GLASNIK LJUBLJANA, 9. JANUARJA 1$*9 OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBI JANA LETO VI„ ŠTEV. 2 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR 4. seju zbora proizvajalcev dne 23. decembra 1958 Analiza dela občinskih zborov proizvajalcev v okraju v letu 1958 ^8 4. seji zbora proizvajalcev je -Dor razpravljal o poročilu o delu io 1Uj i zborov proizvajalcev, ki gu Je podal Lojze Fortuna, član zboru. Analiza o delu občinskih zborov proizvajalcev, za katero se je odlo-11 0*vrajni sindikalni svet Ljubija* n. ima namen obdelati problem uveljavitve občinskih zborov proizvaja cev, tako v političnem kot v Gospodarskem pogledu. S tem v zve-1 Pa ima analiza namen dotakniti l' "lcli delovanja političnih organi-.V’ ,y Prvi vrsti pa delovanja bčinslcih sindikalnih svetov, ki so i lctoSnjcm letu dobili določene na-°5e ,v. Komuni. Analiza skuša torej svctliti delo in uveljavljanje zbo-i >v Proizvajalcev s stališča sindi-utov, k j smatrajo, da sc morajo j;)0rv Proizvajalcev razvijati in uve-Juv. ,|u*i v občini in obravnavati L0 > ,me proizvodnje, tržišča in , stanovanjske politike itd., skral-„,‘,vsa vprašanja, ki so važna za o' ,no rast življenjskega standarda, azuine se. da morajo imeti takšne uzprave in sklepi značaj zakonske r|juve, ne pa splošnih priporočil upravnim organom ljudskih odbo-°ziroma posameznim službam v ,n'- Priporočila bi bila umestna . Gmvnem le delavskim svetom in Pravnim odborom gospodarskih or-j "‘.zueij in to v zadevah, kjer ima-. samoupravni organi polno pri-,, dokončnega sklepanja. Ana-71.L1 ln2?.tudi namen, da s svojimi n-j povzroči akcijo v smeri * a JnJe« uveljavljanja.in z.bolj-j(|](P'vkvalitete dela zborov proizva- nor^/o 08n_°vna podlaga nam služijo občinskih sindikalnih sve-...I \ k| SP dobra in slaba, odvisno rn/, Koliko resno in s kakšnim ob21i"CVa1i?m so sc lotili problema ra a^e dejavnosti občinskega zbo-cioni. °'-/,Vaja'cev 'o koliko so funk-r)om..rjl na ^bSS doumeli politični delo v ko>rK!n*|ttC',*e siodikatov na nS,Va"aliz> 80 upoštevane naslednik Y« ne: Logatec, Zagorje, Kam-dix’ ^enicS. Domžale. Litija, Ra lian’ r>rnu^e* Ljubljana-Siška, Ljubljen« R*"teri Ljubljana-Vič, Ljubil,. ".be^Rrad, Ljubijana-Moste, Po* TrbnJi. brw°; Hrastnik, Ribnica, liki, i v6," Medvode, Sodražica, Ve* Vrl. Kočevje. Ivančna gorica, nin"wn i “OfaHruli na tem vprašani ' Ne-obdelane pa ostanejo nasled* < f,' občine: Borovnica, Dobrepolje, Sna L^ub,Jana Rudnik in I-o- noi5,!/Ub Pe*'m občinam, ki niso za-26 obč!ne' lP*. dobimo podatke za 28 os‘a'o'občine lp°rl tedehivi* analize! Preden preidemo v konkretnejšo obravnavo ugotovitev analize, pa kaže vsaj v glavnih črtali ugotoviti formalno-zakonito stran dela zborov, oziroma navesti predpise in določila, ki v glavnem urejajo delovanje občinskih zborov proizvajalcev. NaŠ gospodarski sistem označujejo: družbena lastnina proizvajalnih sredstev, družbeno razpolaganje z ustvarjenimi sredstvi in blagovni način gospodarstva. Te značilnosti se med drugimi izražajo zlasti v sistemu delavske samouprave, sistemu delitve celotnega dohodka gospodarske organizacije, vlogi predstavniških in upravnih organov v gospodarstvu in družbenem značaju gospodarjenja v celoti. Delavska' samouprava zajema: pravica delovnih kolektivov, da upravljajo gospodarske organizacije, pravico delovnih kolektivov do samostojnega gospodarjenja v okviru družbenih planov in zakonitih predpisov in pravico proizvajalcev, du določajo, katera proizvajalna sredstva dajo za družbene potrebe in v kakšne namene naj sc uporabljajo. Gornje predpostavke označujejo naloge in vlogo zborov proizvajalcev, ki so: 1. organi delavske samouprave na določenem območju; 2. organi gospodarjenja posebne vrste; 3. predstavniški Organi proizvajalcev in sestavni del organov oblasti. Zbori proizvajalcev imajo izrazito družbeno ekonomsko funkcijo, in sicer v družbeni proizvodnji in da mora biti družbeno tudi razpolaganje i ustvarjenimi sredstvi. Preko zborov proizvajalcev se uresničuje to načelo. Od tod je njihova splošna funkcija, da sodelujejo pri planskem usmerjanju gospodarstva in izdajajo ekonomske ukrepe, ki naj vsklajnjo v skladu z. družbenim značajem proizvodnje in razpolaganja interesa gospodarskih organizacij in interese družbene skupnosti. Nekatere važnejše naloge zborov proizvajalcev občinskih ljudskih odborov so; 