ISSN 0354 - 042 1
S L O V E N S K A  P E D A G O Š K A  R E V I J A
220
november, december 
2022
(dvojna številka)
letnik XXXII  I  www.didakta.si 
Cirkus, imenovan DSP, in umetnost prehitevanja po desni mag. Barborič Vesel 
Intervju: Tanja Giuliatti Davinić | Računalničar v mehurčku alkoholnega vrenja Prepelič 
Učenje nemščine izza zidov šole Šumandl | Strategije pri obravnavi otrok s sindromom 
Prader-Willi dr. Bregant in mag. Bandel-Castro | Izvajanje preventivnih zdravstvenih 
pregledov in posredovanje osebnih podatkov mag. Petelin 

Uvodnik Vsebina
Drage bralke, cenjeni bralci,
počasi, a zanesljivo tako kot vsa- KOLUMNA
Cirkus, imenovan DSP, in umetnost 4
ko leto korakamo proti najhla- prehitevanja po desni
dnejšemu letnemu času, ko mag. Darja Barborič Vesel 
so dnevi kratki, večeri pa dolgi INTERVJU
in še kako primerni, da se ob Tanja Giuliatti Davinić: »Delam to, kar delam 6
toplem čaju posvetimo prije- z veseljem in užitkom.«
tnim zapečkarskim aktivnostim, Lidija Butina
za katere nam je marsikdaj čez leto USTVARJALNE DEJAVNOSTI V VRTCU
zmanjkalo časa. Naj bo to dobra knjiga, film, seri- Gledališke dejavnosti v predšolskem obdobju 11
ja ali namizna igra, ob katerih lahko za trenutek Daša Janže Štorgel
pozabimo na težo danzadnevnih obveznosti, ali Razširjena uporaba avdio tehničnih 
pa strokovno izpopolnjevanje, s katerim bomo sredstev v vrtcu 15
postali najboljša različica samega sebe na svoji Claudia Uhan
poklicni poti. No, v resnici ne gre za izbiro ali–ali, Likovna dokumentacija v predšolskem 
in čisto prav bi bilo, da se pozornost nameni tako obdobju 21
enemu kot drugemu. Doroteja Šlebinger
DIDAKTIČNE IGRE V ŠOLI
Če se boste potemtakem odločili za drugo pot ali Utrjevanje matematične snovi s pomočjo 25
vsaj za mešanico obojega, ste na pravem mestu, saj didaktičnih iger
Maša Prelogar
je revija, ki jo imate pred seboj, tako kot vselej tudi 
tokrat polna teoretičnih znanj in zgodb, ki jih piše Prijetno s koristnim: didaktične igre pri 
izobraževalno-vzgojni proces na slovenskih šolah. poučevanju tujega jezika 29
Darja Arh Centrih
Že v uvodni kolumni mag. Darje Barborič Vesel vas ŠOLSKA PRAKSA
tako čaka odgovor na nekoliko provokativno vpra Od pridelka do izdelka: spoznavanje kulturne 
- 34
dediščine v vrtcu
šanje, kaj imajo skupnega DSP-ji in vrivanje v ko- Nataša Petrič
lono po desni. Sledi intervju s stanovsko kolegico, 
Sestavljanje križank in pisanje pesmi pri pouku 
profesorico zdravstvene nege in tolmačico sloven- zgodovine in DKE 38
skega znakovnega jezika Tanjo Giuliatti Davinić, Maja Žibert
ki jo morda bolj kot po imenu poznamo po njeni 
Računalničar v mehurčku alkoholnega vrenja
podobi na televiziji in ki opravlja neprecenljivo delo Dragana Prepelič 42
ne samo na srednji šoli, temveč tudi kot tolmačica 
za tiste osebe, katerih glas bi bil sicer težje slišan. POUK IZVEN ŠOLE
Raziskovanje gradu Kamen s šestošolci 46
Metka Koder
Sledijo tematski sklopi, v katerih si lahko preberete 
prispevke o ustvarjalnih dejavnostih v vrtcu, upo- Učenje nemščine izza zidov šole
Mojca Šumandl
rabi didaktičnih iger v osnovni šoli, šolski teoriji in 51
praksi, pa tudi o dveh primerih pouka izven sten ŠOLSKA TEORIJA
matične ustanove. Dr. Tina Bregant in mag. Teja Proces vzgoje in izobraževanja v času 55
epidemije koronavirusa v vrtcu s stališča 
Bandel-Castro v članku predstavljata strategije pri strokovnih delavcev in staršev
obravnavi otrok in mladostnikov s sindromom Pra- Nevenka Vesel
der-Willi, mag. Domen Petelin pa v svoji stalni ru- Kako izobraževalec udeležence izobraževanje 
briki tokrat naslavlja vprašanje posredovanja oseb- odraslih tudi 'vzgaja'? 58
nih podatkov učencev zdravstvenim domovom ob mag. Jana Mlačnik
preventivnih zdravstvenih pregledih. ZDRAVJE OTROK
Strategije pri obravnavi otrok in mladostnikov 63
Želim vam prijetno branje in še prijetnejši veseli s sindromom Prader-Willi s prikazi primerov
december, dr. Tina Bregant in mag. Teja Bandel-Castro
urednik revije Didakta, ŠOLSTVO IN PRAVO
dr. Martin Uranič Izvajanje preventivnih zdravstvenih pregledov 67
učencev in posredovanje njihovih osebnih 
podatkov
mag. Domen Petelin
3
Didakta
KOLUMNA
Cirkus, imenovan DSP, in umetnost 
prehitevanja po desni
mag. Darja Barborič Vesel
Darja Barborič Vesel je magistrirana socialna pedagoginja, zaposlena na osnovni šoli kot učiteljica 
dodatne strokovne pomoči in svetovalna delavka. Zadnja leta sodeluje pri izvajanju študijskega 
programa Pedagoške fakultete. Občasno svetuje staršem ob vzgojnih zagatah ter predava sku-
pinam staršev, vzgojiteljic in učiteljev. Posebej jo zanimajo teme avtentičnosti, asertivnosti in av-
toritete, kompleksnosti človeka in preprostosti rešitev. Če se ji zdi kaj še posebej zanimivo, napiše 
članek, zadnje čase tudi zgodbe. Življenje si deli s soprogom, tremi hčerami in nemogočo psičko. 
Ljubi morje, filmske zgodbe, knjige vseh vrst in svojo kuhinjo.
Septembra imamo na šolah mnogo opravka z ra- Zadeva me je začela jeziti že ob »spuščanju«. Res je, 
znoraznimi variantami individualnosti. Razni statusi, delam v šoli in imam zaradi t. i. spuščanja dnevne 
prilagoditve, posebnosti. In štetje, koliko učencev na »debate«. Včasih mirne, pogosto pa izrazito energič-
razred je, recimo, »običajnih«. ne, neredko nekomu prekipi in preide od besed k 
porivanju in udarcem. Temeljno vprašanje je, ali je fer 
Kakšen teden nazaj sem bila povabljena, da izvedem nekoga spustiti, če za teboj čakajo tudi drugi in le-ti 
predavanje v hrvaški Istri, in potrebno je bilo prečka- niso pri volji spustiti tujega sošolca ali sošolke. Ravno 
ti mejo. Do mejnega prehoda je nekaj metrov dvo- to je bil v vrsti pred mejo tudi moj problem. Mogoče 
pasovnice, kolegi obmejne policije pa so se odločili voznikom pred menoj ni mar, če čakajo dlje, mogo-
za eno vrsto. Kar je pomenilo, da smo prikazali tako če se jim ne da ukvarjati z vso zadevo. Mogoče tudi 
naše zmožnosti opazovanja in hitrosti reagiranja kot res verjamejo, da so »vrivači« spregledali, kje se začne 
tudi manir ali bolje rečeno neotesanosti. Večina voz- vrsta, ali pa ne vidijo, kako bi lahko bilo drugače. Vse 
nikov je hitro ugotovila, da je vrsta ena, in se tja tudi je mogoče, verjetnih je še nekaj razlag. Mene, ki sto-
postavila. Tudi tisti iz desne kolone, ki so s smerni- jim v vrsti, se ne tiče nobena. Nobena ne velja zame, 
kom čakali, da se priključijo. Nekateri, bolj počasi do- za nobeno se nisem odločila. In to me seveda razjezi. 
jemajoči, so po desni prehiteli avto ali dva, nato dojeli, Ravno tako v trgovini ali pa na smučišču. 
se ustavili, prižgali smernik (ne hecam se, v tem vr-
stnem redu) in čakali, da jih kdo spusti. Sama pri sebi sem se razburjala in zgražala nad po-
hlevnostjo voznikov, ki so spuščali prehitevalce po 
Manjši delež, recimo vsak peti, šesti avto, pa je po de- desni. Nato pa je prišla vrsta name. Kakšna tri vozila 
sni peljal čim dalj, če se da do začetka kolone, prižgal pred kabinami policije, se na moji desni znajde nos 
smernik in se na centimetre približeval vozilom v vr- avta in se počasi premika v varnostno razdaljo med 
sti, dokler ga ni nekdo spustil. predhodnim in mojim vozilom. Ker želim biti konsi-
4
Didakta
stentna sama s seboj, premaknem vozilo in zaprem Glavna stvar, ki jo potrebujejo učenci s primanjklja-
vrzel med avtomobiloma. Ko voznik dojame, začne ji, je obravnava. Ure DSP, izvajane s strani specialno 
trobiti in mahati z rokami. Odprla sem okno, on tudi. usposobljenega kadra, ki jih z odločbo določi stro-
Prav nič vljudno mi odredi, da naj ga spustim, in jaz kovna komisija ministrstva. In daje službo množici 
mu mirno povem, da ne bom. Da je vrsta za vse in visoko usposobljenih strokovnih delavcev po šolah. 
da ne vem, zakaj zanj ne bi bila. In mi reče, da je ni Ki lahko v urah, ki jih imajo na voljo, resnično nare-
videl in meni gre na smeh in se ne zadržim. Povem, dijo veliko, naredijo spremembo. Naučijo otroke/
da se mi to, da ne vidi dobro, sploh ne zdi razlog, da učence prepoznati in razumeti svoje primanjkljaje 
bi ga spustila, da naj gre kar lepo na začetek vrste in jih preseči. Mogoče zaradi primanjkljajev na po-
in bo drugič bolj pozoren. Takrat pa je bilo človeku dročju branja in pisanja ne bodo brali Vojne in miru, 
dovolj in sem slišala »p… ti m…, pa kaj si misliš, da si« bodo pa prebrali in razumeli pogodbo o zaposlitvi, 
in da se njemu mudi in da ga naj neham »z…«. Še ve- poročni dokument in napisali razumljivo sporočilo 
dno nisem bila motivirana za spuščanje v vrsto pred učiteljem svojih otrok. Bojim se, da množica prila-
menoj, zapeljala sem naprej in še dve vozili za menoj. goditev, ki jih imajo otroci z vsakovrstnimi primanj-
Sklepam, da zato, ker so videli in razumeli dogajanje. kljaji, lahko vpliva na to, da dejansko znižamo nivo 
Tretji voznik, voznica, ga je spustil. zahtevnosti do njih. Da se v resnici naučijo manj in 
znajo manj. Da jim ne omogočimo spoznati in znati, 
Ko sem prišla do policista, ki je pregledoval doku- kar bi zmogli. Čeprav to za nekatere izmed njih res 
mente, sem ga vprašala, če res ne morejo narediti ni samoumevno in potrebujejo naš dodaten angaž-
česa, da bi bilo več reda. Dobila sem bleščeč nasmeh ma. Pa ga ne damo in  samo  ali predvsem znižamo 
in razlago, da jih je že tako premalo in ali se mi res zdi, pričakovanja do njih. Jih naredimo manj zmožne in 
da naj bi policist stal na cesti in spravljal ljudi v vrsto. manj sposobne. To pa je resno in ne verjamem, da 
A res? Bomo to plačali iz proračuna? Plačali, ker so je to za njih dobro, saj so namreč usmerjeni v »re-
nekateri neotesani, ostali pa imamo premalo dosto- den program s prilagojenim izvajanjem«, in ne v 
janstva, da ne bi dovolili neotesancem, da gazijo po »prilagojen program«. 
nas. Seveda je imel prav in sem mu to tudi povedala. 
In seveda mi je povedal, da sem imela prav in da si Lahko pa se zgodi še druga reč, in sicer da v ma-
želi, da bi manj ljudi spuščalo tiste, ki se ne držijo reda niri dobrega namena vzgojimo množico otrok, ka-
in pravil. sneje odraslih, ki resnično privzamejo, verjamejo, 
da imajo izgovore ali odpustke. Res želimo živeti v 
Sprašujem se, ali v tej zgodbi obstaja podobnost s družbi, kjer je to, da nisem gledal, opravičilo za to, 
septembrom v šoli. Verjetno je kontroverzno pomi- da nisem videl? Pešca na prehodu ali pa termina 
sliti na to, da bi DSP in ostale sisteme prilagoditev odhoda letala? Kjer bo zdravnik dislektik vtipkal 
označili za prehitevanje po desni. Vseeno bom tve- napačne črke in bosta moja diagnoza ali zdravilo 
gala. Mogoče še najbolj zato, ker sem DSP učiteljica neprimerna ali celo škodljiva. Ker se po smislu lah-
in svetovalna delavka. Ergo, sem v prvi vrsti tistih, ki ko razume? Da ne omenim kontrolorjev vlakov ali 
naj bi skrbeli za otroke s težavami in primanjkljaji. Ker voznikov avtobusov. 
svoje delo in poslanstvo jemljem zelo resno, si bom 
drznila »zagaziti v močvaro«. Akademik E. O. Wilson je o komunizmu rekel: »Do-
bra ideja, napačna vrsta.« Da ne bomo na takšen 
Čemu so sistemi statusov in prilagoditev resnično način naredili črte tudi čez idejo vključenosti vseh: 
namenjeni? Da bi bilo učencem delo olajšano? Da »Dobra ideja, napačna vrsta.« Pri ideji vključenosti 
bi naredili več? Da bi naredili bolje? Da bi sploh kaj gre za to, da pridemo do cilja vsi, a na različne na-
naredili? Kaj jim sporočamo s tem, da znižujemo čine, z različnimi hitrostmi. A cilj je skupen in enak. 
kriterije in jim dovoljujemo ali jih celo vzpodbujamo Biti najboljša verzija samega sebe, delati dobro in 
»prehitevati po desni«? ne škoditi drugim. Ali kot je razmišljal brezčasni Im-
manuel Kant: »Naj bo vsako tvoje dejanje takšno, da 
Mogoče je naše strokovno in odgovorno ravnanje še bi lahko postalo univerzalni zakon.« Ne bi rada žive-
bolj pomembno pri učencih s primanjkljaji. Kateri la v družbi, kjer je prehitevanje po desni univerzalni 
res potrebuje podaljšan čas pisanja ocenjevanj? Res zakon. Naredimo kaj za družbo, skupnost, takšno, 
kar pri vseh predmetih? Kopiranje zapiskov? Kar ce- kot si jo zaslužimo, ustavimo vrivače, bodimo neto-
lih učnih ur? Barvne liste, povečan tisk, da sploh ne lerantni do nasilnežev in resnično naredimo nekaj 
omenim kakšne tolerance napak … Resnično, a se koristnega za naše učence, ki so se v igri življenja 
šalimo? Komu koristi, da misli, da je šola enako kot znašli s slabšimi kartami. Tisočletna pravila življenja 
šala? Toliko o toleranci napak pri zamenjavi črk. Nad- se zaradi tega ne bodo spremenila, lahko jih le ne-
vse zanimiva je tudi misel, da je naša domovina slo- kaj let slepimo z iluzijo, da se bo svet prilagodil njim. 
venija, najvišja gora pa triglav. Meni pa je ime darja. Že sedaj se v resnici ne in se tudi ne bo. Lahko pa 
Presednik vlade pa je golob. Saj bi rekla, da je sme- te otroke naučimo dobro igrati s svojimi kartami. In 
šno, pa se mi zdi tolikšen cinizem že kar žaljiv. zmagati v igri življenja. 
5
Didakta
INTERVJU: TANJA GIULIATTI DAVINIĆ 
»Delam to, kar delam z veseljem in užitkom. 
Sem slušni aparat za gluho osebo.«
Lidija Butina
TANJA GIULIATTI DAVINIĆ: tolmačica slovenskega znakovnega jezika, 
profesorica zdravstvene nege, praktičnega pouka in skrbi za zdravje
Tanja Giuliatti Davinić je učite- gibanju pomembno zaznamu- je svoja starša pri zdravstvenih 
ljica strokovnih predmetov na jejo marsikoga, in to ne samo v pregledih in tam opazila, da sta 
Srednji zdravstveni šoli Ljublja- učilnicah, ampak tudi v zbornici. imela težave s komunikacijo. 
na. Predana, učinkovita, hitra in Tako si je od nekdaj želela po-
karizmatična – s svojimi mimo- Poklicna pot profesorice zdra- magati ljudem. Zato se je naj-
bežnimi besedami, nasmehi in vstvene vzgoje in tolmačice prej odločila vpisati na Srednjo 
občasnimi dotiki pomembno slovenskega znakovnega jezika zdravstveno šolo Ljubljana, ki 
zaznamuje prostor, čas in lju- je zelo zanimiva. Je otrok glu- je bila takrat na Šubičevi, sledi-
di v svoji bližini. Njeni nasveti o hih staršev, torej se je z gluhoto la je Visoka šola za zdravstvo in 
zdravem življenju, prehrani in srečala že v otroštvu, spremljala potem še pedagoška usmeritev 
6
Didakta
za profesorja na zdravstveni šoli. svoj sluh do enajstega leta. Tudi Jabolko navdiha za tolmačice in 
Svojo profesionalno pot pa je nemško je znal govoriti, bil je tolmače
nadgradila še s šolo za tolmače. zelo uspešen v šoli. Potem pa se »Tolmačice in tolmači slovenske-
je zanj vse spremenilo. ga znakovnega jezika so v času 
Na Srednji zdravstveni šoli Lju- epidemije koronavirusa gluhim 
bljana dijake že v prvem letni- Mama je oglušela pri sedmih osebam strokovno zagotavljali 
ku seznanja z zdravim načinom letih in nikoli ni bila stoodsto- pravico do pravočasne obvešče-
življenja in jih spodbuja, da o tno gluha. Kadar sem zavpila nosti, povezane z aktualnim razvo-
različnih, za življenje pomemb- kakšno besedo, me je opozori- jem epidemije in ključnimi ukrepi. 
nih temah pišejo, jih raziskujejo la, naj ne vpijem. Oče je umrl, Kljub številnim izzivom so s svo-
in ob tem razmišljajo: kajenje, mama pa še živi in ona govori; jim prizadevnim in požrtvovalnim 
droge, alkohol, spolna vzgoja … če nima treme, jo lahko zelo do- delom uspešno zagotavljali, da je 
Zdravstvena vzgoja je zanimivo bro razumete. Slovenija ena izmed držav članic 
in široko področje. Pa zdrava EU, ki je tudi v času težkih razmer 
prehrana, jutranji napitki, vita- Doma smo uporabljali tehniko dosledno upoštevala Konvencijo 
mini, gibanje – o vsem tem rada odgledovanja. Starša sta brala o pravicah invalidov. Zaradi njiho-
spregovori pri pouku v učilnicah z ustnic. Brat se je kretenj nau- ve strokovne odličnosti se jim iz 
ali pa na daljavo preko Zooma. čil že v otroštvu, jaz malo kasne- srca zahvaljujemo. Ob skrbnem 
je. Bila sem zelo »živahen« otrok zavedanju svojega poslanstva, da 
A Tanja ni samo srednješolska in nisem čutila potrebe po »ma- je zagotavljanje pravice do tolma-
profesorica, temveč je tudi tol- hanju«. Zelo sem bila glasna in čenja gluhim osebam, posebej v 
mačica znakovnega jezika, so- divja. Moje otroštvo je bilo res razmerah, s katerimi se soočamo, 
avtorica strokovnih besedil ter drugačno. ključno, pomagajo k temu, da 
vodja delavnic na šoli, kjer dija- smo lahko vsi skupaj odgovorni 
ke uči o komuniciranju z gluhi- Ste imeli takrat veliko svobode? do sebe in drugih,« piše na spletni 
mi pacienti. strani predsednika države  Boru-
Oče me je oboževal. Zelo me je ta Pahorja. V znak hvaležnosti za 
Pravijo, da je učiteljski poklic po- razvajal, zato še danes mislim, njihov nenadomestljiv prispevek 
slanstvo. Za Tanjo Giuliatti Davi- da morajo očetje razvajati hče- v času premagovanja epidemije je 
nić velja, da ima dve poslanstvi, re, ker jim s tem razvijajo samo- predsednik tolmačem in tolmači-
ki ju opravlja z vso ljubeznijo, zavest. Sicer sem bila negoto- cam slovenskega znakovnega jezi-
predanostjo in strastjo. Taka na- va, saj sem bila vendarle otrok ka vročil jabolko navdiha.
mreč je, strastna pri vsaki nalo- gluhih staršev, kar je nekoč po-
gi, ki se je loti. menilo, da je tudi s teboj nekaj 
narobe. Živeli smo skromno, 
Otroštvo pomembno zazna- ampak ker me je oče oboževal Mama je bila strožja od očeta. 
muje človeka. Tudi vas je, kar in me v vseh pogledih podpi- Zelo se je bala za naju z bratom 
je razvidno iz vaših intervju- ral, me je z besedami, da bom in naju nikamor ni spustila, a je 
jev, v katerih ob svoji poklicni zmogla, podprl tudi, ko sem se zato k nam domov lahko prišel, 
poti vselej omenjate tudi svo- odločila, da bom šla na srednjo kdor je hotel. Nisem imela težav 
je starše. Kakšno je bilo prav- zdravstveno šolo, ki je bila takrat s sošolci in sošolkami, ker smo bili 
zaprav vaše otroštvo, kako so na Šubičevi. Sam je bil nesrečen, povezani. Pred kratkim sem do-
vas vzgajali starši? Od kod ta ker se ni mogel izobraževati, kot bila njihovo vabilo na srečanje. S 
trma, vztrajnost in delavnost? je želel. Bil je krojač, saj je imel sošolci nisem imela nikoli slabe 
možnost zaposlitve samo na izkušnje, niso zbadali in podobno. 
Sem otrok gluhih staršev, toda področju ročnih spretnosti, npr. Če kot otrok nimaš slabe izkušnje, 
moja starša nista bila gluha od v čevljarstvu in mizarstvu. se to pozna. Ta trma je podprta s 
rojstva. V tem smislu sem bila v strani doma, povezana pa je vse-
prednosti, saj znakovni jezik ni Ko sem končala srednjo šolo, kakor z materino strogostjo. Ker 
bil moj materni jezik, čeprav sta sem se odločila študij nada- še nisem bila stara osemnajst let, 
ga starša uporabljala. Moj ma- ljevati. Otrok gluhih staršev pa nisem smela iti sama ven.
terni jezik je slovenščina. Ker sta ja zmore več kot samo srednjo 
starša z mano govorila, nista šolo, sem si rekla. In oče me je Kako vidite današnjo mladino 
uporabljala kretenj. seveda podprl. Zato pravim, da in dijake na Srednji zdravstve-
sem samozavest dobila od oče- ni šoli?
Oče je oglušel pri enajstih letih, ta. Verjel je, da »ta otrok« zmore 
med drugo svetovno vojno. Ker vse. Zato mi je v določenem tre- Jaz sem pri svoji najstnici, ki 
je popolnoma oglušel kasne- nutku plačal inštrukcije angle- je stara osemnajst let, vlaga-
je, je torej znal govoriti, imel je ščine. In ni bilo težav. la precej energije. Pri tem so 
7
Didakta
INTERVJU: TANJA GIULIATTI DAVINIĆ 
mi pomagali ljudje v moji bli- vih letnikih, ko se pogovarjamo fonov in računalnikov, učijo se 
žini. Nisem bila tako stroga o družini, spolni vzgoji. Radi se tudi kretenj. Redko se je zgodilo, 
kot moja mama, saj gre moja pogovarjajo o takšnih življenj- da kdo zaradi treme ni mogel 
osemnajstletnica lahko zvečer skih temah in kar radi bi po- sodelovati oziroma da ni hotel 
ven, če pove, kam gre. Nisem daljšali še za kakšno podobno uporabljati svojih rok, češ da bi 
tako stroga, čeprav bi bila lah- uro. Včasih si pogledamo doku- moral še povaditi npr. enoročno 
ko. Je pa velika razlika. Telefoni mentarno oddajo. Na spletu in abecedo. Z eno roko namreč 
so pri današnjih mladostnikih drugih virih sami kaj poiščejo in lahko plonkajo (smeh). 
naredili eno »katastrofo«. potem v razredu to predstavijo. 
Ni samo učitelj pred katedrom, Sicer jim na delavnicah povem, 
Doma smo bili med prvimi, ki tudi dijaki so lahko vir znanja. kako naj ravnajo, če kdaj pride-
so dobili stacionarni telefon. Vpeljala sem tudi to, da dija- jo v stik z gluhimi, in da naj se 
Čeprav moja starša nista sliša- ki drug drugega ocenjujejo na ne ustrašijo takšnih srečanj. Ra-
la, sta ga priskrbela za naju z podlagi kriterijev. Skratka, tak, zložim jim razlike med gluhimi, 
bratom. Za naju je bila to naj- bolj pristen odnos, zaradi ka- naglušnimi in gluho-slepimi ter 
boljša igračka tistega časa. terega si dijaki upajo tudi kaj ljudmi s polžkovim vsadkom. 
Včasih smo poklicali in se hecali vprašati, povedati. Naj razložim 
po telefonu … Danes si tega ne na primeru. Dijak je padel s ko- Na naši šoli so se sicer že izobra-
predstavljam. Telefon je danes lesom, poslal nam je posnetek, ževali in se izobražujejo dijaki z 
vse: spalni pripomoček, igralni mi pa smo se na resničnem pri- okvaro sluha. Tako se je med 
pripomoček, družabni pripo- meru učili prve pomoči. drugim pri nas izobraževala 
moček, učni pripomoček … Tako prva srednja medicinska sestra 
pač je. S tem se moramo nauči- Z dijaki smo si bliže kot nekoč. z okvaro sluha v Sloveniji.
ti živeti. In ga včasih, kadar lah- Včasih se s profesorjem nisi mo-
ko, tudi odstraniti. gel tako odkrito pogovarjati. Kakšen pa je odnos dijakov do 
Takrat smo se profesorjev bolj delavnic?
Kako pa se z dijaki spoprijema- bali, nismo si jih upali motiti, še 
te v času koronavirusa? na vrata zbornice si nismo upali Po koncu delavnic vedno izve-
potrkati. Zdaj imamo vsekakor dem ankete. Dijaki so navduše-
Če bi se to zgodilo pred tride- drugačen odnos, bolj človeški, ni in bi si želeli imeti krožek na 
setimi leti, bi bilo veliko težje. topel. In tako je prav. to temo, o čemer tudi sama raz-
Pogovarjam se z dijaki v šoli, v mišljam. Želim, da bi imeli izbir-
tem času smo jim posvetili ve- Lahko opišete, kako potekajo ni modul, kar je zelo utemeljena 
liko časa in jih poskušali skozi delavnice o komunikaciji z glu- želja, sploh odkar je znakovni 
vse pripeljati na čim manj boleč himi? Zakaj so pomembne? jezik v ustavi. Kovid je pokazal 
način. Vpeljali smo tudi veliko težave gluhih in naglušnih. Vse-
dodatnih stvari – veliko lažje jim Delavnice organiziramo že kakor pa se mi zdi, da se sta-
je, kot bi pričakovali. Ocenje- dvajset let, vsekakor pa od za- nje izboljšuje. Ne stopicamo na 
vanje je napovedano, za vsak četka moje poklicne poti na mestu, ampak gremo naprej. 
datum se da dogovoriti, organi- Srednji zdravstveni šoli Ljublja- Dobivam pozitivne povratne 
zirati dodatne ure razlage, de- na. Potekajo v drugem letniku, informacije od dijakov. V Domu 
lamo tudi individualno. Ne stri- saj gredo dijaki nato v tretjem Janeza Krstnika imamo dijake, 
njam se s tistimi, ki pomilujejo letniku na praktični pouk, kjer ki mi povedo, kako si tam po-
mladostnike, saj verjamem, da se srečajo z gluhoto pri naglu- magajo komunicirati. Branje 
so sposobni in prilagodljivi, vsaj šnih starostnikih v domovih. z ustnic ni jezik. Tudi vadimo 
večina. Prav je, da se o komunikaciji z tako, da si dijaki pokrijejo ušesa 
gluhimi podučijo še pred pra- in poskusijo sami brati z ustnic. 
