Razbojniški živžav 18.30 Mladinski centerVelenje Filmski večer Sreda. 29. de4 ember 1700 Knjižnica za mladino Špeline ure pravljic - Pacek in Packa (P.devk) inPssst (J. Svkes) 19 00 Dom kulture Velenje Plesria predstava - Plesni teater Velenje; Vmesni Čas (Between Time) 22.00 Max Club Velenje Koncert: Res Ntillius (ietrlek. 30. deeember 10.00 Knjižnica za mladino Praznični košek • Novoletne počitnice v Knjižnici Velenje. Brskali boste po knjigah, Izdelali darilce za prijatelje, okraske za smrečico... Za dodatne inlormacije o pnreditvah in dogodkih lahko pokličete TIC Mesme občine Velenje (03/896 1 8 60). Žive jaslice Pakii pri Velenju / Muciu luknja - V soboto, 25, ín v ricdcijo, 26. deccmbra, med in 18. uro. V soboto bo jaslicc v Hudi luknji obiskal tudi mariborski Škof Prsne Krambergcr. Kecicď ob S;ivinji / Dol Suhi» (v neposredni bližini gosUi^ća AtoKck) - sobota, nedelja in ponedeljek oh 17.00 in ponovitvijo ob 19.00. Skorno • V ccrkvi svetega Aniona ob 18.00 uri. ■ Razstava velikih jaslic v muzeju Veknje - Muzej Velenje val^i na Velenjski grad. na ogled ra/.sta-vc velikih j a'ilie. Lahko si ogledate tudi ra/.slavo prazničnih vašći I-nic otrok vrtcev in Sol Šaleške doline. Muzej jc od 20. do 30. decembra odprt vsak dan od 9. do 20. ure. 31. decembra od 9. do 15. ure, 1. in 2. januarja od 9. do 20. ure. Oh jaslicah vam bodo prepevali: Podkrajska dekleta (27.12. ob 18. uri), Kvartet Svit z Melilo (28.12. ob 18. uri), Agata.Šumnik Zgoncc (29. 12. ob IK uri), Rudarski oktet (3i). 12. oh 18. uri) in Moški pevski zbor Kajuh (6. t. ob IS, uri). ■ se je... 0(1 24. (lo DO. • 24. (Iccemhra 1995 je na Ornnge Bowiu na Floridi, na neuradnem svctO' vnem prvenstvu za mlade te-nilvke igralcc, v kalogoriji igralk do 14 let prepričljivo zmagala Velenjćanka Katarina Srebot-nik; - 25. dccemhra jc bivj^ič, praznik Krislustsvega rojstva. Božič je dolgo ostal praznik, ki so ga obhajali samo v cerkvah, od 14. stoletja dalje ga srečujemo tudi v žeaskih samostanih. Sele barok in p rot i reformacij a pa sta Uržicni praznik prihližćila družini in prenesla cerkve no prazno-va-nje v meSCanske in kmečke domove. S koledniâkimi igrami, čudovitimi ho*^iCnimi pesmimi in z jaslicami je postal bozic -poleg velike noči - največji praznik večini SlovenccN*: • 25. ilvcvnibra 1963 so na referendumu sprejeli prvi samoupravni statut Rudnika lignita Velenje; - konec leta 1967. ko je Velenje dobilo desellisocega prebivalca, je velenjska občinska skupSčina sprejela odločbo o ustanovitvi zavoda Dom kulture Velenje, ki so mu predali v uporabo dom kulture in kino dvorano; - na zasedanju slovenske skupščine so bili 2f. dccembra Ida 1990 razglašeni rezu liai i plel^iscita, na katerem je, ob 932 odstotni udeležbi, za samostojno Slovenijo glasovalo 88.2 % volivcev, zato la dan v Sloveniji praznujemo Dan samostojnosti: • 26.decembra ]9K6si)nadr- .saliSču na Konovem, ki .so ga uredili na športnem igrišču, prvič zadrsali številni drsalci: - 27. decembra 1972 je izi>la zadnja številka Šaleškega rudarja. Po tïsmih letih se