58. številka.
V Trstu, v soboto 22. julija 1893.
Tečaj
„EDINOST"
'shaja (ivakrat na tedea, Tikko trtdo It loboto ob 8. ori zjutraj
„Edinost" stane:
•a vse leto gl. 6. — ; isven Avat. 9.— gl. ta pola leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ ta Četrt leta , 1.50; , , 2.85 „ Z „Novlčarjem" vred:
za vse 1 to gld. 7.— n pol leta „ 3.50 » četrt „ . 1.75 Posamične številko se dobivajo v pro-fiajalnicah tobaka t Tratil po S nov.. ▼ Oorlei in t Ajdovščini po • nov. — „Novi čar" pa po 2 nov.
EDINOST
Oglaal in oznanila M
vreiica ▼ petitu ; u naslova s	.
črkami se plaitge prodor, kolikor bi ga
obseglo aavadaik vrstic. Poslana, Javna »»hvala, oamrtaloa Itd.
ie r»ča ne po pogodbi
V«i dopisi s* poliljajo uMdni*tvu Piazza Caserma At. S. T sako plešo asora biti frankovano ker nefrmakovaaa so ne sprejemajo. Rokopisi ae ne v-a£ajo.
Naročnino, reklamacije in inserate pre« jema apramlitvo P Uiza Caserma 8t. 1 Odprte reklamacije o proste poAtninf.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
I? .4lao.t ]. ■"{■
Daleč smo prišli.
Nedavno smo grajali in obžalovali v „Edinosti" na odličnem mestu, da so se po volitvah v mestni »bor Tržaški v V. okraju dogajale »tvari, ki niso bile nika-kor v čast tistim, ki so jih dejanski zakrivili, će manje pa intelektuvelnim provzročiteljom. In tudi ostala oko-lioa menda ni bila posebno vesela omenjenih in opisanih dogodkov, kajti boleti mora do srca vsaoega rodoljuba in poštenjaka, videčega, da ne je mej nami ohranilo Ae toliko nezavednost, nevednosti in — divjaštva. Rekli smo takrat, da v političnih in narodnih borbah privoščimo radi vsakomur popolno svobodo in da jo ne bi hoteli kratiti niti svojim naaprotnikom; istotako pa da zahtevamo od njih, da privoščijo jednako svobodo tudi nam. A svoboda v političnih in narodnih borbah ne sme prekoračiti meje zakonitosti in ne sme iti tako daleč, da se preobrnzi v nasilstvo, bodisi žo fizično (telesno) ali pa duševno. Strast, nebrzdana jeza in zdivjanost so alabe voditeljice v političnih in volilnih borbah, kajti puščajo »a seboj zelo žalostne, nevarne in objemu blagostanju neizmerno škodljive sledove: jezo, nemir in sovraštvo mej aosedi. „Vso kar je prav" zaklicali smo takrat onim našim rojakom-nasprotnikom v V. okraju, ki so menili, da se truba prav izdatno znositi in maščevati nad posiimičniki zato, kor jo bil izvoljen Petor in jo propadel Pavel.
Besede naše menda niso ostale povsem brezvspcšne, kajti od takrat ni več čuti o takih žalostnih dogodkih in morda je vender opravičena naša nada, da so se streznili razburjeni in po zlobnih agitatorjih nabuj^kani duhovi. In če je tako, veseliti se mora na tem vsak poštenjak, kakor se posebno veselimo tudi mi.
Na žalost našo moramo pa danes poročati o sličnem, toda stokrat bolj kaz-njivem dejanju, katerega je zagrešil »lo-
PODLISTEK. Sobotno pismo.
Lahko bi si že mislili, da sem so »gubil v kako idilično-romantične — Rovte {recimo : nad Logatcem !), in pustil na cedilu našo „belo Ljubljano", naše zanimive politične razmere, „kozle", ki jih preku-cava pri nas nova doba, in druge take „krasne dneve" novodobnega političnega vremena, polnega — zraku, ki bode kmalu podoben onemu, ki ga uživate vi Primoroi in pri katerem bi poginil sam vrag, če bi mu ga dal — za večerjo ! —
Tako bi si, pravim, lehko mislili, kor niste redno dobivali „sobotnih pisem" ; pa toga gotovo ne mislite, ker ste se več ali manj prepričali tudi sami, da smo Kranjski Slovenci če dalje bolj — zanimivi! Nekaj časa sem smo pravi „unicum" ! Saj pa tudi ni čuda 1 . . . . Grof Taaffe že ve, kaj (z nami) dola, pri nas pa — marsikdo ne no; in ker trpi na nasledkih ves naš narod, se jo drugim, ki so jih zakrivili, presneto lahko smejati; in jaz Vam povem, da se tam po raznih zakotjih tudi smejo, ker so jo jelo z nami — pometati I Prav se nam godi! . . .
glasni „enfant terrible" mej tržaškimi listi: poznani „II Piccolo". Čine v V. okraju obsojali smo strogo, dasi so govorile za milejšo sodbo nezavednost, nerazsodnost in morda tudi nezadostna izobraženost izgred-nikov, dočim za hujskače pri „Piccolu" ne velja niti jedna teh „olajševalnih okoliščin".
To, kar so gori v V. okraju v svoji slepi strasti, in ne zavedajoč se kasnjivosti svojih dejanj, počenjali le priprosti in zavedeni ljudje, storil je „II Piccolo" v svoji številki z dne 20. julija vedoma: v popolni zavesti glede na ostud-nost svojega čina. Kajti neumno bi bilo misliti, da gospdda pri „Piccolu" pišejo kar tje v en dau, ampak vsaka besedica, kojo pošljejo v svet, ima gotovo svoj izvor v stalnem in določenem programu in nato gotovo predočuje vso notranjost naših italijanskih nasprotnikov: njihove namene in njihove nakane, njihovo neodkritoarč-nost in njihovo brezobzirnost nasproti prebivalcem tržaške okolice. To, kar smo čitali v „Piccolu" od dne 20. julija, ni druzega, nego suho evangelje n e-izprosnega maščevanja nad po< litičnimin narodnim nasprotnikom. „II Piccolo" se je torej zagrešil isto tako kakor izgredniki v V. okraju; razlika bila bi le tu, da so se zaslepljeni okoličani v svoji nezavednosti in nerazsodnosti hoteli zatekati do svoje fizične (telesne) moči, a omenjeni tržaški list hoče v polni zavesti gnusnosti svojega početja prisiliti vsemožni mestni svet, da se maščuje v gospodarskom oziru in celo v zdravstvenih zadevah nad ubogimi okoličani, in sicer za to, ker niso volili samih pro-gresistov v mestni zbor.
Na drugem mestu prijavljamo danes interpelaoijo svetovalca Nabergoja v zadevi vodnjaka na Opčinah. Ta zadeva gotovo ni v nikaki zvezi z našimi narodnimi borbami. Zadeva je to, kojo treba
Po Ogrskem že razsaja baje — kolera, pri nas Slovencih pa prav epidemično pomanjkanje izkušenih voditeljev, in pa tacih, ki bi z izgledom odločnosti in narodnega ponosa mogli ponašati se, in prav radoveden je človek, kedaj bomo Slovenci že pokazali svetu, da Brno narod zrelih mož, ki bo ponašajo lehko s političnim značajem, in ne iiurod — bab, ki se dajo zlorabljati za mameluške sluge in nadzornike
—	sorodnih sužnjev !
Morda doživiva mi dva, gospod urednik, takega „vstajenja dobo", morda pa tudi ne. No, vere nimam jaz v to „dobo"
—	prav nobene ! . . .