Kaj dijaki najbolj cenijo pri uči- kso, saj se na ta način zelo veli- Takrat dijaki spoznajo, da je 
telju zdravstvene vzgoje? Kaj ko dijakov prvič sreča z gluhimi. to v resnici Sizifovo delo. Samo 
jih najbolj motivira? Kako jih V drugem letniku v šolo pripe- enkrat pomežikneš, pa izgubiš 
vi motivirate za delo v zdra- ljem gluhe dijake. Včasih sem eno besedo. Branje z ustnic je 
vstvu? pripeljala tudi starejše gluhe, tako lahko namenjeno zgolj 
a dijaki najlaže vzpostavijo stik premostitvi pri vzpostavljanju 
Mislim, da jih motiviram pred- z mladimi, ki pridejo iz zavoda. komunikacije, je tisti nujni del. 
vsem s svojimi številnimi in raz- Takrat za trenutek zapustim Dijaki tako spoznajo veliko stva-
ličnimi izkušnjami. Ko jim pripo- predavalnico, in ko se vrnem, ri. Predlansko leto smo imeli na 
vedujem o svojih izkušnjah, si to opažam, da mladostniki takoj primer delavnico v Dolenjskih 
zelo zapomnijo. Pravijo, da me začnejo komunicirati med se- Toplicah, nad katero so bili vsi 
z veseljem poslušajo. Tudi v pr- boj, največkrat s pomočjo tele- navdušeni.
8
Didakta
Kakšen je bil odnos do gluhih jezik gluho-slepih. Slovenija je lahko prisotni ob gluhi osebi brez 
nekoč in kakšen je danes? Tudi prva država na svetu, ki ga je maske ali vizirja s primerno raz-
sami ste opazovali in prispevali vključila v ustavo. daljo. Težave so bile, ker nekateri 
svoj delež k razvoju … tega niso sprejeli, a žal drugače 
Gluhi so bili v preteklosti pri ko- komunikacija ni bila možna. Za 
Kot otrok gluhih staršev v otro- munikaciji marsikdaj v stiski. gluhe lahko maska pomeni so-
štvu nisem imela slabe izkušnje, Kako se je ta odražala in v čem cialno izolacijo, žal. Čeprav vemo, 
toda veliko kolegov, tudi moj se na konkretnih primerih kaže da je maska nuja v danih razme-
brat, so jo doživeli. Če so kretali, napredek? rah.
se je zgodilo, da so jih opazoval-
ci označili za neumne. Norčevali Tudi prej smo hodili z gluhimi tol- Katere lastnosti mora imeti do-
so se tudi tako, da so ponavljali mačit, vse pa je bilo bolj kot ne ber tolmač slovenskega zna-
kretnje. Ali pa so v gluhega str- prostovoljno. Ena prvih tolmačk kovnega jezika in kje se lahko 
meli. Danes seveda tega ni. je bila Ljubica Podboršek; tista, izobražuje?
  ki je v »kvadratku« Radovednega 
Ko sem šla v času koronavirusa Tačka, vsi jo poznamo. Še vedno Izobraževanje poteka na raz-
na Šmarno goro, so me ljudje so tu Zgodbe iz školjk. Opravljala ličnih ravneh: preko Združenja 
celo ustavljali in z navdušenjem je pionirsko delo. Tudi začetni uč- tolmačev, Zveze društev gluhih 
spraševali, če sem jaz tista s te- beniki za slovenski znakovni jezik in naglušnih, različnih drugih 
levizije, češ, kakšno pomembno so povezani z njo. Če ne bi sode- društev. Znati moraš kretati, 
poslanstvo opravljam. Govorili lovala Ljubica, potem bi se stvari opravljenih moraš imeti že ne-
so z navdušenjem, ki ga pred premikale še počasneje. Vse to ni kaj tečajev, razen če si otrok glu-
dvajsetimi leti ni bilo. Moram bilo samoumevno. Danes lahko hih staršev ali pa poznaš gluho 
pa poudariti, da so Zveza gluhih pokličeš tolmača, kadar koli želiš. osebo in že znaš kretati; potem 
in naglušnih ter Združenje tol- Imamo klicni center, ki deluje šti- se vpišeš v šolo za tolmače. Po-
mačev in drugi vložili ogromno riindvajset ur na dan. Tako lahko tem so še različni tečaji: začetni, 
truda in dela. Moram reči, da je gluhi pokliče in naroči tolmača, nadaljevalni in tako naprej. Do-
veliko ljudi delalo na tem podro- ki pride kamor koli: v zdravstveni ber tolmač mora imeti podobne 
čju zelo veliko let, da so se poka- dom, na banko, k zavarovalnemu osebnostne lastnosti kot dober 
zali premiki. Stvari seveda niso agentu, prodajalcu stanovanja, k zdravstveni delavec. Mislim, da 
samoumevne. Novembra 2002 pravniku zaradi podpisa pogod- moraš imeti veliko čuta za sočlo-
je bil sprejet zakon o uporabi be, celo h ginekologu. Včasih je veka, biti moraš potrpežljiv. Vsa-
slovenskega znakovnega jezika. bilo to nenavadno, danes pa se ka želja je tudi neke vrste stiska. 
Takrat se je vse skupaj začelo in temu nihče več ne čudi. Izjemo- Večkrat se pojavi želja: »Nujno, 
počasi nadaljevalo. No, še vedno ma kdo reče: »Počakajte zunaj!« zdaj …«, čeprav v resnici ni tako 
obstajajo nedodelana področja, A je treba poudariti, da je tolmač nujno. Moraš biti takoj dosegljiv, 
kot na primer v šolstvu, kjer glu- pravica gluhe osebe, ne pa pra- saj se na tvoj klic ne morejo od-
hi nimajo pravice do tolmača vica sogovornika. Ena prvih težav zvati. Moraš imeti veliko mero 
pri vseh urah, kar pomeni velik je nastala na banki, ko so dobili razumevanja. Ne smeš biti jezen, 
primanjkljaj pri znanju. Delamo steklena okenca. Brez tolmača bi ker mimika obraza pokaže jezo in 
na tem, da bi to pravico pridobi- bilo skorajda nemogoče komu- gluhi to začutijo. Moraš biti umir-
li. Velik dosežek je novi 62.a člen nicirati. V času kovida smo bili jen. Čeprav sama nisem, saj me 
Ustave RS, kamor je sprejet tudi tolmači pri zdravniških pregledih nepravilnosti motijo. Dogajalo se 
9
Didakta
INTERVJU: TANJA GIULIATTI DAVINIĆ 
je, da so gluhi v čakalnicah sedeli zvonila, a je hkrati utripala luč. Vsi smo bili nevedni, preseneče-
tudi po sedem, osem ur, ker niso Včasih ni bilo mobitelov. Zdaj ni, šokirani. Gluhi so bili pa še v 
vedeli, da so jih že poklicali. Nihče imajo gluhi tudi elektronske bu- veliko večji stiski.
jih na to ni opozoril, dokler niso dilke z lučjo ali vibracijo. Zdaj to 
v čakalnici ostali zadnji. To se je ni več nobena težava. Včasih rečem dijakom, naj, ko 
namreč zgodilo mojim staršem. bodo prišli domov, gledajo filme 
Sama zaradi tovrstnih izkušenj Pri Mostu nas je sodelovalo res brez zvoka. Vprašam jih, koliko 
stvari urejam kar se da hitro. Glu- veliko. Tudi slepi, ki so se morali časa lahko zdržijo brez zvoka, in 
him težave povzročajo tudi e-re- soočati s težavami. Na primer, vsi rečejo, da tole pa ne bo šlo. 
cepti, ne vidijo povezave, pogre- da niso smeli imeti psa povsod Tudi če se med poslušanjem 
šajo konkreten listek z receptom. ob sebi. Le zakaj? To je zanje ta- glasbe zasliši kakšno hreščanje, 
So tudi taki, ki nimajo telefona ali kšne vrste pomoč, kot je pri glu- so nervozni. Ali pa jim naročim, 
računalnika. hih tolmač. Ne moremo ostati naj gledajo poročila, in sicer naj 
pred vrati. To ni smiselno. Danes brez zvoka z ustnic voditeljice 
Kaj pa projekt Most, pri katerem je seveda drugače. Več kot je berejo. Nihče ne zmore tega 
sodelujete in ki naj odpravi ali zavedanja o vseh posebnostih, prav dolgo. Včasih ne razberejo 
omili neenakost? Ali neenakost več kot je znanja, boljša je orga- niti ene besede. Če pa si utrujen, 
v Sloveniji obstaja? nizacija pomoči. Skupaj lahko je še težje.
najbolje pomagamo tako, da ne 
V sklopu projekta smo medi- prelagamo odgovornosti drug Večkrat nastopate tudi na Te-
cinskim sestram, zdravnikom, na drugega. leviziji Slovenija kot tolmačka. 
fizioterapevtom, torej zdravstve- Vse, s čimer se ukvarjate, vzame 
nemu osebju predstavljali te- Pravica do maternega znakov- veliko časa. Kako vaši dve po-
žave. Ob sebi sem imela gluho nega jezika je pravica. Če se glu- slanstvi sprejema vaša družina?
osebo, s katero sva tem ljudem hi odloči, da ne potrebuje tolma-
predstavljali, kaj je gluhota, raz- ča, ga ne potrebuje. In morda Na Televiziji Slovenija tolmačim 
like med gluhim in naglušnim, vseeno potrebuje pomoč. Zato že več kot 10 let. Tolmačim osre-
vključili sva tudi naglušne. Ko- ozaveščanje. Ko zboli in je v sti- dnji dnevnoinformativni blok 
lega je predstavil slušne apa- ski, si lahko zaželi tolmača, npr. ob 19.00, oddaje Tarča, Tednik, 
rate, indukcijsko zanko in vse zaradi medicinskih izrazov ali predvolilne in predreferendum-
te pripomočke, razlagali smo, pa izvidov. Če to potrebo zazna ske oddaje, državne proslave in 
kaj pomenijo naši znaki, s Sabi- osebje, lahko tolmača pokličejo še vrsto drugih vsebin. Večino-
no pa sva predstavljali gluhoto: oni, in ta naj potem ostane pri ma tolmačim v živo, sočasno s 
kaj pomeni branje z ustnic, ča- gluhem do konca pogovora. Tol- predvajanjem. Verzije oddaj s 
kanje v vrsti, ko ti zahtevaš, da mač ne tolmači vedno dobese- tolmačem se v živo predvajajo 
se preko računalnika naročaš, dno, ampak po pomenu. na TV Maribor ali TV SLO 3.  
če računalnika sploh ne upora-
bljaš, kako je s svetlobo, hitrostjo Moja mati je imela pred leti Sem zelo neorganizirana, na-
govorjenja, kretnje, dotiki, kako pljučni edem. Dobila je kisiko- rejena za zdaj in ta trenutek, 
poklicati gluhega … vo masko. Komunikacija je bila takoj. Če ne bi bilo moža, bi šlo 
spet ovirana. Z mano je govorila, zelo težko. Doma on vse uredi, 
Dostikrat se je pojavilo vpraša- ni uporabljala kretenj, a vsako- včasih, ko pridem domov, samo 
nje, ali gluhi lahko vozijo avto- krat je kisikovo masko potegnila še malo zmešam in je. Otroci 
mobil. Zakaj pa ne? Kako pa z obraza, ker je bila stiska tako me zelo pogrešajo, ugotovili so, 
slišijo rešilca? Ja, kako ga pa velika. Mati ni želela drugega da so tudi gluhi naša družina. 
mladi slišijo, ki med vožnjo po- tolmača, jaz sem tolmačila za- Včasih bi mi najraje vzeli tele-
slušajo glasbo? Gluhi so bolj vi- njo. V taki stiski gluhi pozabi še fon, sploh ko gremo na dopust. 
zualni. Gledajo v ogledala. Gluhi tiste besede, ki jih je prej obvla- Če živiš z gluhoto in veš, kako je, 
so redko udeleženi v prometni dal. Dokler so bile maske za- če te oni potrebujejo ta trenu-
nesreči. So zelo spretni in previ- radi kovida neznanka, ko res tek, je to pač tako. In moj mož je 
dni vozniki. Moja mama ima več nismo vedeli, kar vemo danes, res razumevajoč. Se pa ni naučil 
kot štirideset let vozniški izpit, pa mi je gluha gospa potožila, da kretati, samo kakšen »hvala« ali 
se ne spomnim, da bi imela kdaj ni zmogla kupiti kruha. Želela je »prosim« zna. Naučil pa se je po-
kakšno nevšečnost v prometu. celo dati masko dol, da bi govo- časneje govoriti.
Imela je eno nesrečo, pa ne z rila … Papirja in svinčnika tudi ni 
avtomobilom. Ali pa, kako gluhi dobila, jasno, ker so se bali okuž- Sicer pa, kadar mi čas dopušča, 
slišijo zvonec? Ja, vidijo ga! Ko be. Seveda, zdaj vemo že veliko uživam v družinskem življenju z 
pozvoniš, zasveti luč. Moj oče je več, a tisti prvi val so gluhi preži- možem in tremi otroki. Ko nas je 
imel prirejeno budilko, ki je sicer veli še težje. vseh pet skupaj, je to največ.
10
Didakta
USTVARJALNE DEJAVNOSTI V VRTCU
Gledališke dejavnosti 
v predšolskem obdobju
Daša Janže Štorgel, magistrirana profesorica Zgodnjega učenja in poučevanja ter diplo-
mirana vzgojiteljica predšolskih otrok, Vrtec Sonček, OŠ bratov Letonja, Šmartno ob Paki
Strokovni delavci vrtca, ki z otroki vsakodnevno izvajajo različne dramske dejavnosti v vrtcu, 
bodisi v igralnicah ali celo zunaj, lahko potrdijo, da se gledališka umetnost in pedagogika v 
veliki meri povezujeta. Enako meni tudi Weidemannova (2010), ki priporoča, da gledališča 
v vrtcu ne obravnavamo ločeno od vsakodnevnih aktivnosti, ampak ga vključimo med os-
tale dejavnosti. Gledališka umetnost tako omogoča povezovanje vseh področij dejavnosti 
(Bucik in sodelavci 2011). 
Uvod »razvijanje občutka za lepo«. »Gre za vzajemno de-
Že Kurikulum za vrtce nas opozarja, da se je potreb- lovanje čutenja, zaznavanja, spoznavanja in razume-
no z »lepoto« spoznati čim bolj zgodaj. Otroci imajo vanja.« (Šinko 2013, 120) 
prirojen čut za umetniški red in privzgojen čut za 
lepo, ki ju je potrebno razvijati. »Izkušnje na področju Gledališka vzgoja v vrtcu
umetnosti so zaradi celovitosti doživljanja in ustvar- V okviru vsakodnevnega programa potekajo v skupi-
janja pomemben dejavnik uravnoteženega otroko- nah skladno s kurikulom različne dejavnosti, ki vklju-
vega razvoja in duševnega zdravja« (Kurikulum za čujejo elemente gledališča in igre. Dramske igre, ki 
vrtce 1999, 23). Otrok lahko v umetnosti predstavi predstavljajo svet med simbolno in domišljijsko igro, 
svoja čustva in počutje, opiše ali predstavi neko stvar so se pri nas začele pojavljati šele v zadnjih letih in so 
ali dogodek, lahko eksperimentira z umetniškim je- pogosteje prisotne v 2. starostnem obdobju kot pri 
zikom in se posveča estetskim vidikom ali pa izrazi najmlajših (Šinko 2013). Otroci v vrtcu najpogosteje 
svojo etično presojo o osebi, dogodku. Na ta način spoznavajo lutkovno gledališče, tako v vlogi gledalcev 
doživlja svojo vlogo v skupnosti kot smiselno in si kot v vlogi izvajalcev, redkeje pa se seznanijo z dram-
gradi samozavest, saj s tem prispeva k oblikovanju skim gledališčem. Pogoste so lutkovno-gledališke 
okolja. Ravno zato otroško umetnost tako cenimo in improvizacije, ponekod pa se pojavijo tudi dramatiza-
gojimo (prav tam). cije, ki jih ob različnih dogodkih predstavijo staršem. 
Estetika in umetnost Vzgojiteljice spodbujajo otroke tudi k domišljijski 
Estetska vzgoja je nadrejena pojmu umetnostne igri, ki vključuje igro vlog (dialoge, pretvarjanja, spo-
vzgoje. Le-ta človeka vzgaja in izobražuje za posa- znavanje prostora in gibanje). Nekateri strokovni de-
mezno vrsto umetnosti ali umetnost nasploh, zato lavci povezujejo gledališke dejavnosti tudi z glasnim 
sta estetika in umetnost v tesni povezanosti (Pre- branjem literature in otroke spodbujajo k izražanju, 
grad 1975). Z načrtno estetsko vzgojo lahko vpliva- ki vključuje elemente igre (Bucik in sodelavci 2011). 
mo na emocionalni in spoznavni razvoj ter razvoj 
doživljajskih in značajskih potez posameznika, zato Koroščeva (2007) pravi, da preko gledaliških dejav-
moramo v vzgojo in izobraževanje vpletati različ- nosti ne vzgajamo bodočih igralcev, ampak z njimi 
ne umetniške zvrsti, katerih poglavitna lastnost je pripomoremo k boljšemu socialnemu, intelektual-
estetskost (Vukasović 1990). Ker dramske dejavnosti nemu in čustvenemu razvoju, ob tem pa si otroci 
preko igre povezujejo čustveni, gibalni in spoznav- razvijajo odnos do gledališke umetnosti. Gledališka 
ni razvoj, poleg tega pa imajo visok kreativni po- sredstva (kot so improvizacija, pantomima, gib, lut-
tencial, Wiedmann (2010) meni, da so le-te odlično ke, maske …) se lahko vključijo v učenje in poučeva-
sredstvo za razvoj estetike. Dramske dejavnosti so nje kot enakovredna dejavnost drugim, bolj »aka-
tako opredeljene tudi v Kurikulumu za vrtce. Otro- demskim«. Predlaga, da gledališče sprejmemo kot 
ška umetniška dela, ki nastajajo takrat, ko ima otrok možnost sporočanja, saj bodo vsakdanje oblike dela 
pri delu svobodo in se od njega pričakuje neposre- z gledališkimi izraznimi sredstvi tako postale zani-
dnost, drugačnost in izvirnost, izkazujejo tudi za mivejše in prepričljivejše.
človeka značilen občutek za umetniški red in lepo. 
Estetska vzgoja je v tem primeru predstavljena kot Igra in gledališče
rezultat čustvenih in kognitivnih izkušenj človeka, ki Igra je od otrokovih prvih dni njegova nenadome-
ga usmerjajo, da stvari doživi celostno in ne le kot stljiva dejavnost. Gledališče temelji na igri, ki je z gle-
11
Didakta
USTVARJALNE DEJAVNOSTI V VRTCU
dališkega vidika ena bistvenih gledaliških sestavin, tikanje na koži, hkrati pa se giblje skupaj z njim (Kro-
zato je gledališče otroku že po naravi blizu. Začetki flič idr. 2001). Do drugega leta je v igri aktivnejši od-
gledaliških dejavnosti se začnejo prav s pristno otro- rasel, nato pa lahko pobudo za igro prevzame tudi 
ško igro (Medved Udovič 2000). Pri otrocih je potreb- otrok (v igri z odraslo osebo ali v igri z drugimi otroki). 
no že zelo zgodaj spodbujati domišljijo, razvoj govo- Otroku so v veliko veselje, saj ob neposrednem stiku 
ra, lepa doživetja, globoka čustva, izražanje in lastno z odraslimi premaguje težave, zadovoljuje potrebo 
ustvarjanje, saj se na ta način lažje vključijo v druž- po varnosti in čustveni toplini. Na otrokov razvoj vpli-
bo. Ob tem je pomembna tudi vključitev odraslih v vajo ugodno, saj v njegovo življenje vnašajo toplino, 
otrokovo igro – tako staršev kot vzgojiteljev. Odrasli sproščenost, srečo, veselje in radost (Kroflič in Gobec 
imajo največji pomen v igri najmlajših otrok, saj le-ti 1995). Otrok tako ob psihičnem in fizičnem ugodju 
v igralni interakciji z mentalno razvitejšim partner- doživi še estetsko ugodje (Kordigel in Jamnik 1999).
jem pridobivajo eno izmed optimalnih spodbud 
za svoj razvoj (Marjanovič Umek in Zupančič 2006). Prstne igre
Tako lahko otrok in odrasla oseba komunicirata pre- Prstne igre so preproste igre, ki jih odrasli lahko na 
ko bibarij in prstnih iger že od prvih mesecev otroko- prste zaigrajo že zelo majhnemu otroku, zato imajo 
ve starosti dalje (Kroflič in Gobec 1995). med najmlajšimi otroki posebno mesto. Igra poteka 
med odraslo osebo in otrokom, ki mu sedi v naro-
Igra bibarij čju. Preko prstnih iger se lahko otrok prvič aktivno 
Bibarije in prstne igre so nepogrešljivo sredstvo pri sreča z umetnostjo, saj je tako on tisti, ki umetnost 
delu z otroki v predšolskem obdobju. Bibarije so dela – otrokova roka z iztegnjenimi prsti je »oder z 
gibalne igre ob izštevankah, pesmih z nagajivo vse- igralci«, na katerem se »zgodi« igra (Cvetko 1996, 27). 
bino in ritmičnih besedilih (Kroflič in Gobec 1995). Enako meni tudi Sitar (1996), ki za prstne igre pravi, 
Voglarjeva (1981) že v opisovanje pojma »bibarija« da predstavljajo uvod v gledališče, s katerim se sre-
vnaša neko čarobnost in domišljijo. Pravi: »Bibe so čujejo vse generacije. Domišljija in animacija prstov 
nekaj česar ni, pa vendar je. Bibe so vesele igre. Bibe naredita igro privlačnejšo in pristnejšo. Pri prstnem 
so bitjeca, ki spravljajo otroke v dobro voljo. Bibe so gledališču lahko uporabimo našo oz. otrokovo dlan 
mamini prstki. Bibe … to je nekaj, kar si vsak od nas (le-ta predstavlja oder) in prstne lutke. Prvi del sa-
želi, da bi imel, in kar tudi lahko ima, če le hoče« (Vo- mega sebe, ki ga otrok ugleda, je roka s prsti, in to 
glar 1981, 7). Bibarijam so podlaga ritmične besedne »igračo« ima vedno pri roki. Z malo domišljije pa lah-
in glasovne igre. Lahko so dopolnjene z melodijo, ki ko prst postane karkoli in po potrebi ga lahko tudi 
povezuje igro dotikanja ter gibanja otroka in odra- preoblečemo. Prstne igre lahko zaradi skromnega 
slega (Kroflič in Gobec 1995). Otrok opazuje mimiko besedišča in dogajanja nadomestijo prve pravljice 
in gibanje odraslega, posluša njegov glas in čuti do- za lahko noč. Preproste, a bogate igre lahko pope-
12
Didakta
strijo družinska srečanja med najmlajšimi in najsta- Simbolna igra
rejšimi člani, prisotne pa so tudi ob drugih oblikah V simbolni igri otrok izraža tisto, kar se dogaja oko-
srečanj, v vrtcu, bolnišnicah ali šolah. S pomočjo pr- li njega in ga obkroža (dejavnosti odraslih, odnosi 
stov lahko igraje štejemo, računamo, si pripoveduje- med otrokom in odraslim ter medčloveški odnosi 
mo, prepevamo itd. iz sveta odraslih) (Korošec b. l.). V 1. starostnem od-
boju se tako preko simbolne igre igramo tudi gle-
Igra z lutko dališke igre. Vanje pri raziskovanju in zaznavanju 
Lutka je majhna figura, ki se uporablja za uprizar- predmetov, prostorov in materialov vključujemo 
janje iger, človeka ali živali (SSKJ). Že dolgo ni več vse čute (Marquardt in Jerg 2001). Ravno igre, v ka-
»le sredstvo za pripravo predstav in motivacijo pri terih se otrok čim več izraža z neverbalnimi izrazni-
pouku, vedno bolj postaja magična moč v rokah mi sredstvi, imajo velik vpliv na sodobno kreativno 
učitelja in otrok in spodbuja kognitivni, socialni in gledališko vzgojo, ki bi naj bila prisotna v vrtčevskem 
čustveni razvoj« (Korošec in Majaron 2002, 13). Lutka vsakdanu. Otroka pri spontani simbolni igri in pre-
spodbuja razvoj domišljije in otrokove kreativnosti. hajanju v gledališko igro spodbujamo, da se izraža 
S svojo vizualno podobo predstavlja nebesedno neverbalno, saj mu to pomaga pri verbalizaciji ču-
komunikacijo, v skupino pa prinaša posebno vzne- stev, doživetij in dogodkov (Marjanovič Umek in 
mirjanje in omogoča sprejemljiv način za izražanje Zupančič 2006). Za dramske igre je značilna stalna 
čustev (Korošec 2009). Otroci se z lutko sproščeno dramska kompozicija. V njej obstajajo pravila, ki v 
pogovarjajo, lahko ji zaupajo, jo občudujejo, želijo se zgodbi vlečejo rdečo nit. Simbolna igra tega nima 
je dotakniti in jo aktivno vključiti v svoje delo (Boro- (Borota in drugi 2006).  
ta in drugi 2006). Z uporabo lutke lahko že triletni 
otroci ustvarijo kratko igro v enem dejanju. Z njo K simbolni igri pa lahko uvrščamo tudi sociodram-
uporabljajo dramatične učinke, različno mimiko, sko igro, v kateri se otrok pretvarja, da je nekdo 
spremembe glasu, različne trike na sceni itd., zato drug. Vanjo sta vključena najmanj dva otroka, lah-
se te igre razlikujejo od igre »kot da«. V predstavah ko pa tudi več. Med njimi se spodbuja sodelovanje 
ne sodelujejo le igralci, ampak tudi gledalci. Otro- in interakcija. Na vsebino in način vedenja v socio-
ci lahko za oder uporabijo že samo škatlo z malim dramski igri ima velik vpliv otrokova želja, da bi po-
okencem in lutkami. Takšne igre pri njih vzbujajo snemal značilnosti sveta odraslih in staršev. V igri 
veliko veselja (Štambak 1986 v Bastašić 1990). otrok svet, ki ga opazuje in razume na svoj način, 
posnema kar se da natančno po svojih zmožnostih 
Dramska igra (Korošec 2007).
Dramska igra je igra pretvarjanja, igra vlog ali 
igra »kot da«. Otroke spodbuja k ustvarjalnosti, Improvizacija je igra
miselni aktivnosti, gibalni dejavnosti, iskanju no- Eden od načinov izvajanja gledališke vzgoje v vrt-
vih povezav ter večji socialni občutljivosti in kom- cu pa so tudi gledališko-improvizacijske igrice. 
petentnosti (Smilansky 1968 v Marjanovič Umek Improvizacija je po Slovarju tujk nekaj, kar je iz-
in Zupančič 2006, 99). Preko dramske igre lahko vedeno s trenutnim navdihom in spretnostjo, na 
otrok živi in doživlja svojo izmišljotino, ki jo preo- pamet, brez priprave in je skladno z okoliščinami. 
brazi v dejanja in izrazi v improvizaciji, gledališki Improviziranje je po mnenju Zagorca (2008) naj-
igri, ustvarjalni dramski igri, spontani igri ali igri verjetneje druga beseda za »igranje«. V improvi-
vlog. V njej se srečamo z  izmišljenimi mislimi in zaciji se igralec takoj odzove na situacijo, je spon-
dramatičnimi dejanji (Korošec in Majaron 2002). tan, naredi ali sestavi nekaj brez premišljevanja ali 
Dramska igra zahteva disciplino in je razvitejša od pripravljanja. Kaltenbrunner (2004) tako pravi, da 
pravil običajnih iger, zato mora vzgojitelj paziti, da je improvizacija igra.
otroci dejavnosti ne doživijo kot pritisk. Pri otroku 
moramo spodbujati svobodno in individualno in- Improvizacijske dejavnosti spodbujajo razvoj do-
terpretacijo in od njega ne smemo zahtevati ko- mišljije in ustvarjalnosti, zmanjšujejo nehotene za-
piranja in imitiranja. Besedil iger se naj ne bi učili držke ter razvijajo pogum za nastopanje. Od otrok 
na pamet. Pustiti mu moramo, da sledi osnovni pričakujemo, da so ustvarjalni in spontani in jih k 
ideji zgodbe in da v besedi in gibu improvizira improvizacijski dejavnosti spodbujamo na kreati-
(Misailović 1990 v Korošec b. l.) ven način. To nam lahko uspe, če so improvizacijske 
dejavnosti načrtovane in ustrezno zasnovane. Ker 
Kreativna drama je improvizacijska oblika drame, lahko pride pri improvizaciji do izgube koncentra-
katere cilj je spodbujanje osebnega razvoja otro- cije ali dolgočasja, je pomembno, da odrasla oseba 
ka. Osredotočena je na proces, ki je dinamičen, saj preusmeri pozornost k novemu izzivu ali pa dejav-
so sodelujoči vodeni k domišljiji in igri vlog. Skozi nost konča (Zagorc 2008). Odrasli morajo ob tem 
dramske uprizoritve vzgojitelj otroke vodi k samo- zaupati radovednosti otrok in poskrbeti za prostor, 
izražanju, raziskovanju, razvoju in posredovanju čas ter situacije, v katerih lahko otroci eksperimenti-
idej, čustev ter konceptov (Korošec 2007). rajo z domišljijo (McCaslin 2006 v Korošec b. l.).