je Časopis ŠaleSki rudar preimenoval v Na< čas: • 27. decembra 1973 v Ljubljani umrl slovenski jezi-koslovec in akademik Karel Olilr. ki je bil rojen v Amačah pri Velenju; -27. decembra 1979 je Nesli i^gank ob svoji 70. letnici prejel zlati grb občine Velenje; -27.decembra I983jepc»kus-no začel delovati hotel Vesna v 'Ibptílívici; -27. deccmbra tela 1991, ko je potekel rok za tiddajo vloge za pridobitev slovenskega držna darila, izdelke domaČe in umetnostne obrti ler praznične dc^brote. Sejemsko dogajanje bodo tudi danes, tako kol včeraj, popestrili glasbeni in plesni nastopi v organizaciji Zveze kuliurnili društev Šaleške doline. Program na Prazničnem odru se tx> danes začel ob 16. uri, v dveh dnevih pa se bo na odru predstavilo kar 300 nastopajočih- Nastopih bodo učenci velenjske gla.sbene ik)le, otroška pevska zbora asnovne šole Aniona Aškerca ter vrtca Tinkara, plesalci plesnih študijev N 1er Magic Slep. Konovski štrajharji, pevke zasedbe Cabcrški cvet, godčevski sestav ŠFD Koleda, Harmonikarski orkester Barbara Premogovnika Velenje ter 'laborni,ški pevski zbor. Medobčinska zveza prijateljev mladine bo na trgu pripravita otroške ustvarjalne delavnice, sejem pa bo obiskal dedek Mraz. Obiskovalci si bodo lahkem ogledali Še razstavo malih živali, ki jo prireja Društvo gojiteljev maliii živali, v pi)pol danske m času pa se bo po mestu mogoče peljati tudispraz-nično kočijo. Seveda bodo organizatorji pc^krhell tudi za prazjiično stinsko ponudbo. Danes bo v okviru Prazničnega sejma na Titovem trgu potekalo tudi tekmovanje v kuhanju golaža, ki so ga organizatorji poimenovali „I.golažijada - Velenje 2004".Tckmovaiije, na kaicrega se je prijavilo 10 posameznikov oziroma ekip, se \to začelo ob 12. uri. Po 17. uri, ko bo komisija cxenila k"uharske mojstrovine, pa bodo organizatorji gi")-laž brezpbično ponudili obiskovalcem sejma. ■ bš Hisa mladih v Šmartnem ob Paki Joželo\i klubski vereri v Hiši mladih v Šmartnem ob Paki se znova obeta zanimiv večer. (n>st zadnjega .ložetovega klubskega večera v tem letu bo namreč prof. dr. Božo Repe. .le redni profesor na oddelku za z^^dovino na Filozolski fakulteti v Ljubljani. Dkvarjase preds'sem s si>dohno slovensko» južnoslovansko in srednjeevropsko ^odovino. .Te avtor številnih razprav o slovensid zgodovini 20. stoletja. Studije ,lulri jc nov dan - Slovenci in razpad ,îu-gostavije ter Rdeča Slovenija nazorno pričajo o njegovem dobrem poznavanju polpretekle zgodovine. Ne sodi med liste zgodovinarje» ki meni jo, da se iz zgodovine lahko naučimosamo to, dasc iz nje ne moremo ničesar naučili. Prepričan je namreč, da refleksija življenja v skupnosti jugosUwanskih nar<'ídov lahko bisiveno pripomore k pravil-nosli načrtovanja povezavv Evropski skupniwti. Božo Repe se ukvarja tudi z vprašanji pouka zgodovine v šoli. Predaval je na več univerzah po Evr(»pi, sodeloval v mednarodnih in domačih raziskovalnih projektih. Skratka.gre za zanimivo osebo, ki ji je vredno prisluhniti. Na pogovoru bo sodekwai ludi Damijan Kljajič. direktor. Muzeja Velenje. Jože tov kluKski večer bo danes (v četrtek) v prttttorih galerije Dile, začeli pa ga bodo ob 20. uri. Baklan parli Od ponedeljka. 