Ker misliva ipak še par podplatov raztrgati (Vi v TrBtu, jaz pa Ljubljani!), govoriva torej še o čem druzem !
Čez leto dni preprežena bo naša dežela žo z malo železniško „mrežo" ; im«>Ii bomo kar pet črt, iz katerih bodemo zajemali razne dobrote, samo tega se bojim, da bi nas tudi teh ne bilo še kdaj konec, kakršen nam pri druzih — žuga ! Ne, brez špasa, g. urednik, tudi dobrote, če jih je preveč, škodujejo! Pomislite vender, da mora vsaka svojo mero imeti, inače škoduje ! Društev je žo itak odveč v nas, kdo bo vseh 00 do 100 podpiral, ko so še same sebe — grdo gledajo ; časnikov detto
presojati se zgolj gospodarskega in pa — in to je še veliko veče važnosti — zdravstvenega stališča. V tem zmislu izjavil se je celo mestni stavbeni urad in mestni občini je sveta dolžnost, jed-nakomerno skrbeti za potrebe svojih občanov ne glede na njihovo narodnost ali politiško mišljenje; to pa že zato, ker moramo vsi nositi velikanska bremena, koje nam nalaga mestno gospodarstvo. Če smo že jednaki pri delu, bodimo še pri jelu !
„II Piccolo* misli drugačo: kdor ni prijatelj, ne mestni občini, ampak stranki progressovi, ta ne zasluži, da 8ejoinljo ozir na njegove p o-t r o b e. Vrlina ta pripoznava sicer izrečno, da je vodnjak na Opčinah zelo potro-b e n so zdravstvenega stališča (ker je poleg mestnega stavbenega urada pripoznala tudi komisija za preskrbljevanjo vode), a dostavlja v isti sapi z neverjetnim cinizmom. da so prošnji Opencev Is zato ni vstreglo, ker so zastopniki okolice hoteli v ta vodnjak navajati reko svoje zgovornosti. Torej ne zato, ker ju morda vodnjak nepotreben, ali bi morda preveč stal, zanemarjajo naj se životne potrebne davkoplačevalcev openskih, ampak le za-kor sta se za pravično stvar po evoji dolžnosti potegnila tudi svetovalca S a n c i n in Pahor. In da še boljo razumemo vso brezsrčnost „Picoolovih" načel, dostavlja šo ta nebodigatreba prav zlobno: 1. da slabi odvetniki kvarijo najbolje stvari, in 2. da prej ali slej mora drago plačati, kdor si izbere tako slabe odvetnike. Sklepajoč paše dostavlja: Openci naj bi naprosili svojega „svetega zaščitnika", da bi poslednji upli-val na okoličanske poslance, da molče in se ne ganejo.
Kdo ne razume tega migljaja s kolom : okoličani ne dobite ničesar, ako no preskočite v iredentovski tabor, ako se
odveč, — itd. Samo ta vražji „Narodni dom", ta mi dela zbrigo, pa ljudje, ki ga stavijo, kajti bojim se, da bi so odbor no „pretegnil", in da bi potem moral res iti na boljši zrak, kam v Rovte ali v kake toplice, ker „vroče" postane človeku 'res že, če samo opazuje, kako so pri nas v nekaterem oziru „dela* ! To bo vam naši nemakutarji, Kočevski „Nemci" in ljubljanski „geueralstab" vse drugačne zverine! — Ročeno — storjeno, tam, pri nas — lo „cincanje" itd.!
In tuko bi Vam še marsikaj „pobrun dal* na svoje podlistkarsko „harfo", u bojim se, da bi no naredili pesti nad njo in morda tudi — udrihnili po njej, kakor jo jela udrihati po nas nova doba, katori bi pa želol, da bi so preselila med Culu-kafre, a mi Slovenci da bi postali toliko polnoletni in samoupravni, da bi nam nihčo ne imel pravice, deliti — politične birmo!
A, povem Vam, gospod urednik, vsako zlo na svetu, se maščuje, — in vsaka reč ima konec; in tako tudi — denašnje moje pismo !
ljubljanski pohajkovulcc.
ne odrečete svoji častni preteklosti, ako ne oskrunite spomin svojih prednikov in ako se ne iznoverite starim tradicijam nepremakljive zvestobe do svojega rodu in svojega vladarja I! I
Ali ni tO skrajno nasilstvo, ali ni to propoved brezsrčnega maščevanja nad drugače mislečimi P ! Kje je morila, kje je ostalo tisto sveto načelo, ki nam veli, da tudi politiškemu nasprotniku ne smemo delati — krivi ceP! Kje je zmernost, o kateri je govoril župan Pitteri v svojem nastopnem govoru P ! Kje ljubeze n do hliž-ujoga, Četudi je ta bližnji slučajno Slovenec?! Kje so ostali zakoni bratoljubja in mejsebojno ljubezni P
Svoboda v političkih in narodnih borbah je potrebna, ako ne presega dopust-Ijive meje. A načela „Piccolova* presegajo daleč ono Črto, kojo so nam predrisali nepisani zakoni vesti in večne morili e. „Piccolov" bog ni bog ljubezni, ampak bog sovraštva, bog maščeva-n j a. Vidi se, da v uredništvu „Piccolo-vem* ne sede — antisemit je. Divno pa je prelepo soglasje v zadevi openski mej „Piccolom" in našo mestno delegaoijo; morda bi bilo umestno, ako bi kdo od mestnih svetovalcev interpeloval, ali ni morda omenjena korporaeija v kaki tesnejši zvezi s tržaškim blebetačem P
Predno zaključimo, še jcdn'o besedo do naših Opencev : ali ni to britka ironija, da „II Piccolo* bruha svoj strup ravno oa vas, ki ste vse mogoče storili, da bi bil pal nai kandidat, Toraj niti vam ne prizanašajo naši laški srditeži in nič vam niso pomagale tiste nesrečne izjave v „Indipendenteju*. Is tega dogodka morete zajeti pouk, da je vsaka beseda grda laž in hinavstvo, kedor vam naši laški radikalci govore o naklonjenosti, frattelanzi in conoor-diji ter da mestni rogovileži jednako sovražijo okoličana, naj se je žo rodil na
Dve pesmi brez imena.
i.
Vročega dne je dopoldan.
Solnčni žarki raztopljeni leže na pri« rodi in ne gane se peresce, ni klas, ni cvetica, ni travnata bil, vse je kakor oblito od prozorne tekoče kovine.
Korakam po polji, dalje, vedno dalje ; kako in zakaj sem zašel med polje, ne vem, o taki vročini ! A porajajo se mi raznotere, čudovite misli v glavi — tu sredi ž<tnega polja.
Oj ti zlato žitno polje, Oj ti polje rtimeno !
Pred duhom ustaja mi vso, vsevesoljne človeštvo; glava pri glavi dviguje se iz kruhotvornih njiv; vsakovrstni ljudje, odraš* čeni in otroci, različni stanovi, različni rodovi, in vsa ta obličja nagnena so h klasom, njihove oči, strmeč in hrepeneč, opa-ziijo skrivnostno tvorjenje prirode v klitsu; in tudi solze — dd, tudi solze blišče se tu in tam po obrazih . . . vso mirno, nepremično ; a po nekod čuje ho skrivnostno zamolklo drhtenje mej klasjem, mislil bi, da se čuje uekov šepot, včasih tudi tiho ihtenje, v resmici pak so preža klasje pod pritiskom hudo vročino — človeških src P —
Preseku, ali pa — na O p č i n a h ali t Trebčah.