 13
Didakta
USTVARJALNE DEJAVNOSTI V VRTCU
Zaključek Viri in literatura
Otrokov stik z gledališčem je v veliki meri odvisen Bastašić, Z. (1990): Lutka ima i srce i pamet. Zagreb: Školska knjiga.
Bidlo, T. (2006). Theaterpädagogik. Einführund. Essen: Oldib
od odraslih. Da si bo otrok razvil pozitiven odnos Borota, B., Geršak, V., Korošec, H. in Majaron, E., (2006): Otrok v svetu 
in zanimanje do gledališča, je potrebno vključe- glasbe, plesa in lutk. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška 
fakulteta.
vati gledališko umetnost v vzgojno-izobraževalni Bucik, N. in sodelavci (2011): Kulturno-umetnostna vzgoja: priročnik 
proces. Ker je predšolsko obdobje z vidika razvo- s primeri dobre prakse iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Ljubljana: 
Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. 
ja otrokove osebnosti najpomembnejše, je po- Cvetko, I. (1996): Slovenske otroške prstne igre. Radovljica: Didakta.
membno, da pripeljemo strokovni delavci vrtca Kaltenbrunner, T. (2004): Contact Improvization. Aachen: Meyer 
und Meyer. 
gledališče k otrokom že v predšolskem obdobju, Kordigel, M. in Jamnik, T. (1991): Književna vzgoja v vrtcu. Ljubljana: 
saj mnogi otroci nimajo možnosti ogleda pred- DZS. 
Korošec, H., Majaron, E. (2002): Lutka iz vrtca v šolo. Ljubljana: Peda-
stave v pravem gledališču. »Srečanje otroka z gle- goška fakulteta.
dališčem je najprej namenjeno njegovi zabavi, saj Korošec, H. (b. l.): Simbolna igra in gledališka igra. Dostopno na 
http://www.pef.uni-lj.si/~vilic/gradiva/3-korosec-simbolna.pdf, 16. 2. 
otrok še nima izoblikovanih nikakršnih kriterijev, ki 2021.
bi ga vodili pri presojanju gledališkega dogodka. Korošec, H. (2007): Gledališče-medij za učenje in poučevanje ter 
otrokov celostni razvoj. Sodobna pedagogika, št. 3., str. 110–128.
Prav bistvo gledališča v vseh njegovih razsežno- Korošec, H. (2009): Lutkovna in dramska igra v otrokovih »sto jezi-
stih spozna otrok postopoma, s pomočjo odraslih« kih«. V: Devjak, T. (ur.), Skubic, D. (ur.). Izzivi pedagoškega koncepta 
Reggio Emilia. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. 
(Medved Udovič 2000, 40). Sem spadajo konkre- Kroflič, B. in Gobec, D. (1995): Igra – gib – ustvarjanje – učenje. Novo 
tne predstave ter gledališke improvizacije, igre mesto: Pedagoška obzorja.
Kroflič, R., Marjanovič Umek, L., Videmšek, M., Kovač, M., Kranjc, S., 
vlog, dramatizacije, lutkovne igre, risanje kostu- Saksida, I. idr. (2001): Otrok v vrtcu: priročnik h kurikulumu za vrtce. 
mov, izdelava lutk, priprava zvočnih učinkov ipd. V Maribor: Obzorja. 
Kurikulum za vrtce. (1999): Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, 
goste lahko povabimo različne gledališke skupine, Urad RS za šolstvo. 
lahko jo pripravimo strokovni delavci kar sami, ali Marjanovič Umek, L., Zupančič, M. (2006): Psihologija otroške igre: 
od rojstva do vstopa v šolo. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inšti-
pa v izvedbo vključimo otroke. Preko tega lahko tut Filozofske fakultete. 
otroci razvijajo sebe, odkrivajo svoje sposobnosti, Marquardt, P. P., Jerg, S. (2010): Theaterspielen mid Kindern ab zwei 
Jahren. Berlin. Cornelsen Verlag Scriptor.
svojo izraznost in vsebine gledališke igre poglo- McCaslin, N. (2006): Drama in the classroom and beyond. Boston: 
bljeno podoživljajo, ob tem pa spoznavajo vse pr- Person Education.
Misailović, M. (1991): Dete i pozorišna umetnost. Beograd: zavod za 
vine gledališke umetnosti. udžbenike i nastavna sredstva.
Medved Udovič, V. (2000): Igra videza: teoretična izhodišča branja 
dramskih besedil v osnovni šoli. Ljubljana: Rokus. 
Vzgojiteljeva naloga je, da razvija otrokovo ustvar- Pregrad, Z. (1975): Estetska vzgoja in izobraževanje. V: L. Krneta idr. 
jalnost ter v otroku vzbudi veselje do igranja in do (Ur.), Pedagogika 1 (511–582). Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). (2000): Ljubljana: Inšti-
ustvarjanja novih likov (Bidlo 2006, 25–33). Ob tem tut za slovenski jezik 
je pomembno, da vedno izhaja iz otroka in njego- Frana Ramovša ZRC SAZU. Dostopno na http://bos.zrc-sazu.si/sskj.
html, 16. 2. 2021.
ve igre, saj lahko tako ohrani sproščenost, ustvar- Slovar tujk (2006): Tržič: Učila International.
jalnost in neposrednost. Eden od ciljev gledaliških Smilansky, S. (1968). The effects of sociodramatic play on disadvan-
taged preschool children. 
dejavnosti z otroki je vzpostavitev ravnotežja med New York, London, Sydney: Wiley&Sons. 
otrokovim razumevanjem neobvezne igre in nje- Šinko, S. (2013): Pomen gledaliških igric v prvem starostnem obdo-
bju. Revija za elementarno izobraževanje, apr. 2013, letn. 6, št. 1, str. 
govim odnosom do gledališča (Borota in drugi 119–130.
2006). Gledališča v vrtcu ne obravnavajmo ločeno Štambak, M. (1986). Svako dete može da uči. Radovi istraživačkog 
centra CRESAS. Beograd: Zavod za udžbenike i nastavna sredstva.
od vsakodnevnih aktivnosti, ampak ga vključujmo Voglar, M. (1981): Bibanke uganke. Ljubljana: DDU Univerzum.
med ostale dejavnosti (Weidemann 2010). Gleda- Vukasović, A. (1990): Pedagogija. Zagreb.
Zagorc, M. (2008): Ustvarjalno gibalna improvizacija. Ljubljana: Fa-
liška umetnost bo tako omogočala povezovanje kulteta za šport, Inštitut za šport.
14 vseh področij dejavnosti (Bucik in sodelavci 2011). Weidemann, G. (2010): Jetzt machen wir Theater! Die Kleinsten er-
leben was in ihnen steckt. Troisdorf: Bildungsverlag EINS GmbH.
Didakta
Razširjena uporaba avdio tehničnih 
sredstev v vrtcu
Claudia Uhan, vzgojiteljica, Vrtec Ciciban Novo mesto
V prispevku bom predstavila primeren okvir medijske vzgoje v vrtcu in različne možnosti 
uporabe modernih avdio tehničnih sredstev in gradiv v skupini. Svet se je digitaliziral, v 
marsikaterem vrtcu pa se zaradi zmanjšanih finančnih možnosti ali nepoznavanja oz. 
pomanjkanja tehničnih spretnosti še vedno ne dohaja koraka časa. Pri delu v skupini je 
seveda najbolj nepogrešljiv predvajalnik, ko pa nakupujemo novega, je smiselno izbrati 
takšnega, ki ima dodatne funkcije. V jedru članka bom opisala izkušnje in možnosti upor-
abe predvajalnika, zvočnika, mikrofona in diktafona, predstavila pa bom tudi projekt Radio 
Vrtec, ki poteka v eni izmed naših enot.
Medijska vzgoja in uporaba IKT v vrtcu otroka, da je didaktična, da posreduje vrednote in 
Izraz IKT (informacijsko-komunikacijske tehnologi- ne bo otrokom samo všečna, torej da sledimo pe-
je) je skupen izraz za nabor najrazličnejših računal- dagoškim ciljem. 
niških, informacijskih in komunikacijskih naprav 
(strojna oprema), aplikacij (programska oprema), Da pa se izognemo prinašanju nekakovostnih me-
omrežij (internet) in storitev. Uporaba IKT-ja nam dijev od doma, lahko že na začetku leta na rodi-
omogoča, da čim lažje, hitreje in učinkovito pride- teljskem sestanku prosimo starše, da naj otrok od 
mo do informacij, ki jih pridobivamo preko različ- doma ne prinaša zgoščenk in DVD-jev, ker imamo 
nih kanalov, ki se med seboj vse bolj povezujejo v vrtcu dovolj kvalitetnih zgoščenk in zelo redko 
(Inštitut za informatiko, b. l.). gledamo risanke.
Sam vrtec je lahko za otroka v večini brezmedijski Ločiti kakovostno od nekakovostnega ni vedno 
prostor, če izvzamemo gledanje slikanic in poslu- enostavno. V kurikulumu imamo opredeljen cilj, 
šanje glasbe. Teoretično gledano lahko torej vsi da spodbujamo kritično vrednotenje komercialnih 
moderni mediji ostanejo izven vrtca. Večinoma v vplivov. To se mi zdi kar težko dosegljiv cilj, saj lahko 
vrtcih uporabljamo poslušanje zgoščenk v času hitro postavimo otrokovo domače okolje na majava 
proste igre, poslušanje glasbe in zgodb pa za umir- tla in vzamemo otroku zaupanje v njegov domači 
janje. svet. Mislim, da je naloga vrtca tukaj predvsem ta, 
da vrtec izbere in ponudi kvalitetne vsebine, samo 
Veliko vzgojiteljic je mnenja, da otrok vsakodnev- vrednotenje medijskih vsebin pa se bo začelo v 
no že doživlja preveliko poplavo medijev izven vrt- šoli, ko bo otrok nabral dovolj izkušenj, da bo lahko 
čevskih prostorov in da je zaradi tega potrebno sam začel razmišljati o tem, in tega ne bo spreje-
otroku v vrtcu poiskati neke vrste protiutež. mal samo zato, ker je takšno mnenje vzgojiteljice. 
Kot namreč pravi Vrlič (2001, 133), »[o]trok nima raz-
Otroci prinesejo svoje medijske vtise iz okolice tudi vitih sposobnosti za estetsko vrednotenje. Sam ne 
v vrtec. Preko igre vlog v času proste igre oponašajo loči likovnih kakovosti od najrazličnejšega kiča, prej 
in podoživljajo like iz risank, pojejo njihove pesmi, obratno. Pritegujejo ga zunanji blišč, ceneni vizual-
rišejo in se pogovarjajo na to temo. Vzgojiteljice ni učinki, pretirana barvna nasičenost in podobno. 
včasih v tem ne vidimo nekih pozitivnih vsebin in […] Estetski čut je posledica dolgotrajnega razvijanja 
smisla, temveč ocenjujemo to zgolj kot imitacijo vi- občutljivosti, konstantnih stikov z likovnimi kako-
denega, spodbujanje agresivnosti in zaradi tega to vostmi in prodiranja v svet lepega. Trditev, da otrok 
vedenje smatramo kot škodljivo. Dobro bi bilo več- intuitivno odklanja likovno nevredna dela in se nav-
krat pogledati na to igro z vidika sredstva za urav- dušuje nad kakovostnimi, ne drži.«
novešenje otrokovih življenjskih izkušenj in tudi ta-
kšno igro vlog dovoliti, dokler ne postane nevarna. Po Jelen (2007, 29) to drži tudi za glasbeno ume-
tnost: »Menim, da enako velja tudi za glasbeno 
Ko medije v vrtcu uporabljamo vzgojiteljice, mora- vzgojo […] Po mojih izkušnjah pri delu s predšolski-
mo paziti, da ne ponujamo medijskega kiča. Pre- mi otroki in po zapisanih znanstvenih dognanjih 
soditi moramo, ali je slikanica, zgoščenka ali risan- je eden od razlogov, da otroci radi poslušajo ravno 
ka dovolj kakovostna, da spodbuja ustvarjalnost tako glasbo, v tem, da je večina teh skladb pisana 
15
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
v durovskem načinu, ki pa je otrokom že v osnovi kodnevno petje, skupna glasba ali ples in gibalne 
zelo blizu: praviloma izraža neko veselost, živost, igre z glasbo podpirajo otroke pri razvijanju lastne-
igrivost.« (Jelen 2007, 29) ga občutka za glasbo in spodbujanju skupnosti. 
Otroka je torej potrebno postopoma pripraviti, Tako kot odrasli imajo tudi otroci zelo različne na-
da bo nekoč postal medijsko pismen, kar zajema vade poslušanja. Nekateri poslušajo svojo najljub-
branje in pisanje, govorjenje in poslušanje, kritič- šo glasbo zelo zavestno in pozorno, medtem ko 
no gledanje in sposobnost uporabe najrazličnej- drugi raje preprosto pustijo, da se glasba predvaja 
ših tehnologij, vključno z avdio tehniko, oglasnimi v ozadju. Nekateri se radi gibajo in plešejo ob glas-
panoji, fotoaparati, videokamerami in računalniki bi, drugi se med poslušanjem glasbe raje igrajo.
(Mavri 2015).
Cilji in možnosti uporabe avdio tehničnih sred-
Strokovnjaki ugotavljajo, da so generacije otrok, stev v vrtcu
ki so se rodile, ko je informacijsko komunikacijska 
tehnologija prisotna v vseh obdobjih in prostorih Globalni cilji:
našega življenja, bolj spretni v uporabi le-te kot pa • Poslušanje, razumevanje in doživljanje jezika.
starejše generacije. Tako nastane razkorak med • Spodbujanje jezikovnih zmožnosti (artikulacija, 
učenjem v instituciji in digitalnim učenjem. Insti- besednjak, besedila, komunikacija itn.).
tucije običajno počasi organizirajo učenje tako, da • Razvijanje izražanja in komuniciranja z ume-
ta dejstva upoštevajo (Vonta 2009). tnostjo.
• Spoznavanje samega sebe in drugih ljudi. 
Svet se je digitaliziral, v vrtcih so stare kasete že • Doživljanje vrtca kot okolja, v katerem so enake 
več ali manj zamenjali kompaktni diski, ki pa bodo možnosti za vključevanje v dejavnosti in vsak-
kmalu prav tako del zgodovine, saj se ti mediji spra- danje življenje ne glede na spol, telesno in du-
skajo in niso tako praktični kot mp3 posnetki ali po- ševno konstitucijo.
vezovanje predvajalnikov direktno z omrežjem. • Spoznavanje tehničnih predmetov in razvijanje 
spretnosti na področju tehnike in tehnologije. 
Otroci kot poslušalci • Možnost seznanjanja z raznimi kulturami in 
Otroci so rojeni poslušalci. Dolgo preden se začne- tradicijami.
jo orientirati z očmi, okolico zaznavajo skozi ušesa. • Spoznavanje prostora, časa in zvoka.
Poslušajo glasove in hrup, ljubijo zgodbe in glasbo. 
Glasba pomeni zabavo, spodbuja domišljijo, poma- Cilji:
ga pri izražanju čustev, prinaša pa tudi sprostitev. • Razvijanje sposobnosti istih doživetij v različnih 
Otroci na ritmično glasbo pogosto takoj, ko jo zasli- umetniških jezikih, plesnem, dramskem, likov-
šijo, reagirajo tako, da se premikajo in plešejo, pojejo nem, glasbenem idr.
ali ploskajo. Otroci radi prepevajo tudi sami sebi – • Otrok ob poslušanju pravljic ter drugih literarnih 
četudi še ne znajo peti s pravilnim besedilom. Vsa- del razvija zmožnost domišljijske rabe jezika.
Ples za zabavo Gibanje ob glasbi
16
Didakta
Glasbena pravljica Ustvarjalni gib ob klasični glasbi
• Otrok se postopoma seznanja s širšo družbo in manju naše demonstracije plesa ali v obliki 
kulturo. ustvarjalnega giba. Gibalne dejavnosti z glas-
• Otrok razlikuje sredstva za snemanje in predva- bo lahko vodimo predvsem v obliki tako ime-
janje zvoka, različne načine zbiranja, shranjeva- novanega »stop-plesa«, pri katerem otroci, ko 
nja in prenosa informacij. slišijo glasbo, tečejo, ko pritisnemo na »pavzo«, 
• Otrok odkriva in spoznava lastnosti zvoka, nje- se ustavijo in/ali dobijo novo nalogo. Ko glasbo 
govo nastajanje in potovanje. zopet predvajamo, otroci tečejo naprej,  
• Otrok prepoznava in uporablja tehnične pred- • zvočne podlage ob dramatizacijah,
mete in procese, spoznava njihov namen in po- • poslušanje glasbe pri ustvarjalnih dejavnostih,
men ter v igri ponazarja njihovo delovanje. • poslušanje glasbe za umirjanje/čas počitka: v 
• Otrok se seznanja z različnimi načini komunici- igralnici lahko ponudimo tudi kotiček s pred-
ranja in prenosa informacij. vajalnikom in slušalkami za prosto igro.
• Spodbujanje gibalnih dejavnosti (tudi na pro-
stem). Dejstvo je, da bomo v vrtcu še kar nekaj časa upo-
rabljali kompaktne diske (CD-je ali tudi zgoščen-
Ob ali po večini sledečih dejavnosti se je z otrokom ke), ki so zadnji mehanski nosilci zvoka, čeprav po-
dobro pogovoriti. Otrok naj ima možnost ubesedi- časi tonejo v zgodovino. Ponekod se še vedno upo-
ti, kar je slišal, saj s tem ne razvijamo samo njego- rablja celo kasete, saj imamo vrtci bogate zbirke 
vega govora in mu damo prostor, da izraža svoje kaset in zgoščenk v glasbenih kabinetih in se nam 
misli, temveč odkrivamo tudi njegovo percepcijo. te zdi škoda zavreči. Glasbeni predvajalniki imajo 
Seveda pri tem spoštujemo različne načine otro- dandanes lahko možnost brezžičnega povezova-
kove interakcije z okoljem in ga spodbujamo k nja z omrežjem in internetom, zato je smiselno 
izražanju njegovih občutij z neverbalnimi, v nada- pri nakupu novih predvajalnikov v idealnem pri-
ljevanju pa s kombinacijo verbalnih in neverbalnih meru izbrati za igralnice takšne, ki imajo možnost 
sredstev. predvajanja zgoščenk, vgrajen Bluetooth NFC 
vmesnik, predvajajo mp3 datoteke iz USB-ključka 
Glasbeni predvajalnik ali pomnilniške kartice ali pa imajo vsaj možnost 
priklopa zunanje avdio naprave (mp3 predvajalnik/
Možnosti uporabe predvajalnika: računalnik) preko AUX vhoda (z nekaterimi se da 
• poslušanje glasbe in pravljic, zvokov, ugank in celo snemati). 
rim v okviru učnih sklopov, snemanje lastnih 
posnetkov in poslušanje le-teh (več o tem v Preverite, katere formate podpira izbrani predva-
poglavju diktafon), jalnik: CD (kompaktni disk) – navaden CD seveda 
• uporaba glasbe za plesne in gibalne dejav- podpirajo vsi, a to ne velja za zapisljive CD-R, CD-
nosti; če je predvajalnik/zvočna postaja, ki je -RW in druge formate. Če npr. posnamete in shra-
prenosna in brezžična, jo lahko uporabljamo nite na kompaktni disk CD-RW svoje posnetke pe-
tudi na igrišču. Otroci lahko plešejo ob posne- tja, zgodb, zvokov ali intervjuje svoje skupine preko 
17
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
računalnika, morate imeti predvajalnik, ki ta for- njegova velikost ter občutek pri prenašanju in ka-
mat podpira. Pomembno je, da je naprava dovolj kšna je razporeditev gumbov ter drsnikov za upra-
glasna tudi za plesne in gibalne dejavnosti. vljanje predvajalnika.
Pri plesnih dejavnostih so otroci običajno zelo gla- Če ste se odločili za zvočno postajo, ki ima možnost 
sni in znajo glasbo preglasiti. Podoben problem predvajanja mp3-jev iz USB-ključka, je smiselno, 
nastane tudi pri uporabi zvočnika na igrišču, saj se da ima ta vgrajen LCD zaslon, kjer se prikažejo po-
zvok enostavno izgubi. Preizkus opravite pri najviš- datki o predvajani pesmi, da boste lahko upravljali 
ji glasnosti, smiselno se je o glasnosti/izhodni moči posnetke s pomočjo tipk predvajaj, pavza, preskok 
naprave pozanimati tudi pri trgovcu. Pri nakupu naprej oz. nazaj (Varga 2008).
glasbenega predvajalnika je ključnega pomena, 
da izberete napravo, ki karseda ustreza vašim po- Diktafon
trebam. Poiskati je treba dobro razmerje med že- Diktafon lahko uporabljamo za snemanje zvokov, 
lenimi tehničnimi lastnostmi in ceno. pesmi, intervjujev, ugank, deklamacij, zgodb in pra-
vljic. Dandanes nas veliko uporablja tudi funkcijo 
V primeru, da se odločite za prenosni predvajalnik snemalnika zvoka na svojem mobilnem telefonu, ki 
oz. zvočno postajo, je za dolgotrajno predvajanje je dovolj kvalitetna za uporabo v skupini, in morda 
glasbe dobro preveriti zmogljivost baterije. Večina nakup diktafona, če je uporaba mobilnega telefona 
predvajalnikov ima vgrajene baterije, ki so nava- v vrtcu dovoljena, sploh ni potreben.
dno zmožne predvajati glasbo od 10 do 20 ur. Lah-
ko kupite tudi glasbene predvajalnike, ki energijo Ideja za malo drugačen intervju: prepir v skupini reši-
črpajo iz klasičnih baterij AA in AAA, a so zato večji mo na ta način, da določimo otroka novinarja, ki pov-
in manj praktični (ko zmanjka energije, navadno praša vse otroke o ozadju prepira. Seveda mora biti 
pri sebi nimamo rezervnih baterij). ta »novinar« sposoben, da vodi pogovor. Ideje za in-
tervjuje lahko prihajajo od otrok. Morda naredijo tudi 
Večina predvajalnikov je na voljo s plastičnimi ohišji, intervju s hišnikom ali čistilko. Pri tem se otroci učijo 
kar ni nič slabega, saj so trdna in lahka, nekateri ima- prisluhniti in upoštevati čustva in misli intervjuvanca.
jo tudi zaščitno konstrukcijo iz aluminija. Prenosljivi 
modeli so običajno odeti v dodatke iz gume, ki ne Mikrofon in zvočnik
pripomorejo k funkcionalnosti, temveč skrbijo zgolj Za otroka je slišati svoj glas preko ozvočenja in go-
za boljšo zaščito naprave, nekateri modeli so celo vorjenje v mikrofon prav posebna izkušnja. Običaj-
vodoodporni. Pri teh modelih je praktično izbrati no je v skupini otrok tako, da se pri prvem srečanju 
takšne, ki jih bomo enostavno prenašali na igrišče, z mikrofonom želi nekje tretjina otrok takoj preiz-
torej da imajo na vrhu pas ali ročko za prenašanje, kusiti in nastopati, ostali pa so lahko hitro v zadre-
v večini so to modeli valjaste oblike, ki imajo spodaj gi in bi raje ostali v vlogi poslušalca. Smiselno je na 
štiri nogice, da jih lahko postavimo tudi na mokra začetku najprej mikrofon podati v krogu, da lahko 
tla. Pri ohišju predvsem preverite, ali vam ustreza vsak otrok nekaj pove. Prične vzgojitelj in reče npr.: 
Pojemo in pripovedujemo preko mikrofona
18
Didakta
»Ime mi je …«. Nato se drug za drugim predstavijo nikom, ki poleg zgoraj navedenih funkcij predvajanja 
še otroci. Lahko to še stopnjujete in otroci povedo, mp3-jev doseže izhodno moč 150 W in ima dva vho-
kaj radi jejo za kosilo, katera žival jim je najbolj všeč, da za mikrofon. Kvaliteta predvajanja in ozvočenega 
itd., na ta način se navadijo svojega »drugačnega« glasu je za vrtčevske potrebe zadovoljiva.
glasu oz. izgubijo strah pred mikrofonom. V skupini 
4–6 in 5–6 letnikov imam s tem kar dobre izkušnje, Dražje naprave, kot so npr. akumulatorski zvočniki, 
vedno so si tudi otroci s posebnimi potrebami upa- imajo lahko priložene ročne ali naglavne daljinske 
li povedati svoje ime v mikrofon, pa tudi če samo dinamične mikrofone. Za zelo kvalitetno glasno 
z nekaj glasovi. Ko preidemo na petje, govorjenje ozvočenje se potrebuje poleg zvočnikov še aktivna 
zgodb ali šal v mikrofon, lahko otrokom, ki ne želijo mešalna miza, ki ima ojačevalno tehnologijo. Ta-
nastopiti, ponudimo, da si izberejo prijatelja, s kate- kšno naš vrtec uporablja za večje dogodke v vrtcu, 
rim bi nastopili, in to običajno deluje. Seveda otroka kot so prireditve za starše in nastopi našega Cici-
nikoli ne silimo pred mikrofon. Za nekatere je pouč- benda (vokal, violina, kitara, bas in bobni), ki pri tem 
na in zabavna že zgolj izkušnja poslušalca. uporablja tudi naglavne mikrofone. 
Ozvočenje in uporaba mikrofona v vrtcu nam pride Radio Vrtec
prav pri: V našem vrtcu smo v enem izmed preteklih šolskih 
• ozvočenju otroka pripovedovalca ali pevcev pri let prioriteto namenili nakupu avdio tehničnih sred-
dramatizacijah, stev za vse skupine in s pomočjo donatorjev preno-
• ozvočenje nastopov otrok za starše, kjer imamo vili lastni studio Radia Vrtec ter instalacijsko ozvoče-
lahko tudi otroka, ki napoveduje oz. povezuje, nje vseh garderob in igralnic, tako da lahko oddaje 
• »veseli tobogan« oz. karaoke, kjer lahko otroci zopet poslušajo vse skupine in obiskovalci vrtca. 
pojejo, nastopajo in pripovedujejo kot zvezde. 
Projekt oz. sam studio Radio Vrtec se je ustanovil 
Nekatere zvočne postaje imajo poleg zgoraj navede- leta 1999 na pobudo takratne ravnateljice Majde 
nih funkcij še vhod za mikrofon in vhod za glasbilo Kušer Ambrožič. Skozi vsa ta leta je Radio Vrtec več 
(npr. elektro-akustično kitaro). Običajno imata mikro- ali manj aktivno deloval in oddajal za celotni vrtec 
fonska vhoda tudi regulacijo glasnosti in nastavljiv enote Labod različne oddaje, glasbo, čestitke in 
eho učinek (odmev). To je cenovno najbolj dostopna obvestila za otroke. Projekt je v Sloveniji po naših 
možnost za uporabo mikrofona v vrtcu. podatkih edinstven. V prvih letih po ustanovitvi so 
v projektu poglobljeno sodelovale starejše skupi-
Tu moramo paziti, da kupimo žični dinamični mikro- ne (takratni mali šolarji), vanj pa so bili postopoma 
fon in ne kondenzatorskega, ki potrebuje še dodatno vključeni tudi mlajši otroci. Otroci lahko v oddajah 
napajanje, saj nam drugače mikrofon z zvočnikom prevzamejo vlogo tehnika, voditelja, pevca, novinar-
ne bo delal. Kvaliteta in jakost zvoka seveda ni primer- ja, recitatorja in spoznavajo osnovno radijsko opre-
ljiva z večjimi napravami, vseeno pa lahko osebno po- mo. V oddaje se lahko aktivno preko ugank in ka-
ročam o zelo pozitivnih izkušnjah s prenosnim zvoč- raok vključuje tudi poslušalce, ki dobijo za nagrado 
štampiljko ali pa se jim izpolni glasbena želja.
Oddaje ustvarjajo skupine starejših otrok enkrat te-
densko celo šolsko leto, sama vsebina pa se spremi-
nja glede na trenutne zanimive dogodke in teme. 