27. (od 9. ure) do srede, 2\). decembra (do 19. ure) bodo prt>»lore Hi.še mladih napolnili mladi ljubitelji računalniških iger. Organizatorji prireditve Baklan parti pričakujejo blizu 50 udeležencev. ■ tp '^H'JCSi 23. decembra 2004 KINO VELENJE v hotelu paka - iT • rOl.AKNI \L\K (animirana, božična družinska pustolovščina) Režija: Robert Zsmeckis ûlasovi: Tom Hanks. Josh Hutcher-son, Michael JeierHayden V slovenskem startnem temiinu I f^lek. 24,12.. Ob 17.46 Sotmta. 25.11,0b 16.15 Neóetld.26.12., ob 17.15 Ponedeljek. 27.12. où 15.00 in ob 17.00 Torek. 29.12.. ob 17.15 Sreda, 29.12..ob 15.00 In ob 17.00 Na božični večer leži farttek buden v po$t&l|i in čaka na cinglanie zvončkov Božičkovlti sani, Pet minut do polnoči zasliši hrumenje. Ne more verjeti očem. Pred njegovo hiso stoji velik, bleščeč s^akiniz^eda.dačakapravnanj. Sprevodnik ga povabi, naj gre z njimi na severni tečajTako se zmnogimi drugimi farrn^ in punčkami poda na fantastično potovanje na severni tečaj. Toda, ker je na vlaku tudi veliko otrok, ki več ne verjamejo v Božička ima vlak veliko preglavic na poti. Fantek mora s svo-iimi novimi prijatelji zbrati ves svoj pogum, da vlak pripelje na cilj, kjer ima Božiček pripravljeno posebno presenečenje. Pravi bo^čni film za vso družino I ^KVKRJETIM (animirana akcijska komedija) Režija: Brad Bird Slovenski glasovi: Lotus Šparovec. Nataša Tlč Raljan, NinaValič, Tin Ka-rabašič Dolžina: 115 minut Petek. 24.12., ob 15.$0 Sobola. 25.1Z,ob18.00 Nedella, 26.12., ob 15.00 Ponedeljek. 27. IZ ob 18.4$ Torek. 28.12., ob 15.00 Sreda. 29.12.,ob 18.45 Gospod neverjetni je pra^ superjunak. Tnda nov vladni zakon ga je prisilil v ilegalo. 2 družino se je moral preseliti drugam in si poiskati dolgočasno siu^o knt zavarovalniStó delavec.Ta-ko živi spokojno življenje s svojo ženo in tremi otroki.Nekega dne pa privoli v tajno c^eracijo v kateri se bo lahko ponovno Izkazal. V bistvu pa je past, ki so mu jo nastavili njegovi nekdanji sovražniki. V pomoč mu bo morda pnlii-teti njegova žena, ki je včasih bifa juna- kinja Elastika in seveda otroka, sta tudi obdailena s nadnaravnimi sposobnostmi. RviDIesneyevfilm.kijesin-hroniziranvslovenščinol m:hiiški kvfitaim 1!\ sviít příhodností zadevo In, da je od njega odvisno življenje neznane ženske in njene družne. Naenkrat se znajde v vrtincu nevarnih situacij. (akcijska avantura) Režija: Kerry Conran Vloge: Jude Law, Gwyneth Paltrow, Angelina Jolie, Oolžina: 107 minuta Sobota. 25.12., ob 20.15 Nedelja. 26.12., ob 19.00 Ponedeljek. 27.12. ob 21.00 Torek. 28. IZ, ob 19.00 Sreda. 