Žalostno je re«, da je tako ; a 1 i j e tako!
Da, daleč smo že prišli!
Avstrija in Adrija.
Pod tem naslovom prinaša genoveški „Caffuro" 'jako zanimiv Članek, katerega priobčujemo v glavnih njegovih potezah z ozirom na okolsčino, da je „Caffaro" med najpoštenejšimi in najrazširjenimi italijanskimi listi in ker smo osvedočeni, da ustre-žemo s tem našim čitateljem. Ta članek je prijavil tudi list „II Diritto Croato" v svoji številki z dno 12. julija t. 1. Opozarjamo nanj osobito našo Italijane in Ita-lijanase, kateri dosledno in načelno zani-kujo našo narodnost ter smatrajo Slovenca* meščana in ž njim poštenega okoličana nekakim — pritepencem. Čujmo torej, kako misli o naših okolščinah „Caffaro" !
Avstrije-Ogrske politika stoji dandanes v nekem razvitku, katerega se nikakor no more zanikavati.
Avstro-ogrska monarhija je nek „tohu — vttbohu* (zmes?), čigar posamičnih elementov ne samo ne veže nikakoršen kit, marveč kateri se celo odganjajo drug od dražega.
V cesarstvu sta dva velika naroda: preko 20 milijonov prebivalcev slovanskega plemena na jedni strani in kacih 15 milijonov Nginoav in Madjarov na drugi.
Posebni odnošaji, tradicija in razne okolščine določile so merodajne kroge avstrijske, da vladajo z nemško-madjarsko manjšino proti slovanski večini. Gopodstvo nemško-madjarsko bilo je in ostane to, kar je v najskrajnejšem nasprotju a pravom, pravico in jednakopravnostjo.
Slovani pa so se že naveličali tacih odnošajev: dižejo svoj glas, zahtevajo svoje ter spoznavajo od dne bolj lastne svoje pravice.
Da pokažejo svoje težnje v trdnejši obliki, snujejo na Dunaju pod varstvom nadvojvode prestolonaslednika (Tu nismo na čistem, kaj si misli prav za prav „Caf-faro" ! Op. ured.) novo stranko, katere smoter je nadomestiti nemško-madjarsko gospodstvo s slovansko večino. Ta stranka i t e j e delavnih, inteligentnih in odkritih mož, kateri imajo za-se neprecenljivo prednost lastne bodočnosti, vspeha in ničnost novosti. Načelo in vodilo jim je pravica in politika ob jedne m.
Cesar, kakor se kaže, motri dobrovoljnim očesom novi ta program ter veruje, da ni doživel nič kaj odveč tolažbe od
Ti ubogi rod človeški, jadiš se mi v tugi tvoji!
Koliko radosti, koliko sreče, a tudi koliko gorja in solza visi na jednom in jedinem klasu ! Koliko žuljev, koliko roB neba in žarkov solnčnih pak tudi treba, da priklije iz tal, da se razvije klas, jeden in jedini klas, tešeč toliko hrepenečih želj ! Spomnim se svojega rodu. Ondi mej poljem, v senci košatih dre-veB počivajo sela njegova ; višnjevi dim, ki vstaja tu in tam od streh, označuje življenje v tamni senci gostega drevja--
vse je tiho; je-li to sreče zadovolja, ali je tuge mir P
Kako, da ne bi smel biti srečen moj rod slovenski?
Ni li ustvarjen za blagor, ki ga zamore uživati za kratek tek življenja — tudi on P
Se li ne trudi od zore do mraka, da mu zarodi polje P Ni-li želja njegova sredi srca, da živi pokojen, zadovoljen v svojem •vetu, v svojem od stvarnika mu podeljenem raji P
Čemu mu kratiti ta mir, ta blagor? Čemu ga oropati svojin, pridobljenih trdim trudom P
Kaj Vam je zlega storil moj rod ?
svojih nemških in madjarskih podanikov. — Jodni so tolikanj „Nemci", da si ne žele drugo, nego prevladivanje Hohenzol-lerjev, drugi zopet so tolikanj tMadjari", da proslavljajo stare upornike, kateri so bili obsojeni o svojem času na vešala. On misli, da bi zvesti njegovi Slovani, ki so vsikdar pokazali udanost svojo do Habs-buržanov brez ptujega prevročega navdušenja Nemcev, mogli zasnovati bolj zedi-njeno, bolj zanesljivo vladno stranko. Toda on je že preveč v letih; videl je že preveč v dolgem svojem življenju, da ne bi si želel sedaj počitka; umreti hoče mirno, kajti v svoji starosti noče poduzimati stvarij, kojih nasledkov se ne more predviditi in proračuniti.
Vendar pa pripravlja premembo naslova, toda v nasprotnem zmislu, kakor se jo godilo nekdaj, ko je gospodovala v Avstriji nomško-madjarska stranka; zdi se, da namerava Franjo Josip promeniti smoter notranje politike, ko je bil v to pripravil tla bližajoč se Rusiji.
Nomogoče je tajiti, da ae tako približanje ni resnično dogodilo. Naj pa gosp-Kali;oky skuša ublažiti kolikor mu drago utis njegovih izjav v Nemčiji, to približanje ohladilo jo vsekakor odnošaje z bero-linsko vlado.
Ta razvitek avstrijske politike je zanimiv, akoprav stojimo še-le na početku istega.
Kolikor se tiče Italije, ona še ne more ničesar sklepati iz vsega tega; čakati mora in paziti, dasiravno morejo italijanski interesi na jadranski obali več zgubiti nego pridobiti.
Kdo reši Trst slovanskega poplavlje-nja ? Katere italijanske tradicije in čutila se bodo mogla vzdržavati in obstati o po-plavljenji morja slovanskega P Mar ne bode izgubljena Adrija, to Binje in krasno morje italijansko (?) vsled vednega pritoka slovanskega.
DOPISI.
Iz Boljunca, dne 19. julija 1893. (Izv. dop.) V nedeljo dne 16. t. m. pričelo je novoustanovljeno „Slovensko bralno in pevsko društvo v B o I j u n c i" svoje delovanje. Zanimanje za isto je v vrlih in zavednih Boljunčanih jako živahno. Pristopilo jih je društvu že 42, vplačav&i takoj tudi pristopnino in stalno upamo, da ne to Število šo izdatno poveča. Želeti je le, da bi jih v tem posnemali, na občno korint, tudi ostali sosedje v Bregu, česar do sedaj še po vsem pogrešamo. Posebno razumnejše in uplivnejše osebo s tem naj-uljudnejše vabimo v bratsko kolo jačilne sloge in jim toplo priporočamo, naj se
Česa je zakrivil, da ga črtite in jezik njegov P
Je-li pregrešil se nad Vami b tem — da živi P No živite-li tudi Vi P In glejte! moj rod ne zavida Vam življenja, sreče! Čemu ste zlobni? Čemu krivični P
A kdo je temu kriv P — —
aN arod s a m !"
Nekdo je spregovoril za menoj, pred menoj, okoli mene te besede: — celo polje odmeva besede : narod sam !
Ozrem se; pred manoj dviga ae, kot prirastel iz tal, grozovit zmaj. Luskine njegove blišče se v zlatem solnci in silni sopar puhti iz ogromnega mu telesa.
Trojno se dvigajo na dolgih leskečih se vratovih čudovite glave — glave polu človeške, polu zverske.
Prva glava obrnena je proti mogočnemu gradu, ki se dviguje nad poljem visoko v nebo — Nemec je gradu gospodar;
Druga glava obrnena je na lepo selo naše ;
Tretj a glava obrnena je k — meni in v njenih očeh blišče so tužne solze ...