Pojejo pesmice, pripovedujejo uganke in deklama-
cije, napovedujejo prihajajoče dogodke, kot so gle-
dališke predstave, obisk delavnic v muzeju, gledali-
ške predstave, kulturne prireditve ob bližajočih se 
praznikih, obisk različnih ustanov (knjižnica, gasilska 
postaja, veterinarska ambulanta, zdravstveni dom), 
raznovrstne delavnice znotraj vrtca med oddelki, 
voščijo ob rojstnem dnevu otroka, opravljajo inter-
vjuje med otroki o doživetem dogodku, sporočajo 
vremenske napovedi in ugajajo glasbenim željam 
otrok, itd. Seznanijo se tudi s strukturo oddaje v smi-
slu uvodnega pozdrava, vsebino in z zaključkom (Vr-
tec Ciciban Novo mesto 2020).
Ideje za pripravo in izvedbo oddaj črpamo iz prete-
klih izkušenj oz. oddaj, predlogov in idej strokovnih 
Projekt Radio Vrtec delavcev, otrok in otroških oddaj profesionalnih ra-
19
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
dijskih studiev (Pojemo, pojemo in Radijski Ringa- Radio Vrtec je vsekakor lahko obogatitev ponudbe 
raja). Vzgojitelji se trudimo ostati v vlogi koordina- v vrtcu. Čeprav se večkrat zgodi, da zvočniki v igral-
torja oz. mentorja in učimo otroke primerne upora- nicah niso vključeni in skorajda ni poslušalcev, pa 
be tehničnih sredstev. imajo izvajalci pri tem ogromno veselja.
Poleg že zgoraj navedenih globalnih ciljev, lahko Zaključek
v okviru projekta Radio Vrtec dosegamo še nasle- Potrebno je spoštovati dejstvo, da starejše vzgojite-
dnje cilje: ljice oz. vzgojitelji niso kos vsej moderni avdio teh-
niki. Vsak naj sam presodi, ali bo navedene ideje 
• Otrok spoznava verbalno komunikacijo kot vir sposoben vključiti in uporabljati pri svojem delu, 
ugodja, besedo pa kot vir informacij. Otrok v torej, da mu bo omenjena tehnika pri delu v skupini 
vsakdanji komunikaciji posluša jezik in je vklju- v pomoč in ne, da mu bo v breme, saj v nasprotnem 
čen v komunikacijske procese z otroki in odra- primeru otrok ne bo dobil pozitivnega zgleda.
slimi. 
• Otrok se seznanja z različnimi načini zbiranja, Mediji se v vrtcih uporabljajo predvsem za popestri-
shranjevanja in prenosa informacij (radio) ter tev ponudbe in s tem so vpeljani začetki v medijsko 
komuniciranja s pomočjo mikrofona. opismenjevanje. Vsekakor so nam lahko vsa ta avdio 
• Otrok ima neposreden stik z radijsko tehniko. sredstva in gradiva v vrtcu v veliko pomoč in obogati-
• Spodbujanje k spremljanju aktualnih dogod- jo naše delo. Kot vidite, lahko s temi dejavnostmi do-
kov. segamo ogromno ciljev ki jih je mogoče povezati in 
• Odpravljanje strahu in zadrege pred javnim na- preplesti z vsemi področji kurikuluma. Pomembno 
stopanjem. pa je izbirati kvalitetne glasbene vsebine in ob tem 
• Spodbujanje spontanosti, izvirnosti, ustvarjal- pustiti dovolj prostora za umetniško in govorno izra-
nosti v danem trenutku. žanje posameznika. Namen tega članka ni iz vrtcev 
• Spodbujanje različnih pristopov k spoznavanju pregnati občasne uporabe glasbe, ki je zgolj v zabav-
narave in zdravega načina življenja (npr.: vre- ne namene, temveč spodbuda k uporabi modernih 
menska napoved, jedilnik ...). tehničnih sredstev in kvalitetnih gradiv.
• Negovanje in razvijanje individualnih ustvarjal-
nih potencialov v fazah doživljanja, zamišljanja, 
komuniciranja in uveljavljanja umetniških de- Viri
Duh, M. in Zupančič, T. (2009): Sodobna likovna umetnost v kuri-
javnosti. kulu vrtca. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
• Otrok razvija jezik na vseh jezikovnih ravninah Inštitut za informatiko, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo 
(od glasoslovne in oblikoslovne do skladenjske in informatiko (2018): Osnovni pojmi IKT. Dostopno na: https://
in pomenoslovne). ii.feri.um.si/sl/studij/osnovni-pojmi-itk/ ( pridobljeno 24. 3. 2020).
• Otrok išče, zaznava in uporablja različne mo- Jelen, S. (2007): Kako ubraniti otroke pred medijskim kičem. 
žnosti reševanja problema. Vzgojiteljica. Revija za dobro prakso v vrtcih.
• Otrok razvija miselne operacije. Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in 
• Povezovanje gibanja z elementi časa, ritma in šport in Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
prostora (ko poslušalci plešejo na predvajano Mavri, B. (2015): Mediji in predšolski otroci. Diplomska naloga viso-
glasbo). košolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnje. 
Nova Gorica: Fakulteta za uporabne družbene študije. Dostopno 
na: http://www.fuds.si/sites/default/files/mediji_in_predsolski_
Bistvo projekta je veselje otrok pri sodelovanju ter otroci.pdf (pridobljeno 24. 3. 2020).
vključevanje želja in zamisli otrok, in ne končni »iz- Mojzer, T. (2018): Avtorske pravice pri fotokopiranju v vrtcih in 
delek«. Ta sproščenost pripomore k temu, da se šolah. RTV Slovenija. Dostopno na: https://otroski.rtvslo.si/bansi/
prispevek/6043 (pridobljeno 6. 4. 2020).
otroci hitro znebijo začetne zadrege, ki so jo imeli 
pri prvih oddajah, in da lahko vsi (tudi tisti s slab- Škrubej, A. (2017): Razvoj in spodbujanje govora pri predšolskem 
otroku. Pogled kroz prozor, digitalni časopis. Dostopno na: https://
šimi govornimi sposobnostmi) z velikim veseljem pogledkrozprozor.wordpress.com/2017/10/31/razvoj-in-spodbuja-
sodelujejo skozi celo leto, če ne drugega, kot pevci nje-govora-pri-predolskem-otroku/ (pridobljeno 24. 3. 2020).
ali tehniki. V projektu se je izkazalo, da lahko otro- Varga, M. (2008): Kako izbrati prenosni glasbeni predvajalnik. 
ci, ki so drugače v skupini malo bolj zadržani in tihi, Moje finance. Dostopno na:https://mojefinance.finance.si/218197 
(pridobljeno 24. 3. 2020).
postanejo pri napovedovanju in petju presenetljivo 
samozavestni in glasni. Vonta, T (2009): Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbe-
nih sprememb, (Elektronski vir)/ Tatjana Vonta – El knjiga – Lju-
bljana, Pedagoški inštitut, 2009. – (Znanstveno poročilo / Pedago-
Za predvajanje v oddajah z diktafonom vnaprej ški inštitut; 09, 13). Dostopno na: https://www.pei.si/ISBN/978-961-
270-026-3.pdf (pridobljeno 24.03.2020).
posnamemo tudi intervjuje o različnih dogodkih v 
vrtcu. Otroci vedno opozorijo, kadar je kdo prišel na Vrlič, T. (2001a): Likovne dejavnosti v vrtcu. V Marjanovič Umek, L. ( 
Ur.): Otrok v vrtcu: priročnik h Kurikulu za vrtce. Maribor: Obzorja.
vrsto večkrat kot oni, npr. ko je nekdo zamenjal ne-
koga, ki je bil bolan. To dokazuje, da jim sodelovanje Vrtec Ciciban Novo mesto (2020): Radio Vrtec oddaja z obnovljeno 
opremo. Dostopno na: https://www.ciciban-nm.si/sl/novice/radio-
v projektu veliko pomeni. -vrtec-oddaja-z-obnovljeno-opremo/1413 (pridobljeno 24.03.2020).
20
Didakta
Likovna dokumentacija 
v predšolskem obdobju
Doroteja Šlebinger, dipl. vzg. pred. otrok, Vrtec Benedikt
V vrtcu se zelo pogosto srečujemo z umetnostjo kot področjem kurikuluma. Otrokom ponu-
jamo različne dejavnosti, kjer v igrivem, raziskovalnem svetu spoznavajo različna področja 
umetnosti. Otroci so ustvarjalni na veliko načinov in se izražajo, komunicirajo v risbi, plesu, 
gibanju, dramatizaciji ipd. Zelo pogosto posegajo po likovnih materialih, ki jih imamo ved-
no na razpolago. Kadar so dejavnosti načrtovane s strani vzgojitelja, pa imajo možnost 
spoznati nove tehnike, barve in materiale. Večina njihovih izdelkov kasneje krasi prostore 
vrtca. Zelo pomembna je vloga vzgojitelja, da opazuje otroke pri nastajanju likovnih del in 
da se pravilno odziva na njihovo srečanje z umetnostjo. Vzgojitelj mora ustvarjati prijetno 
vzdušje in medsebojno zaupanje pri vrednotenju otrokovega likovnega dela. 
Uvod Otrok v umetnosti lahko predstavi svoja najbolj 
Potreba po risanju je pri otroku tako razvita kot skrita počutja in čustvene vsebine, natančno opiše 
potreba po igri, gibanju in govoru. Njegove risbe ali predstavi neki dogodek ali stvar, lahko se posve-
so domišljijsko zelo bogate. V njih zmore vse, kar ča estetskim vidikom, izrazi svojo etično presojo o 
hoče. In prav zato odrasli včasih težko razumemo sebi, dogodku ali pa eksperimentira z umetniškim 
njene razsežnosti. Otrokova likovna ustvarjalnost jezikom. Pri tem postopno izkuša kompleksna 
nima meja. Izraža se pri njegovem risanju, slika- področja realnega sveta skozi majhne obvladljive 
nju, oblikovanju in barvanju. Otroci po vsem svetu delčke in spoznava sebe kot samostojnega obliko-
se v svojih risbah izražajo enako, le njihove risbe valca simbolov in ustvarjalca, svoja dela pa kot po-
se razlikujejo po motiviki, ki je značilna za okolje, membne in trajnejše produkte. Z njimi prispeva k 
v katerem živijo. V otroški risbi lahko zasledimo oblikovanju okolja, zaradi česar doživlja svojo vlogo 
pomembne zakonitosti otrokovega celostnega v skupnosti kot smiselno in gradi samozavest. 
duševnega in telesnega razvoja. Otrok z govorico 
risbe najpristneje, čeprav pogosto v zelo preprosti »Izkušnje na področju umetnosti so zaradi celovi-
likovni tehniki, in najhitreje izrazi tisto, česar ustno tosti doživljanja in ustvarjanja pomemben dejav-
ne zna ali ne zmore. S svojo risbo se tudi na svoj- nik uravnoteženega otrokovega razvoja in dušev-
stven način izraža, ne da bi se tega zavedal (Pogač- nega zdravja« (Bahovec et. al. 2008, 38).
nik Toličič 1986).
V kotičku za umetnost so otroci dejavni in kreativ-
Risba je pristni izraz otrokovega sveta in enkratno- ni: slikajo s čopiči, rišejo z različnimi materiali na 
sti otroštva. Iz njegove risbe lahko odrasli razbe- različne površine, uporabljajo lepilo, škarje, papir, 
remo otrokovo čustveno doživljanje in veselje, pa krede, plastelin in druge izdelke. Kotiček za ume-
tudi njegove stiske, ki so nam pogosto uganka. Če tnost prispeva k vsem področjem razvoja: čustve-
govorico otrokove risbe pravočasno spoznamo in nemu, fizičnemu, socialnemu, intelektualnemu in 
jo razumemo, mu lahko pomagamo. Hkrati se mu kreativnosti.
tudi približamo, ga spoznamo in tako z njim zaživi-
mo polno. (Pogačnik Toličič 1986). Vloga vzgojitelja
Dovzetnost vzgojiteljev se kaže v otrokovem zado-
Razumevanje umetnosti voljstvu (aktivnost vzgojitelja pozitivno vpliva na 
Otrok se umetnostno izraža v likovni, glasbeni, otrokovo dejavnost), ustreznem ravnanju (otroko-
plesni ali dramski dejavnosti. Na vseh področjih je vo ravnanje na vzgojiteljevo vzpodbudo) in pripra-
ustvarjalen, če mu pustimo dovolj časa za razisko- vljenosti (čas med otrokovim dejanjem in vzgoji-
vanje in spoznavanje sveta umetnosti. Z dobrim teljevim odzivom). Občutljivi vzgojitelji so pozorni 
opazovanjem vzgojitelj spozna otrokove zmožno- na otrokov temperament, razvojno stopnjo in na 
sti in kje je posamezni otrok v razvojni stopnji. Nudi razpoloženje. 
mu spodbudno učno okolje pri slikanju, risanju, 
petju, plesu, igranju na instrumente ali dramski Otrok je po naravi nagnjen k igrivemu razisko-
igri. Pri spodbudnemu učnemu okolju niso po- vanju. Vloga odraslih je, da to potrebo zadovolji z 
membni samo didaktični pripomočki, ampak na- vzpodbudnim učnim okoljem in razvojnimi inte-
mensko organizirani in urejeni prostor, še posebej rakcijami. Te naloge za vzgojitelja niso enostavne, 
igralnica. vendar le tako nastajajo otroška umetniška dela, ki 21
Didakta
USTVARJALNE DEJAVNOSTI V VRTCU
kažejo drugačnost in izvirnost. Pomembno je, da skupnostjo in svetom. Omogočiti je treba, da otrok 
imajo otroci dovolj časa za dejavnosti in da vzgoji- v umetnosti izraža svoj intimni svet in komunicira 
telji v skladu z načelom različnosti omogočijo, da je z okoljem spontano, neposredno in individualno« 
posamezen otrok dejaven na tistem področju, kjer (Bahovec et. al. 2008, 47).
kaže osebni interes. 
Motivacija
»Odrasli otrokovih del ne ocenjujejo, komentirajo, Motivacija je dejanje opogumljanja nekoga, ki izvrši 
grajajo, prav tako ga nikoli ne spodbujajo k ustvar- tisto, kar mora in česar ne bi mogel začeti ali kon-
janju shematične všečne, običajne, prilagojene čati sam. Ko nekoga motivirate k nekemu dejanju, 
oblike in ga tudi pretirano ne hvalijo. Otrokova gradite na njegovi skriti notranji želji, da bi to storil. 
estetska presoja jih zanima, vendar vanjo ne pose- Po vedenjski teoriji lahko človek motivira drugega 
gajo. Zavedajo se, da je otroku proces nastajanja človeka preprosto s tem, da zaželeno ravnanje nad-
dela pomembnejši od rezultata« (Bahovec et. al. gradi, nezaželenega pa kaznuje ali prezre. Izkustve-
2008, 46). na teorija trdi, da ljudi najbolj motivirajo stvari, ki 
budijo njihovo radovednost, jih zanimajo ali se jim 
Vzgojitelj naj bo pozoren na naslednje: zdijo zabavne. Ljudi motivirata k dejanjem dve vrsti 
- vsak otrok naj ima dovolj prostora, nagrad: notranje in zunanje nagrade. Notranje na-
- otrok naj izbira med barvami, podlagami in de- grade so naša neotipljiva čustva, ki nas motivirajo, 
javnostmi, kot na primer sreča, priznanje, izpolnitev, ljubezen, 
- naj sedi zraven otroka, ki potrebuje spodbudo, razumevanje, mir in odobravanje. Notranje nagra-
- naj se odziva otrokom, ki delajo, de so za dolgoročno motivacijo najbolj osrečujoče 
- naj omogoči otrokom čas in svobodo, in najmočnejše. Vendar pa jih je tudi najtežje izvaja-
- delo se lahko spodbuja ob glasbi, ti, ker zahtevajo aktivno vlaganje čustvene energije. 
- izdelki se razstavijo v višini otrok, Zunanje nagrade so otipljivi predmeti, ki nas moti-
- spodbuja se otroke pri pospravljanju. virajo, vključno z denarjem, priznanji, napredovanji 
in darili. Zunanje nagrade je zelo lahko dajati in so 
»Odrasli ustvarjajo prijazno vzdušje medsebojne- močni kratkotrajni motivatorji (Sang 2001).
ga zaupanja, s čimer otroka spodbujajo k odprto-
sti in želji po izražanju. Varen in svoboden otrok Dejavnosti
razvija in udejanja svoje ustvarjalne in razvojne Za izvedbo dveh dejavnosti sem izbrala enega iz-
potenciale na sebi lasten način. Odrasli otrokovo med otrok. Pri štirih letih je njegov likovni razvoj 
ustvarjalnost pričakujejo in negujejo na nivojih zelo napreden, saj so vsa njegova dela nadpovpreč-
vsebine, zamišljanja, oblikovanja in sprejemanja. na. Dečkova mama pravi: »Že kot dvoletni otrok je 
Podpirajo ga v in k individualni izbiri prioritetne- najraje čečkal s svinčnikom in barvicami po papirju. 
ga področja umetnosti, iniciativi, ustvarjalnih in Niso ga zanimali avtomobili, ampak likovni pripo-
drznih idejah, radovednosti in izvirnosti. Prepo- močki. Že takrat smo doma ugotovili, da ga zanima 
znajo otrokove specifične potenciale in limite, ker umetnost in da je nadarjen«. 
jih otrok kaže skozi umetniške dejavnosti, prepo-
znane umetniške nadarjenosti pa spodbujajo in Prva dejavnost je slika, na kateri je štiriletni deček 
po potrebi poskrbijo zanje ali svetujejo dodatno naredil letalo.
ustrezno edukacijo. Umetniško/estetsko doživlja-
nje razumejo kot neposredno dojemanje s čuti, Dečku je bil ponujen naravni material. Izbiral je lah-
kjer doživetja in oblike niso doživete v logičnem, ko suho listje, storže, mah, smrekove in macesnove 
biološkem in etičnem pomenu, marveč kot uži- vejice, žir, orehe, vejice in lubje različnih dreves. Za 
tek, ki nudi globljo izpolnitev. Za tenkočutno do- temeljno ali likovno ploskev mu je bila dana podla-
življanje in ustvarjanje umetnosti je namreč po- ga A3 format (blokov list). Za lepljenje sem mu dala 
trebna povečana pozornost, torej zbrano poslu- lepilo mekol. Na to pravokotno ploskev je lahko 
šanje, opazovanje, tipanje, ki omogoča večanje upodabljal po lastni izbiri. S prej navedenim narav-
senzibilnosti, ozaveščanje estetskega doživljanja nim materialom se je lahko srečeval z različnimi ne-
in spoznavanje bogastva, ki ga prinaša tak stik s navadnimi oblikami likovnih ploskev. Ker je velikost 
svetom« (Bahovec et. al. 2008, 46–47).  likovne ploskve v predšolskem obdobju odvisna od 
starostne stopnje otrok in izbrane likovne tehnike, 
»Poleg tenkočutnega doživljanja in zaznavanja sem zato dečku ponudila A3 format. Njegovo likov-
zamišljanje in predstavljanje umetniškega dela no delo je bilo spontano.
temelji tudi na bogatih predstavah. Hkrati mu 
omogočajo, da gradi predstave o posameznih V okolju, ki nas obdaja, in v likovni umetnosti se 
umetniških vejah, umetnosti kot celoti, izražanju, srečujemo z oblikami, ki so omejene s svojimi zu-
komunikaciji, bogati in poglablja pa tudi predsta- nanjimi mejami. Eno od prvih stopenj razumeva-
ve o svetu, življenju, kulturi, sebi ter o povezanosti s nja oblike je razlikovanje med ozadjem in figuro. 
22
Didakta
Pravilno je tudi izbral velikost motiva. Pri sestavi li-
kovne kompozicije analiziramo njeno obliko. V tem 
primeru je likovna kompozicija vezana na specifič-
no likovno ploskev in je trikotna. 
Pri drugi dejavnosti je deček naslikal ogenj.
Ponudila sem mu tempera barve, pri čemer je lah-
ko izbiral med mnogimi različnimi barvami. Na raz-
polago je imel tudi paleto za mešanje barv, čopiče, 
različne kose blaga, lepilo mekol in lonček z vodo. 
Ploskev je bila A3 format (blokov list). Otrok se je od-
ločil za rumeno barvo, ki pa je ni mešal z vodo, tako 
kot vode ni uporabljal tudi pri ostalih barvah.
Rumena barva spada med tople barve. Njena la-
stnost je, da je barva sonca, svetlobe in optimizma, 
Slika 1: Letalo ki poživlja, aktivira in osvobaja pred strahovi. Ohra-
nja budnost in spodbuja koncentracijo, simbolizira 
ustvarjalnost in modrost. Spodbuja motoriko, njena 
Večinoma zaznamo figuro kot obliko, ozadje pa le pomembna lastnost pa je komunikativnost. Opa-
redko. Oblike zaznamo z gledanjem (v zgodnjem zila sem, da deček velikokrat vzame oziroma upo-
predšolskem obdobju tudi s čutom tipa). Točka je rabi rumeno barvo, kar kaže tudi na njegove oseb-
orisna likovna prvina, ki jo zaradi njene izhodiščne nostne lastnosti, saj je zelo komunikativen otrok 
vloge imenujemo tudi praprvina. Točka pritegne in zelo popularen med vrstniki, je poln optimizma, 
in zadrži pogled na sebi, vendar ne izraža gibanja. zelo ustvarjalen in vedno osredotočen na opravlja-
Na sliki letala je točka uprizorjena z mahom na sre- nje naloge. Z različnim gibanjem roke je puščal sle-
dini trupa. di črt. Uporabljal je le en čopič, čeprav jih je imel na 
razpolago veliko več. S čopičem je delal črte gor in 
V tem primeru imamo ostre, okrogle, trde, mehke dol, ter levo in desno in s tem povzročal horizontalni 
in organske oblike. Otroku sem omogočila razisko- lok z vertikalami in tudi desno kotno strukturo. 
vanje oblik v naravi in v lastnih likovnih delih. Na sliki 
se odraža tudi simetrična oblika. Ponudila sem mu tempera barve, pri čemer je lah-
ko izbiral med mnogimi različnimi barvami. Na raz-
Otrok je začel na gosto lepiti kostanjeve liste in po- polago je imel tudi paleto za mešanje barv, čopiče, 
vedal je, da je to trup letala. Ko je lepil mah, je rekel, različne kose blaga, lepilo mekol in lonček z vodo. 
da so to ljudje v letalu, ki gledajo skozi okna, te je Ploskev je bila A3 format (blokov list). Otrok se je od-
ustvaril z žirom. Oreh je dal na konico lista, ter rekel, ločil za rumeno barvo, ki pa je ni mešal z vodo, tako 
da je to pilot. Nato je povedal, da letalo ne more le- kot vode ni uporabljal tudi pri ostalih barvah.
teti brez kril, zato je vzel dva storža, jih pravokotno 
postavil glede na trup letala in ponosno povedal, da 
zdaj lahko leti. Vzel je smrekove vejice, jih nalepil ob 
letalu in mi razložil, da letalo leti med oblaki. Rekel 
je, da so te vejice oblaki. Vprašala sem ga, zakaj se 
je odločil za letalo. Odgovoril mi je, da ima zelo rad 
letala, in ko bo velik, želi voziti letala. Nato mi je začel 
pripovedovati, kakšne igrače ima doma, med njimi 
je polno letal, tudi letalo na daljinca, tako da sem 
iz njegovih besed razbrala, da je res navdušen nad 
letali, zato pa se je tudi odločil, da naredi letalo. 
Razvojna stopnja njegovega likovnega izražanja, je 
stopnja izražanja s kombiniranjem simbolov oz. sto-
pnja shematičnega prikazovanja, ki je značilna za 
obdobje od tretjega do šestega leta. Ker je v likovni 
kompoziciji pomemben tudi položaj likovnih enot 
(na ploskvi ali v prostoru), je iz slike razvidno, da je 
motiv (letalo) postavil tako, da lahko sklepamo, da 
zna izkoristiti prostor (v tem primeru list papirja). Slika 2: Ogenj (nastajanje)
23
Didakta
USTVARJALNE DEJAVNOSTI V VRTCU
Slika 3: Ogenj (nadaljevanje) Slika 4: Ogenj (končni izdelek)
 
Iz slike tri je razvidno, da je dodal rdečo in svetlo rja- in rdeč. Ko so bila vrata štedilnika odprta, je ven šla 
vo barvo. Rdeča je barva življenja, strasti, veselja, od- vročina. Babica ni pustila, da bi dolgo gledal, kako 
ločnosti in moči. Rdeča je topla barva. Rdeče linije gorijo drva. Bilo mi je zelo zanimivo«. 
niso povezane, ampak so ločene med seboj. Rjava 
barva je zmes osnovnih barv in barvnih mešanic v Črni koščki blaga so določene točke na sliki. Iz slike 
raznih odtenkih, zato seveda ne spada med osnov- štiri je razvidno, da je likovna kompozicija vezana 
ne barve. Temeljna likovna prvina v tej sliki je črta, ki na specifično likovno ploskev in je prosta. Likovno 
je posledica gibanja čopiča. Otrok je raziskoval raz- področje je slikarstvo. Deček se je s sliko približal 
lične debeline, smeri in dolžine barvnih črt, s čimer ognju, takemu, kot v naravi. Zelo lepo je izrabil po-
je ustvarjal kontrast med barvami. Če primerjamo dano ploskev, saj je elemente slike razporedil po ce-
rjavo in rdečo je to kontrast barve proti barvi, če pa lotni površini.
vzamemo celoto, pa je to komplementarni kon-
trast. Z gibanjem čopiča je ustvarjal mehke oblike. Zaključek
Velikokrat se vzgojiteljice premalo poslužujemo na-
Na sliki štiri vidimo, da so črte naslikane zelo na ravnih materialov in uporabljamo preveč umetnega. 
gosto. Otrok je imel na voljo različne barve blaga, Ugotovila sem, da moramo otroku ponuditi dovolj 
vendar se je odločil za črnega in ob tem povedal, da časa za lastno ustvarjanje in jih pri tem motivirati na 
so drva črna, ko gorijo, in s tem tudi povedal, da je pravi način. Ne smemo jim vedno že v naprej »servi-
naslikal ogenj. Dečkove besede: »Z babico sva pekla rati«, kaj naj počnejo, in jih motiti pri ustvarjanju. Vse, 
kekse in zraven ima stari štedilnik, v katerega daje kar potrebujejo, je nudenje ustrezne podpore.
drva. Jaz sem stal zraven nje in videl, kako je dajala 
drva v štedilnik in ta so gorela. Ogenj je bil rumen Minili so tisti časi, ko je bilo nekaj let šolanja dovolj 
in so nam veščine, ki smo se jih takrat naučili, zado-
stovale za vse življenje. Svet se čedalje hitreje spre-
minja. V majhnih otrocih je dovolj radovednosti in 
samozavesti, da preizkušajo nove reči. Ne sramujejo 
se in ne bojijo se delati napak. Ustvarjalni ljudje se 
teh sposobnosti oklepajo vse življenje. Otrok, ki so ga 
spodbujali k ustvarjalnosti, bo verjetno ostal tak in se 
bo prilagajal spreminjajočemu se svetu (Einon 2002). 
LITERATURA:
Bahovec, E. et al. (2008): Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Ministr-
stvo za šolstvo in šport in Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 
Einon, D. (2002): Ustvarjalen otrok. Tržič: Učila International. 
Pogačnik Toličič, S. (1986): Govorica otroške risbe. Zveza prijateljev 
mladine Slovenije. 
Sang Kim, H. (2001): 1001 Način, kako motivirati sebe in druge. 
Ljubljana: Založba Tuma.
24
Didakta
DIDAKTIČNE IGRE V ŠOLI
Utrjevanje matematične snovi 
s pomočjo didaktičnih iger
Maša Prelogar, mag. prof. razrednega pouka, OŠ Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem
Didaktične igre so zelo pomemben del učnega procesa, kajti učenci z njimi na zabaven način 
usvajajo novo snov in jo utrjujejo. Tako učitelji pri pouku uspešno spodbujamo motivacijo za 
delo in uresničujemo pomembne cilje. Za predstavitev sem izbrala nekaj didaktičnih iger, ki 
sem jih pripravila za utrjevanje snovi v 4. razredu pri pouku matematike. Tovrstne učne me-
tode sicer lahko uporabljamo pri vseh šolskih predmetih in pri različnih starostnih skupinah. 
Zdi se mi primerno in koristno, da učitelji svoje učne ure popestrijo in izboljšajo z didaktičnimi 
igrami oz. da učencem igrivo približajo še tako zahtevno učno snov. 