29. IZ. où 21.00 polarni vlak Srečno vožnjo v letu 2005! Ugodni plačilni pogoji, krediti, leasing, menjava staro za novo... AC Mlakar C ) Oeeta Simona Blatnika 18, Velenje Telefon.: 03/898-56-70, Del. 6a8: vsakdan od d. do 16. ure, ob sobotah od 6. do 12. ure Klasična pripoved o boju med dobrim in zlim v začetku 30-tih let, je bila po sneta s pomočjo računalniške animacije za kar so avtorji potrebovali 6 let. Nownčtfka Polly raziskuje skrivnostno izginotje najbolj znani Í1 svetovnih zitan-stvenikov Ko nieno mesto pretrese napad velikanskih robotov se zdi, da je izginotje znanstvenikov povezano z roboti. Pred roboti jo reli spretni pilot Joseph, ki ga Roily skuša prepričati, da bi skupaj rešifa skrivnost. Ko pa roboti ugrabijo njegovega mehanika Dexa se omehča In se odpravita se po sledi zlobnega veleuma Totenkoptia. Pridruži se iima še voditeljica upornikov Fran-cesca. Toda premoč robotov se zdi usodna... poslid^ji kijc (akcijski tri ter) Režija: David R. Ellis Glasovi: Chris Evans, Kim Bassinger, Jessica Biel Sobota. 25.12.. ob 22.30 Nedelja. 26.1Z.ob21.00 TDrek.28.1Z.ob21.00 Jessica je učiteljica biologije, ki jo skupina grobiianov ugrabi in zapre v staro hišo na neznani lokaciji. V sobi,kjer je zaprta usposobi razbiti telefon in in poidiiče naključno številko. Javi se ji razposajen mladenič. k< sprva misli, da je ta ld(c nekakšna potegavščina. Toda skozi čas ugotovi, da gre za msno (animirana božična pustolovščina) Četrtek. 23. IZ, ob 16.00 Petek, 24. IZ. ob 16.30 Sobota. 25.12., ob 18.15 Torek. 28.11, ob 16.00 IMIAlíRJirifNI (animirana akcijska komedija) Nedelja. 26.12., ob 18.00 Sreda. 29.12.,ob 16.00 poslild^jl klic (akcijski triler) Sobota. 25.12., ob 20.00 Ponedeljek. 27.12., ob 17.15 Sreda. 29. iz, ob 20.00 (;ariii]li) (družinska komedija sinhronizirana v slovenščino) Dolžina: 87 minut Sobota, 26.12., ob 16.00- Otroška matineja Nedelja. 26. 12.. ob 16.00- Otroška matineja LllalA ZA VLDIVO (drama) Režija: Lukas Modysson Vloge: Oksana Akinshina, Dolžina: 105 minut Ponedeljek, 27.1Z 19.00 -filmski ciklus EVROPA VABI Torek. 28.12., ob 19.00 • (Umski ciklus EmPA VABI Informacije : v časj predstav • 898 24 91. ob delavnikih dopc^dan - 896 24 93. Předprodala vstopnic: na blagajni kina (v Času pœdstav) naimanj tri dni pred pred-vajaniem ! nizke gradnje urejanje okolja Andreje d.o.o. Nizke gradnje, urlanje okolja Topolsica 199 B, 3325 Šoštanj tei. 03/ 589 22 21. fax 03/ 891 12 25 Utrinki večnosti. Mimo nae drsijo kot slutnja sreče. Samo najbolj dragocene ujamemo. In prav trenutki» ki si jih zapomnimo, so nase življenje. Ujemite svoj trenutek v letu 20051 it- r VELEt-i-J^ : 897 5005 i! A 11 I t» V i: i. i: iV J ÎI CeTRλ, 23. ckicembfa I 6.00 Dobro jutro In veselo v nov dan; 6,30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne Informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policiiska kronika; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; RekreacijsKl nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Kvazi kviz; 19,00 Na svidenje. PETEK, 24. de in Toniai 1er kéerki Romana in Andreja z družinami Vedeževanje 24 ur 090 4417 ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas jt^ za vedno zapuslil dragi mož, ata, stari aia, slric in boter ALOJZAUBREHT iz Pircsicc pri Velenju 11. 