1. ustanavljanje, spajanje, združevanje gospodarskih organizacij na področju industrije, rudarstva, kmetijstva, gozdarstva, gradbeništva, obrti, trgovine, gostinstva, turizma, komunalno dejavnosti in prometa; 2. odločanje o ukrepih, ki so potrebni. da sc zavaruje in zagotovi gospodarjenje v skladu z zakonitimi predpisi ter spremljanje gospodarjenja v delovnih kolektivih in gospodarskega napredka v občini; 3. odločanje o deležu, ki ga npj dajo gospodarske organizacije za kritje stroškov skupne potrošnje; 4. spremljanje ekonomske primerne notranje delitve čistega do- hodka gospodarskih organizacij; % vodstvo politike cen na območju občine; 6. določanje smernic in pogojev za uporabo družbenih investicijskih skladov in za dajanje posojil iz tega sklada; 7. ustanavljanje raznih skladov ter ukrepanje za njihovo namensko uporabo; 8. ustanavljanje kreditnih skladov za zidanje stanovanjskih hiš in določanje smernic za njegovo uporabo; 9. sodelovanje in urejanje delovnih razmer, racionalizacija organizacije tlela v gospodarskhi organizacijah ; 10. spremljanje gibanja osebnih doliodkov, delovnih učinkov, izrabe delovnega časa, zaposlenosti in storilnosti dela; lt. skrb za pravilna razmerja med osnovami zn ugotavljanje osebnih dohodkov delavcev in vskluje-vanjc na področju tarifne politike. Omenjene naloge zborov proizvajalcev izvirajo iz njegove družbene ekonomske funkcije in nakazujejo, kako pomemben faktor je zbor proizvajalcev v našem nadaljnjem razvoju, ki zahteva stalno obvladovanje pojavov, ki nastajajo v neizbežnem protislovju med blagovno proizvodnjo in družbenim značajem gospodarjenja na osnovi družbeno lastnine proizvajalnih sredstev. Da lahko zbori proizvajalcev te svoje družbeno ekonomske funkcije opravljajo uspešno, morajo imeti stalni stik z gospodarsko političnim in družbenim dogajanjem v občini. Nadalje morajo imeti stalen stik s proizvajalci-voli vel. To se doseže z zbori volivcev v gospodarskih organizacijah. z udeležbo odbornikov na sejali delavskih svetov, s sodelovanjem predstavnikov gospodarskih organizacij na sejah zborov proizvajalcev, s poročiti o periodičnih obračunih gospodarskih organizacij i. t. d. Zbor proizvajalcev ima svoje stalne odborniško komisije, ki so: 1. mandatno-lmenunitetna komisije; 2. komisija za gospodarstvo; 3. komisija za predpise in organizacijska vprašanja; 4. komisija za vprašanja delavskega samoupravljanja. V praksi se doslej nikjer jii uveljavljala komisija za vprašanja delavskega samoupravljanja, ki praktično ne dela. o zadnjih volitvah je Imel zbor proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana no sedaj 3 seje. Prva seja je imela namen izvoliti vse organe, na drugi seji je zbor proizvajalcev razpravljal o stanju oskrbe okraja z električno energijo In o predlogih za izboljšanje, no tretji seji pa je razpravljal o stanju higiensko-tehnične zaščite dcia v podjetjih v okraju. Ko pa pregledujemo stvarno vsebino dela zborov proizvajalcev, moramo najprej videti, kako so doslej sploh zasedali, kakšna je bila praksa obravnav, sestavljanje dnevnih redov in predhodna priprava gradiva. Prvo oceno lahko potegnemo že iz tega. koliko je v posamezni občini sploh bilo samostojnih sej zboru proizvajalcev. Že samo število sej nam lahko pove, kolikšno mero politične zrelosti in razumevanja imajo za stvar občinski politični forumi, na drugi strani pa nam število sej lahko tudi pove, ali so odborniki od n. njihovi volivci (gospodarske organizacije z DS) iskali in uvideli potrebo po obravnavanju določenih perečih gospodarskih vprašanj. Največ samostojnih sej so v sedanji mandatni dobi imeli,zbori oro-izvajalcev občin Ljubl jana-Vič, Vrhnika, Bežigrad, Trbovlje, Hrastnik, Šentvid, Šiška in Center. Nobene, samostojne seje pa ni imel zbor proizvajalcev občine Vel. Lašče, dočini so po ono sejo imeli zbori občin Logatec, Radeče, Črnuče in Ivančna gorica. Občinski sindikalni sveti ugotavljajo dokaj slične razloge, zakaj zbori proizvajalcev občin niso večkrat sklicevali samostojne seje. Ugotavljajo, da se zbor proizvajalcev ni uveljavil zaradi tega, ker se v glavnem sklepa v vseh važnejših stvareh na •skupnih sejali občinskega zbora in zbora proizvajalcev, da je slab sestav članov zbora proizvajalcev, da se ne polaga dovolj paž-nje na pravočasno sestavljanje in razpošiljanje gradiva pred sejo, da ni praktično