Tatinski lovec
[a Zelenici pred kočo smo ležali, pa luna je sijala. Pod smreko nam je gorel rnali ogenj, na nebu so se kresile zvezde. Kozar Andrejec je kadil tobak, ovčar Štefe je vil trte, črednik Komatar nam je pravil ^storije," stara Meta se je okrog ognja raedla, drugi srao se pa smijali. Krave so pinkljalo in pozvanjale z zvončeki in zvonci ter počasno prežvekovale.
Krasno je bilo tistega večera v planini. Srce mi je bilo veselo, prepolno čutstev, in obrnil sem se na trati od ognja, naslonil na koraolec in zrl v čarobno noč. Na obeh straneh doline so se dvigale silne stene klečevite Begunšiee in kamenitega Srednjega vrha. Groraadni skladi so delali dolge senee, kakor bi pla-vali ob stenah orjaški duho?i. V dolini se je zrcalil mesec v biseru slovenske zemlje — v bledskem jezeru. Zamislil sem se v toliko naravno krasoto in cntil prav gorko, kako prav je imel pesnik, ko je vabil:
Prid' vrli planin Nižave sin!
Prav zato pa tudi nisem slišal, kako se je v Begunšici sprožila skala, in kotajoč se po bregu vabila manjše \n večje družiee s seboj, da je šumelo in vršelo v mehni, takor da gre plaz. Tedh} me pa potrese Andrejec za ramo:
nLej ga, ali boš spal? Poslnžaj, kako se pasejo divje koze." Ko bi bil ti kaj prida, prinesel bi s seboj kak pihalnik, pa bi jutri prekadila debelega kozla!"
nSaj bi labko dobil puško iu dovoljenje, pa me ne veseli lov. Ne vem, zakaj ne!" Tako sera se izgovarjal.
BFante, pravo imaš," potrdi mi Komatar ter sega po ogorek v ogenj, da bi si zažgal tobak, ki lnn je ugasnil mej pripovedovanjem. Le pomni. kaj ti pravim, da še nihče ui šel po svetu z beraSko palico zato, ker ni bil lovec. Ali teh je pa vže ranogo hodilo od biše do liiše in še hodijo. Saj poznaš Trebšeta, ne?"
KAli mari on zaradi lova prosjafii?" vprašam radovedno.
„1, kaj pa da. Toraj nisi še slišal tega. I seveda, takrat si bil še za morjem v deveti deželi, ko se mu je primerilo tako, da hodi sedaj le po jedni nogi. Potem si pa bival v mestu, in tani tega vže ue vedo, če ti niso pravili. Le stoj, povem ti pa jaz!"
nSaj si vže stokrat povedal," huduje se Meta. nSpat pojdi, spat! Zjutraj se boš pa zopet potezal v posteJji, da te ne bode moč spraviti izpod strelie!"
rNe bodite buda, Meta," poprosil sem ženieo; BJaz nisem še slišal nikoli!"
KSaj ne bodom tebi pravil, Mt^ta ti metasta! Ta le še ni slišal, pa je izgo-vorjeno!" In Komatar je pravil to-le o Trebšetu:
BDva dni pred Malim Šmarnom je bilo, tako pomniin, kakor bi bilo danes. Pa pride k nam Trebše; mati je nekaj po kubinji onegavila, jaz sem pa za stat-vami sedel in platno tkal. Takrat smo vse doma pridelali. To bi ga bil moral iskati, ki bi bil nesel novee v prodajalnico za obleko.
BPrav, prav Jaka, da si prišel; potekle so mi cevi za snovalnico, bodeš pa malo nasukal, kaj? Tako sem se pošalil ž njirn. Zakaj bila sva prijatelja."
1
¦—.¦<   19   >¦•—
,,E, kaj bodeš raetal snovalnico," odgovori mi. Jaz imara boljši sv<H danes. Vceraj sein bil na Zelenic-i in seni zapazil, da se v Begunšici pase samotar."