»Otroške igre niso samo igre, ampak jih je po- - krepijo motivacijo in interes,
trebno smatrati kot otrokove najresnejše dejav- - razvijajo različne sposobnosti,
nosti.« - krepijo lastno aktivnost,
 Michel de Montaigne - ugodno vplivajo na samostojnost, organizacijo, 
medsebojno sodelovanje in krepijo samozavest,
Didaktične igre v šoli - vplivajo na celosten razvoj otroka,
Didaktične igre so v šoli zelo pomembne, saj otro- - krepijo govorne (poslušanje drugega, učenje gla-
ci ob njih razvijajo različne sposobnosti in rušijo sov, pripovedovanje) in motorične sposobnosti 
predsodke, da učenje predstavlja trpljenje. Lahko (ročne spretnosti, koordinacijo, hitro odzivanje),
jih uporabljamo za različne starostne skupine in - pripomorejo k manjši utrujenosti,
za otroke z različnimi sposobnostmi. Učenje pre- - omogočajo optimalno učno okolje (Ginnis 2004).
ko igre je učinkovitejše in vpliva tudi na boljši od-
nos med učiteljem in učenci. Boljša je kakovost Matematika preko didaktičnih iger
učenja, kar pripomore tudi k boljšim rezultatom. Poučevanje matematike na razredni stopnji pred-
Lahko jih uporabljamo za preverjanje predznanja, stavlja učiteljem velik izziv, saj je mladim potreb-
predelovanje nove snovi, utrjevanje ali vrednote- no vliti pozitiven odnos do predmeta. Nekateri 
nje in ocenjevanje. Nudijo pobeg od »resne« šole, učenci imajo odpor do matematike, zato sem to 
ki otroke včasih utesnjuje in obremenjuje. želela spremeniti. Razmišljala sem, kako bi lahko 
učencem na čim bolj zanimiv način približala ma-
Cilji, ki jih uresničujemo z didaktičnimi igrami: tematično snov. Kako narediti matematiko zani-
- spodbujanje opazovanja in primerjanja, mivo, zabavno, a hkrati poučno? Vemo, da ima-
- dobro pomnjenje, jo otroci radi družabne igre, zato se mi je utrnila 
- razvijanje različnih čutil, predvsem tipa, voha, ideja, da bi lahko tako utrjevali tudi matematično 
sluha in vida, snov. Učenci so se ob igrah zabavali in hkrati tudi 
- razvijanje koncentracije in hitrega reagiranja, utrjevali snov. Za področje matematike so najbolj 
- bogatenje domišljije, uporabne igre razvrščanja, spominske, logično-
- utrjevanje že pridobljenih znanj in izkušenj, -matematične igre ter igre s pravili.
- krepitev nekaterih značajskih lastnosti pri 
otrocih (vztrajnosti, discipline, samostojnosti, Nabor didaktičnih iger za pouk matematike
sodelovanja v skupini), Pripravila sem nabor nekaterih iger, ki jih lahko 
- lažja socializacija otrok, uporabimo pri pouku matematike za utrjevanje 
- pospeševanje otrokovega miselnega razvoja učne snovi v 4. razredu. Učenci so naloge opra-
(reševanja problemov, urjenja spomina) (Čas vljali v skupinah po postajah, ki so jih menjavali 
in Kranjc 2015). v krogu v smeri urinega kazalca na znak, ki sem 
ga določila jaz. Paziti je bilo treba, da skupina ni 
Raziskave so pokazale veliko prednosti didaktič- bila prevelika, iz lastnih izkušenj menim, da sku-
nih iger: pina najbolje deluje z največ štirimi člani. Čeprav 
- dobro vplivajo na vse skupine otrok, tudi tiste z gre za igro, je pomembno tudi to, da pri postajah 
nižjimi učnimi sposobnostmi, določimo pravila vsake igre, s čimer se izognemo 
- primerne so za otroke z različnimi učnimi stili, zmešnjavi. 
- pripomorejo k dobremu in učinkovitejšemu po-
mnjenju, 25
Didakta
DIDAKTIČNE IGRE V ŠOLI
Cilji, ki sem jih želela doseči z didaktičnimi igra-
mi, izhajajo iz učnega načrta za matematiko in 
usmerjajo učence, da:
•  pretvarjajo večimenske količine v enoimenske 
in obratno,
•  primerjajo in urejajo količine ter računajo z njimi,
•  razlikujejo pravokotnik in kvadrat in opišejo 
medsebojno lego stranic in njihove lastnosti,
• poznajo standardne dolžinske merske enote 
(mm, cm, dm, m, km),
•  prepoznavajo ravne črte, določene z dvema toč-
kama, jih opišejo in poimenujejo,
•  v različnih situacijah prepoznavajo vzporednice, 
sečnice, pravokotnice,
•  pisno množijo z enomestnim številom v množici 
naravnih števil do 10.000.
Igra s kartami Črni Peter
Vsak učenec dobi 5 kart. Med seboj iščejo pare s 
pretvorbami dolžinskih enot ali pa s seštevanjem 
dolžinskih enot. Ko najdejo vse pare, je igra kon-
čana. Izgubi tisti, ki mu ostane karta Črnega Petra. 
Opozoriti jih je potrebno, da so si števila zelo podob- CD-ji s ščipalkami
na in da morajo biti zelo pozorni pri merskih enotah. Učenci dobijo CD-je, na katerih so zapisani štirje 
računi. Ko račun izračunajo, poiščejo rezultat na 
Diferenciacija: Če imajo učenci težave, jih pri igri ščipalki za perilo in ga pripnejo na CD k računu. 
razdelimo v pare in igro odigrajo v parih. Če rezultata ne najdejo na ščipalki, je rezultat na-
pačen. Ko rešijo račune na prvem CD-ju, ga vrnejo 
Pari: 21 dm – 210 cm, 21 m – 210 dm, (450 m + 550 in nadaljujejo z naslednjim.
m) – 1 km, 21 cm – 210 mm, 18 dm – 180 cm, 18 m 
– 180 dm, 18 cm – 180 mm, (7 cm + 3 cm) – 1 dm, Diferenciacija: Učenci, ki imajo težave pri računa-
(74 mm + 26 mm) – 10 cm, (2 mm + 8 mm) – 1 cm, nju, si račune prepišejo na list in jih pisno rešijo, 
Črni Peter nato poiščejo rezultat.
Računi so: 132 x 5, 142 x 6, 192 x 4, 147 x 4, 279 x 3, 
241 x 4, 198 x 5, 453 x 2, 330 x 3, 146 x 6, 139 x 1, 125 
x 7, 522 x 8, 133 x 9, 150 x 10, 528 x 8, 164 x 6, 139 x 5, 
148 x 60, 145 x 3, 208 x 4, 321 x 2, 157 x 6. 
Igra Spomin 
Učenci položijo kartice na mizo, tako da se ne vidi, 
kaj je spodaj. Vsak učenec obrne dve kartici. S pre-
tvarjanjem merskih enot samostojno iščejo pare 
po spominu. Ko učenec najde par, ga pokaže še 
ostalim v skupini, da preverijo, ali je našel pravi par. 
Zmaga tisti, ki najde največ parov. Ko poiščejo vsem 
parom par, je igre konec. Učence je potrebno opo-
zoriti, da so si števila zelo podobna, zato morajo biti 
pozorni pri merskih enotah.
Diferenciacija: Učence, ki imajo težave pri pretvar-
janju, razdelimo tako, da pare iščejo v dvoje, in ne 
samostojno. 
Pari: 3 dm 9 mm – 309 mm, 3 cm 9 mm – 39 mm, 
3 km 900 m – 3900 m, 10 cm – 100 mm, 21 m – 210 
dm, 1 m – 100 cm, 1 cm – 10 mm, 21 cm – 210 mm, 
6 km – 6000 m, 110 cm – 1100 mm, 6 m – 60 dm, 21 
dm – 210 cm. 
26
Didakta
Igralne kocke
Na mizo učenci dobijo 6 velikih kock. Na kocki so 
na vsaki ploskvi napisane različne dolžine. Učen-
ci jih prepišejo s kocke in razvrstijo po velikosti od 
največje do najmanjše. Vsak v skupini vzame eno 
Igralna plošča kocko, ko reši primer, jo da nazaj in vzame drugo. 
Učenci imajo igralno ploščo s figurami in kocko. Kock je več kot članov skupine, da lahko tisti, ki z 
Učenec vrže kocko. Po poljih se premikajo za toliko reševanjem konča prej, nadaljuje z naslednjo koc-
mest, kolikor jih pokaže kocka (od 1 do 6). Če pride- ko in mu ni potrebno čakati ostalih članov skupine. 
jo na polje, ki je označeno s poljem N, morajo rešiti 
nalogo na kartončku. Ostali v skupini preverijo, ali je Kocka 1: 170 cm, 48 dm, 480 mm, 82 m, 15 dm, 24 
odgovoril pravilno. Če igralec odgovori napačno, en cm
krog miruje, potem zopet nadaljuje z igro. Zmaga Kocka 2: 2 dm 1 cm, 2 dm 7 cm, 2 dm 4 cm, 22 cm, 2 
tisti, ki pride prvi do cilja. dm 1 cm, 2 dm 7 cm, 17 cm, 30 cm
Kocka 3: 6 dm 4 cm 1 mm, 3 dm 5 cm 2 mm, 1 dm 5 
Diferenciacija: Če ima učenec težave z razumeva- cm 2 mm, 5 cm 2 mm, 9 dm 5 cm 2 mm, 3 cm 5 mm
njem nalog, mu dodelimo še enega učenca, da mu Kocka 4: 4 km 500m, 7 km 50 m, 2 km 308 m, 2 km 
lahko pomaga. 255 m, 2 km 6 m, 2 km 800 m
Kocka 5: 2 dm 7 cm, 30 cm, 2 dm 4 cm, 21 cm, 2 dm 
7 cm, 1 dm 6 cm, 17 cm
Kocka 6: 2300 cm, 23 dm, 18 m , 51 m, 420 cm, 1500 
mm
Diferenciacija: Učenci, ki imajo težave, naj delajo 
v paru.
27
Didakta
DIDAKTIČNE IGRE V ŠOLI
Besedilne naloge z merskimi enotami dobi, kjer je igra osnova za učenje, in nadaljuje v šoli. 
Učenci dobijo sestavljanko. Na podlagi so napisani Med igro se gradi samozavest in samopodoba otro-
rezultati besedilne naloge, zadaj na koščku sesta- ka, ki ga nato pripravi na svet odraslih. Otrok se med 
vljanke pa naloga. Vsak učenec vzame naključni igro sprosti, uči, razvija čustva in se socializira. 
delček sestavljanke in reši nalogo. Ko pravilno rešijo 
nalogo, kos sestavljanke postavijo na rezultat. Ko po- Menim, da učitelji v šolah še vedno premalo pose-
sameznik konča z reševanjem naloge, vzame novo gamo po načinu dela, pri katerem bi bili aktivni vsi 
besedilno nalogo. Naloga je končana, ko je sesta- učenci. Podajamo neka znanja in dejstva, ki jih učen-
vljanka sestavljena v celoti. Sestavljanka je sestavlje- ci pozabijo, saj niso pridobljena z lastnimi izkušnjami. 
na tako, da jo je težko sestaviti brez reševanja nalog, Preko lastne aktivnosti pa učenci gradijo svoje zna-
tako se izognemo goljufanju. nje na višji ravni in ima trajnejše učinke. Pri takem 
načinu dela je učitelj med poukom le v vlogi moti-
vatorja – učence spodbuja, motivira, usmerja, če se 
pojavijo težave. Učenci v skupinah rešujejo naloge, 
se učijo drug od drugega in se ob tem še zabavajo. 
Pomembno je, da v skupini ni preveliko število otrok 
in da ima vsak otrok v skupini določeno vlogo. Učen-
ci se med igro še bolj povežejo, kar vpliva tudi na po-
zitivno klimo v razredu. 
Didaktične igre, ki jih učitelj naredi sam, vzamejo kar 
nekaj časa – od zamisli, zasnove in same izdelave, 
vendar jih lahko nato, če jih plastificiramo, uporablja-
mo zelo dolgo. Vsak učitelj ima v šoli kolege, s kate-
rimi bi se lahko skupaj lotili izdelave didaktičnih iger 
in si jih nato med seboj izmenjavali. Vodilo naj bo, da 
morajo biti didaktične igre zasnovane tako, da se pri-
lagodijo vzgojno-izobraževalnim ciljem. 
Diferenciacija: Učencem, ki imajo težave, ponudimo Učitelj je pri izboru metod in oblik poučevanja av-
na izbiro reševanje lažjih nalog. tonomen in se sam odloči, kako bo učencem pred-
stavil in približal snov. Predvsem mora upoštevati 
Naloge: potrebe in interese učencev, da bodo ure izvedene 
1. Maja je spuščala balon. Privezanega je imela na karseda učinkovito. Prilagojene morajo biti razvojni 
vrvici, ki je bila dolga 4 m. Sunek vetra ji je vrvico stopnji učencev, njihovim interesom in v njih morajo 
odtrgal in balon je odneslo. V rokah ji je ostalo 2 m vzbujati radovednost in zanimanje. 
in 4 cm vrvice. Koliko cm vrvice je ostalo na balo-
nu, ki ga je odnesel veter? Ves trud, ki ga učitelj vloži s pripravo iger, je poplačan 
2. Delavci obnavljajo 74 km dolgo cesto. Z ene stra- z navdušenimi obrazi otrok med igro in njihovim so-
ni so že položili 34 km, z druge strani pa 15 km delovanjem. Pri nas v razredu ni otroka, ki bi menil, 
asfalta. Koliko metrov ceste še ni obnovljene? da so mu didaktične igre pri pouku nepotrebne. Vsi 
3. Pretvori mersko enoto 1 dm 3 mm v mm. so zelo veseli, ko vidijo učiteljico natovorjeno s petimi 
4. Miza je široka 1 meter. Koliko cm je široka miza? vrečkami materiala, hitijo odpirat vrata, se posedajo 
5. Kolesar je vsega skupaj prekolesaril 39 km. Prvi v klopi še pred zvonjenjem samo zato, da bi videli, 
dan je prekolesaril 12 km, drugi dan 18 km. Koliko kaj jim je učiteljica zopet pripravila. Veselijo se takih 
metrov je prekolesaril tretji dan? šolskih ur in večkrat poudarijo, da si želijo tako šolo 
6. Vrvica je dolga 15 cm in 8 mm. Koliko mm je to? vsak dan: igrivo in zabavno. Čas je, da vsak učitelj sto-
7. Štirje atleti pretečejo vsak 100 m štafetnega teka. pi izven svojih okvirjev udobja poučevanja in poskusi 
Koliko metrov je dolžina proge štafetnega teka? nekaj novega. Niso vsi načini vedno uspešni in dobri, 
8. Pretvori mersko enoto 5 m 3 cm v cm. vendar če ne poskusimo, ne vemo. 
9. Pretvori 6 m 7 dm v cm. 
10. Tovornjak porabi za 100 km poti 32 l bencina. Ko-
liko litrov bencina porabi za 500 km dolgo pot?
Literatura
11. Od Ajdovščine do Vipave je 6 km in pol. Koliko Čas, M., Krajnc, M. (2015): Otroška razigranka: učbenik/priročnik za 
metrov je to? modul Igre za otroke v programu Predšolska vzgoja. Velenje: Mo-
dart.
Ginnis, P. (2004): Učitelj – sam svoj mojster. Ljubljana: Založba Ro-
Sklep kus, d.o.o.
Ministrstvo za šolstvo in šport (2011): Učni načrt za matematiko. Do-
Igra ima pri razvoju otroka ogromen pomen. Prič- stopno na https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/
ne se že ob njegovem rojstvu, nadaljuje v predšolski Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_matematika.pdf , 7. 7. 2021.
28
Didakta
Prijetno s koristnim: didaktične 
igre pri poučevanju tujega jezika
Darja Arh Centrih, profesorica angleškega in francoskega jezika, OŠ Ljubečna
V noriji današnjega časa prepogosto pozabljamo na smeh in sprostitev. To velja tudi za sam 
pouk. V gonji za izpolnitvijo zadanih ciljev in potrebnimi ocenami včasih niti ne pomislimo 
na najrazličnejše didaktične igre. V članku sem predstavila tiste, ki se jih poslužujem sama. 
Našla sem jih v različnih virih in jih po potrebi prilagodila situaciji v razredu. Čeprav sprva 
igram nisem bila naklonjena, opažam, da so zelo primerne za utrjevanje in hkrati dobro 
vplivajo na samo vzdušje v razredu. Seveda pa tudi za igre velja izrek »manj je več«, saj se 
njihov vpliv rad izjalovi, če jih uporabljamo prepogosto. 
Uvod prepirljivi za nekatere tekmovalne igre, in so igre, 
Kot učiteljica angleščine in francoščine na osnov- ki 'palijo' vedno in povsod. Učitelj je kot kuhar. Po-
ni šoli bijem večno bitko s čim bolj pravočasnim zna sestavine, a šele, ko spozna tudi svoje lačne 
izpolnjevanjem letnega delovnega načrta, s snov- odjemalce, ve, katera jed bo zanje najboljša. 
jo, ki jo moram obdelati, z zastavljenimi cilji, z 
vsemi dodatnimi podrobnostmi, ki jih ne smem Priprava
pozabiti pri delu z otroki z odločbami, načrti, kako Osnovi pogoj dobre igre so pravila, zato učence 
do potrebnih ocen, s spraševanjem in pisnimi vedno najprej seznanim s potekom igre in pravili, 
preizkusi. Včasih se počutim, kot bi prvega sep- ki se jih bodo morali držati. Če začnejo pravila kr-
tembra vstopila v boben pralnega stroja, ki po- šiti, je igra zanje končana. Res je, da se najde tudi 
tem brez prestanka pere in pere, ko pa se končno nekaj takšnih slabih ur, a jih je na srečo zelo malo. 
ustavi, ven padem kot ožeta cunja. In kmalu za Običajno učenci zacvetijo, kadar omenim igranje, 
menoj popadajo ven tudi moji učenci, morda v malce ovenijo, ko razložim pravila, kajti pravila so 
malo boljšem stanju, a kljub temu utrujeni in siti bedna, a znova vzbrstijo, ko se akcija začne. Pogo-
vsega. Prav ta izžetost je bila razlog, da sem se že sto tako padejo notri, da se že sami opozarjajo, če 
pred leti odločila, da vsake toliko izprežem in iz- kdo ne igra po navodilih. V času takšnega glasno 
stopim iz te nore dirke s časom ter tako sebi kot organiziranega nemira v razredu me včasih za-
svojim učencem posvetim malo časa za prijetnej- skrbi, da učenci od tega nimajo nič, ker se preveč 
šo angleščino oz. francoščino, da jim ne prisku- osredotočajo na tekmovanje z drugimi, vendar 
tim učenja in jezika ter da jim pokažem, da je tudi se je izkazalo, da to ni res. Ob igrah se pogosto 
igra lahko učenje. Spoznala sem, da so današnji odprejo tudi najbolj zadržani učenci. Igre omogo-
učenci kot suhe gobe žejni pozornosti in časa, ki čajo, da se spoznavamo na zanimivejši način. Igre 
ga nekdo nameni temu, da se z njimi igra. Res so zbudijo zaspance. Poleg tega pa besede oz. slov-
takšne skupinske igre glasne, morda včasih ka- nična pravila, ki jih utrjujemo ob igri, prej najdejo 
otične, a lepo je končno spet videti otroke, kako pot v dolgotrajen spomin. Potrebno pa je pouda-
komunicirajo 'v živo', se pričkajo, prepričujejo, tek- riti, da ne smejo biti prepogoste, saj potem eno-
mujejo in se smejejo. Zadovoljni izrazi na njihovih stavno niso več zanimive.
sijočih obrazih so tega vredni.
Nekaj najbolj priljubljenih iger
Izbira igre
Virov za raznorazne igre, primerne za utrjevanje Kdor najdlje stoji, zmaga
besedišča ali slovnice pri tujem jeziku, za uvodno Primernost: Igra je primerna za večje skupine 
motivacijo ali spoznavanje novih učencev je ogro- vseh starosti. 
mno že samo na svetovnem spletu. Z mnogimi 
sem se srečala na seminarjih, kjer smo jih učite- Namen: Sama jo uporabljam predvsem pri utrje-
lji preizkusili tudi sami. Včasih smo v njih še bolj vanju besedišča in nepravilnih glagolov. 
uživali kot naši učenci. Sprva sem bila razočarana, 
kadar igra v razredu ni delovala, kot bi morala, do- Potek: Vsi učenci vstanejo. Ko posameznemu 
kler nisem spoznala, da je bolje prilagoditi igro ra- učencu postavim vprašanje (npr. oblike glagola 
zredu kot pa obratno. So igre, ki so primernejše za UJETI ali prevod besede USTNICE v angleščino), 
manjše skupine, so razredi, ki so preprosto preveč le-ta odgovori. Če je odgovor pravilen, stoji dalje, 
29
Didakta
DIDAKTIČNE IGRE V ŠOLI
če ne, mora sesti. Kdor stoji najdlje, je zmagova- 5, Celje, dog). Učenci postavljajo vprašanja tako 
lec. Kadar sta zadnja učenca enakovredna na- dolgo, dokler ne najdejo pravilnih. Če jim ne gre, 
sprotnika, povečam težavnost naloge ali pa raz- pomagam z namigi. Da je igra še učinkovitejša, 
glasim dvojno zmago. postavljena vprašanja zapišem na tablo ter jih 
opozarjam, če niso tvorjena pravilno. Da pa po-
Bingo stane še zanimivejša, lahko vključimo mehko 
Primernost: Igra je primerna za večje in manjše žogico, ki si jo učenci podajajo med seboj. Vsak 
skupine vseh starosti. predhodni tako z žogico izbere naslednjega, ki bo 
postavil vprašanje. Ob tem je potrebno paziti le, 
Namen: Sama jo uporabljam predvsem pri utrje- da so vključeni vsi učenci, saj otroci zelo radi koga 
vanju besedišča. Zelo primerna je tudi za pona- izločijo. V takem primeru prevzamem žogico jaz, 
vljanje števil. jim dam namig, nato pa jo podam 'pozabljene-
mu' učencu.
Potek: Učenci potrebujejo list papirja in pisalo. 
Najprej jih seznanim z naborom besed (npr. sadje, Povej nekaj o sebi
ki smo ga spoznali, ali števila od 40 do 60). Nato Primernost: Igra je primerna za manjše in večje 
jim naročim, da si na list napišejo oz. narišejo do- skupine vseh starosti. 
ločeno število izbranih besed oz. številk (večje je 
število, dlje traja napetost). Sama vse izbrane be- Namen: To igro uporabljam pri spoznavanju no-
sede oz. številke napišem v naključnem vrstnem vega razreda na začetku šolskega leta. 
redu. Ko so vsi učenci pripravljeni, začnem brati. 
Učenec svojo besedo prečrta šele, ko jo prebe- Potek: Pri igri si ponovno pomagam z mehko žo-
rem. Ko prečrta zadnjo, vzklikne BINGO. Tukaj se gico, a le pod pogojem, da si jo učenci znajo lepo 
lahko igra zaključi, vendar je zanimiva tudi, če jo podajati. Kdor žogo dobi, pove nekaj o sebi. Kdor 
nadaljujemo. Sama na koncu po navadi zapišem je zelo sramežljiv ali ima veliko težav z jezikom, mi 
besedo, ki je najbolj popularna v skupini, kjer igro lahko pove le besedo, ki jo pozna ali mu je prepro-
igram. Pogosto se tudi tisti, ki čakajo nanjo, na sto všeč. Pri starejših učencih lahko igro dopolni-
koncu ne počutijo kot poraženci, saj pogosto do- mo. Kdor žogo dobi, pove nekaj o sebi, nato za-
dam, da je pohvale vredno tudi to, da so ugotovili, stavi vprašanje naslednjemu. Ponovno moramo 
katero besedo sem postavila na konec jaz. paziti, da koga ne izločimo in da vsi dobijo prilo-
žnost, da povedo vsaj nekaj. Napake si je priporo-
1, 2, 3 čljivo pisati in jih nanje opozoriti na koncu, saj se 
Primernost: Igra je primerna za večje skupine, pogosto zgodi, da otroci ob nenehnem popravlja-
predvsem za starejše učence. nju preprosto 'zamrznejo'.
Namen: Ta igra je uporabna predvsem za dvig Kdo je to?
motivacije v razredu, z njo pa dobro spodbujamo Primernost: Igra je primerna za manjše skupine, 
tudi sodelovanje med učenci. predvsem za starejše učence. 
Potek: Vsi učenci vstanejo. Štejejo od 1 do 10. Vsak Namen: Igra je primerna za spodbujanje pogovora. 
učenec lahko pove največ tri števila (npr. prvi – 
ena, dve; drugi – tri, štiri, pet; tretji – šest; četrti Potek: Učenci dobijo vsak svoj listek, na katerem 
– sedem, osem …). Tisti, ki mora reči številko 10 v so zapisani podatki (ime, priimek, najljubša barva, 
kateremkoli jeziku, mora sesti. Naslednji učenec starost …). Vsak listek nastopa v dveh izvodih. Nato 
nato začne štetje od začetka. Igra deluje prepro- učence razdelim v dve skupini. Učenci se razpršijo 
sta, a je zelo tekmovalna in zahteva veliko sode- po razredu in hodijo od enega do drugega. Učen-
lovanja med učenci, ki hitro najdejo žrtev, ki jo z ci prve skupine postavljajo vprašanja, učenci dru-
desetico želijo izločiti (npr. fantje dekleta, A razred ge odgovarjajo, a le z DA/NE. Cilj igre je, da vsak 
učence B razreda). spraševalec najde svoj par, torej učenca z enakimi 
odgovori. 
Najdi vprašanje
Primernost: Igra je primerna za manjše skupine, Nadaljuj z novo besedo
predvsem za starejše učence. Primernost: Igra je primerna za manjše in večje 
skupine vseh starosti. 
Namen: Sama jo uporabljam za utrjevanje WH 
vprašanj. Namen: Sama jo uporabljam predvsem pri utrje-
vanju besedišča ali kot motivacijo na začetku ure. 
Potek: Na tablo zapišem pet odgovorov, poveza-
nih z menoj. Odgovori naj bodo čim krajši (npr. Potek: Tudi pri tej igri si lahko pomagamo z meh-
30
Didakta
ko žogico. Zanimiva je, če učenci besede na tablo Potek: Učenci potrebujejo list papirja in pisala. 
pišejo sami, vendar to v vsaki skupini žal ni mo- Naročim jim, naj si za začetek napišejo deset šte-
goče. Cilj igre je, da učenci nadaljujejo kačo z be- vil od 1 do 10. Števila se lahko ponavljajo (npr. 1, 3, 
sedo, ki se začne na zadnjo črko besede pred njo 3, 4, 5, 6, 1, 2, 10, 7). Nato na tablo zapišem deset 
(npr. SNAKEGGREY…). Besede se ne smejo pona- pomešanih delov živalskega telesa (npr. tail, head, 
vljati, izogibamo pa se tudi lastnim in zemljepi- leg, ear, eye, wing, claw, beak, neck, body). Učenci 
snim imenom. morajo narisati svojo pošastno žival glede na šte-
vila, ki so jih izbrali, in pri tem ne smejo pomešati 
Najdi besede na črko … vrstnega reda (v našem primeru bi žival imela 1 
Primernost: Igra je primerna za manjše in večje rep, 3 glave, 3 noge …). Žival lahko tudi pobarvajo 
skupine vseh starosti. in jo poimenujejo. Učencem veliko pomeni, če je 
njihov izdelek razstavljen.
Namen: Sama jo uporabljam predvsem pri utrje-
vanju besedišča, pogosto tudi kot uvodno moti- Koliko tega imaš?
vacijo na začetku šolskega leta. Primernost: Igra je primerna za večje in manjše 
skupine, predvsem za mlajše učence. 
Potek: V določenem času morajo učenci napisati 
čim več besed na določeno črko. Tematska po- Namen: Sama jo uporabljam predvsem pri utrje-
dročja izbiram glede na besedišče, ki ga učenci vanju besedišča delov človeškega telesa. 
že poznajo (npr. jobs, fruit, vehicles, school things 
– letter S). Igre nikoli ne predstavim kot tekmova- Potek: Igro začnemo skupaj. V glavi si zamislim 
nje, vseeno pa jo časovno omejim. Učenci imajo del telesa in učenca, ki je na vrsti, vprašam: »Ko-
zelo radi, če lahko besede na tablo pišejo sami. Če liko tega imaš?« Odgovarjajo lahko s številkami 
je to izvedljivo, je zelo priporočljivo, saj jih lahko ob od 1 do 10. Ko odgovori, to narišem na tablo. Tako 
tem opozarjamo tudi na pravilen zapis. Ko uče- oblikujemo svojega razrednega vesoljčka, nato pa 
nec, ki je na vrsti, zapiše svojo rešitev, s skupnimi nadaljujejo v parih in rišejo drug drugega.
močmi dodamo še druge rešitve, do katerih so 
prišli njegovi sošolci. Kaj je narisala učiteljica?
Primernost: Igra je primerna za večje in manjše 
Moja pošastna žival skupine vseh starosti. 