nikakršnih zvez z organi delavskega upravljanja v podjetjih, da je zelo slaba povezanost zbora proizvajalcev z občinskimi sindikalnimi sveti itd. Za zbor proizvajalcev občine Logatec so ugotovitve v glavnem sledeče: Zbor proizvajalcev se je sestal samo zaradi konstituiranja in nič več. Vse gospodarske zadeve je reševal Svet za gospodarstvo, družbeni plan in finance. Ta jih je tudi predlagal na sejo, kjer so se reševale skupno na sejah obeh zborov. Zbor proizvajalcev n. pr. sploh ni obravnaval polletnega stanja izvrševanja družbenega- plana gospodarskih organizacij in ne občinskega kot celote. Ker se odborniki zbora proizvajalcev v glavnem omejujejo le na suhoparno glasovanje, so v zvezi s tem ugotovljene tudi druge slabosti, kot n. pr., da so težave pri izterjatvi družbenih obveznosti, da niso pri občini zbrana nikakršna sredstva, ki bi jih gospodarske organizacije prispevale, urejanje komunalnih problemov, organizacije druž-liene prebrane itd., in so tudi iz-gledi zn izboljšanje teli razmer dokaj slabi. V Litiji n. pr. odborniki zbora proizvajalcev ne dobo pravočasno gradiva k dnevnemu redu ali pa celo dobijo samo dnevni red ter zaradi tega razprave ne morejo biti dovolj učinkovite in smotrne, (ločim se dokajšnje število odbornikov sploh ne oglaša k razpravi. Slabo je tudi to, da zbor proizvajalcev praktično nima nikakršnih zvez z delavskimi sveti, z njihovimi problemi po so spoznani samo posamezni odborniki, ki pač delajo v posameznem podjetju. Tudi komisije so zgolj formalne. Za občino Radeče je prav tako problematična uveljavitev zbora proizvajalcev glede na reševanje problemov gospodarskih organizacij in stikov z delavskimi sveti itd. Tudi zbor proizvajalcev občine Črnuče je imel doslej eno samo Samostojno sejo in še to na zahtevo Oziroma sugestijo občinskega sindikalnega sveta. Za to občino je Omembe vredno to, da je ObSS večkrat iskal možnosti za uveljavitev zbora proizvajalcev in je dal vrsto sugestij, čeprav je nerazumljivo, da je bila na primer odklonjena zamisel o formiranju odborniškega kluba in da je prav tako bil odklonjen predlog sindikata, da bi se v poslovnik dela ljudskega odbora vnesla določila o delu zbora proizvajalcev, z motivacijo, da bi to bil dvotirni sistem. Če pa pogledamo na primer analizo zaključnih računov gospodarskih organizacij zn leto 1957, vidimo, da zbor proizvajalcev ni sprejel nobenih ustreznih zaključkov ali priporočil. Analiza, ki so jo pripravili v to svrlm uslužbenci ljudskega odbora, ni bila dejanski prikaz dejanskega stanja gospodarskih organizacij in občine, marveč neka mešanica povprečnih tarifnih postavk zn enaka delovna mesta v podjetjih in tendenca na-ibnnja na ozko občinsko gospo-arsko pridobitno politiko, koliko je vsaka gospodarska organizacija prispevala v občinski proračun. Na drugi strani pa so še želje v kolektivih, ki mislijo, da ni dobro njihovo problematiko obravnaviti pred občinskim forumom, kar je gotovo še en znak zaprtosti vase. Tudi zbor proizvajalcev občine Dobrova si še ni na jasnem, kakšne so njegove naloge, kar pa velja še zn celo vrsto drugih občin. Več aktivnosti so odborniki zborov proizvajalcev pokazali na skupnih sejah, ki so bile tudi številnejše, kar je razumljivo, toda vso problematiko občine obravnavati izključno samo na skupnih sejah pomeni pravzaprav samo razširitev ljudskih odborov z novimi odborniki iz gospodarskih organizacij in eventualno ločeno glasovanje o posameznem sklepu in nič več. Zanimivo je pogledati tudi, kaj je doslej delal zbor proizvajalcev občine Sodražica. Poleg sklepanja o komisijah praktično ni imel no dnevnem redu nič pomembnejšega. Z delavskimi sveti ni doslej skušal vzpostaviti stika, medtem ko so občinski sindikalni svet pritožuje, do sodelovanje sindikalnega foruma pri delu zbora proizvajalcev ni zaželeno. Celo pri merodajnih odgovornih ljudeh v občini sindikalni svet ni naletel na razumevanje. Če nekoliko analiziramo vsebino sej zborov proizvajalcev, predvsem ugotovimo, do so v večini primerov zbori proizvajalcev razpravljali le o formalnostih, kot n. pr. volitve komisij, pritrditve k odlokom formalnega značaja itd. Vprašanje razvoja gospodarstva, izboljševanja družbenega standarda, ukrepanja za izboljšavo trgovine, obrti iri gostinstva pa so šla mimo teh zborov. Zaradi tega mirno lahko trdimo, da svoje vloge doslej niso zadosti