Podobna lica najdeš, kamor ideš, po Slovenskem . . .
Oj ti zlato žitno polje Oj ti polje rumeno!
zavzamejo za dan današnji tako potrebno narodno prosveto i a gmotni napredek !
Prvega občnega zbora udeležili so se, razven petorice, ki so bili zadržani po nujnih opravilih, vsi društveniki. Prijaznemu pozdravu in srčnemu „dobro došli !• vsem zbranim, sledilo je poročilo osnoval-nega odbora in prečitanje društvenih pravil. Oboje so društveniki s popolnim zadovoljstvom vzeli na znanje in po vsem odobrili. Pri sledečem vpisovanji pristopili so društvu trije novi udje. V društveno vodstvo za tekoče leto izvoljeni bili so gg. : Miroslav A n ž I o v a r, učitelj, predsednikom ; Josip Kraljič 62, posestnik in trgovec, podpredsednikom; Josip Kraljič 63, posestnik, tajnikom; Mihael Žerjal 110, posestnik, blagajnikom; Ivan Kraljič 159, posestnik in trgovec, knjižničarjem ; Anton Žerjal 75, posestnik, pe-vovodjo ter Jo3ip Maver ml., 38, posestnik, nadzornikom. Vsi same mlade, čile moči, katerim blagor naroda in čast društva nista le na jeziku, ampak tudi v srci. Novemu odboru želimo vso srečo. Naj le krepko, vztrajno, providno in odločno deluje v korist društva in dober vspeh je zagotovljen.
Pregledovalci računov izvoljeni bili so soglasno gg.: Josip Slavec 44, posestnik, Ivan Maver 147, mlinar in Josip O ta 32, posestnik in župan. Overo-vatelja volitev sta gg.: Ivan M i h e I č i č 43 in Matija Bandi 123. Ker je bilo med tem že davno odzvonilo poludne in ni bilo več časa razgovarjati se o nasvetih in predlogih posameznikov, zahvali se predsednik v imenu vseh članov novovoljenega društvenega vodstva, čestitim društvonikom za izkazano čast in zaupanje, priporočajoč istim slogo, ljubezen in vztrajnost, društvu in pojedinim na korist, ter je zaključil slednjič zborovanj« s trikratnim: Živio-klicem Njeg. Velečanitvu, presvitlemu cesarja Francu Jožefu I., pod čegar mogočno zaščito in očetovsko skrbjo se svobodno združujemo v vspešneje delovanje za občno blaginjo. Krepki in naudušeni „Živio !■ sledili so tem spodbujevalnim besedam in potem razšli smo se vrak na svoj dom, s trdnim sklepom, da hočemo novo društvo zvesto podpirati po svoji moči.
Društvo naročilo si je enajst raznih časopisov, kateri bodo od Bedaj naprej druStvenikom na razpolago v društveni sobi. Zunanji udje, ako so jih kaj oglasi, dobivali bodo novine lahko na dom po določenem redu. Tudi pevski zbor pričel je že svoje delovanje.
Vsem prestavnim uredništvom listov, oziroma upravništvom, koja so na dotične prošnje blagovolila društvu dovoliti izdaten popust na naročnini, izrekel je občni zbor svojo najuljudnejšo zahvalo, kar s tem zadovoljno objavljamo !
Politični pregled.
Notranjo dežela.
Z Dunaja poročajo, da sta bila iz vseučilišča izključena za vedno malo-ruska dijaka Roman Aleksievioz in Julijan Ja\vorsky zbok znanih izgredov proti metropolitu Sembratowiczu. Proti ostalim de-menstrantom vrši se še akademiškn preiskava.
Uradni list dunajske vlade prijavil je naredbo, s katero se v sporazumljenju z ministerstvom ogerskim prepoveduje izvažanje sena, svežo posušenega zelišča vsake vrste, slame za rezanico čez mejo avstro-ogerskega carinskega območja. Prepoved je veljavna od dne, ko se naznani carinskim uradom, do preklica.
Na vseh koncih in krajih čujejo se sedaj govori za premembo volilnega reda. To obče vrvenjo je najboljši dokaz, da je ta volilni red zares potreben temeljite premenibe. Soveda je čuti pri tem zelo različno željo in zahteve. Dočim delavci zahtevajo, da so popolnoma odpravi sedanje zastopstvo po skupinah in interesih ter se nadomesti z občim in di-
rektnim volilnim pravom, zahtevajo n. pr. nižjeavstrijski učitelji, da so učiteljstvu prisodi stalno zastopstvo v zakonodajni zbornici. Sicer pa je tudi mej poslanci takih, ki so se v tem pogledu postavili na stran delavcev. Kot takega je imenovati poslanca Perneiftoforja, ki je strasten Nemoč, sicer pa posten mož. Ta poslanec jo govoril te dni v nekem delavski ni društvu na Dunaju za obče volilno pravo. Ob tej priliki je izrekel živo resnico tudi glede naših zakonov. Na5e temeljne zakone jo označil kot zares svobodomiselne, a kaj pomaga to, ker jih križajo razni izvrševalni zakoni. Član XIX. tomeljnih zakonov stoji n. pr. na vrhuncu pravice, kajti zagotovlja vsem narodnostim jednako pravice. A dobrot tega zakona niso dvležni Slovani, in sicer za to ne, kor fi e ne izvršuje. Najbolji zakoni pa niso nič vredni, ako se ne izvršujejo.
V I s c h 1 u so razkrili spomenik pokojnemu ministru Hasner ju. Hasnerja slavo Nemci^kot ustanovitelja svobodne šole.
Ministerski predsednik grof Taaffe dospe baje to dni z njegovega posestva v Nalžovu na Dunaj, da reši nekatere tekoče zadeve in se povrne potem zopet na svoja posestva.
Nedavno so zborovali v Tarnopolu gališki pedagogi. Jeden poročevalcev je naglašal, da v nijedni drugi kro-novini države ne skrbe tako malo za vzgojo otrok, no še godnih za šolo, nego v Galiciji. Otroških vrtov ne poznajo v tej deželi niti po imenu. Na narodnih šolah pa poučujejo čeBto učitelji brez vsakoršnega znanja, ki nimajo nikacih skušenj in znajo sami komaj brati in pisati. Ti tako zvani provizoriČni učitelji so le v sramoto učiteljskemu stanu. .Neki drugi poročevalec je naglašal nujno potrebo, da se temeljito preosnujejo obrtne in rokodelsko šole* Tudi rokodelci v Galiciji ba brez vsakoršne izobrazbe in mnogi mej njimi no znajo niti čitati ni pisati.
Vnanje države.
Srbska skupščina vsprejela je zatožbo proti ministerstvu Avakumoviče-verou z 102 glasovi. Izbral se je v sled tega takoj izvršujoči odbor dvanajsterih člaiiovr
—	Zatoženi ministri pozapro se baje v kratkom. A vsa razprava bi bila postala lahko zelo nevarna tudi za bivša regenta R i s t i č a in Belimarkoviča, Mnogo govornikov je zahrevalo namreč, da se raztegne obtožba tudi na omenjena-regenta, kajti — tako so trdili govorniki
—	njuna krivda je mnogo večja, nego krivda obtoženih ministrov. Jeden govornikov jo položil na mizo celć pisane dokaze, kako brutalno je postopal Ristič mej«, volitvami proti radikalni stranki. Isti govornik je predložil resolucijo, vsled katere naj bi se imenovana regenta iztirala iz dežele. Vender ni obveljala ta resolucija.