Primernost: Igra je primerna za večje in manjše 
skupine, predvsem za učence nižjih razredov, ki Namen: Uporabna je pri utrjevanju abecede in 
še zelo radi rišejo. števil ter kot uvodna motivacija. 
Namen: Sama jo uporabljam pri utrjevanju bese- Potek: Učencem razdelim lističe s prazno mrežo, 
dišča, povezanega z deli živalskega telesa. označeno s števili in črkami. Igra je podobna po-
tapljanju ladjic, le da učenci ugotavljajo, kaj sem 
v svojo mrežo narisala jaz. Vsak učenec lahko ugi-
ba polja, dokler ne zadane praznega. Če je polje 
polno, kvadratek pobarvajo, če ne, naredijo križec. 
Igra se konča, ko učenci ugotovijo, kaj je na sliki. 
Narišemo lahko eno samo sliko, lahko pa v mrežo 
skrijemo več manjših, ki se med seboj ne smejo 
dotikati (npr. kolo – eno polje, avto – dve polji, vlak 
– tri polja …)
Vislice
Primernost: Igra je primerna za manjše in večje 
skupine vseh starosti. 
Namen: Sama jo uporabljam predvsem kot uvo-
dno motivacijo. 
Potek: Učenci najbolj uživajo, kadar se igram z nji-
mi, zato jim po navadi izberem besedo, ki je manj 
poznana in čim daljša. Vsak učenec lahko pove le 
eno črko ali pa ugiba, vendar mora počakati na vr-
sto. To je včasih dobra vaja za trening potrpljenja, 
saj je vedno večja težava učitelja ta, da nekateri 
31
Didakta
DIDAKTIČNE IGRE V ŠOLI
učenci preprosto ne morejo počakati na vrsto in 
ves čas skačejo v besedo. Tako marsikateremu so-
šolcu odvzamejo možnost, da bi v miru razmislil 
in oblikoval svoj odgovor. Igra lahko postane zelo 
razgreta, še posebej, kadar se učenci nevarno pri-
bližajo zadnji stopnji obešanja njihovega možica 
na tabli.
Lepljenje listkov
Primernost: Igra je primerna za manjše skupine 
vseh starosti. 
Namen: Sama jo uporabljam predvsem pri uvaja-
nju novega besedišča, povezanega s tem, kar nas 
obkroža (npr. šolske stvari, barve, deli telesa). 
Potek: Vsak učenec dobi enega ali več listkov z 
novimi besedami. Kadar spoznavamo dele člove-
škega telesa, izberem prostovoljca, ki ga sošolci s 
temi listki polepijo. Igra je še posebej zanimiva pri 
francoščini, ko so besede za dele telesa res nove. 
Na koncu preverimo, če so besedo LE NEZ res 
prilepili na nos, LA BOUCHE na usta … Igra rada 
izzove precej smeha (npr. če beseda LA BOUCHE 
pristane na ušesu in podobno). 
Sestavi povedi
Primernost: Igra je primerna za večje in manjše 
skupine, predvsem za starejše učence. 
Namen: Sama jo uporabljam predvsem pri utr-
jevanju strukture povedi, slovničnih pravil in kot 
spodbujanje k natančnosti pri upoštevanju pove-
zovanja glede na spol in število pri francoščini. 
Potek: Učenci dobijo delovni list z besedami, iz 
katerih morajo sestaviti slovnično pravilne in smi-
selne povedi. Znotraj ene povedi lahko besede 
porabijo le enkrat, lahko pa eno besedo porabijo 
za več različnih povedi. Lahko delajo posamezno, 
v parih ali v skupini. Povedi zapišejo, na koncu jih 
pregledam, pri naslednji uri pa tudi razložim, kaj 
je bilo dobro in kaj ne. 
32
Didakta
Sestavi čim daljšo besedo javijo v aplikaciji Kahoot! Ob tem aplikacija zahte-
Primernost: Igra je primerna za večje in manjše va kodo igre. Kodo priskrbi učitelj, ko odpre igro 
skupine vseh starosti. in jo projecira na platno. Ko učenec vpiše kodo, 
si izbere ime in vstopi. Imena vseh sodelujočih se 
Namen: Igra je uporabna kot uvodna motivacija. sproti izpisujejo na platnu. Ko so prijavljeni vsi, se 
igra začne. Na platnu so vidni vprašanje in štirje 
Potek: Na tablo napišem več različnih črk. Učen- možni odgovori na različnih barvnih poljih ob šti-
ci nato tekmujejo, kdo bo sestavil daljšo besedo. rih različnih likih. Učenci na ekranu mobitela vi-
Vsako črko lahko porabijo le enkrat. Ko besedo dijo le barvna polja z liki. Njihova naloga je, da iz-
sestavijo, jo pridejo napisat na tablo. Pravilna je le, berejo pravo polje. Ni pomembno le, da je pravil-
če je pravilen tudi zapis. no, pomembna je tudi hitrost, zato učenci tudi v 
primeru vseh pravilnih odgovorov dobijo različno 
Kahoot! število točk. Po vsakem vprašanju ostane čas za 
Primernost: Igra je primerna za večje in manjše razlago rešitve, sledi uvrstitev na lestvico najbolj-
skupine. Učenci potrebujejo mobitel. Zaželeno je, ših in šele nato se izpiše novo vprašanje. Učenci so 
da znajo z njimi rokovati, saj se je potrebno pove- nad igro preprosto navdušeni.
zati na internet. Res je, da so otroci zelo spretni 
s telefoni, a moje izkušnje pri tej igrici so precej Zaključek
manj vzpodbudne. Ugotovila sem namreč, da Ko sem začela s poučevanjem, sem bila strogo 
ima veliko otrok težave, ko želijo uporabiti telefon proti igram. Šola se mi je zdela resna zadeva, igra 
za kaj drugega kot telefoniranje, slikanje in igrice. pa rezervirana za prosti čas. Imela sem celo obču-
tek, da igra spodkopava učiteljevo avtoriteto. Sča-
Namen: Igra je zelo uporabna. Lahko jo uporablja- soma sem spoznala, da so ure brez smeha, zaba-
mo za utrjevanje besedišča, slovničnih pravil, za ve in zdravega tekmovanja izgubljene, zato sem 
uvodno motivacijo ali spoznavanje kulture, navad se odločila, da občasno izstopim iz čevljev resne 
in običajev. Lahko jo pripravimo sami, lahko po- učiteljice in uro koristno začinim. Ugotovila sem, 
rabimo že pripravljene igrice, ki so dostopne ob da avtoriteta učitelja ne pade, če se učenci igrajo 
prijavi v Kahoot! in če se učitelj igra z njimi, seveda pa se to ne sme 
dogajati prepogosto in mora potekati v skladu z 
Potek: Čeprav sem zagovornica papirja in pisala, navodili ter biti omejeno s pravili. Zavedam se, da 
se zavedam, da mora tudi učitelj v korak s časom. je iger, ki bi lahko našle pot v učilnico, ogromno. 
Kahoot! omogoča, da so zadovoljni učenci, ki lah- Tudi te, ki sem jih naštela, niso edine, ki se jih igra-
ko končno pri pouku uporabljajo svoje mobitele, mo med mojimi urami, so pa tiste, ki iz leta v leto 
in učitelj, ki lahko to njihovo pripravljenost za so- na mojem anglo-francoskem jedilniku ostajajo 
delovanje več kot koristno izkoristi. Učenci se pri- zmagovite kombinacije okusov.
33
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
Od pridelka do izdelka: 
spoznavanje kulturne dediščine v vrtcu 
Nataša Petrič, dipl. vzgojiteljica, Vrtec Martin Krpan Cerknica
Že zelo zgodaj v predšolskem obdobju pričnejo otroci kazati zanimanje za stvari, ki se 
dogajajo okoli njih. Ob vstopu v vrtec enoletniki raziskujejo prostor in predmete, ki jih imajo 
na razpolago, jih tipajo, okušajo, prenašajo … Starejši ko so, manj jim to zadostuje. Želijo 
izvedeti, kaj s predmeti oz. stvarmi lahko počnejo, kako jih nadgradijo, kaj iz njih lahko ust-
varijo. S tem pride tudi želja po aktivnem raziskovanju, ki jo kažejo z radovednostjo, željo po 
vključitvi k sodelovanju in zadovoljstvom, ko pridejo do željenega rezultata. Na tem mestu 
pridemo na vrsto strokovni delavci. Kljub temu, da nam tematika morda ni blizu, se mo-
ramo vanjo poglobiti in načrtovati zanimive dejavnosti, ki bodo otroke pripeljale do njim 
željenega cilja. V našem primeru je bilo to spoznavanje kulturne dediščine, in sicer, kako so 
ljudje prišli do kruha v vseh fazah pridelave.
Uvod Raziskovalna naloga je bila izvedena v skupini otrok, 
Kulturna dediščina je nekaj izjemnega. Nekaj, kar starih 3–4 leta. Skupino je sestavljalo pet deklic in 
moramo negovati, ohranjati in prenašati iz roda v dvanajst dečkov. Tematski sklop je potekal približno 
rod. Zaposleni v vrtcu se zato zavedamo, da je se- dva meseca, v času raziskovanja pa sva s sodelavko 
znanjanje otrok s kulturno dediščino in vključeva- otrokom pripravili vrsto zanimivih dejavnosti, preko 
nje le-te v predšolski program izrednega pomena. katerih so se zabavali in nezavedno pridobivali nova 
S tem ne le seznanjamo otroke z izročilom naših spoznanja. V dejavnosti sem vključila tudi sodelova-
prednikov, temveč jim tudi dajemo možnost, da nje z zaposlenimi v vrtcu in v bližnji pekarni.
se neposredno seznanijo s postopki in ovirami, na 
katere pri tem naletijo. Prav tako jih usmerjamo in Ideja za načrtovanje raziskovalne naloge
spodbujamo, da preko ovir pridejo do cilja. Naš na- Do želje po raziskovanju so otroci prišli v predpra-
men je, da se otroci uspešno vključijo v družbeno zničnem času, ko smo pekli praznične piškote. 
okolje, v katerem bodo rasli, se razvijali in delovali. Pogovarjali smo se o tem, kje vse lahko še upo-
rabimo nekatere sestavine, ki smo jih uporabili 
za peko. Otroci so preko pogovora prišli do ideje, 
da bi lahko spekli tudi kruh. Ob vprašanjih, kaj pri 
tem potrebujemo, pa se je zataknilo. Dobili sva 
različne odgovore, npr.: »Moja mami tudi peče 
kruh«, ali pa: »V trgovini spečejo kruh, pa tudi 
krofe, take s čokolado«. In še veliko odgovorov, ki 
se niso nanašali neposredno na moje vprašanje. 
Tako sva se s sodelavko odločili, da jim po prazni-
kih pripraviva izziv, kako priti od zrna do kruha.
Pri načrtovanju sva izhajali iz interesa otrok po 
pogovoru v jutranjem krogu. Spomnila sem jih 
na peko prazničnih piškotov in jih vprašala, ali se 
spomnijo, kaj so takrat predlagali, da bi lahko še 
spekli. Otroci so že pozabili, kaj so takrat predla-
gali,  zato sem jim omenila uporabljene sestavine. 
S tem sem sprožila možgansko nevihto in ideje so 
začele deževati. Tako so se spomnili tudi na peko 
kruha. Motivacija za raziskovanje je bila že na za-
četku zelo velika in otroci so vidno razburjeni pri-
čakovali, kaj jih čaka v prihodnjih dneh.
Pri izbiri ciljev sva si pomagali s Kurikulumom za 
Igra v naravoslovnem kotičku vrtce (2009). V tematski sklop sva vključili vsa po-
34
Didakta
dročja kurikuluma, saj so se otroci sicer nenačr-
tovano seznanili z novo pesmijo, z materialom v 
naravoslovnem kotičku pa so likovno ustvarjali.
Globalni cilj:
• Otrok spoznava različne delovne procese in 
razvija primeren odnos do dela
Operativni cilji:
• Otrok spoznava delovne procese
• Otrok uporablja simbole in preverja smisel- Senzorična presenečenja
nost dobljene rešitve
• Otrok se uči samostojno pripovedovati
jih nalepili na kocke, otroci pa so jih morali zložiti v 
Raziskovalno nalogo smo nadaljevali naslednji dan pravilno zaporedje. Sprva ni šlo brez pomoči, saj so 
v jutranjem krogu. Ob vprašanju, iz česa nastane do sedaj poznali pšenico, moko in sol, na sličicah pa 
kruh, so otroci odgovorili, da iz moke in soli. Ker ni je bil celoten postopek izdelave. Ker pa smo dejav-
bilo nobene druge ideje, kaj bi še lahko uporabili, sva nost večkrat ponovili, kocke pa so imeli na voljo tudi 
pripravili naravoslovni kotiček in jim ponudili mate- v naravoslovnem kotičku za igro, so jih otroci kmalu 
rial, da sami preizkusijo, ali njihova trditev drži. Otro- brez težav pravilno razporedili. Tudi če individualno 
ci so imeli možnost zmešati moko in sol in pri tem ni šlo, so si med seboj pomagali in se dopolnjevali.
opazovati, kaj nastane. Ugotovili so, da če imamo 
zgolj moko in sol, ne nastane kruh. Odločili smo se, Senzorična presenečenja
da bomo raziskovali naprej, naravoslovni kotiček pa Surovine so otroci spoznavali tudi preko čutil (otip, 
je bil namenjen prosti igri. V kotičku so se otroci vsa- okus, vid), kar je prišlo povsem spontano, dosegli 
kodnevno igrali, mešali in preizkušali materiale ter pa sva s tem veliko. Spoznavanje surovin preko čutil 
jih smiselno uporabljali pri igri (npr. kuhanje). jim je bilo zelo zanimivo, saj sva jim pri tem zavezali 
oči. Le dva otroka nista dovolila prekriti oči in sem 
Seznanjanje s postopkom ju spodbudila k temu, da jih zgolj zapreta. Potem je 
Postopek pridelave so otroci naprej spoznavali pre- bilo v redu. Otroci so imeli pri otipu težave le pri loče-
ko zgodbe Rdeča kokoška (2008). Slikanica jim je vanju soli in sladkorja, kar je popolnoma razumljivo. 
bila zanimiva že v začetku, vizualno, saj gre za sli- Po videzu in okusu pa so surovine ugotovili vsi. Po 
kanico – tipanko. Vsak od njih je želel potipati de- pričakovanju so tudi vsi povedali, da je sladkor naj-
tajle v njej, še preden sem jo sploh uspela prebrati. boljšega okusa.
Slikanico sem kasneje dala v naravoslovni kotiček, 
kjer so otroci vsakodnevno radi posegali po njej. Ob Drevesni diagram
tem sva jih s sodelavko spodbujali, da povedo, »kaj« Otrokom sva pripravili drevesni diagram, v katerega 
tipajo. Na steno pa smo skupaj v pravilnem vrstnem so razvrščali sestavine glede na eno lastnost (upora-
redu namestili tudi aplikacije večjega formata, preko bimo za kruh/ne uporabimo za kruh). Pripravili sva 
katerih smo obnavljali vsebino. Zgodbo smo večkrat jim sličice, ki so vključevale vse od zelenjave, mleč-
obnovili, ob tem sva jih spodbujali k samostojne- nih izdelkov, sladkarij, žit …, saj sva predvidevali, da 
mu pripovedovanju in razmišljanju, pa tudi k temu, so do sedaj že spoznali surovine, ki jih bomo upo-
da en drugemu pripovedujejo zgodbo. S tem sva rabili pri peki kruha. Izkazalo se je, da ena deklica 
v raziskovalno nalogo vključili področje jezika. Ob sploh ne razume navodil, kljub vodenju z zaprtimi 
vsakodnevnem obnavljanju zgodbe so otroci po-
časi spoznavali, kaj potrebujemo za pripravo kruha, 
obenem pa so postali tudi bolj samozavestni ob sa-
mostojnem pripovedovanju. Ko so že dobro poznali 
vsebino zgodbe in jo znali tudi samostojno obnoviti, 
smo se lotili spoznavanja sestavin, ki jih bomo upo-
rabili pri peki kruha. Pri spoznavanju sestavin sva se 
poslužili različnih pristopov, saj sva želeli, da se otroci 
z njimi seznanijo čim bolj doživeto:
Didaktične kocke
Uporabili sva velike kocke, ki so tudi sicer zelo pri-
merne za izvedbo različnih dejavnosti in jih po na-
vadi uporabljamo za pozdrav v jutranjem krogu. Pri-
pravili sva sličice postopka za pripravo kruha, ki sva Razvrščanje v drevesni diagram
35
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
vprašanji, dva otroka pa razumeta delno (npr. vesta, 
kam gre simbol, ne vesta pa, zakaj gre tja). Ker pa 
nas je do konca raziskovanja ločil še dober del poti, 
sva jim dali čas in verjeli, da bodo vsi trije na koncu 
znali priti do prave rešitve.
Glasbeno didaktična igrača in sprostitvena masaža
V telovadnici smo izvedli vadbeno uro, v katero sva 
vključili glasbeno didaktično igračo »Mlinar pelje 
moko v mlin«. Otroke sva preko gibanja vodili skozi 
različne postopke, od sejanja in žetja do nošnje pše-
nice v mlin in mletja. Ko je bil celoten postopek za 
nami in smo pridelali moko, sva otroke razporedili v Mletje pšenice
pare, da so po hrbtu zmasirali drug drugega in tako 
»pekli kruh«. Ker je na koncu ostalo še veliko energi-
je, pri izvedbi pa so lepo sodelovali, sva jim omogočili no opazovali rast pšenice in jo pridno zalivali. Že 
še prosto gibanje po prostoru, ob tem sva seveda kmalu so opazili kalčke, pri čemer so bili zelo pono-
poskrbeli za varnost. sni. »Sedaj pa bomo lahko spekli kruh,« so se veselili 
in bili neučakani, kdaj bo pšenica dovolj zrasla. Vsak 
Ko pa so otroci pridobili dovolj znanja za pripravo dan so opazovali njeno rast. Ko smo zopet obnovi-
kruha, smo se stvari lotili zares. li zgodbo, pa so spoznali, da nas od priprave kruha 
loči še nekaj korakov. Pšenico je potrebno zmleti, da 
Od zrna … dobimo moko. Prav tako, kot je to storila Rdeča ko-
Preko zgodbe smo ugotovili, da za moko potrebu- koška. Pojavilo se je novo vprašanje: »Kdo pa nam 
jemo pšenico. Tu se je pojavilo vprašanje: »Kje naj bo pšenico zmlel?« 
dobimo pšenico?« Še enkrat smo obnovili zgodbo 
in ugotovili, da je Rdeča kokoška posejala zrno. Torej … do moke …
za pšenico potrebujemo zrno, ki ga je treba posejati. Zopet smo se pogovarjali, tokrat o tem, kje bi lah-
Zopet se je pojavilo vprašanje: »Kje pa bomo dobili ko zmleli pšenico. Ugotovili smo, da v naši bližini ni 
zrno?« Pogovarjali smo se o možnostih, kje bi dobili delujočega mlina, kamor bi lahko šli zmlet pšenico. 
zrno, vendar nismo prišli do prave rešitve. Potem pa Zato nam je na pomoč priskočila sodelavka iz sose-
nas je prijazna sodelavka, ki živi na kmetiji, razvese- dnje skupine, ki ima v lasti pomanjšano verzijo mli-
lila in nam prinesla ne le eno, temveč veliko zrn, da na za mletje moke. Priskrbela nam je tudi pšenico za 
smo jih lahko posejali. mletje, saj je bilo tiste, ki smo jo pridelali sami, veliko 
premalo za peko kruha, pa tudi dovolj zrela še ni bila. 
… do pšenice … Preden nam je približala postopek mletja pšenice, 
Najprej smo se pogovorili, kaj sploh potrebujemo za je otrokom zastavila nekaj ugank, vezanih na tema-
to, da posejemo zrna. Hitro smo prišli do zaključka, tiko. Pri reševanju le-teh so bili zelo uspešni, kar je 
da potrebujemo zemljo. Zemljo v posodi sva pripra- pomenilo, da so sledili dogajanju preteklih dni in so 
vili že prej in tako smo zrna zasejali. Otroci so dnev- bili željni novega znanja. Našteli so ji tudi postopek 
Sajenje pšenice Oblikovanje kruhovih bombic
36
Didakta
pridelave kruha v pravilnem zaporedju in kaj pri tem 
potrebujemo. Na koncu so z zanimanjem opazovali 
mletje, možnost pa so imeli poskusiti tudi sami. To je 
bilo zanje pravo doživetje.
… vmes na obisk …
Ko smo imeli moko in vse sestavine, ki so potrebne 
za pripravo kruha, smo se odpravili še na obisk v bli-
žnjo pekarno. Zanimalo nas je namreč, ali tudi tam 
uporabljajo vse sestavine, ki jih bomo sami uporabili 
za peko. Upali smo tudi, da bomo videli, kako poteka 
priprava in peka kruha pri njih. Peke kruha žal nismo 
uspeli videti, saj imajo v pekarni določene ure za to, Obisk pekarne
vendar otrok to sploh ni motilo. Z zanimanjem so 
opazovali dogajanje, dva otroka pa sta aktivno sode-
lovala v interakciji s trgovko (postavljanje vprašanj, Otroci so komaj čakali, da okusijo kruh, ki so ga nare-
odgovarjanje na zastavljena vprašanja). Še najbolj dili »sami«. In … mmm … bil je res okusen. S tem smo 
pa jih je razveselilo, ko jim je prijazna trgovka zavila tudi zaključili naše raziskovanje. 
slastne rogljičke, s katerimi so se kasneje posladkali 
v vrtcu. Sicer pa so si otroci na obisku veliko zapo- Zaključek
mnili, saj so naslednji dan v jutranjem krogu znali Otroci so lepo sodelovali tekom celotnega temat-
obnoviti, kaj so videli in slišali. skega sklopa. Bili so motivirani in kazali so veliko že-
ljo po nadaljnjem raziskovanju prav vsak dan. Izhajali 
… in že diši po kruhu sva iz interesa in želja otrok ter vključili elemente, za 
Končno je prišlo na vrsto tisto, kar so otroci čakali katere sva vedeli, da jih bodo pritegnili k sodelovanju 
ves čas – priprava in peka kruha. Da nam načrt ne bi in raziskovanju. Z motivacijsko zgodbo preko slika-
spodletel in da bi vsak otrok dobil svojo »umetnino«, nice in aplikacij sva jih seznanili s postopkom pride-
sva se s sodelavko odločili, da pripravimo kruhove lave kruha. Zgodbo so hitro usvojili in jo samostojno 
bombice. Ideja je bila otrokom všeč, saj je lahko vsak pripovedovali, kar je zagotovo posledica preproste 
oblikoval svojo bombico. Testo sem zamesila jaz, kar zgodbe in otrokom zanimive strukture slikanice. 
jim ni bilo ravno všeč, so pa sodelovali pri izbiri sesta- Pri prosti igri z naravnim materialom v naravoslov-
vin, ki sem jih dala v testo. Brez okušanja seveda ni nem kotičku so otroci zelo uživali, igro so nadgraje-
šlo. Veselje jih je bilo opazovati, ko so se nasmihali ob vali s kuhanjem v posodah iz kuhinjskega kotička. 
okušanju sladkorja in kremžili zaradi soli, malo tež- Potrebno je bilo paziti le na to, da snovi niso razna-
je pa, ko so se neučakano pritoževali, medtem ko je šali v druge kotičke, sicer pa najino vmešavanje ni 
testo počivalo. Ko so končno dobili vsak svoj del za bilo potrebno. Pri izdelavi drevesnega diagrama en 
oblikovanje bombice, so pokazali svoje ustvarjalne otrok ni razumel navodil, dva pa sta nalogo rešila z 
sposobnosti. Nato so nestrpno čakali, da so se naše usmerjanjem, kar pa ni vplivalo na dosego cilja, tako 
bombice spekle in je končno zadišalo po kruhu. Pri za njih kot za celotno skupino. Pri senzorični dejav-
tem so nam na pomoč priskočili zaposleni v kuhinji. nosti je bilo večini otrok najbolj zanimivo, da sva jim 
zakrili oči, kar jih je tudi pritegnilo k dejavnosti. Pred 
okušanjem niso imeli nikakršnega strahu. Tudi mle-
tje pšenice jih je močno motiviralo, predvsem tisti 
del, ko so mleti lahko poskusili tudi sami. Pri pripravi 
kruha so vsi prisotni otroci sodelovali pri gnetenju 
in oblikovanju bombic, pri opazovanju gnetenja pa 
malo manj. Nama je bilo pomembno predvsem, da 
so otroci tekom raziskovanja uživali in kazali željo po 
sodelovanju. Da so usvojili celoten postopek od pri-
delka do izdelka, ves čas raziskovanja pa kazali veliko 
interesa in dolgotrajne motivacije, pa dokazuje, da 
sva tematski sklop primerno načrtovali in s tem ure-
sničili vse zastavljene cilje.
Literatura
Bahovec, E. D. idr. (2009): Kurikulum za vrtce. Ljubljana: MIZŠ: Za-
vod RS za šolstvo.
Rdeča kokoška: irska ljudska pravljica (2008). Ljubljana: Mladin-
Okušanje našega kruha ska knjiga.
37
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
Sestavljanje križank in pisanje pesmi 
pri pouku zgodovine in DKE
Maja Žibert, profesorica zgodovine, OŠ Gradec, POŠ Vače
Pri pouku zgodovine in domovinske in državljanske kulture in etike se trudim učencem 
snov podajati na čim bolj atraktiven način. Pomembno se mi zdi, da so učenci pri pouku 
aktivni in raziskujejo ter pridobivajo nove informacije na alternativne načine, s samosto-
jnim delom. Tako si snov lažje zapomnijo, jo lažje razumejo in povezujejo z drugimi pred-
meti. Pri tem pa učenci tudi vadijo pisanje na roke, slovnična pravila ali pa uporabo os-
novnih veščin IKT. 
Pri mojih urah zgodovine učenci vseh razredov pi- ternativno sredstvo za ponavljanje snovi, utrjeva-
šejo domišljijske zgodbe na teme, ki jih preučuje- nje in osvajanje novega znanja. Tudi pisanje pesmi 
mo, sestavljajo križanke, pišejo pesmi, pisma, izde- na določene teme pri DKE se je izkazalo kot način 
lujejo izdelke. Ker se je to izkazalo za dobro prakso, predelovanja snovi, pri katerem učenci neizmerno 
bom v članku predstavila križanko kot odlično al- uživajo in imajo možnost izražati svoja čustva.
Izdelovanje križank
Pri svojih urah zgodovine učence že v 6. razredu 
seznanim z nekoliko drugačnim delom. Zgodo-
vina je za njih nov predmet, marsikdo si jo pred-
stavlja kot nizanje podatkov, pomnjenje letnic in 
ogromno dolgočasja. Že prve ure učenci vidijo, da 
je to zgolj zmotna predstava o novem predmetu. 
Že v času prvega ocenjevalnega obdobja imajo 
učenci zadolžitev, da sestavijo križanko na temo 
zgodovine. Pri ustvarjanju, raziskovanju in razmi-
šljanju morajo upoštevati naslednje:
- križanka mora biti napisana ročno,
- dano je geslo zgodovina, ki mora biti rešitev kri-
žanke,
- mesto rešitve mora biti označeno,
- vprašanja se morajo nanašati samo na snov pri 
zgodovini,
- sestaviti je potrebno mrežo s kvadratki, ki so vsi 
enake velikosti,
- oštevilčiti je potrebno stolpce in vrstice mreže, 
da se ve, kam vpisovati rešitve,
- sestaviti je potrebno vsaj toliko vprašanj, kot je 
črk v željenem geslu,
- vprašanja morajo biti skrbno zastavljena, ne 
preveč skopo,
- upoštevati je potrebno tudi slovnična pravila 
pri zapisu,
- učenci na drugo stran križanke zapišejo svoje 
odgovore.
Ko vsi učenci oddajo križanke, jih najprej pregle-
dam sama, nato pa jih naključno razdelim mednje 
in njihova naloga je, da jo skušajo rešiti. Ob tem 
naletimo na marsikatero težavico v križanki in se 
naučimo, na kaj bo potrebno pri naslednji sestavi 
Primer sestavljene križanke učencev križanke biti bolj pozoren.
38 6. razreda
Didakta
Najpogostejše napake, pomanjkljivosti: Prav tako v zaključni fazi rešujejo križanke drug 
- učenci rešitev ne zapišejo pravilno in se število drugega in se učijo, čemu bo potrebno naslednjič 
narisanih kvadratkov ne ujema z rešitvijo, nameniti več pozornosti.
- vprašanja zastavijo preozko,
- vprašanja se ne nanašajo na zgodovino,
- ne upoštevajo slovničnega zapisa pri vpraša-
njih, odgovorih,
- pozabijo oštevilčiti mrežo,
- pozabijo, da mora kot končna rešitev priti dolo-
čeno geslo,
- mesto rešitve ni označeno.