izkoristili. Problematika zadrug in naprednega poljedelstva ter živinorejo bi gotovo bila primerna tema aa podeželske občine, o kateri pa so zbori proizvajalcev le redko razpravi inli. Večji napredek so napravili zbori proizvajalcev industrijsko močnejših občin. Ti so že našli svoje mesto v našem družbeno-upravnem mehanizmu in so že krepko pričeli uveljavljati svojo vlogo kot proizvajalci in kot potrošniki, oziroma kot upravljale! v občini. Imamo celo vrsto občinskih zborov proizvajalcev, ki imajo za seboj že vrsto uspehov. Zbor proizvajalcev občine Kamnik je na primer imel 7 točk dnevnega reda, ki so se nanašale na probleme družbenega standarda. Tako je razpravljal o stanovanjski izgradnji, kjer je priporočil, naj bi tudi manjše gospodarske organizacije združevale svoja sredstva v svrho ublaževanja stanovanjske stiske. Zelo ostro stališče je zavzel tudi do problema cen mesa, kruha itd., skratka, proučeval je problematiko trga in ukrepal v tej zvezi. Problematiko gospodarskih organizacij in gospodarstva v občini na splošno je ta zbor obravnaval petkrat. Analiziral je nekajkrat tudi vprašanje nagrajevanja in premi-ranja ter delovno silo. Do uvedbe 10% dopolnilnega proračunskega prispevka je zbor zavzel zelo elastično stališče na ta način, da je sprejel sklep, da prične plačevati akontacijo na račun 10°/o dopolnilnega prispevka vsaka gospodarska organizacija, čim doseže takšno realizacijo, ki ji omogoča izplačevati eno plačo nad tarifno postavko. Tudi odnos vodilnih ljudi v občini nasproti zboru je na splošno dober, saj se udeležujejo sej najodgovornejši upravni in politični ljudje občine. Tudi glede gradiva k dnevnemu redu imajo urejeno tako, da analize dobe odborniki pravočasno. Z delavskimi sveti so imeli doslej eno posvetovanje, občinski sindikalni svet in zbor proizvajalcev pa sta tudi že našla skupno stališče o določenih vprašanjih, ki zanimajo delovne ljudi v občini. Med tiste zbore proizvajalcev v našem okraju, ki so se že uveljavili, lahko štejemo tudi zbor proizvajalcev občine Domžale. Pol ep formalnih sklepov je zbor sprejel, s poprejšnjim sodelovanjem z gospodarskimi organizacijami oz. njihovimi delavskimi sveti, pomembne sklepe, kot na primer sklep za ustanovitev menze, gradnje vajenske šole, stanovanjskih zadrug itd. Primerno sodelovanje je ugotovljeno med zborom proizvajalcev in občinskim sindikalnim svetom, ki sta na osnovi skupnih prizadevanj že uspela z akcijo zbiranja sredstev za organizacijo počitniške skupnosti občine in za izvedbo družbene prehrane (predvidevajo ustanovitev Zavoda za družbeno preskrbo). Prav tako je v teku akcija za izgradnjo doma družbenih organizacij. Resno se v ter občini lotevajo tudi problemov HT7„ kjer sodelujejo podružnica zavoda za socialno zavarovanje, občinski sindikalni svet, delavski svet in zbor proizvajalcev. S primerno usposobitvijo strokovnih uslužbencev v upravi ljudskih odborov bo zbor lažje organiziral tudi drugo delo s področja gospodarstva, kot so problemi norm, premij, flnktuaeije itd., skratka delo. ki je v zvezi s problemi proizvodnosti. Občinski zbor proizvajalcev Ljub-ljana-Sentvid je med drugim tudi razpravljal, kaj bi pravzaprav moral delati zbor in kakšne so njegove naloge in vloga. Izgleda, da ie ubral pravilno smer, saj je doslej razpravljal že o proizvodnji in proizvodnosti, večkrat tudi o ekonomsko neopravičeno pretiranem zaposlovanju nove delovne sile. o eko nomskih instrumentih in njihovem delovanju na splošno, o sistemu nagrajevanja itd. Konkretno pa je ta zbor ukrepal o problemu izplačevanja premij in o določanju načel za premijske osnove. Prav tako je priporočil gospodarskim organizacijam, naj bi formirale skupen sklad za vzdrževanje kultumo-prosvetnih in fizkulturnih objektov in društev, s čimer bi preprečili divje finansiranje teh. Glede stika zbora proizvajalcev z delavskimi sveti je treba omeniti, da so skušali uvesti zbore volivcev-proizvajalcev. Občinski sindikalni svet in zbor proizvajalcev na če nista našlo sličnih točk pri določenih problemih in so imeli doslej eno samo skupno sejo, dočim se na sejo plenuma občinskega sindikalnega sveta odborniki zbora proizvajalcev sploh niso odzvali, kar da nekoliko slutiti, da ni pravega sodelovanja. Razmeroma dobro se je uveljavil tudi zbor proizvajalcev občine Ljub-Ijana-Center. Tudi v tej ohčini so odborniki