,,Pa ti boš komaj vedel, kaj je samotar," popraša niene Komatar. MVeš, satnotar je divji kozel, ki zapusti čredo ia se pase sam zase. Ker nima nič skrbij, redi se dobro, in zato lovci najraje preže na takega. Dokler je pa kozel pri credi, mora vedno stražiti na skali, koze in kozliči se pa paso. Oe zapazi kozel nevarnost,                 ¦
zažvižga,  kakor bi  ua  prste  zabrlizgal,  zbeži  in  vsa čreda jo pobriše za njim.                 M
Zato so taki kozli medli in suhi, ker mora le tako mimogrede utrgati kaj malega.                 ¦
Ko sem slišal o samotarji, hitro ini je zastala snovalnica iu naslonil sem se                ¦
čez platno ter poslušal Trebšeta.   Irael sem takrat strašno sljo ua lov.   Trebše je                I
bil pa un, divje koze kar mrtev in je bil prvi tatinski lovee daleč na okoli.                          ¦
„Ali greš jutri z menoj," govoril je dalje Trebšu. nStavirn, da ti ne bode žal!"
nSaj bi šel, samo opasno (nevarno) se mi zdi."
,,Zakaj neki?"
MZato ker tržiški lovec straži sedaj divje koze, da bo gospoda udarila nauje. Oe naju zalciti, pela bode nama trda!"
nNe bodi strahopeten! Ce drugega ni, zato se ue bodeva oprezovala. Dva sta menda več, kakor jeden!"
Tako me je pregovoril, da sva takoj drugo jutro odrinila v gore. Mati je šla na prag za mano in me svarila: ,,Tako mi nekaj pravi, da ne bode sreče. Nikar ne Lodi!" In pravo je imela rnati, Bog ji daj nebesa! Kolikokrat sem se vže kesal, ker je nisem slušal. Ali kaj, ker iina ralad človek svojo trmo ter ne vd in neče vedeti, da je mladost norost, stara kost pa modrost.
Skoraj za dne sva prišla na Zelenico. Trebše je hitro razteguil daljnogled in iskal samotarja po Begunšici. Kmalu ga je zasledil. Obiral se je pri veliki skali blizu globokega propada. — Tukaj od koče se ne vidi, jutri ti jo bodem pokazal, če bodeš hotel. — Prepričana sva bila, da naraa ne uide.
Zalesti ga je bilo mogoče le po ozki polici, ki je vodila preko skale. A tudi kozel ni skoraj mogel drugje uiti, kakor po tej steziei. Hkrati je pa pihal tudi veter nama nazoper.
Oe pa veter vleee proti divji kozi, potera je vse zainan. Ovoha te eelo uro daleč ifl ti jo pobriše po skalali, da je ne vidis z lepa.
Tukaj na Zelenici je pasel takrat neki Komandež, s Tolminskega je bil, ti ga pozual nisi. Tiatemu sva dala daljnogled, da je pazil na kozla, Tamle gori v Srednjera vrhu ,je sedel na posekanem mecesnu. Na palicoje obesil ruto in s tisto nama dajal znainenje, kako se obrača kozel, ali gre na desno ali levo, naprej ali nazaj.
Naglo sva plezala k vi.šku in pogledovala na Komandeževa znaraenja. Ali ta je bil le miren. To nam je bil jasen dokaz, da je saraotar yedno še na istem mestu. Prišla sva že blizu tiste police. Treba je bilo prekobaliti le še neko skalo, pa bi bila vže Ialiko vzela kozla na muho. Pred skalo se še oddaluieva in ogle-dava puški, če je vse v redu. Potem se ozris Trebše še na Komandeza. Ali tedaj je pa ta tako nerazumljivo čudno otepal s tisto zastavo, da nisva mogla razumeti, kaj bi rad.
BNekaj je, Jaka!" opomnim Trebšeta.
nIrnaš pravo," potrdi ini Trebše, nToda bodi si, kar hoče, kozel naraa ne uide."
l2
Iu kar puhuil je preko skale, jaz za ujiin m videla sva, kako jo je brisal samolar proti breznu.
,,Jaka hiti in dobro meri," tako sem ga ižpodbujal. Ali ni bilo potreba. Vže jc zagroinela puška iii velikansk kozel se je spel po konci, vrgel se zmik in padel za neko skalo. Ce bi tiste ne bilo, izvestno bi se bil zvalil v prepad in potlej bi ga bili jedli krokarji, ne pa midva. Zakaj ta žival ima silno trdno življenje. Moreš si misliti. če mu je krogla prevrtala prsi, pa je še otepal in mlatil z no-garai in glavo, da ni mogel uihče blizu ia sem rau še jaz dal jedno kroglo v seiiee. Potem sva ga izvlekla iz tiste jarae za skalo, sedla poleg njega in pila ueko-liko briujevca. Kar samo se uama je smijalo, ko sva podrla takega koreujaka, pa tako naglo. časili sva kretaJa več dni po gorah, a nisva prinesla drugega kot .strgane črevije in lačne torbe. Ali zdajei nama zagrmi za hrbtom:
BSedaj smo pa skupaj, tata tatinska!"