6.1929 - 13.12.2004 v globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste mu poklonili cvetje, sveče in svete ma^. Hvala za sožalne brzojavke, izraze sožalja ter za vse izrečene bodrilne l^esede. iskrena hvala osebju doma za vyrstvo odraslih in zdravniku Pavlu CîroSlju, dr. med. Se enkrai hvala vsem, ki ste ga obiskovali tudi v domu. Topla hvala Prem<^govniku Velenje, VDC' upokojen.ski častni straži, godbi, praporščakom, pevcem, govornikoma, gospodu župniku ter pogrel^ni službi Usar. Posebno zahvalo izrekamo vsem dobrim sosedom in prijateljem za vso drugo pomoč v teh najtežjih dneh, posebno še Dragici in Srećku Petek za vsa plemenita dejanja in pomoč, ki sta nam jo nudila ves čas očetove bolezni in smrti. Hvala vsem za mnogoštevilen poklon ob krsli in žari ter za spremstvo k zadnjemu počitku. Vsem in vsakemu posebej Ic enkrat iskrena hvala! Z žalostjo v .src«; z^rna Pepca, hči Danica z druzhut, sin Milan fer vsi, ki smoga imeli radi Odšel S! Uho, nemo. bioz hoMd, hnr/. smehljaja, biv/. solze in mliha. 1(1 ko zvočer ugasne mi-ju tiho ... {i Gruden) NUMERO UNO Rol>ert Kukovec 8.p. Mlinska ulice 22 Maritor Nudimo vam ugodne gotovinske ter avtomobilske kredite do 6 let Možnost obremenitve osebnega dohodka do polovice! Star kreditni ovira. Pridamo tudi na dom. Tel.: 02/ 2S2»48*26 041/ 750-560 Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas. da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne meOlcinske pomoči. Na to te-lelonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, koje zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. kigovore na tej številki snemamo. Za informBCije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8$95-478, dežurno službo pa na 8995-445. Z^bozdrovniki; 25. In 26. decembra • Matej Stra- hovnik, dr. stom,, v de urni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Zdravstveni dom Velenje (od 8. do 12. ure), Lekorna v Valatijs! Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil In zdravil na recepte, predpisane istega dne, Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, îeieton 898-1880, Veterinarsko postafa Sošfonj: Od 24. do 26. decembra - Tibor Stupar, dr vet. med., Gsm: 031/671-203. Od 27. do 30. decembra • Simon Miklav in, dr. vet, med., Gsm: 041/633-676. POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 89100 30, mob.: 041/ 636 939 POGREBNE STORITVE V CELOTI PREVOZI UREDITEV DOKUMENTACIJE NABAVA CVETJA MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO Z4 UR DNEVNO ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 13. decemt)ra 2004 do 19. decembra 2004 niso povprečne dnevne koncentracije SOŽ, Izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Pakl, nikjer presegale mejne 24'Urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE. URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR Iat3.dec «14.dec 115.dec Blê.cfec BlZdec BIS.dec Bld.dec mejna vrednost 350 mhro-g SOttrS:?^ insegsr^ v ietu2004:30 rriitn-q SO^md zraka /ra((iv Mnivtjak(>v 15« Vclatji.