Pri takšni zadolžitvi ne moremo mimo uvida, s koli-
ko znanja zgodovine je v danem trenutku podkovan 
vsak posamezen učenec. Nekateri učenci se potru-
dijo tudi vizualno obogatiti križanko z različnimi bar-
vami, razmetanim pisanjem vprašanj. Zanimivo se 
mi zdi, da v 6. razredu nihče nikoli ne nariše kakšne-
ga predmeta in ga vključi v sestavljanje vprašanj.
Primer križanke na temo Slovenija, 7. razred
Pri pouku zgodovine pa je 7. razred izdeloval križan-
ko na temo stari Grki. Vsa pravila so bila enaka kot 
pri zgornjem primeru. Včasih kateri izmed učencev 
ne posluša dovolj in naredi križanko s kakšnim dru-
gim naslovom. Tako je na primer eden od učencev 
Primer sestavljene križanke učencev sestavil križanko na temo stari vek.
6. razreda
Učenci od 7. do 9. razreda križanke sestavljajo v 
programu Word Search Maker¹.
Decembra, ko v šoli obeležujemo tudi dan samo-
stojnosti in enotnosti Slovenije, so učenci 7. razre-
da pri predmetu DKE sestavljali križanko na temo 
Slovenija, pri kateri pa so se lahko vprašanja na-
našala na katerokoli področje Slovenije. Tako so 
združili znanje več predmetov in splošne razgleda-
nosti. Kadar učenci sestavljajo križanke s pomočjo 
računalniškega programa, geslo ne predstavlja 
obveznega sestavnega dela. Dogovorimo se samo, 
koliko vprašanj je potrebno sestaviti. Tudi pri delu 
z računalnikom morajo biti pozorni na:
- slovnična pravila,
- pravilen zapis odgovorov,
- pisanje dveh besed za en odgovor skupaj, saj je 
drugače v mreži kvadratek preveč, ali pa ga je 
potrebno označiti kot presledek,
- dogovorjeno temo,
- vsebinsko pravilne odgovore.
Križanka na temo stari vek, 7. razred 39
1 https://worksheets.theteacherscorner.net/make-your-own/crossword/
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
Primer križanke na temo stari Grki, Primer križanke na teme absolutizem, 
7. razred razsvetljenstvo, Marija Terezija, 8. razred
Učenci 8. razreda so se trudili pri sestavi križanke čustva in vadijo empatijo. Učenci sodelujejo s pri-
na teme absolutizem, razsvetljenstvo in Marija Te- povedovanjem na podlagi lastnih izkušenj. Učenci 
rezija. Za vsako temo je bilo potrebno sestaviti pet so povedali, da jim je tak način jemanja snovi zelo 
vprašanj, vsega skupaj torej petnajst. Najpogostej- pri srcu, pisanje pesmi se jim zdi terapevtsko, po-
še napake pri sestavi križanke v 8. razredu: gosto za kakšno rimo povprašajo svoje družinske 
- učenci pozabijo napisati naslov križanke in člane. Izkazalo se je, da pesmi lahko predstavljajo 
kratko navodilo,
- pri pisanju odgovorov se zatipkajo in število 
kvadratkov za vpis besede ni pravo,
- predvidijo slovnično napačen zapis odgovora,
- vprašanja zapišejo z malo začetnico in na kon-
cu pozabijo ločilo,
- pri vrstilnih števnikih pri odgovoru ne smejo 
upoštevati pike.
Pisanje pesmi
V lanskem šolskem letu smo pri pouku DKE v 7. 
razredu določene teme poglobili in nadgradili s pi-
sanjem pesmi. Združili smo obvezne teme in ume-
tniško žilico posameznika. Tako so učenci v prvem 
ocenjevalnem obdobju napisali kar po dve pesmi. 
Prva je imela naslov Družina in učenci so imeli pro-
ste roke, kaj in kako bodo pesem napisali. Pri dru-
gi pesmi pa sem se odločila, da mora priti beseda 
domovina zapisana kot akrostih, se pravi, zapisa-
na kot začetne črke v vrsticah. Ne rimajo se vedno 
vse vrstice v kiticah, so se pa učenci vživeli v vsako 
temo posebej in v pesmih je čutiti njihovo razpolo-
ženje, skrbi. Večkrat se da iz pesmi razbrati, kaj jih 
teži, česa si želijo. Pri branju pesmi so učenci kri-
tični drug do drugega, razmišljujoči. Seveda se ob 
pisanju in branju pesmi na določeno temo učenci 
med seboj tudi bolj povežejo, lažje izražajo svoja Naslovnica pesniške zbirke
40
Didakta
tudi most med generacijami in delujejo zelo po- Zanimivo je bilo, kako so bili učenci pri branju svoje 
vezovalno. Pesmi sem na koncu zbrala v knjižico poezije zadržani, celo niso želeli glasno brati svoje 
in vsak učenec je dobil svoj izvod. Ko so pesniške stvaritve pred razredom. Potrebovali so potrditev, 
zbirke pokazali doma, so jim starši dali zelo pozitiv- da so zadolžitev opravili odlično in šele nato so bili 
ne in spodbudne povratne informacije. Učenci so svoje stihe pripravljeni deliti s sošolci. Nekatere je 
bili ponosni na svoje delo in vse pozitivne povratne skrbelo, da je pesem prekratka, preveč osebna, 
informacije ter pohvale so jim dale svež zagon za preveč smešna, črnogleda ... Rezultat pogovora, 
nadaljnje ustvarjanje. ustvarjanja, pisanja in začetne zadržanosti pa je 
bilo veliko dobre volje, pozitivnih medsebojnih ko-
Tudi pri pisanju pesmi je eden izmed učencev mentarjev, obujanje spominov in občutek pripa-
preslišal pravi naslov in nastala je krasna pesem z dnosti tako razredu kot družini.
naslovom  Slovenija. Pesem smo uporabili pri obe-
ležitvi dneva samostojnosti in enotnosti. Seveda je Za konec
moral napisati tudi pesem s pravo vsebino. Zdi se mi še kako prav, da se imajo učenci možnost 
izražati pri družboslovnih predmetih, kot je zgodo-
vina. Na tak način lažje kritično pristopajo k posa-
meznim temam in razumejo pomen objektivno-
sti in prave mere subjektivnosti pri proučevanju 
nečesa novega. V veselje mi je spremljati njihovo 
zagnanost pri raziskovanju zgodovine in željo po 
spopadanju s snovjo, pa najsibo ta nova ali pa naj 
gre zgolj za utrjevanje stare na nekoliko drugačen, 
njim zabaven način.
Primer pesnitev učenca 7. razreda Pesem z naslovom Slovenija
41
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
Računalničar v mehurčku alkoholnega 
vrenja
Dragana Prepelič, univ. dipl. ing., OŠ Franca Rozmana – Staneta Maribor
Načrtovanje eksperimentalnega dela je za učitelje v času pouka na daljavo oziroma hib-
ridnega pouka predstavljalo velik izziv. Eksperimentalno delo je sestavni del pouka kemije, 
kjer se učenci navadijo načrtovati in izvajati eksperiment. Učijo se zapisovati rezultate mer-
itev, jih ustrezno predstaviti in analizirati. V ta namen sem pripravila scenarij eksperimen-
talnega dela, ki vsebuje uporabo spletnih orodij za načrtovanje eksperimentalnega dela in 
uporabo prenosnih naprav v procesu zapisovanja in pri predstavitvi rezultatov ter analizi 
opravljenega dela.
UVOD Pri načrtovanju ure eksperimentalnega dela, ki je 
Aktivno sodelovanje računalničarke in predme- podprta z IKT tehnologijo, mi je bilo glavno vodi-
tnega učitelja je zelo pomembno za razvoj digital- lo izbrati brezplačna spletna orodja, ki niso pre-
nih kompetenc učencev. Ko združita moč računal- več zapletena za uporabo (tako za učitelja kot za 
ničarka in učitelj predmeta, postane ura zabavna učence) in pri katerih učitelj ne porabi preveč časa 
ne glede na obliko pouka. Od nas, računalničarjev, za seznanjanje z možnostmi uporabe. Izbrala in 
se pričakuje, da smo motivatorji dogajanj na šoli, uporabljala sem le tista orodja, ki so se mi zdela 
predvsem pri vključevanju IKT pri pouku in iskanju uporabna pri vseh oblikah pouka (pouk na daljavo, 
strategij za izvedbo učnih procesov. hibridni pouk, klasičen pouk). Pri načrtovanju sce-
narija za eksperimentalno delo z uporabo IKT teh-
V času covida sem veliko pomagala učiteljem. nologije sem upoštevala tudi metode poučevanja 
Učiteljica kemije se je obrnila name s prošnjo, da glede na uporabnost orodij v različnih fazah pouka 
ji pomagam poiskati rešitev, kako eksperimentira- (uvod, eksperimentalni del, beleženje podatkov, 
ti z IKT. Tako sta nastali moji strategiji, ki sta se v evalvacija). Zelo pomembno je tudi imeti občutek 
praksi izkazali kot odlična rešitev. Uspeh je seveda za čas, ki je potreben za izpeljavo ure eksperimen-
odvisen tudi od odprtosti učitelja za sprejemanje talnega dela. Pri pouku na daljavo in hibridnem 
novih rešitev. pouku sem načrtovala tudi videokonferenčno sre-
čanje, kjer sva z učiteljico kemije učence seznanili 
Znotraj učne snovi pri kemiji sem želela predstaviti s fazami eksperimentalnega dela – časovnico eks-
računalniško oblikovano in strukturirano vsebino, perimentalnega dela. 
ki je naložena v spletno učilnico in učitelju omo-
goča enake korake za vse eksperimentalne vsebi- Časovnico sem izdelala s spletnim orodjem in jo 
ne. Ob tem sem poizkušala odgovoriti na nekatera objavila v spletni učilnici kemije.
stalna učiteljeva vprašanja:
• Kako s pomočjo IKT tehnologije po korakih SPLETNA ORODJA V SCENARIJU EKSPERIMEN-
učence navajati na eksperimentalno delo? TALNEGA DELA
• Kako naj učitelj pri delu na daljavo zasleduje ek-
sperimentalno aktivnost učencev in njihov spo- Zoom
znavni proces (»eksperoučenje«)? Obstajajo različne platforme za avdio in video ko-
• Kako računalniško opismenjujemo učenca ob munikacijo. Učiteljici sem priporočala Cisco Webex 
eksperimentalnem delu? in Zoom platformo. Po raziskovanju funkcionalno-
• Kako lahko učitelj pri delu na daljavo vpeljuje ek- sti obeh platform sva se odločili za Zoom. Upora-
sperimentalno delo in ga kakovostno preverja? bila sem platformo, ki je na naslovu zoom.us. Ta s 
pomočjo enotne SSO prijave poveže uporabnika z 
Načinov in odgovorov je veliko, v nadaljevanju pa njegovo AAI identiteto. Po SSO prijavi spletna plat-
predstavljam eno izmed možnosti. forma učitelju omogoča širok nabor nastavitev la-
stnosti videokonferenčnega srečanja. Učenci so se 
NAČRTOVANJE EKSPERIMENTALNEGA DELA morali za vstop v zoom srečanje registrirati – vpi-
Za uspešno izvedbo eksperimentalnega dela z sati uporabniško ime in elektronski naslov. Po re-
uporabo IKT tehnologije je zelo pomembno dobro gistraciji se jim je odprla povezava za vstop, izpisali 
načrtovanje poteka dela. pa so se jim tudi podatki (ID konferenčnega sre-
42
Didakta
čanja, geslo za vstop) za dostop do zoom srečanja vidijo svoje rezultate v realnem času, kar učitelju 
iz prenosnih naprav. Na ta način sva se z učiteljico omogoča, da se v realnem času pogovarja z učenci 
izognili neželenim gostom. o njihovih pravilnih ali nepravilnih rezultatih.
Genially – interaktivna slika Wordwall je interaktivno in sodelovalno orodje, 
Genially je spletna platforma za ustvarjanje  pred- ki omogoča uporabniku, da na preprost način 
stavitev, interaktivnih slik, infografik, kvizov, življe- ustvarja lastne učne vire različnih oblik. Pripravlje-
njepisov ... Genially omogoča, da svoje vire oživi- ne učne vire lahko učitelj natisne, vdela kodo uč-
mo z gibanjem oziroma da vhodne, izhodne, ne- nega vira v spletno učilnico ali pa z učenci ustva-
prekinjene in lebdeče animacije v nekaj minutah ri skupno rabo učnega vira. Uporaba spletnega 
spremenimo v animirano vsebino. Vsebino lahko mesta Wordwall je zelo enostavna. Učiteljem, ki bi 
popestrimo z najrazličnejšimi vizualnimi učinki. radi na hiter način spoznali Wordwall za izdelavo 
Orodje omogoča, da vanj vključimo tudi ostale di- kvizov, priporočam video vodič. Kviz o alkoholnem 
gitalne ponudnike (npr. Google Zemljevid, grafiko, vrenju, ki je uvod v eksperimentalni del, sem izde-
video posnetke, dokumente, družabne medije, pri- lala na platformi Wordwall.
pomočke, 3D slike ipd.). Genially dokument lahko 
ustvarimo v oblaku na kateremkoli računalniku z Spletna mesta za generiranje QR kode
internetno povezavo in dokument delimo. Spletno Pri izbiri orodja za generiranje QR kode je potreb-
orodje pa nam že samo ponuja na stotine različnih no upoštevati vrsto kode, ki jo želimo ustvariti (za 
ilustracij, slik, ikon, zemljevidov ... Naložimo pa lah- URL naslov, za dokument PDF, za sliko …), lep dizajn 
ko tudi svoje datoteke. QR kode, možnost prenosa QR kode v različnih for-
matih (png, svg, pdf) ali možnost vdelave v spletno 
Wordwall – kviz stran. Navodila za eksperimentalni del sem shranila 
Kvizi so zagotovo učinkovito učno orodje v šoli. Z v format PDF – posebej za lažjo in posebej za težjo 
njimi se lahko otroci vseh starosti naučijo novega, skupino. Učiteljici sem predstavila spletna mesta 
odgovarjajo na vprašanja in razpravljajo o rezulta- za izdelavo QR kode (qrfy.mobi/qr-code-generator, 
tih. Obstajajo različna spletna mesta in aplikacije me-qr.com, qr-code-generator.com in pageloot.
za izdelavo kvizov. Učiteljici sem priporočala apli- com) in tudi postopek generiranja QR kode za na-
kaciji Kahoot in Socrative ter spletni mesti Quizizz vodila našega eksperimentalnega dela. Prav tako 
in Wordwall. sem upoštevala, da bodo učenci QR kodo skenirali 
z različnimi prenosnimi napravami (iPhone, Andro-
Kahoot in Socrative sta na voljo za Android in iPho- id, iPad in tablični računalnik, PC in MAC). 
ne/iPad. Z njimi lahko ustvarimo hitre kvize z več 
izbirami. Kvizi so že optimizirani za zaslon katerega-
koli pametnega telefona ali tabličnega računalnika. 
Kahoot je spletna aplikacija za pripravo kvizov. 
Vključuje elemente igrifikacije (tekmovanje), 
učenci imajo možnost objave svojih rezultatov na 
družabnih omrežjih. Omogoča tekmovanje v sku-
pinah. Račun potrebuje samo učitelj za pripravo 
kviza, učenci lahko uporabljajo svoje telefone ali 
tablice, kamor si lahko naložijo aplikacijo ali do nje 
dostopajo preko spleta (kahoot.it). Tabelo rezulta-
tov po posameznih vprašanjih lahko učitelj shrani 
in uporabi kot izhodišče za nadaljnje delo.
Socrative je spletna aplikacija, v kateri učitelj hitro QR Code Generator z vsemi dodatnimi na-
in enostavno sestavi kvize z različnimi tipi vprašanj. stavitvami za QR kodo
Učenci za reševaje kviza ne potrebujejo računa, s po-
močjo aplikacije na telefonu/tablici ali direktno pre-
ko spleta vstopijo v učiteljevo spletno sobo. Primer- OneDrive
no za motivacijo, sprotno preverjanje znanja, tekmo- Za beleženje rezultatov eksperimentalnega dela 
vanje ... Kvize lahko tudi shranimo in natisnemo. sem v prvem scenariju načrtovala uporabo tabele, 
ki sem jo izdelala v oblaku v aplikaciji Excel. Izde-
Quizizz je spletna platforma, na kateri lahko ustva- lala sem dva delovna lista (list 1 za beleženje rezul-
rimo kvize in z uporabo naprednih orodij spremlja- tatov lažje skupine in list 2 za beleženje rezultatov 
mo pravilne odgovore, napačne odgovore in rezul- težje skupine). Dokument sem dala v skupno rabo 
tate, ki jih je dosegel vsak izmed učencev. Učenci in nastavila pogoj, da se učenci pred uporabo av-
43
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
tentificirajo z AAI. Za nalaganje video vsebin sem šalnik, izvedemo spletno anketo, urejamo in ana-
pripravila mapo in jo dala v skupno rabo, tako da liziramo podatke. Za uporabo orodja 1KA se je po-
so lahko učenci v mapo naložili video izrezke eks- trebno prijaviti z AAI računom.
perimentalnega dela (le težja skupina). 
EKSPERIMENTALNI DEL
Sway – spletna predstavitev rezultatov eksperi- Eksperimentalni del je potekal po časovnici, ki sem 
mentalnega dela jo objavila v spletni učilnici kemije.
V prvem scenariju eksperimentalnega dela sem 
načrtovala, da učenci fotografije eksperimental- Koraki prvega scenarija:
nega dela (lažji nivo) in video posnetke eksperi- 1. Zoom srečanje z učenci pred uro eksperimen-
menta (težji nivo) naložijo v spletno predstavitev, ki talnega dela.
sem jo izdelala z orodjem Sway (sestavni del zbirke 2. Kviz o alkoholnem vrenju – uvod v eksperimen-
Office 365). Uporaba orodja Sway je enostavna in talno delo.
brezplačna za vse uporabnike z naročnino Office 3. Navodila (lažji nivo, težji nivo) v obliki QR kode.
365. Pripravljen dokument sem dala v skupno rabo 4. Eksperimentalni del in sprotno zapisovanje re-
z učenci in nastavila, da učenec lahko dokument zultatov v Excel tabelo (oba nivoja).
ureja le, ko opravi avtentifikacijo z AAI. 5. Sway – nalaganje fotografij, ki so nastale v pro-
cesu eksperimentiranja lažje skupine in zapis 
Padlet ugotovitev; OneDrive mapa – nalaganje video 
V drugem scenariju eksperimentalnega dela sem posnetkov težje skupine; vidno vsem, ki so se 
načrtovala, da učenci fotografije, video vsebino in prijavili z AAI računom.
ugotovitve eksperimentalnega dela naložijo v Pa- 6. Evalvacija učne ure – spletni anketni vprašalnik.
dlet. Padlet je spletna aplikacija v oblaku, ki omo-
goča sodelovanje, skupno urejanje, zbiranje idej, Koraki drugega scenarija:
izdelkov … Za uporabo aplikacije je potrebno, da 1. Zoom srečanje z učenci pred uro eksperimen-
se učitelj registrira. Po registraciji lahko v Padle- talnega dela.
tu ustvari največ 3 brezplačne table in učencem 2. Kviz o alkoholnem vrenju – uvod v eksperimen-
posreduje povezavo do njih. Aplikacija omogoča talno delo.
dodajanje priponk, povezav, komentarjev ipd. in je 3. Navodila (lažji nivo, težji nivo) v obliki QR kode. 
zelo enostavna za uporabo. Slabost te aplikacije je, Branje QR kode s prenosnimi napravami.
da so omejili število brezplačno objavljenih tabel. 4. Eksperimentalni del in sprotno zapisovanje re-
zultatov v Excel tabelo (oba nivoja).
1KA – spletni vprašalnik 5. Padlet – nalaganje fotografij in video posnetkov 
Za izdelavo anketnega vprašalnika za evalvacijo eksperimentalnega dela ter zapis ugotovitev ek-
učne ure sem uporabila orodje 1KA. Z orodjem 1KA sperimentalnega dela; rezultati so vidni vsem.
lahko na enostaven način izdelamo spletni vpra- 6. Evalvacija učne ure – spletni 1KA anketni vprašalnik.
Prvi scenarij, ki sva ga z učiteljico izpeljali pri pouku na daljavo.
44
Didakta
Drugi scenarij, ki sva ga uporabili pri hibridnem pouku in klasični 
obliki pouka.
ZAKLJUČEK Ali ti je način eksperimentalnega dela, ki smo ga 
Pripravljena scenarija za izvedbo eksperimental- imeli pri učni uri, všeč? (n=20)
nega dela sva z učiteljico kemije izpeljali pri pou-
ku na daljavo in hibridnem pouku v povprečnem 
oddelku devetega razreda. Ugotovili sva, da je pri-
pravljeni drugi scenarij učencem bolj všeč, hitreje 20%
so opravili vse naloge in zapisi vseh udeležencev 
eksperimentalnega dela so bili vidni vsem – uči- DA
teljicam in učencem. Učenci niso imeli težav pri NE
reševanju uvodnega kviza o alkoholnem vrenju 80%
– zelo jim je bilo zabavno, ko so videli svoje ime 
na lestvici vodilnih igralcev kviza. Branje navodil v 
obliki QR kod jim tudi ni delalo težav. Za sprotno 
zapisovanje rezultatov v Excel tabelo so se mora-
li prijaviti z AAI prijavo. Pri prvem scenariju sem Ali si želiš imeti pogosteje tako izvedeno učno uro? 
opazila, da so nekateri učenci (kljub prijavi z AAI (n=20)
računom) brisali zapisane rezultate. Te učence 
sem izključila iz skupne rabe. Za takšne učence 
sem imela »rezervni scenarij« – rezultate so mora-
li zapisati na papir, s telefonom so poslikali zapis 35%
in fotografijo naložili v spletno učilnico. Prednost DA
drugega scenarija je tudi v tem, da so v zelo krat- 65% NE
kem času objavili rezultate in ugotovitve na Pa-
dlet tablo. 
Postavljena časovnica v spletni učilnici vodi eks-
perimentalno delo učenca in ga navaja na enak 
scenarij tudi v prihodnje.
LITERATURA
Evalvacija učne ure je pokazala, da je način eks- Kemija 1. Spletni naslov: https://eucbeniki.sio.si/kemija1/479/index.
perimentalnega dela, ki smo ga imeli pri učni uri, html. Pridobljeno: maj 2022.
Prenos fotografij in datotek v OneDrive. Spletni naslov: https://
všeč 80 % učencem. Učenci si tudi želijo pogoste- support.microsoft.com/sl-si/office/prenos-fotografij-in-datotek-v-
je imeti tako izvedeno učno uro (65 %). -onedrive-b00ad3fe-6643-4b16-9212-de00ef02b586. Pridobljeno: 
maj 2022.
Smrdu, A. (2011): Od molekule do makromolekule. Ljubljana: Zalo-
Iz scenarija učne ure so učenci kot pozitivne iz- žništvo Jutro.
Spletna mesta in aplikacije za šolski kviz. Spletni naslov: https://
postavili kviz, pripravljeno QR kodo, uporabo pre- sl.bestwebtip.com/9149337-school-quiz-sites-and-apps. Pridoblje-
nosnih naprav in to, da so istočasno lahko videli no: maj 2022.
QR Code Generator. Spletni naslov: https://www.qr-code-genera-
rezultate drugih učencev. tor.com/. Pridobljeno: maj 2022.
45
Didakta
POUK IZVEN ŠOLE
Raziskovanje gradu Kamen s šestošolci 
Metka Koder, učiteljica zgodovine in podaljšanega bivanja, OŠ Trnovo
Ustvarjalnost. Raziskovanje. Dejavna vloga mladega človeka. To so trije temelji oz. trije poudar-
ki v skupini učiteljic Osnovne šole Trnovo, ki letos tretje, zadnje leto sodelujemo v razvojni nalogi 
Ustvarjanje učnih okolij za 21. stoletje kot članice šolskega razvojnega tima pod okriljem ZRSŠ 
OE Ljubljana. Cilj naloge je načrtno uvesti oblike formativnega spremljanja v učno okolje na 
način, ki si ga učitelj lahko prilagodi po svoji meri, kar je ključnega pomena za uspešno poda-
janje in izvedbo posameznih učnih vsebin z zastavljenimi cilji in nameni učenja. 
v takšni, posebej za tovrstno delovanje namenje-
ni formativni obliki. Ob vseh zastavljenih in dobro 
premišljenih ciljih ter namenih učenja, ob zbiranju 
dokazov in predstavitvi učenja smo si delile mne-
nje, da učencem največ pomeni troje. Najprej čisto 
osnovni, spoštljiv človeški pristop, potem prepozna-
vanje in zaupanje ter dajanje priložnosti za uresni-
čitev posameznikovih sposobnosti, in to, kar potem 
žene naprej, to pa je konkretna, spodbudna povra-
tna informacija, ki osmisli vložena trud in delo.
Preteklo šolsko leto (2021/2022) smo si učiteljice 
z vseh omenjenih področij zadale cilj, da se pove-
žemo in za učence šestih razredov izpeljemo razi-
skovalno usmerjeni dan v čudovitem naravnem 
okolju gradu Kamen v dolini Drage na Gorenjskem. 
Učenci so bili glede na njihova področja zanimanja 
razvrščeni v raziskovalne skupine s poudarkom bo-
disi na biologiji, matematiki, angleščini, nemščini 
ali zgodovini. Dogovor je bil, da vsaka skupina pod 
mentorstvom že omenjenih učiteljic sledi osnov-
nim ciljem, torej spoznava, čemu je namenjeno to-
vrstno raziskovanje prostora in kakšna znanja si lah-
ko pridobijo. Učenci posameznih skupin so dobili 
tudi nalogo, da nova spoznanja iz prvinskega okolja 
po opravljenem dnevu dejavnosti prenesejo na ti-
ste sošolke in sošolce v razredu, ki niso bili v njihovi 
Uvod skupini. Na takšen način so lahko novih spoznanj 
Članice šolskega razvojnega tima, ki sodelujemo v o prostoru s prepletanjem različnih zornih kotov 
razvojni nalogi Ustvarjanje učnih okolij za 21. sto- učnih predmetov deležni vsi učenci. Tako majhne 
letje, poučujemo različne predmete na predmetni skupine na lokaciji, kasneje pa tudi celoten razred 
stopnji na Osnovi šoli Trnovo. S področja naravo- pri posameznih predmetih v šoli. 
slovja sodelujejo učiteljice za matematiko, fiziko in 
biologijo. Področje jezikoslovja zastopata učiteljici Zastavljena naloga je bila izvedena na rahlo deže-
angleščine in nemščine, področje družboslovja z ven dan šestega maja 2022. Raziskovanje smo pri-
zgodovino pa zapolnjujem avtorica članka. čeli izpred gostilne Avsenik v Begunjah na Gorenj-
skem, kjer smo stopili z avtobusa in se podali novim 
Prvo leto, v šolskem letu 2020/2021, smo oblike for- znanjem naproti.
mativnega spremljanja izvajale vsaka pri svojem 
učnem predmetu in si periodično izmenjavale izku- Tako so, če pri posameznih skupinah izpostavim le 
šnje pri vpeljavi omenjenih oblik. Naša skupna ugo- nekatere cilje in namene učenja, učenci skupine za 
tovitev po enem letu je bila, da smo (osebno sem biologijo ugotavljali biološko raznovrstnost prostora 
prepričana, da tudi večina učiteljev v slovenskem in zaznavali naravo z vsemi čutili. Učenci iz skupine 
prostoru) takšne oblike učenja čisto intuitivno že za matematiko so se učili zbirati podatke o prostoru, 
uporabljali v času svojega učiteljevanja, vendar ne jih oblikovati in načrtovati, kako kasneje v razredu 
46
Didakta
predstaviti njihov pomen. Učenci jezikoslovne sku- gradu Kamen. Želja, da bi te lepote doživeli in jih 
pine (angleščina, nemščina) so ob medsebojnem znali ceniti tudi mladi, ki jih poučujem, je bila pod-
sporazumevanju v tujem jeziku spoznavali značil- prta, za kar se zahvaljujem skupini svojih kolegic.
nosti okolja in hkrati načrtovali izdelavo prospekta 
kraja. V zgodovinskih skupinah, te so bile tri, so tri Tako sem lahko učencem predstavila vsebino ra-
učenke, ki so se predhodno odločile za to, prevzele zvoja gradbeništva skozi čas, ki se bo, obravnavana 
aktivno vlogo kustodinj na lokaciji ter ob vseh zani- pri pouku, dodatno oplemenitila z raziskovanjem in 
mivostih izpostavile tudi vedno aktualno vrednoto, situ. Učencem je bilo ponujeno, da se sami preizku-
ki smo jo dolžni znova in znova ozaveščati: vrednoto sijo kot kustosi na prostoru samem s predhodnim 
miru in svobode za kvalitetno delovanje človeka kot preučevanjem gradiva, lahko tudi s pomočjo samo-
posameznika. V vseh skupinah je bil poudarek na stojnega raziskovanja gradu pred samo izvedbo in 
razvijanju spretnosti medsebojnega sodelovalnega fotografiranjem (po želji, kot predlog za boljšo pred-
učenja, sama pa bom v nadaljevanju opisala razi- stavnost in pripravo na vodenje). Do 22. aprila je bil 
skovanje zgodovinske skupine. postavljen tudi rok za izdelavo in oddajo raziskoval-
ne naloge ter učnih listov za učence, ki jih bodo po 
Grad Kamen, raziskovanje prostora posameznih skupinah samostojno vodili po terasah 
V začetku šolskega leta so bili učenci šestega razre- gradu. Glede na obseg dela so učenci, ki se odloči-
da seznanjeni z naborom učnih vsebin, ki jih bodo jo zanj, izvzeti iz rednega ocenjevanja znanja, da se 
spoznavali. Da bi imeli boljšo predstavo o tem, zakaj lažje posvetijo in osredotočijo zgolj na raziskovalni 
ravno te vsebine, katera znanja in na kakšen način proces. Čas za razmislek, da sporočijo svojo odlo-
jih bodo pridobivali ter kako bodo sami postali de- čitev, je bil do petka pred jesenskimi počitnicami. 
javni tvorci učnega procesa, so jim bili predstavljeni Namenoma sta bila ob uvodni predstavitvi izrečena 
jasni cilji in nameni učenja. Da se povedano bolje strokovna termina in situ ter kustos. Kot izziv so vsi 
učvrsti, so si jih zapisali v zvezek. učenci že dobili prvo manjšo nalogo, ugotoviti njun 
pomen. Tako so pri naslednji uri predstavili izsledek, 
Ena izmed učnih vsebin je bila povezana z razvo- kaj izraza pomenita. 
jem gradbeništva skozi čas. Gradovi vedno vzbu-
dijo zanimanje, domišljijo, predstave, vprašanja in In situ (slov. 'na kraju samem') je temeljno varstveno 
željo po raziskovanju in so zato zelo priročna izbira načelo, ki poudarja nedeljivo povezanost in varova-
za raziskovalno temo projektnega, medpredmetno nje stavbe ali njenega dela v okolju, kjer je nastala. 
usmerjenega raziskovalnega dne. Sama že od nek- Razlago so učenci poiskali na spletni strani Zavoda 
daj rada zahajam v gorenjski konec, tudi v dolino za varstvo kulturne dediščine Slovenije, v njihovem 
Drage, kjer me vedno znova pritegnejo ruševina Terminološkem slovarju. 