posebej razpravljali, kakšen naj bo njihov sistem dela, kakor tudi sistem dela zbora kot celote. Rezultati začetka delu so danes že vidni, saj je zbor postal zelo avtoritativen forum, ki avtoritativno razpravlja o mnogih važnih vprašanjih, kot so stanovanjske izgradnje, politika nagrajevanja, razvoj trgovine in obrti, tržišča itd. V zadnjem času je tudi sodelovanje občinskih sindikalnih svetov z zborom primerno, saj so izvedli v dogovoru zelo pomembno akcijo sklicevanja konferenc po gospodarskih panogah, z direktorji, predsedniki sindikatov in dlavskih svetov. Na teh konferencah je bila poglavitna tema produktivnost, kvaliteto proizvodnje, fluktuacija, skratka gospodarska problematika ob ugotovljenih polletnih rezultatih uspehov gospodarskih organizacij. Pohvale vredno je tudi to, da je zbor proizvajalcev te občine razpravljal in sklepal o stanovanjskih problemih borcev in aktivistov NOB, česar v drugih občinah, vsaj v tej obliki, ni bilo zaslediti. Del odbornikov skuša iskati stikov s svojimi volilnimi enotami, z občasnimi zbori volivcev, tako da so jih izvedli že po trinajst v tej mandatni dobi. Poleg tega pa so delavski sveti seznanjeni z delom zbora, z okrožnicami, kjer so posredovani najvažnejši zaključki sej. Zn še boljše povezovanje volivcev z odborniki in poslanci pa bi tudi slednji morali najti načine zn vzpostavitev neposrednih stikov, ki jih danes ni. kar gotovo ne vpliva pozitivno niti no delo zbora proizvajalcev, niti na razpoloženje somih volivcev v delovnih kolektivih. Stanje glede zbiranja in analiziranja podatkov o gibanju proizvodnje. proizvodnosti, investicij itd. tudi v tej občini ni zndovoliivo zaradi pomanjkanja sposobnih kadrov. Vprašanje formalnega pomena, razni odloki, poroštvo, pravilniki, zemljiškoknjižne zadeve itd. pa tudi v tej občini predstavljajo breme zboru. Podobne oblike in vsebino dela je doslej imel tudi zbor proizvajalcev občine T.itibl jann-šiškn Tudi tu je že v začetku mandatne dobe zbor imel na dnevnem redu razpravo in sklepanje o metodah in vsebini delo zbora, sprejel nn ie celoletni okvirni program dela. kar je precej pri-snevalo k uveljavitvi tega organa. Večkrat je zbor razpravljal o problemih družbene prehrane, o organizaciji trgovske mreže itd O premi inh pa ie zavzel zelo ostro stališče, ki ie zahtevalo celo vračamo preveč izplačanih premii posameznikom. če so jih prejemali po ekonomsko neutemeljenih osnovat Zbor proizvajalcev je tudi stal na stališču, da je potrebno čim vet sredste-v dati za objekte, kot na primer za zdravstveni dom, šole, trgovine itd. Sprjeli so bili sklepi, p? katerih nuj bi gospodarske organizacije prispevale svoj delež v skupen sklad, kar pa je doslej ostalo še nerealizirano. Velik poudarek je dal zbor nn to, da je potrebno Periodične obračune v gospodarskih organizacijah čim vestneje in z vsemi možnimi podatki pripraviti i® obdelati pred celotnimi kolektivi Dokaj dobro sodelovanje je tudi med občinskim sindikalnim svelonj in zborom proizvajalcev, saj je pred sejami navadno dogovorjeno n« skupnih sestankih, kakšen naj h® dnevni red in kdo bo pripravil ustrezno gradivo. Obveščanje odbornikov je opravljeno pravočasno ter poleg dnevnega reda prejmejo tudi ustrezno gradivo. Zbor proizvajalcev občine Ljub-ljnna-Bežigrnd ima slično problematiko kot zbor proizvajalcev Ljub-ljane-Center in šiške. Odborniki s° razpravljali o problemu družbeno prehrane, ki je v tej občini že n«'. slu svoje mesto v znanem obrat*1 družbene prehrane. Mnogo truda s® vložili tudi. da bi zbrali sredstva za gradjijrr stanovanj, otroških ustanov, gospodinjskih servisov in zdravstvenega doma. Ustanovljene so 2* stanovanjske zadruge, ki prav tako uživajo podporo občine. Dobra metoda dela tega zbora j® v tem, da povabi na sejo zastopnik® delavskega sveta iz tistih pod jetiji katera so v eni ali drugi zadevi n« dnevnem redu zasedanja. Tudi v občini Moste je dejavnost slična, kot v omenjenih treh občinah. Poleg drugega pa je ugotovljeno tudi to, da so razprave n® skupnih sejali obeh zborov mnog®:* bolj živahne, odkar obstaja zbot proizvajalcev. Živahne akcije so izvajali tudi v pogledu stanovanjsko izgradnje, družbene prehrane, pO' f sebno pa še v urejanju sistema n«" eb grajevanja s posebnim poudarki«« nn premije in premijske pravilnika Dokaj pestro problematiko imajo zbori proizvajalcev v občinah