* objavlja prosto delovni) mcfXo ZDRAVSTVENEGA TEHNIKA s polnini dciovnim àinom «i doloCvn Cas z mo^mosljo sialne zapcisliivc v zobni ambuliijiii, Pt^oji: • končana zdriivsivcnii Solassia^kovnin^ izpliom. - akiivno ziwnjc slovcnçkfga jezika in državljjmsivo RS. • znanje dula z raiunaJnikom. - samoslojnosl. natan(hicrtt in zanesljivost. Kandidati naj ponudbe / dokazilom c)^)bnju in slrokovnem i/.pil u pošljejo v 8 dneh po objavi na najslov: Zasebna zobna amlnilanta A. AnibrožiČ dr.-denU nîcd.. Cesia bralw Mravljakov 13, Vclenjç. ZAHVALA Oh billed i/gubi očeta, tasta, starega ala, brata, svaka, strica in sestrica JOŽEFA ŽEVARTA L 1.1925 • 10.12. 2004 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom» prijaleljem» sodelavcem in znancem, kiste nam izrekli soj^alje, darovali cveije in sveče ter ga pospremili na njegovi /adnji poti. Posebno se zahvaJjujcmo go.spe Veri Mauser za pomoc pri negi v času njegove bolezni ter zdravniku Pavlu Groblju, dr. med., in patronažni sestri Speli iz Zdravstvenega doma Velenje ter zdravnikom in osebju Bolnišnice Slovenj Gradec. Zahvaljujemo se tudi govornikoma Dragu Semetu in ivanu 'ia mše lu, pogrebni službi Usar, zvezi borcev, društvu upokojencev, 0() ZLSD Velenje 1er pevskemu zboru Flamingo za zapete žaJostinke in pihalnemu kvartetu za zaigrane žalosi inke. lalt ijoa VSi njegovi Izbiramo nai osebnost leta 2004! (ilnsujto s kuponi Nastrga rasa, po tci(>fonii ill SMS-s[)on)rilih na Kadili Vclenic Pred vami je predzadnji, sedmi kupon /a glasovanje /a naj as-ebncwt leta 2004. 'iUdi k\o$ izbiramo med vami tistega, ki se vam zdi, dasi la naslov zasluži, ker jc s svojim prizadevnim delom in življenjem opazen širšemu krogu ljudi, obenem pa je tudi lokalno povezan v prostor obiin Velenje, Soslanj in Šmartno ob Piiki. Bralci Našega časa lahko glasujete na kuponih» poslanici Radia Velenje pa vsak dan ob 15.55 na telefonsko številko 03 897 50 03 in 1)3 897 50 04 ter med 9. in K), uro na SMS 031 25 26 26. V tokratni številki Nagega časa objavljamo že tretji bbor, kismo ga naredili na osnovi Številnih kupov, SMS- sporočil in telefonskih klicev na Radio Velenje (naj poudarimo, da lahko glasujele izključno v omenjenem času na omenjene številke). Med vsemi> ki glasujeie s kuptîni iz Nažega časa, nekatere srečneže tedensko nagrajujemo. Pokrovitelj lega tedna je (nistišče pri Vidi iz Zavodenj. Mgd tistimi, ki boste glastwali na kuponu številka 7, bomo izžrebali tri nedeljska kosila. Vsi kuponi pa bodo sodelovali tudi v zaključnem žrebanju, na katerem vsako leto pixJelinio lepo glavno nagrado in k; deset drugih nagrad. Tudi letos bo naŠ glavni pokrovitelj (î oren je izžrebane- mu srečnežu poklonilo Štedilnik. Pred vami, bralci Našega časaje torej f.ç Sesti kupon. Upoštevali bomo we tiste glastwc na kuponu številka 6, ki bodo v naše uredništvo prispeli do torka, 21. decembra do 12. ure. V nase uredništvo prihaja vse več vaše pašte, vse večje SMS-sporočil na Radio Velenje, vse večje tudi telefonskih klicev. Še vedno nam pošiljate tudi predloge za nekatere občane, ki pa žal nisi^ več ali pa sploh niso bili kandidati na letošnji lestvici naj osebnosti. Pravila so takšna, da najprej na osn število