Ruska vlada ne ostane dolžna odgovora na novo vojaško predlogo nomSko-Kakor poročajo iz Peterburga, osnovala bode dva nova vojna kora — 19. in 20.-
Sibirska razstava odpre se leta 1895. v Moskvi v to svrho, da se seznani ostali svet z bogatstvom in naravo Sibirije, katero še col6 nekateri omikanoi smatrajo kot pusto zemljo, — tako rekoč kot ruski „mrzli pekel".
Novi italijanski pravosodni minister, Santa Mari a, nastopil je dnč 19. t. m. visoki in odgovorni svoj posel. Vsprejel je v posebni avdijenciji višje urad-niko ter izdal brzojavno okrožnico sodniškim oblastim vsega kraljestva.
Nemški cesar pohvalil je poljske poslance, kateri so pomogli do vsprejetja vojnega zakona. Opozicijonnlni listi pa obsojajo Poljake, češ, da imajo vedno in povsod žalostno ulogo: v Avstriji, v Rusiji in sedaj tudi v Nemčiji. Taka brei-značajna uloga jim bode malo pomagala, kajti izgubili bodo še ono malo simpatije, katero gojč za njo dotični, ki jih ne po-poznajo. — Poslanec Ko»ciol*ky dobil je
v plačilo kronski red drugega razreda. — | Judovo plačilo.
Iz Kronstadta javljajo, da je dobil admiral Avelan povelje osnovati generalni štab za novo eskadro, katera se odpošlje v sredozemsko morje. S tem dokaže ruska vlada javno, da hoče imeti stalno svojo brodovje tudi v sredozemskem morju.
Francozi poslali so kralju Bijameš-kernu ultimatum. Ako se on ne kloni volji Francijo ter ne odstopi dragovoljno nekatera zemljišča, pripadajoča nekdaj kraljestvu Anam, ki stoji pod protektoratom Francosko, katera je zasedlo kraljestvo sijameško, blokuje Francoska obali Sija-me&ke. Med tem jo že na poti proti zapadni Indiji bataljon francoske legije tujcev. Angleški listi svetujejo vladi, da no ščuva Sijamcev proti Franciji. — Sijameški minister v Parizu izjavil je, da bi bila njegova vlada pripravljena na težke žrtvo proti Franciji. — Francoska pa b'i žele bržkone onvojiti lepo, bogato in jako rodovitno zemljo. — Kraljevska rodbina odpravlja so na pot. — Kitajska vlada pa jo izjavila, da hoče podpirati kraljestvo Sijameško proti francoskemu nasilstvu. — Francoski listi zahtevajo resno razpravo o sijameških zadevah ter energično postopanje proti Sijamu, ne da bi so brigali za ropo-tanje angleških listov. — Resne diploma-tiške razprave med Angleško in Francijo pa ne morejo začeti, ker novoimenovani francoski zastopnik ni šo došel v London. — Se svojo strani pa so jo izjavil fran-cozki minister za vnanje zadevo, Develle, zelo energično v poslanski zbornici. Iz njega izjav je soditi, da hoče Francoska vlada napraviti jasen račun so Sijamom in da se pri tem no plaši niti angleških groženj.
^Norvežki S t o r t h i n g (državni zbor) sklenil je odpraviti skupnost konzulatov s Švedsko. Ta skupnost konča s 1. januvarjem 1895. leta.
Različne vesti.
Interpelacija mestnega svetov. Ivana Nabergoja v mestni seji dne 17. t. m. v zadevi vodnjaka na Opčinah se glasi:
V seji dne 27. oktobra m. 1. bila je v razpravi prošnja vaščanov openskih, v koji so prosili za napravo enega novega vodnjaka na Opčinah. To prošnjo je podpiral mestni stavbeni urad, protivila pa se jej jo — ne vem, iz katerih vzrokov — mestna delegacija ter je predlagala, da se preide na duevni red preko te prošnje.
Predlogu mestne delegacijo protivila sva bo jaz in bivši meatni svetovalec don Pahor, in z nama kot dober in spravljiv kolega tudi čestiti svetovalec dr. Morpurgo. Se človekoljubnega stališča in rezkimi besedami pobijal je poslednji predlog municipalne delegaoije predlagajoč, da se izroči prošnja prebivalcev Openskih odseku za preskrbljevanje vode, da ta-le stvar prouči in potem o njej poroča mestnemu zboru. Predlog Morpurgov jo bil tudi sprejet od večine mestnega zbora. Ker pa je od istega časa proteklo več nego 8 mesecev in ker so Openci v tem času trpeli pomanjkanje potrebne vode — čeravno so je veliko potrosilo za do-važanje vode na Opčine — usojam si staviti vprašanje do slavnega predsedništva, v katerem stanju se nahaja ta zadeva open-ske vasi, izročona odseku za preskrbljeva-nje vode, in ali misli ta poslednji v najkrajšem času predlagati potrebno svoto za zidanje toliko potrebnega vodnjaka za opensko vas?
Kdo je navdihnil P Članek v „Piccolu", o katerem govorimo v denašnjem uvodnem članku vzbudil je veliko nevoljo mej okoličani, osobito pa moj našimi poslanci. Nevolja je tolika, da se je oel6 pri našem „Mattinu* vzbudila sicer navadno speča vest, kajti tudi ta list pobija v včerajšnji številki nasilne nazore ,11 Picc« la*. Zelo razširjen je
celo sum, da je omenjeni članek navdihnil kak „konservativec", kateremu so slino cede po mandatu V. okraja. Mislil si je morda, da ta svoj plemeniti namen dosežo najlože tako, ako spravi ob dobro imo naše poslance ter vcepi pri ljudstvu menenje, da no doseže ničesar, dokler je bodo zastopali narodni poslanci. V prvi vrsti pa je menda hotel prisiliti naše poslance, da ne bi se v bodoče oglašali, ko gre za koristi okoličanov, vsled česar bi mej volilci nastala novolja proti njim. Ali ne boš Jaka! Naši poslanci se ne dajo tako z lahka ugnati v kozji rog in bodo vsikdar vestno vršili svojo dolžnost, bodi to izvestnim krogom prav ali pa ne. Mi pa se tolažimo b prislovico : svaka sila do vremena !
.Konservativna" požrtvovalnost. Poslancu Nabergoju ne moro nikdo očitati, da ne bi bil zmeren in konservativen do skrajne meje. Dosledno bi morali toraj misliti, da je bila iskrena želja vsakemu konservativcu, da bodi izvoljen g. Nabergoj. Ne tako vodja „konservativcev", g. Burg-staller. Ta mož ne le ni z maziuccm ganil — kar bi bil prav lahko — za izvolitev Nabergoja, ampak ni imel niti toliko požrtvovalnosti in samozatajevanja, da bi mu bil, stvari na ljubo, naklonil onih 23 glasov iz Ban, ki so mu vsikdar na razpolago: zau-kazal jim je temveč, da oddajo svojo glasove — g. Burgstallerju. Vidi se, da mož ceni višje svojo osebo, nego konservativno stvar. Iz tega je jasno, kako ceno imajo ti konservativci za vlado.
V Sežano. Prihodnjo sredo se bode vršila v Sežani glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda. Natančni program smo že prijavili v našem listu, kakor smo žo raztolmačili, da jo dolžnost vsacemu rodoljubu, udeležiti se te glavne skupščine, če le more. Danes nam torej ne preostaja druzega, nego še enkrat opozoriti Tržaške Slovence na to njih dolžnost. Nadejamo se torej, da bosta mesto Tržaško in njega okolioa primerno in častno zastopana pri glavni skupščini družbe sv. Cirila in Metoda. Poziv ta pa velja seveda tudi vsem rodoljubom po deželi.