Trbovlje, Zagorje in Hrastnik, kje* so zlasti mnogo delali na ta načini da so v gospodarske organizacij® pošiljali posebne komisije žarno’ urejanja določenih gospodarskih ali pa tudi družbenopolitičnih problemov. Preobširno bi bilo, če bi podrobneje obdelovali vse občinske zbor® proizvajalcev, saj nam že tu pregled v glavnem pove, s čim so se doslej občinski zbori proizvajalcev ukvarjali, kako so se sestajali, skratka kako so se uveljavili. Glede nn merilo, kolikokrat s® posamezni zbori Imeli samostojn® seje, smp jih že razdelili, kar p® seveda ne more biti točna ocen«-saj so nekateri občinski sindiknli’’ sveti ugotovili, da so skupne sej®; zaradi aktivnosti odbornikov zbor«! proizvajalcev zelo pridobile no žj"j vnlmosli. Do sedaj so se najbolj! uveljavili zbori proizvajalcev obči« v Ljubljani, dalje občin Domžal«-Kamnik. Trbovlje. Zagorje, Hrastnik in Vrhnika. Za ljubljanske j® treba posebej omeniti, da so v večini primerov že pričeli akcijo z« formiranje sklada zn potrebe družbenega standarda. Občina Ljublja-nn-Vič je v tem pogledu na prve«1 mestu, dočim druge občine p ra® tako izvajnio to akcijo, ki pa b® uspela le, če se vskladijo skup«* napori sindikatov, zborov proizvajalcev in organov delavskega samoupravljanja. =*o.i a e* » tsss »s < o-srd "9 V analizi dnevnih redov in razprav na sejah zborov proizvajalcev v celoti pogrešamo vprašanje stano-anjskih skupnosti. Razume se, da Je to tudi politična naloga terenskih v 8anizacij Socialistične zveze, o !■ e. af*e bi prav skozi prizmo for-iranja skupnega sklada gospodar-“1 organizacij morali predvsem evaV *ut*' stanovanjske skup-, ln o*lužnostne obrate, ki brez saživep *'nan^ne Pom°či ne bodo nniPaev.ol redi občinskih zborov pa ,! Povedo, da zbori večkrat tudi o formalnih zali v* *afere bi večkrat lahko re-_ a *, Pristojni sveti in upravni Suni. Za to porabijo zbori mnogo sn, take točke dnevnega reda pa pravijo seje formalne in suho-n,/0?’ glasovanje postane skoraj Popolnoma avtomatično. Tudi ude-0 Je faradi takšnih dnevnih re-_ ■ *Pars,kdaj slaba, tako da so bilo »tore seje komaj sklepčne, in i V? razprav o programih dela „j • dolžnostih odbornikov ter orga-■'ranili seminarjih za predsednike T v°y Proizvajalcev, ki so se ga v vecm, primer6v tu()j udeležili, ni • “ m napravljenega doslej nič dru- <"!l.ornikovliv'nn vsaj občasna pre-anJa o njihovih dolžnostih itd. v .vi0 ugotavljamo, koko odborniki II-'J® sy°.ie dolžnosti nasproti vo-n;vnč pa vsaj na sejah zborov snlokVa,.nlcev v večini primerov nili i n'r° °bravnavalc že omenje-kooperacije napredne-vnrnio ^clstvn- živinoreje, skratka vasi nia socialistične preobrazbe So ui^n*e-v občinski Sindikalni sveti zbora uvilt še sledečo vrzel v delil dela i" v vprašanju meri ni.. 1VC1: vodki so namreč prišitih •'juoga dela tovarišev ljud-zveznernS °?CeV r,'pul>l iškega in »anuečVr0™ Proipajalcev. Ti a'yna *«sa drugega SmSrV1,^ ^labljimieVmo ®noTe Tudi me>,iv.°v sv°ip V(,,i'n' skim ,k! n"denje pomoči občin ali mani 1°v Proizvajalcev je vei Om J v ' iztomno. lev >e vredna ie tudi ugotovi' leŽ.uiein V- nokaterili občinah ude hočelniVi J 7h,,rn proizvajalcev 1< Po rcferLr0SiarC7nil' btiništev ni ss^raiffl Tudi S* sete zb1nra Proizvajalcev Knnilooi•Stra,n»l.vog 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 1 "8 ■9 S S 1 * | ! 1 j I ? i * 11! f 11,1 * rt 3 1 upravljanja, lahko marsikaj napravimo. Za zagotovitev gornjih nalog je poročevalec Lojze Fortuna predlagal, da zbor proizvajalcev sprejme naslednje zaključke: 1. Zbori proizvajalcev se morajo v bodoče odločneje uveljaviti tudi kot samostojni organi, ki bodo sposobni reševati vse tiste gospodarske probleme občin, ki so v danem položaju najvažnejši. 2. Na skupnih sejah obeh zborov jo treba gledati na to, da se izvaja ločeno glasovanje o vseh zadevah, za katere je predpisano z zakonitimi določili, kar se doslej ni vedno izvajalo. 3. Komisije pri zborih proizvajalcev morajo o svojem delu poročati zboru, da se na ta način poveča njihova odgovornost. V okviru predpisov pa je pptrebno dati v pristojnost komisijam tudi mnoge formalne zadeve, ki so jili doslej obravnavali zbori proizvajalcev. Posebno komisija za delavsko upravljanje, kjer ta obstaja, mora sestaviti svoj program dela in se zainteresirati za program in delo ustreznih komisij pri občinskih odborih socialistične zveze in občinskih sindikalnih svetih. 