Tako sem se prestrašil, da mi je steklenka z briujeveem višla iz rok ter se razbila na kamenu. Obrneva se, in za nama stoji sain živi tržiški lovec. Kdo bi si bil mislil kaj takega! Odgovorila nisva nieesar. Trebše je kar planil k višku iu zgrabil puško.
,,Puško in kozla meni!" zavpije oblastno lovec.
,,Tebi nikoli," zadere se Trebše in koče inožko miiuo lovca. Ta pa uastavi dvocevko: nPuško! ali te ustrelim!"
Tedaj so se meni začele hlaee tresti. Zakaj takih prepirov nisem bil vajeu tako, kakor Trebše, katerega so vže gonili koroški in kranjski lovci, Bog si ga vedi kolikokrat.
Ali Jaku se jo takoj preveč zdelo, da bi mu kdo s strelom pretil. Kar šlnil je v lovea, in kmalu sta se valjala in davila prav za tisto skalo, kakor se je poprej boril s smrtjo divji kozel. Jaz sem kričal. da puške iz rok. Ali vsak je držal svojo tako, kakor v klešeah in telebal z njo po glavi nasprotuikovi ali pa po skali, kamor je ravuo zadel. Skočil sem k njima ter liotel pobrati puške. Pa Jaka je vže klečal na loveu in pihal srdito kakoi gad. Takrat tlešei tako razklano, kakor bi bilo razneslo puško. Dim je zagrnil pretepalca, Jaka je bolestno vzkliknil. lovee je pa rekel:  ,,Sedaj iinaš dovolj!"
Ko se dim razkadi, videl sem Jako, kako je bežal in se grabil ža koleno, iz katerega je kri vrela kakor iz studenea.
nMoja noga, moja noga!" vzdihoval je siroinak, lovec je pa klel in si tudi brisal krvave lise, ki mu jili je napisalo Trebšetovo kopito. Jaz sem klieal vse svetnike na pomoč in ošteval srdito lovca. Ta je pa zarenčal: ,,Tiho bodi, ali bodem pa še tebe." Potern se je pa pobral in me pustil samega pri Jaku. Mašil sem siromakn koleno, ki je bilo vse zdrobljeno; slekel sem srajeo in ga obvezal, kakor sem vedel in znal. Potlej sem ga pa zadel na hrbet ter uesel Trebšeta mesto divjega kozla proti koči. Toliko nisein trpel uikoli in tudi ne bodem nikdar več, kakor tedaj, ko sem nosil obstreljenega Trebšeta. In še sedaj me je groza, če pogledam, po kakili potih sem šel z njim. Ko sem ga privlekel h koži, padla sva oba, kakor airtva. Jaz sem bil truden, kakor nikoli tega, onemu je pa toliko krvi odteklo, da je od slabosti kar dreinal. Komandež mu je ustavil kri z rnahoni, pajčevinami in kresilno gobo.   Potem mi je pa pravil,  kako je videl lovca, ki se
I
—•¦<  21   >¦•—
je skril v malo globel. da naji je zalotil. Šla sva trdo miino ujega. Ali preveč sva bila zaverovaua v kozla; zato ga ni nobeden zapazil. Koniandeževega svaril-ucga znameuja pa tudi nisva razumela.
Ker je prišel tisti dan Novakov hlapec po meeesne ua Zelenico, naložil je TrebSeta in ga peljal domov. Drugi dan so ga pripravili za smrt, mene so pa orožniki odgnali.
Pet mesecev sem sedel iii premišljeval, da bi bilo vender bolje, če bi bil doma pošteno tkal in inater slušal, kakor pa zverino kradel.
Prav takrat, kakor jaz iz ječe, prišel je Trebše iz bolniee — prišel po jedni nogi, drugo sta pa nadomeseali bergli. In sedaj živi siromak ob tujih rokah, ko bi se mu lahko dobro godilo, če bi bil imel pamet.
Tako je dokončal pripoved Komatar in zopet segel v ogenj po ogorek, da bi bil z nova zažgal tobak. Ali Meta rau je izbila poleno iz rok in nas segnala vse spat, rekoč:
MZvečer bi bedeli brez konca in kraja, tega pa nobeden ne ve, dajezjutraj treba dne iskati!"                                                                                       Basignoj