Kolera na Francoskem pojema. Tudi i« Arabije in drugih južnih dežel dohajajo vesti o pojemanju. Toraj nas vendar obvaruje božja roka grozne te šibe t
Za družbo sv. Cirila in Metoda izročil nam je g. M. Pečar 6 kron 20 sto-tink, nabranih v veseli družbi krčme gosp. Andreja Čoka v Lonjeru, katere so darovali : Andrej Čok krčmar 1 krono, Jožefa Čok 40 st., Jožefa Čok, hči 20 st., Andrej Lavrenčič 40 st., M. Pečar 40 st., Anton Čok, dijak 26 Bt., Ivan Lavrenčič 20 st., Andrej Barovina 20 st., Štefan Glavina 20 st., Štefan Pečar 20 st., Matija Pečar 20 st., Ivan K. Barovina 20 st., Ivan Grizon 20 st., Ivan Čok 20 st., B. Bernetič 20 st., Valentin Čok 20 st., Jožef Pečar 20 st., Ivan Kjuder 20 st., K. Čok 10 st., J. Kjuder 10 st., Anton Čok 10 st., Jernej Lovrenčič 10 st., Miha Pečar 20 Bt., Srbian 10 st., Rus 10 st., Št. Čok 4 st., Franc Počar 8 st., Anton Čok 22 st. Živeli vrli Lonjerci! Naj jih posnemajo tudi drugi okoličani! — Dalje so darovali: Besednjak Ivan 30 st., Zoter Artur 10 st. in Zore Ivan 10 st.
Opozarjamo vse tiste osebe, ki so še pred letiBprejele potem krožnih pisem katerikoli znesek za našo družbo sv. Cirila in Metoda, da dotične svote blagovole izročiti na pravem mestu, — kajti to zahteva tudi čast dotičnikov samih — t. j. tržaški podružnici.
Za podružnico dražbe sv. Cirila in Metoda na Greti sta darovala : Alta Dolinar 80 stotink iu A. G. 1 krono.
Za Sežansko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda nabralo bo je v veseli družbi v Divači 6 gld. 12>f kr. — Hvala lepa vrlim krokarjem!
Izlet V Plavje priredita dne 6. avgu-
sta vkupno „Tržaški Sokol" in „Slovansko pevsko društvo*. Natančni program priobčimo prihodnjič. Slavno občinstvo se opozarja že sedaj, da se pravočasno zglasi za vozovo pri odboru „Tržaškega Sokola".
Iz Podgrada se nam piše dne 17. t. m.: Našo podružnice družbe sv. Cirila in Metoda redni letni zbor vršil Be je včeraj. Njo predsednik, gospod dekan Rogač, je v svojem nagovoru naglašal veliko potrebo, da se prekoristna družba sv. Cirila in Metoda vzdrži v sedanji organizaciji, da nam brani vero in narodnost. Dela se sicer na to, da bi se uvedle spremembe, a za to ni n i k a-cega vzroka. Vodstvo družbe je uzorno in imamo vanje popolno zaupanje in ga bo-demo imeli, dokler bode delovalo tako, kakor je do zdaj. ProBi torej delegata, ki bodeta izvoljena, naj v tem smislu zastopata našo podružnico na volikem zboru v Sežani. Družabniki pozdravili so to lepe besode uzornoga duhovnika z največjim navdušenjem.
Prečital se jo potem zapisnik o lanskem zborovanju in potrdil z opazko, „da jo „Slovenec" popačil poslano mu r o 8 o 1 n o i j o v zmislu svoje politike". (V lanjski resoluciji izrazilo se je tudi vodstvu družbe popolno zaupanje in „Slovenec" jo brisal oni stavek 1 Op. por.)
Podružnica šteje zdaj 3 pokrovitelje, 14 ustanovnikov, 56 letnikov in 1 podpornika.
Dohodkov imela je v minolem letu 113 gld. 58 kr.
Potrdil so je dosedanji odbor: Predsednik: dekan Rogač, podpredsednik: župan in dežolni poslanec Jenko, tajnik : nadučitelj N e k e r m a n, blagajnik : poslovodja Volk, blagajniška namestnika : župnik B e n e d i k in nadučitelj Maka-r o v i č.
Delegata za veliki zbor družbe se imenujeta: župe-upravitelj Štemberger in župan Jenko,
Potem se je sklenilo zborovanje in je sledila zabava pri ukupnem obedu. Med drugim se jo dogovorilo, da podružnica ostane hčerka ljubljanske družbe, kakor je izraženo v lanjski resoluciji, da pa bo izven nje nabira za istrsko družbo enacega imena in namena. — V to svrho nabralo so je že 70 kron. Živeli darovaloi!
Puljska Čitalnica izvolila je pri svojem občnem zboru dne 16. julija 1893. nastopne gospode v odbor za upravno leto 1893 do 1894: Dr. Mate Laginja, predsednik, Ante don Jakič, podpredsednik, dr. Konrad Ja-nežič, tajnik, Fran Mihaljevič, blagajnik, Dragotin Coufal in Miho Kuščer, odbornika, Mate Brajša, Fran Hlača, Josip Križaj, Kajetan Pogačnik, Ignacij Stiglič in Ivan Špik, namestniki.
ObCno delavsko, Izobraževalno, prava varujoče in podporno drufttVO za Primorsko priredi v nedeljo, dne 23. julija t. 1. javen shod v Skednju v gostilni gosp. Šmetca, hiš. štv. 126. Začetek ob 4»/« uri popoludne. Dnevni red : 1. Položaj delav* rttva ter namen in korist društev. 2. Upi-sovanje Članov. 3. Predlogi, zadevajoči koristi društva.
Nov zdravnik. Dr. Edvard Menz vdobil je dovoljenje nastaniti se v področju občine tržaške.
Nezgoda na morju. Dne 19. t. m.
prevrnil je močan veter ladijo „Libera" iz Kopra blizu takozvane „Punta Bottile*. La-dija bila je obložena s žaklji in raznovrstnim blagom. Na njej so bili 4 mornarji in lastnik Franjo Lončar. Vsi bili bi žalostno poginoli, da jim ni prišel na pomoč čoln |tehničnega zavoda. — Drugi dan vzdignili so tudi potopljeno ladijo ter rešili nekoliko blaga.
Zverina v človeški obliki. Poročajo iz Bruselj«, da jo zaklal v neki vasi blizu Waterloo-a (Belgija) nek mesar lastno svoje dete, razHekal meso ter je prodal v svoji mesnici! Objavil gaje njegov hlapec. Razkačeno ljudstvo raztrgalo bi bilo to
zverino v človeški podobi, da jo no bi obranili orožniki.
Mejnarodni semenj za žita in s*ra?na bode dne 28. in 29. nvgu-ta na Dunaju-Pazite na otroke! v četrtek zvečer razgovarjala se je soproga Ivana Se*kija, uradnika Jjužne železnice, z neko drugo ženo na stopnicah svojega stanovanja v hiši št. 4. »Hice Crosada. 6lotni njeni sinček Artur igral se je v stanovanju dot ene sosede, ležečem v I. nadstropju. Spravil se je na okno tor pudel na ulico, ne da bi bil a brezbrižna um ti najmanj slutila o nesreči. Ubozega krvavečega otroka odnesli so v bolnico, toda malo je na<!c, da ozdravi, kajti razbil si je č;epinjn. Iv • je mati doznala nesrečo, vreči ae je hotela skozi okno ter skoraj zblaznela od bolesti. — Žalostni nastopki brezbrižnosti! — Včeraj bila je radi svoje brezbrižnosti obsojena na 2 tedna zapora kmetica F ra nj a Lenardon iz Raprad pri Komnu, ker so je dno 26. novembra pr. 1. opeklo vsled njene brezbrižnosti 5letno njeno doto tako, da je v kratkem umrlo. — Poleg srčne rane še kazen !