4. Posebno pozornost naj zbori proizvajalcev v bodoče posvetijo upravnim uslužbencem, ki delajo v oddelkih za gospodarstvo ter v oddelkih za delo in delovna razmerja. Potrebno je odpraviti takšne pomanjkljivosti, kot so nepravočasno dostavljanje odbornikom ustreznega gradiva k dnevnemu redu in dajanje na dnevni red predmetov, ki predhodno niso bili obravnavani na ustreznih svetih ali komisijah. 5. Na sejah zbora proizvajalcev, kadar zaseda zbor samostojno, naj bodo prisotni najodgovornejši funkcionarji ljudskega odboru, kot na primer predsednik, tajnik, načelniki gospodarskih oddelkov. V tem smislu morajo tudi vodstva političnih organizacij občine posvečati sejam in delu zbora proizvajalcev na splošno več skrbi. 6. V svrho nadaljnjega usposabljanja odbornikov zborov proizvajalcev je potrebno izvesti seminarje in predavanja z ustrezno vesbino, o vlogi zbora proizvajalcev in njegovih vlogah v občini, o nalogah odbornikov itd. 7. Zbori proizvajalcev bodo morali podrobneje obravnavati vprašanje odnosa med podjetji in občino, način reševanja skupnih nalog v občini in gospodarskih organizacijah. s posebnim poudarkom na potrebo izvajanja skupnih akcij z organi delavskega samoupravljanja v podjetjih itd. 8. Močnejšo orientacijo pri svojem delu bodo morali zbori proizvajalcev v bodoče imeti pri reševanju vprašanj družbenega standarda, gradnje stanovanj, šol, zdravstvenih domov, obratov družbene prehrane, trgovskih lokalov, usluž-nostnih servisov ln obrti ter materialne podpore stanovanjskim skupnostim. 9. Občinski sindikalni sveti morajo v bodoče dajati še več vzpodbud za izvajanje naštetih zaključkov ter po potrebi organizirati tudi skupne seje za obravnavo skupnih problemov občinskih sindikalnih svetov in zborov proizvajalcev, da bodo zbori postali resnična tribuna proizvajalcev v vsaki občini. 10. Občinski sindikalni sveti naj sprožijo vprašanje odpoklica tistih odbornikov, ki so nedelavni, ki ne prihajajo no seje in med svoje volivce ali sploh ne kažejo zanimanja za delo ljudskega odbornika. Po razpravi se je razvila obširna razprava o vseh vprašanjih, ki so bila nakazana v referatu in so odborniki dajali še dodatne predloge za izboljšanje delu občinskih zborov proizvajalcev: 7 11. Občinski zbori proizvajalcev naj usmerijo svoje delo tako, da se bodo prvenstveno ukvarjali s problemi gospodarjenja, proizvodnosti, nagrajevanja, delitve sredstev gospodarskih organizacij itd. V večji meri naj se zavzemajo za zboljšanje življenjskih pogojev delavcev s tem, da sodelujejo pri konkretnih programih za zboljšanje družbenega standarda. 12. Zbori proizvajalcev naj nenehno zasledujejo iu obravnavajo gospodarsko problematiko v občini. To pa bodo lahko izvedli, če bodo spoznani s problematiko gospodarskih organizacij v občini. Zato morda ne bi bilo napačno, če stavijo podjetjem nekaj važnejših vprašanj, na katera naj podjetja odgovorijo, kot n. pr. vprašanje izkoriščanja kapacitet, izkoriščanja obratnih sredstev, vprašanje nabave surovin, vprašanje plasmaja izdelkov, vprašanje delovne sile, nagrajevanja, delitve dohodka itd. Takšna vprašanja naj bi tvorila gradivo » poročilo in za razpravo. 13. Zbori proizvajalcev naj v pri meru potrebe vabijo na svoje s6j' tudi zastopnike delavskega sveta ju direktorje, ki so bodo na ta na$ i spoznali s stališči zbora proizfi' ] julcev. Po razpravi je zbor proizvajaj' cev sprejel vse zgoraj naštete pred loge s tem, da se poročilo in sklep zbora pošljejo vsem občinskim zbil rom proizvajalcev, ki naj na svoji’ sejali obravnavajo vsa vprašanji navedena v referatu, in sprejme]1 ustrezne zaključke. V OBČINA MEDVODE POROČILO o izidu liudomestnih volitev v zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Medvode 6. volilne enote v proizvajalski skupini trgovine, industrije in obrti Občinska volilna komisija v Medvodah podaja po 92. členu zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov poročilo o ugotovljenem volilnem izidu pri nadomestnih volitvah odbornika v zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora v Medvodah v proizvajalski skupini industrije, trgovine in obrti 6. volilne enote, ki so bilo dne 23. decembra 1958. V volilni enoti št. 6, v kateri se voli en odbornik jc bil en kandidat, in sicer Kalan (Andrej) Franc, Medvode 62, ki jc dobil 61 glasov. Neveljavne so bile 3 glasovnice. ' V tej volilni enoti je bilo 73 volilnih upravičencev. Glasovalo je 64 volilnih upravi-Čenoev. Volilna udeležba 89,3 »/o. Upravičeno odsotnih 9 %>. Pri volitvah ni bilo ugotoviti nobene nepravilnosti. Štev. 01/ObVK 2/58. 