tistih, ki ostajajo na naši lestvici. Tokrat se z nje poslavljala Vid Kavtičnik in Karel Drago Seme. Povejmo še to, da dobiva največ kuponov Odslei lahko glasujete le še za naslednje kandidate: / 449 jQŽe NapotniHr síikar Romana PraprotnSk, društvo diabetikov Danha Pirečnik, pevovod-kJnJa Naiii aicnci tega lodna: Med tistimi, ki ste glasovali na kuponu šlevilkii 6, smo izžrebali (ri nagrade, smiIčarskc* k:^^ trgovine Clím iz Njikuptv valnega centra v Velenju. Prejmejo jih: Domen Slnip^řh. .Jenkova 17, Veknje: Simon Rřrčič. Ul. talcev 30, Zagorje, in Benaisik Vida, Smarino oh Paki lil, Šmartno ob Paki. Ni\\ ()s(îl)ii()sl leta 2001 Glasujem zo: Obrazložitev: Moj naslov: Našega časa slikar Jo?e Napot-nik, med tistimi, ki pošiljajo SMS in kličejo na Radio Velenje, pa je najbolj priljubljena Romana Praprotnik, Objavljamo tudi Število doslej prejetih glasov in fotografije kandidatov, ki se uvrščajo v končnico letošnjega izbora (spodaj) RESTAVRACUA PRI VIDI Zavodnje Tel.: 03/5895 195 Odlična domača hrana, nedeljska kosila In izvrstne sladice. Še posebej vabljene zaključene družbe. Generalni pokrovitelj Izbora je Gorenje. Izmed vseh sodelujočih, ki boste poslali kupone, bomo na razglasitvi naj osebnosti na velikem silvestrovanju na Titovem trgu izžrebali srečnega nagrajenca, ki mu bo Gorenje poklonilo štedilnik. Ujemite nagrade! gorenje moj. tvoj. dom. Glasujte za naj osebnost 2004 na Radiu Velenje Vsak dan med 15.55 in 16. uro po telefonu 03 897 50 03 ali med 9. in 10. uro na SMS 031 26 26 26 - vsak dan bomo upoštevali le po en vaš klic. Na Golteh se začenja zimska sezona Datics smuka htczplaciia - Slevlhic iiovosli hi posodobitve -Tudi (l\ii nova íjosliíiska lokala Mira Zakošek Z današnjim dnem sc /aCen-jn na Ooilch li;ît>Snja/mska sezona. Tako koi tradicionalno, je prvi dan smiika brc/plačna. Letošnja zima ni radodarna s snegom, pa ludi s Icmpcralu-rami dolgo ni hlla. Zadnjt* dneve so le le padle pod nićlo in na (rolleli so/aCeli delati snežni lopcwi s polno paro. Smučii^c Medvednjak (trosedežnica) je že povsem zasneženo, snežna odeja je debela ckI 3( ) dt) 5f) cm. SLrnka pa 50 melrtiv. VOeraj s^i začeli zasnežcvali tudi 9c smučišče Blainik, ki bo do konca ledna prav tako ?c odprto. Seveda pa računajo na dovolj nizke lemperalure, pa ludi na naraven sneg- Po zagotovili direktorja Ernesta Kovíiča. «i na letošnjo zimsko sezono dobro pripravl-jeiii, píHeg novili napiav, so na smučiščih postavili tudi dva gostinska lokala, poskrbeli pa so ludi za dodatna parkirišča. ^JJJ JJiJ TàlÎh.j Î'à bJJVíJÍJ-fj 18.00: programza otroke z obiskom dedka Mraza in gostjo Natalijo Kolšek A ^ An|mi||l ■** EEr 4111 ban*®® 23.40: kronika iztekajočega leta ^^ -.'i. /jOil ^ 23.50: razglasitev naj osebnosti leta . 23,55: novoletna poslanica župana Srečka Meha 24.00: na zdravje Organizatorji: Radio Velenje, Naščas in Mestna občina Velenje 24.05: bengalski ogenj in zabava z Vilijem Resnikom In Goteržur bandom Silvestrovanje so omogočili: Mestna občina Velenje, Gorenje, Premogovnik, Era in PUP sníKom to M hani®®