Štajerski posebni vlak v Marijino Celje (Mariazell) po skoraj na pol znižani ceni pelje iz Ljubljano skozi Celje, Maribor, Gradec do Neuberga v petek, dne 11. avgusta t. 1. Udeležniki obiščejo pri tej priliki lahko cosarsko stolno mesto Dunaj, ker je tudi do Dunaja in nazaj vozna ceno znižana za polovico. Za pravo-čaano oglasitev prosi najuljudneje potovalni odbor v Ljubljani, Marijin trg št. 1.
Dva goldinarja in petinsedemdeset
novč. stane posoda s tromi kilogrami večkrat. odlikovanega, izvrstnega tamponskega sirupa (Frainboa). Odpošilja franko proti postnem povzetji G. Picooli, Lekar v Ljubljani. — V posodah po 10, 20 in 40 kilogramov po 60 iič. kilo.
Barvaste črepinje. Zbirka povestij in pes-mij. V prozi češki spisal J. Vrhlicky. Preložil I. Skalar. V Ljubljani, 1893. Založil in prodaja Janez Giontini. Sir. 85 male 8. Cena 30 kr., po pošti 33 kr. — Jako lična knjižica, katero si. občinstvu toplo priporočamo.
Slovemko-nemiki slovar. Uredil M. Ple-teršnik. Peti sešitek. Str. 321—400, od besede „izmdl" do „kl&jnik*.
Javno zalivalo
izrekata s tem podpisana, v imenu „Slovenskega bralnega in pevskega društva v Boljunci", blagorodnomu gospodu Slavo-ljubu Lam pet u, posestniku in trgovcu v Trstu, kateri jo v svoji poznani dobrot-ljivosti imenovanemu društvu prepustil jedno sobo v svoji hiši v Boljunci brezplačno v društveno porabo.
Za „Slovensko bralno in pevsko društvo v Boljunci"
dne 19. julija 1893. Mir. Anilovar, Josip Kraljič,
predsednik.	tajnik.
Prodajalnica
jedilnih stvari po j h k o nizki ceni. 1'roil^ja Joiel' Čox»ne> Piazza detla Caserma št. I (uhod Via Ghega).	OL
Moptin lfl*70 Piaiza S. Oinvanni, st. 1 m d ril II l\rZtJ) trgovinn nuiogoviutnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Cl.
Književnost.
„Slovanska knjižnicau. Meseca oktobra začne izhajati v Gorici vsakih 14 dnij v zvezkih po 4 tisk. pole v mali 8° „S I o-v a n s k a k n j i ž u i c a", ki bo po izgledu drugih enakih slovanskih podjetij prinašala prevode leposlovnih del iz vseh slovanskih jezikov. Uredništvo so prevzele spretne roke. Za prevode bo skrbelo več mladih, nadepolnih močij, ki veliko obetajo. Tri povesti so že gotove za tisek. Natančnejši poziv sledi. Naročnina bo znašala le 2 gld. 60 kr. na leto, ali po 10 kr. za vsak zvezek. Posamični snopiči se bodo draže prodajali. — „Slovanska knjižnica" bo redno izhajala. [Ker imamo v slovenskem jeziku veliko premalo leposlovnega berila, ni dvoma, da zlasti naša mladina bo z veseljem čitala to naznanilo. Naročnike bo sprejemalo naše upravništvo. „Soča".
Pivarna I amnfij* Ti» Ro"etti BWPrftti)
I Ivarlla LallVllClC lekarne E. Leitenburg) priporoćuje »voja izborna isterska vina častitim druiin&m po najniži ceni 30 kr. liter ▼ stanovanje
postavljen j naročila pod 28 litrov se no sprejmejo. — Častitim gostom se priporoma tudi izvrstno pivo I. vrst« po 24 kr. liter in izborna kuhinja ter dobra isterska kapljica.
Kavarni ,Commercio' in ,Te-
Hocrn' v	a se rma", glavni shaja-
UoOuU	tržaških Slovencev vseh stanov.
Na razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk so priporoča Anton & o r 1 i, kavarnar.	Cl.
Franca Potočnika gostilna
„Andemo de Fran«" v ulici Ireneo se priporoča slavnemu občinstva Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo	Cl.
Antnn Pn^kai nR T°s,u uliC0
nillUII lUUIVdj, in Cecilia,toči izvrstno domače žganje ; v tabaknrni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske poštne tiskanice.	Cl
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Muscheka, v ulici Sorgente (Via Torrente št. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila Prenočišča neverjetno v ceno. Cl.
Gostilna „Stoka", ™B.nJln7.;
poleg kavarne „Fabris", priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl.
Službo išče
spreten orgljavec, ki je zajedno tudi vešč cerkovnik. Nastopil bi takoj aH obe službi skupno, ali pa tudi posamično. 3-1 Več se poizve pri upravništvu „Edinosti".
Oglas!
Oddajala so b; de 31. t., m. ob 9. uri zjutraj v Trušknli
poprava cerkve y Truškah
oneu»u, ki bodo za to najceneje ponudil.
Kamnoseška, zidarska in mizarska dela proraČunjena so na c.a 830 gld.
Št. 597.
Razglas.
A' tukajšni občini oddaje se izdelovanje
živinskega napajališča.
Nacrt, prevdarek in pogoji so 11a ogled v tukajšui občinski pisarni.
Pismene ponudbe podati je pri podpisanem županstvu do 31. t. m. do 12. ure opoludne z 10°/0 varščino.
Delo, ki se bode plačalo po in2 in m3, je cenjeno na gld. 1330.
Županstvo v Nabrežini
dne 16. julija 1893. 2-2 Župan : Ig. Tance.
Kwizdina
protinova tekočina.
Mnogo let pregktiSeno, bolesti ntefinjoče sredstvo. Cena •/, »teki. a. v. gld .1,— „ ( stekl. a. v. OO kr.
Dobiva se v vseh lekarnah. Paziti je nu varstveno znamko in naj »e zahteva izrecno	Illb—0
K\vizdiiia protinova tekočina Iz okr. lekarne v Korneuburgu pri Dunaju,
Gostilna s prenočišči ..Alla Nuova Abbodanza"
ViaTorrente št. 15. (poleg «»s..k<>v Cbiozza najosrodriija lega v Trstu.)
Prostori -o odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do a ur popolunoči. Izvrstna namizna in desertna vina, izborna kuliinjn, lireherjevo pivo po nizkih cenah. Jamčim za točno in vestno pustrnžbo ter bo priporočam blagovoljnej naklonjenosti sluv-negc občinstva.	ponižni
'o*-**	P. Favero.
Nič več kašlja!
BalzauiMkl potoralHki |>t*stli
ozdravi vsak kašelj, plućni in bronhijalni katar, Dnbivi ne v odlikovani lokami. 58—10*
PRAXMARER „Ai duo Mori- Trst, veliki trfl
Postne poiiljatve izvršujejo so lieutegoina
Pouk v cifranju
in	2—2
v nemškem jeziku
podaja na domu ali pa v lastnem stanovanju
Ljudmila Ninaus,
via Oaiintia 22, V, vr. 11. Pogoji zelo ugodni.