2. člen Ko začne veljati ta odlok prenehata veljati odlok biv. ObLO Draga—Loški polok o kategorizaciji cest IV. reda v občini Draga—Loški potok (Ur. vestnik okraja Kočevje št. 12/57) in odlok ObLO Sodražica o kategorizaciji cest IV. roda v občini Sodražica (»Glasniki:, uradni vestnik okraja Ljubljana št. 73/57). 3, člen Tu odlok začne veljati od dnevu objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev. 01/1620/1-58. Sodražica, 3. juliju 1958. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Samsa Danilo 1. r. K temu odloku je dal pritrditev okrajni ljudski odbor Ljubljana na sp ji dne 29. decembra 1958. SEZNAM CEST IV. REDA OBČINE SODRAŽICA 1. Sodražica (most) proti Gregorju do občinske meje; 2. Zimarice — preko vasi Črno — Brinovščica—Hojčc—Groben—Hudi-konec—Sinovica; 3. Sodražica (staro živinsko sejmišče) — preko vasi Zamostec—Li- povščica—Sušje (občinska meja) ^ priključkom od Lipovščice na cest II. reda in Podgore na cesto II. redi 4. Vagovka—Ravne (občinska m? ja) z obvozom preko vasi Petrinci 5. Sodražica—Jelovec—Globel d ceste II. redu; 6. Zamostec—Grdi dol—Sinovit' —Murko; A 7. Hrib—Srednja vas—MatcvljC' (od hiše štev. 96 na Hribu do hi** štev. 44 v Segovi vasi); 8. Hrib Bela voda (od resi' III. reda do vusi Bela voda); 9. Hrib—Retje s podaljškom d ceste III. redu proti Blokam; i| 10. Hrib—Tabor; 11. Cesta Muli log (od cest III. teda na križpotju preko Malefj loga do ceste III. reda Hrib—NoV vas; 12. Hrib —Križpot (od hiše št. na Hribu do ceste lil. reda na Kri' potju); 13. Srednja vas Žuga; 14. Cesta preko Travnika (®1 štev. 25 do mlinov); 15. Lazeč—Stari kot—Novi kotli 16. Pungert cesta III. redu Tra’’1 —Cabor; 17. Črni potok — cesta III. red Cabar—Plešče; 18. Podplanina — cesta III. red' Trava—Čabnr; 19. Pungrt—Črni potok. Datum: 23. decembru 1958. Občinska volilna komisija Tajnik Predsednik Tone Plešcc I. r. Andrej Jarc 1. r. OBČINA SODRAŽICA Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o občinskih ljudskih odbo-x rili (Ur. list LRS št. 19/52) in 2. točke odločbe o kategorizaciji cest II. redu (Ur. list LRS št. 40/51) je občinski ljudski odbor Sodražica na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 3. jul. 1958 sprejel ODLOK o kategorizaciji cest TV. reda v občini Sodražica 1. člen Zaradi posebnega gospodarskega in prometnega pomena za občino Sodražico, se za javne ceste IV. reda določijo ceste, naštete v seznamu ki jc sestavni del tega odloka. Vsebino Analiza dela občinskih zborov proizvajalcev v okraju v letu 1958. Poročilo o izidu nadomestnih volitev v zbor proizvajalcev občine Medvode. 3. Odlok o dopolnitvi odloka o kategorizaciji cest IV. roda občine Sodražica. 4. Odlok o dopolnitvi odloka o kategorizaciji cest IV. reda občine Zagorje ob Savi. OBČINA ZAGORJE OB SAVI 4. Na podlagi 70. člena splošnega št. 24-45/58), 2. točke 26. člena st* zakona o ureditvi občin in okrajev tutu občine Zagorje ob Savi, je o*! (Ur. list FLRJ Št. 26-269/55), 2. točke činski ljudski odbor na svoji 8. rej/ 50. člena zakona o občinskih ljud- ni soji dne 26. septembra D* skih odborih (Ur. 1. LRS št. 19-88/52), sprejel 2. odstavka 2., točke odločbe o kale- ODLOK poriznciji cest II, reda (Uradni list , , . „ , , , _ . I.RS St. 40-185/51). 2. člena odloka o 0 dopolmtvl odloka o kategonzod kategorizaciji javnih cest lil. reda cest IV. reda v občini Zagorje okraja Trbovlje (Uradni list LRS Savi z. dne 22. novembra 1956 1. člen Glede na lokalno prometno pomembnost zn občino Zagorje ob S«1* se za javne ceste IV. reda določijo še naslednje ceste: Znp. Štev. Slev. ceste Ime cesto in smer Delilna t. 70 - Od ceste lil. reda št. 1612 z odcepom v Brezovici do naselja Tirna 1,450 2. 71 Od ceste lil. reda št. 1243 z odcepom v Razpotju do Medije 5,100 3. 72 Od ceste IV — 71 pri Gradišku do naselja Kolovrat 2. člen 2,400 Tu odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestnik okraji Ljubljana. Slevilkn: 07/4-916/1. Datum: 1. septembra 1958. Predsednik občinskega ljudskega odbora! Rado Taufer 1. r. K temu odloku jc dal pritrditev okrajni ljudski odbor Ljubljana seji dne 29. decembra 1958.