Glasovita
radi svojega učinka, odlikovana radi svojih zdravilnih lastnosti z častno diplomo in slato svetinjo na razstavi v Londonu in Parlzn, z zlato svetinjo v Brnseljn in Tunisa.
Želodčeva tinktura lekarja G. Piccoli-jn v Ljubljani je vspeSno «11. J etično sredstvo,
katero krepča in zdravi želodec, kakor tudi opravila prebavnih organov izborno pospešuje. Izdelovatelj razpošiljajo proti povzotju zneska v zabojih po 12 steklenic za 1 gld. H6 nč., po 55 steklcnic (zaboj tehta nč. — Poštnino plaču vedno naročnik.	12—'2
5 klgr.) za
Proda se takoj
pod prav ugodnimi pogoji zaradi druzega podjetja
trgovina z mešanim blagom
v prav lepem kraju Dolenjske z velikim prometom v bližini železnice.
K temu potrebno je 3000—5000 gld. — Več o tem poizve se pri A. Kalift-u v Ljubljani.	3—3
Oznanilo.
Podpisani naznanja s tem, da ima izgo-tovljene : jedno uro, primemo za farno cerkev, in dve url, primerni za kako podružnico. Kdor bi jedno ali drugo potreboval, obrne naj se do inene s spodaj naznanjenim naslovom. Kad sprejemam tudi popravila, ki npadajo v mojo stroko.	3—3
Matija Lenard,
Izdelovatelj cerkvenih ur v CERKNICI pri Rakeku na Kranjskem.
Si&
Papir za cigarete
CLUB
PATENT

D. Modiano ir Trstu.
Perman
Papir za cigarete

CLUB
Uđojam si naznaniti
sem vnovič odprl v via Nuova Št
n. občinstvu, da " 27
trgovino
z manifakturnim blagom
(prej Ivan Milič) ter da v istej prodajam raznovrstno volneno blago, kakor tudi židane in volnene robca
M. Milič.
Jah. Klemene
TRST
MT Via S. Antonio št 1.
priporoča	31
veliko zalogo manufakturnoga blaga uprav prispelega za letno sezono in sicer: perkale, sukna iz volne za ženske in moike; okrasnike, trake, Čipke, podstave za ženske in umike "blnke, židane rute, končenino in platenino, nogo-vice za žensko in tnožke ; maje in konoa iti volne za žensko in mnžko. srajce za Ženske in možke, ovratnike, zapestnice in zavratnike, srajce /a turiste in bicikliste, narokvice z« ženske iz Švedskega konca in židane, kakor tudi blago
nalašč za zastave in traki v narodnih barvah garantirano kakovonti — vse po jako nizki c^ni.
ii
PATENT
S. D. Modiano •v Tvstu.
intno razpečevanje.
Spričavalo analize.
Podpisani profesor pri kemičnem laboratoriju trgovinske in nautične akademije izjavlja 8 tem, da je podvrgel mikroskopični preiskavi papir za eitearot« tvrdke B. D. Modiano ter je spoznal, da je isti sestavljen iz čistega lana; pri nadaljnein preiskovanju
se je prepričal tudi, da je popolnoma brez glicerine in da joden kvadratni meter tehta le
D. Modiano jeden r.aj- j^Ji
9'284 gramov. — Izjavlja torej, da je papir za cigareto tvrdke 8,
boljših in da je isti popolnoma brez zdravlju škodljivih tvarij.	24 — 1
Trat, 19. aprila 1893.	Prof. Avg. Vierthalev.
Je na prodaj po vseh tabakarnah in papirnicah.
&
%
Škropilnice in žvepljalke za trte
inžinirja Živic
in Čistilnice žita,
i mlatilnice
fp	mlini in stiskalnice za vino,	^
^ sesalke ali pumpe za vsako rabo, cevi vsake vrste & ^ in pipe, motori (ali stroji za gonitev drugih strojev) na par ^
& in s petrolejem, kakor tudi vse potrebno za stroje &
Tinct. capsici compos.
(PA1N-EXPELLER) se prireja v Eichtsrjevi lekarni v Pragi
(v zalogi odlikovane lekarne Praxmarer v Trstu, P. Grnnde) obče poznano bolečine ublažujočo drgajanje, dobiva se po večini lekarn v steklenicah po gld. 1.20. 70 in 40 kr. Pii kupovanju treba biti previdnim iti je vsprejeti le take steklenice kot pristne, ki sn previđene z „sidrom" kot varstveno znnmko. Osrednja razpošilja lnica:
Richter's Apotheke z. Goldenen Ldwen,
Prag.	43-17
/MMflHSMBBBMaBSS^fti	..-^'a
Kotranove sladčice
!	katere izdeluje Inkariiičar
PREM) I NI v Trstu
■1	Telefon St. 334. 41-52
Yelika porntm ki je dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala me je, j da sem začel sam izdelovati iz pristnega v kotranovega izvlečka iz Norvedčkega izvrstue sladčice podobno onim, ki dohajajo iz inozemstva •j To sladčico imajo isto moč kakor k6tra-IV nova voda in glavice (Kapsule), lažj<» so, proživajo in prebavijo ter so prodajejo po prav nizkej ceni. Da se ogne ponarejanju na enej plati vdobljeno ime izdelovatelja Prendinija in nn drugej besedo Catrame. V T r b t u se prodajejo v lokarnici Prendini O '' Skatljicah po 40 kr., prodajejo so tudi v vseh večjih lekarnah v družili deželah.

V &
&
v &
v
ho dobiva zmiraj v zalogi tvrdke
(Živio in družb.)
V TRSTU - via Zonta 5 - v TRSTU.
^ ^ e ^ © ^	ff> ^
Vsi stroji za kmetijstvo, vinarstvo in prirejanje
mošta iz sadja!
Mlatilnice, vitelji, trijeri,
mlini ža čiščenje žita, slamoreznice, samotvorni aparati proti peronospori, stiskalnice grozdja in oliv, stiskalnice sadja, mlini za sadje, potrebščine za kletarstvo, sesalke za vse potrebe, kakor tudi vsi stroji za kmetijstvo, vinarstvo in izdelovanje vina iz sadja prodaja v najboljši in najnovejši sestavi
IG. HELLER, DUNAJ,
20—10	Jtr a a Pratestpaase N. 78.
Cenike z obi.imi podudarni v hrvatskem, nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku
zastonj ln franko.
Najkulantnejši pogoji. — Jamčenje za dobro delo. — Pošilja se tudi na poskušnjo. Cene so zopet znižane. Prekupci dobijo visok rabat.
i t Zaloga Dunajske tovarne
pohištva
IGNAC KRON k GOMP.
V TRSTU Via Canal grande, vogal ulico S. Nioolo
priporoča	13-3
svojo velikansko zalogo pohištva najsolidnejše kakovosti v najmodernejših modelih po tovarniški ceni.
Pismeno jamčenje!
Velika zaloga pohištva iz železa vsakovrstne kakovosti zmiraj popolnoma vrejona."""
Da zatnore p. n. občinstvo tudi zunaj Trsta zbrati si solidno pohištvo v raznovrstnem stilu, razpošiljam moj novi cenik na zahtevo v katerikoli kraj gratis in franko.
■j m
urar, Corso stv. B9. «4-i04
l*r(Ml»ja in poprnvlia uro.
Lastnik pol. druitvo aEdinosttt.
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotift.
Tiskarna Dolonr v Trstu.