47
Didakta
POUK IZVEN ŠOLE
Kustos, kustosinja/kustodinja, muzejski uslužbenec, - geografskimi značilnostmi kraja (pokrajina, go-
muzejska uslužbenka z visoko izobrazbo, ki zbira, rovje, dolina in reka),
vzdržuje in proučuje muzejske predmete. Razlago - dvema bratoma Janša, ki sta se rodila v prvi po-
so učenci poiskali na spletni strani Slovarja sloven- lovici 18. stoletja v bližnji vasi Breznica na Gorenj-
skega knjižnega jezika. No, in to je bil prvi delček na skem (Anton – slikar in začetnik modernega če-
poti do gradu Kamen v maju. belarstva, Lovro – slikar),
- vasjo v bližini (ime vasi – Begunje na Gorenjskem, 
Za naslednji del poti, najdaljši, najzahtevnejši, traja- trije muzeji – Muzej talcev, Alpski smučarski mu-
joč od 22. oktobra 2021 do 22. aprila 2022, so se odlo- zej Elan, Avsenikov muzej, gostilna – Avsenik) in 
čile štiri učenke. Izročena so jim bila jasna navodila, s še eno vasjo v bližini, v kateri se je rodil znani 
kaj na raziščejo in kakšna naj bo oblikovna podoba slovenski pesnik (Vrba),
raziskovalne naloge (naslovnica z uokvirjeno lastno - zanimivim mestom v bližini, ki ponuja Linharta, 
skico likovnega motiva – gradu v poljubni tehniki, glasbo, čebelice, čokolado (Radovljica in Linhart 
pisana na roke – ohranjanju estetike lepopisja ro- – dramatik, zgodovinar in šolnik; najstarejši slo-
kopisov v prid, po možnosti opremljena z lastnimi venski festival stare glasbe; Čebelarski muzej; 
fotografijami gradu in okolice). Festival čokolade Radovljica).
V raziskovalnem delu so se po vrstnem redu 
ukvarjale z: 
- metaforično uglasbitvijo podobe kraja v pesmi 
Tam, kjer murke cveto – prepoznati zgodovinske 
in geografske značilnosti kraja z njegovo biolo-
ško raznovrstnostjo ter ugotoviti avtorja besedi-
la – Ferry Souvan (no, naj povem, da tega sama 
nisem vedela, so bila dekleta prav ponosna, da 
so me lahko z vso resnostjo podučila, in to je lep 
primer, da se učencem prikaže, da sem kot uči-
teljica vedno tudi učenka) – in avtorja glasbe – 
Slavko Avsenik,
- zgodovinskim ozadjem gradu od 12. stoletja pa 
vse do danes (od prvotnih posestnikov Orten-
buržanov do Habsburžanov, vključno z zname-
nitim lastnikom vitezom Gašperjem Lamber-
garjem iz druge polovice 15. in z začetka 16. stole-
tja), ko po njegovih prostorih vodi lepo speljana, 
slikovita sprehajalna pot,
48
Didakta
Za boljše poznavanje poklica kustodinje v muzejski 
ustanovi ali v našem primeru, na prostem, sem se 
dogovorila, da tretjega maja 2022 med nas v goste 
pride Nika Damjanovič, višja  kustosinja iz pedago-
ške službe Mestnega muzeja Ljubljana in predstavi 
najpomembnejše, kar mora kustos pri delu s skupi-
no upoštevati. 
Moram reči, da so se dekleta z vso odgovornostjo 
lotile dela, me vmes sem in tja povprašale za ko-
mentar in dodatna pojasnila, dve sta se s starši res 
odpravili do gradu Kamen, samostojno proučevali 
prostor ter posneli svoje fotografije lokacije. Držale so 
se roka oddaje, izdelale učne liste in komaj čakale, da 
se preizkusijo v živo. Ob vsej izkazani vnemi sem jim 
spregledala, da prav nobena ni oddala rokopisno iz-
delane naloge (»učiteljica, po pravici, ni se sešlo«). Ob 
tolikšni prizadevnosti, ki so jo pokazale tudi kasneje 
na samem prostoru gradu, ko so vodile vsaka svojo 
skupino ter po izpeljanem dnevu še v šoli z ostalimi 
učenci s pomočjo učnih listov ozavestile nova spo-
znanja, res ne bi bilo na mestu.
Tretjega maja je torej med nas prišla Nika Damjano-
vič, s katero uspešno sodelujem že vrsto let. Nika je 
mojstrica svojega poklica, ki vedno pritegne z zani-
mivim, kreativnim pristopom. Ko jo poslušaš, je sama 
najboljši primer, kako pritegniti obiskovalca bodisi v 
muzejski ustanovi bodisi na prostem. Ko sem se po-
tem pogovarjala z učenci, posebej z učenkami, zelo 
kmalu bodočimi kustosinjami, jim je najbolj v spomi- V skupinah kustosinj Erike, Julije in Katarine, ki so 
nu ostalo troje. In sicer, da je ni bolj zanimive stvari na samoiniciativno, takoj po izstopu iz avtobusa, zbrale 
svetu, kot tista, ki jo ti v tistem trenutku predstavljaš vsaka svojo skupino (to smo se dogovorile že v šoli, 
(dramatičnost, prosim!), da se osredotočiš na pet do in še, da jih kot mentorica zgodovinske raziskovalne 
največ sedem iztočnic (manj je več) in da ne stojiš skupine sicer seveda spremljam, vendar ne pose-
kot vkopan in se v tistem trenutku ne ukvarjaš s tem, gam v njihovo samostojno vodenje), so med potjo 
kako izgledaš (za to poskrbi prej). pozornost namenili opazovanju arhitekturne po-
dobe kraja (nizke kmečke hiše, majhna okna, tipič-
Naposled je napočil šesti maj, petek. Posedli smo se ni leseno izrezljani detajli, kamnite ograje). Ustavili 
po avtobusih in se odpravili proti Gorenjski. Malo je smo se pred vhodom v prostore gradu Kacenštajn, 
deževalo, morda bo še bolj. Nič hudega. In tu se je že v katerem so danes večinoma prostori psihiatrične 
prikazala prva prilagoditev prvotnemu načrtu. Učni bolnišnice. Dekleta so člane skupin (sami fantje, 
listi in zapisovanje na terenu odpadejo, so hitro ugo- lepo so sledili mladenkam) podučile o vlogi gradu 
tovile mlade kustosinje. Ja, potrebno bo skladiščenje med drugo svetovno vojno, v njem je bil gestapo-
v glavah. Prav tako smo ostali brez ene kustosinje, ki vski zapor. Kar se arhitekture tiče, niso pozabile 
je zbolela, zato smo namesto prvotnih štirih načrto- omeniti, da je del prostora zasnoval tudi veliki moj-
vanih zgodovinskih skupin sestavili tri. ster, arhitekt Jože Plečnik. V parku ob stavbi je bil 
leta 1940 po njegovi idejni zasnovi postavljen pavi-
Rosilo je tudi v Begunjah na Gorenjskem. Večina ljon. Prav park ob gradu s svojim vrtom predstavlja 
učencev je v ta kraj prišla prvič. Dolga, razpotegnjena v slovenskem prostoru eno izmed najzanimivejših 
gruča malo več kot sedemdesetih mladih in nas uči- krajinskih arhitektur baročnega sloga.
teljic se je vila preko precej samotne petkove vasi. Če 
bi nas kdo opazoval iz zraka, bi izgledali kot ena ve- Voditeljica ene izmed zgodovinskih skupin, Erika, 
lika gmota premikajočih se dežnikov. Prva zaznava in učiteljica zgodovine sva pot do gradu že poznali, 
prostora je bila v občutenju veliko bolj svežega zraka zato sva lahko nekatere, ki so upehali dokaj zgodaj, 
kot v Ljubljani. Barva je zelena. Prostor ima druga- mirno bodrili, da smo že zelo blizu. Tik pred ovin-
čen zvok. Tako so se pogovarjali učenci med seboj kom, kjer se pot razcepi desno v klanec proti Tržiču 
med hojo z avtobusne postaje proti gradu Kamen. in levo v dolino Drage, smo torej izbrali levo. Še par 
Še kako res! korakov, pa se je pred nami izrisala čudovita narav-
49
Didakta
POUK IZVEN ŠOLE
Zaključek 
Res je, imeli smo srečo. Dvakratno. Najprej, da je bila 
to reševalna akcija vaja in da se nikomur ni zgodilo 
nič hudega. Nenačrtovana izkušnja avtentičnega 
učenja v naravnem okolju z opazovanjem reševa-
nja iz stene ob pomoči helikopterja se je učencem 
za vedno vtisnila v spomin na kraj, na dolino reke 
Drage, na grad Kamen, na Begunje na Gorenjskem. 
Mali kraj, pa tako veliko smo pridobili. Vsega, kar po-
nuja, pa v enem dnevu ne bi mogli zaobseči. 
Načrtujem, da bi se še vrnili, če ne prej, pa v osmem 
razredu, ko bodo učenci zgodovinsko opremljeni z 
novimi znanji o Celjskih gofih, pa Habsburžanih, o 
turških vpadih, o romantiki, razsvetljenstvu. Ali pa 
še prej, v sedmem razredu. Kakšno soboto, z raz-
redom, ki sem mu razredničarka. V smislu pove-
zovanja skupine in gradnje zdrave samopodobe v 
naravnem okolju.
Na tem mestu naj bo izražena tudi zahvala. Hvala 
spoštovanim kolegicam za sodelovanje, hvala Niki 
iz Mestnega muzeja za predstavitev zanimivega 
poklica, hvala vsem mojim mladim kustosinjam, 
ki so se imenitno izkazale, in članom zgodovinskih 
skupin, ki so tako vestno sledili vodenju, dokler se 
na kulisa. Čista mistika v meglicah, ruševine gradu ni prikazal helikopter. Vsi omenjeni so vsak po svo-
in mi. Nato je skupina za biologijo nadaljevala pot je prispevali drobec, ki je vnesen v ta članek. Četudi 
naprej v dolino, po svojih poteh raziskovanja, ostale niso bili uresničeni vsi zapisani cilji (odpadlo je tudi 
skupine (angleščina, nemščina, matematika, zgo- likovno ustvarjanje, čeprav kraj ponuja res obilico 
dovina) pa smo se razporedile po terasah gradu. Z zornih kotov in perspektiv za vsakogar), je bila izku-
dogovorjene razdalje, toliko, da sem lahko še slišala, šnja raziskovanja v naravnem okolju navdušujoča. 
sem opazovala in se prav prijetno zabavala in na- In če si za konec dovolim parafrazo znanega prego-
smejala ob mladostni svežini dinamike skupin ter vora: kamen na kamen – grad.
res ustvarjalnem, duhovitem, edinstvenem pristo-
pu kustosinj. Dež res ni ovira. Se znajdejo. 
Potem pa iznenada oglušujoč hrup. Presekal je pro-
stor na tisoče koščkov in se ujel med skalovje doline 
ter srednjeveške stene. Nad našimi glavami je za-
viharil helikopter! V hipu so bili otroci na razgledni 
ploščadi gradu. V bližnji steni, na dosegu roke, se je 
pred našimi očmi šele začela čisto prava vaja reše-
vanja iz skalovja. Fantastična naravna scenografija 
z vsemi elementi atrakcije (skalovje, grad, meglice, 
reševanje v nevarnem, možje v skali, človek na vrvi, 
moža v helikopterju) je seveda dosegla takojšnji uči-
nek v svoji prepričljivosti. Požela je takojšnjo preu-
smeritev pozornosti. Nova prilagoditev na situacijo, 
sprememba strategije. Glejmo in občudujmo ter se 
hkrati zavedajmo, da prav v tako nevarnih in resnič-
nih okoliščinah pogumno rešujejo reševalci gorske 
reševalne službe ponesrečence v gorah. S tem tve-
gajo tudi svoja življenja. Projektnega dne je bilo v 
smislu predvidenega, skrbno pripravljenega načrta 
konec. V bistvu pa se je dan šele začel. To se zgodi, 
kadar hipno in nenačrtovano, a zanimivo in življenj-
sko poučno prevlada. Takrat se začne pravo avten-
tično učenje.
50
Didakta
Učenje nemščine izza zidov šole 
Mojca Šumandl, prof. nemščine, Srednja šola za prehrano 
in živilstvo Maribor in Višja strokovna šola Maribor
Večjezičnost in poznavanje kulture ter navad narodov nam omogočata lažje prilagajanje v 
širšem okolju. Znanje in poznavanje tujega jezika prispevata k razumevanju problemov, ki jih 
imajo ljudje, ko uporabljajo tuji jezik. Sodobni pristopi k učenju, usvajanje besedišča in jeziko-
vnih struktur ter medpredmetno povezovanje na šoli so usmerjeni k doseganju višjih ciljev in 
predstavljajo del učiteljevega uspešnega dela z dijaki in študenti. Poleg moderne tehnologi-
je je potrebno v pouk vpeljevati tudi oblike dela, s katerimi dodatno motiviramo dijake in 
študente. Ekskurzije v tuje države in mednarodne izmenjave dijakov ter študentov prispevajo k 
medkulturnemu učenju, saj udeleženci pridobivajo znanje o drugih kulturah, jeziku, navadah, 
razvijajo razumevanje za drugačnost in krepijo odnos do lastne identitete. Takšno učenje je 
učinkovitejše, znanje pa trajnejše.
1 Uvod Osrednji cilj učenja nemščine je doseganje celo-
Znanje tujih jezikov je danes pomembno na šte- stne zmožnosti za medkulturno in medjezikovno 
vilnih področjih človekovega življenja, še zlasti pri komunikacijo. Dijaka oz. študenta želimo usposo-
opravljanju poklica, stalnem strokovnem izpo- biti za ustrezno govorno in pisno sporočanje ter 
polnjevanju in spremljanju razvoja izbrane stro- sporazumevanje v učečem se jeziku. S tem mu 
ke, nadaljnjem študiju, krepitvi medosebnih in omogočamo vključevanje v vsakdanje življenje in 
medkulturnih vezi ter narodne identitete, kakor kulturo govorca tega jezika (Kač in drugi 2016). 
tudi na zasebnih potovanjih in ob preživljanju 
prostega časa. Pozitiven odnos do jezika pomeni Bližina meje z Avstrijo, gospodarska povezanost z 
spoštovanje kulturne raznolikosti in zanimanje za nemško govorečim okoljem in dnevne migracije 
jezike ter medkulturno komunikacijo. ljudi vplivajo na to, da se je zanimanje za učenje 
nemščine na naših šolah povečalo. Skozi tradicijo 
Eno izmed temeljnih načel Evropske unije je srednjeevropskega kulturnega prostora sta slo-
spodbujanje in ohranjanje večjezičnosti. Po for- vensko in nemško področje tesno povezani.  
muli Evropske unije naj bi vsak Evropejec poleg 
maternega jezika obvladal še vsaj dva. Eden od Naloga učitelja je, da dijakom oz. študentom 
teh naj bi bila angleščina. Po številu govorcev je omogoči medkulturno učenje jezika z vključeva-
nemščina najbolj razširjen materni jezik v Evropi, njem čim bolj raznolikih dejavnosti. Pri razvijanju 
angleščina pa globalno gledano predstavlja jezik medkulturne zmožnosti pri pouku učbeniki veli-
svetovne komunikacije. Skupni evropski jezikovni kokrat niso v pomoč. Potrebna so tako dodatna 
okvir (SEJO) podrobno opisuje, česa vse se morajo gradiva kakor tudi učiteljeva dejavnost, ki marsi-
osebe, ki se učijo jezikov, naučiti, da bodo upora- kdaj presega načrtovane ure pouka. Delo z dijaki 
bljale jezik za sporazumevanje, in katera znanja in oz. študenti postavlja pred učitelja vedno nove 
spretnosti morajo razviti, da bodo lahko učinkovi- izzive, kamor spadajo tudi inovativni pristopi k 
to delovale. Opis zajema tudi kulturni kontekst, v poučevanju tujih jezikov. Ne glede na predmet 
katerega je postavljen jezik. imajo raje dejavnosti, ki jih aktivno pritegnejo in 
v katerih lahko sodelujejo z drugimi. V pouk nem-
V preteklosti je bilo pomembno predvsem to, kaj ščine vključujemo različne oblike in metode dela, 
naj se dijaki in študenti (na)učijo, zanemarjalo pa s katerimi se trudimo približati in vzbuditi zani-
se je vprašanje, kako naj se učijo. Če želimo, da manje za učenje jezika.  
bo poučevanje jezikov imelo trajno izobraževalno 
vrednost, moramo upoštevati dijaka oz. študen- Strokovne ekskurzije v nemško govoreče države 
ta, njegovo jezikovno ozadje, motivacijo, učne prispevajo k popularnosti in večjemu zanimanju 
stile, učne strategije, starost, zrelost, inteligen- za nemščino, hkrati pa so tudi vse aktivnosti med-
co, nagnjenost / talent, osebnost … V ospredje je predmetno načrtovane v letni pripravi. V nadalje-
postavljen dijak oz. študent in učenje, učitelj pa vanju bom predstavila nekaj dejavnosti, ki pote-
predstavlja načrtovalca in moderatorja v učnem kajo v okviru prvega tujega jezika in jezika stroke. 
procesu.  Dijaki oz. študenti skozi te aktivnosti pridobivajo 
51
Didakta
POUK IZVEN ŠOLE
na večjezičnosti, krepijo in izgrajujejo svojo samo- mošta »Mostschenke« spada stara oljarna, kjer 
podobo, razvijajo spretnosti na področjih, ki jih zani- vsako soboto in nedeljo pridelujejo sveže bučno 
majo, spoznavajo tuje države, njihov jezik in kulturo. olje na tradicionalen način. Na kmetiji je tudi mu-
zej starih avtomobilov, motorjev z različnimi teh-
2 Dejavnosti ničnimi "čudeži" zadnjih desetletij. Tik ob točilnici 
je hlev z lamami in največjo čredo kamel v Avstriji. 
2.1 Ekskurzije  Dijaki oz. študenti so postavljeni v konkretno in 
Učitelji tujih jezikov v okviru aktiva tujega jezika tim- za njih novo jezikovno situacijo, kjer se morajo kar 
sko načrtujemo dejavnosti in oblike ekskurzij, ki so najbolje znajti, hkrati pa opazujejo in spoznavajo 
usklajene z učnim načrtom in letno pripravo učite- kulturo ter način življenja.      
lja. Izvajamo enodnevne in večdnevne ekskurzije za 
dijake in študente, kjer so zajete vsebine in teme Dejavnosti pred ekskurzijo
učnega načrta. Načrtovanje ekskurzije zajema: En teden pred ekskurzijo sem dijakom oz. štu-
- analizo stanja v razredu (ugotavljanje, kaj vedo dentom pripravila učni list z nalogami, ki so po-
dijaki oz. študenti o posamezni državi, jeziku, krivali področja načrtovane ekskurzije. S pomočjo 
mestu, pokrajini, kulturi, hrani, športu pred ek- spleta so iskali podatke o: 
skurzijo), - mestu, prebivalcih, geografski legi, orientaciji 
- izdelavo načrta s cilji in dejavnostmi, ki vklju- v mestu;
čuje medpredmetno načrtovanje in varnostni - zgodovinski in kulturni dediščini (spomeniki in 
načrt ekskurzije,  kulturne ustanove);
- izvedbo ekskurzije, - gospodarstvu in turizmu, prireditvah in vzduš-
- evalvacijo. ju v predbožičnem času; 
- tipičnih jedeh, pijači …; 
2.1.1 Enodnevna ekskurzija - nastanku blagovne znamke Zotter, sedežu, 
V predbožičnem času že nekaj let načrtujemo in načinu proizvodnje, izdelkih …;
izvajamo enodnevno ekskurzijo v sosednjo Avstri- - načinu pridelave čokolade, olja, vina …
jo. Ekskurzija je neobvezna in se šteje v proste iz-
birne vsebine. Obiščemo in spoznamo čokoladni- Aktivnosti na dan ekskurzije v Gradec in čoko-
co Zotter in avstrijsko Štajersko prestolnico Gra- ladnico Zotter 
dec. Ekskurzija je ponujena dijakom, študentom - Ogled proizvodnje čokolade v čokoladnici 
in vsem zaposlenim zavoda.  Zotter ter senzorična analiza in primerjava raz-
ličnih vrst čokolade. Spoznajo surovine in teh-
Za študente obvezna je prav tako enodnevna nologijo za proizvodnjo čokolade. 
ekskurzija v Avstrijo, kjer se jim prizna 8 ur vaj v - Vožnja v avstrijsko deželno prestolnico, opazo-
sklopu predmeta strokovna terminologija v tu- vanje pokrajine in arhitektur hiš in primerjava 
jem jeziku. Obiščemo staro Pechmannovo oljar- z domačim okoljem. 
no, znano iz radia in televizije, kjer je mogoče naj- - Ogled mestnega jedra in njegovih znamenito-
ti domačnost in bilo je nekoč … hkrati. K točilnici sti. S pomočjo mestnega načrta so prepozna-
Skupinska fotografija pred čokoladnico Zotter
52
Didakta
vali stavbe, se orientirali in brali napise na pro-
čeljih kulturnih znamenitosti. Ob tem so imeli 
priložnost začutiti predbožično dogajanje v 
mestu (ulični nastopi umetnikov, okrašenost 
mesta in ponudba božičnih stojnic, tipični bo-
žični okraski, ponudba in cene hrane in pijače 
na stojnicah). Prebirali so ponudbe stojnic, pri-
merjali s ponudbo doma, kaj kupili. Začutili so 
utrip in dogajanje na glavnem trgu, opazovali 
mimoidoče, imeli priložnost spoznati glavna 
prevozna sredstva v mestu. 
- Obisk mestne znamenitosti Grazer Uhrturm, 
od koder so s pomočjo mestnega načrta opa-
zovali in prepoznavali stavbe v mestu, ugota-
vljali lokacije, ki so jih že obiskali, in iskali loka-
cije, ki so bile še v načrtu za ogled.  
- Povratek v mesto z zobato železnico, prečka-
nje reke Mure preko mostu Murinsel, sprehod Izdelki iz bučnega olja Pechmannove 
po ulici Mariahilferstrasse in opazovanje zna- oljarne
menitosti v tem delu mesta. 
Tako so podatke z učnega lista ob ogledu mesta čin obnovimo pridobljeno znanje tega dne. Ker 
nadgradili z osnovnimi podatki o mestu, zani- je študentov zelo malo, pride vsak na vrsto in se 
mivostmi, povezanimi s kulturo, hrano, prome- jim vprašanja štejejo kot ustni zagovor.
tom, športom in življenjem v avstrijski Štajerski 
prestolnici, hkrati pa krepili in nadgrajevali jezi- 2.1.2 Večdnevne ekskurzije
kovno znanje. Dijaki so poleg vodenega ogleda V mesecu oktobru vsako leto organiziram doda-
v skupinah ali dvojicah tudi sami iskali določene tno izbirno večdnevno ekskurzijo za dijake, štu-
informacije o mestu, vzpostavljali stike z mimo- dente in vse zaposlene na zavodu. Ekskurzije so 
idočimi in odgovarjali na njihova vprašanja, jih medpredmetne in dobro načrtovane. V lanskem 
spraševali po poti, iskali informacije o ustanovah. šolskem letu smo se odpravili na tridnevno ek-
Jezik komunikacije je bila nemščina. Pri uri nem- skurzijo v Salzburg in München. 
ščine smo kasneje skupaj preverili rešene učne 
liste, ki so si jih nato zalepili v zvezek kot učno Dejavnosti pred ekskurzijo
gradivo. Prijave sem zbirala že pred koncem študijskega 
oz. šolskega leta, tako da smo jih zbrali pravoča-
Aktivnosti na dan ekskurzije v Pechmannovo sno in se posledično lahko dodobra pripravili na 
oljarno ekskurzijo. Pripravila sem učni list z nalogami, ki 
Ogled oljarne in prikaz pridelave olja na tradicio- so pokrivale področja načrtovane ekskurzije. S po-
nalen način. Študentje imajo možnost neposre- močjo spleta so iskali podatke o: 
dno videti in slišati, kako nastaja »črno zlato Šta- - mestu, prebivalcih, geografski legi; 
jerske«, kot ga poimenujejo. S pomočjo učnega - zgodovinski in kulturni dediščini (spomeniki in 
lista postavljajo vprašanja in si odgovore zapiše- kulturne ustanove);
jo. Spoznajo njihove izdelke, blagovno znamko in - gospodarstvu, turizmu in prireditvah; 
način poslovanja. V točilnici mošta »Mostschen- - tipičnih jedeh in pijači;
ke« pregledajo ponudbo hrane in pijače in ugo- - načinu proizvodnje soli in piva.
tovijo, da je jedilna karta napisana v njihovem 
narečju, tako imamo sprva težave z branjem in Aktivnosti na ekskurziji v Salzburgu in Münchnu
prevajanjem. Sami si nato naročijo hrano in pija- - Ogled najstarejšega rudnika soli na svetu v 
čo ter se sproščeno pogovarjajo z natakarji. Nato Halleinu pri Salzburgu. Udeleženci so spoznali 
si ogledajo muzej starih avtomobilov, motorjev, način pridobivanja soli, ki je za ljudi pomenila 
vojaških vozil in tudi živali, ki so na kmetiji, kot so vir preživetja, nadškofijam zagotavljala boga-
kamele, lame, želve, Watusi govedo, osli itd. stvo, mestu Salzburg pa prinesla njegov dana-
šnji sijaj. Vodenje je bilo v nemščini.
Podatke z učnega lista nadgradijo s svojim, že - Ogled mestnega jedra in znamenitosti Salz-
pridobljenim znanjem pri stroki. Po ogledu ima- burga. Izvedeli so nekaj o zgodovini in izvoru 
jo nekaj prostega časa, kjer si izmenjajo in anali- Mozartovih kroglic ter o njihovih sestavinah.
zirajo pridobljene podatke. Nato sledi pogovor z - Ogled proizvodnje in degustacija piva v pivo-
mano, kjer svoje rezultate predstavijo, na ta na- varni Stiegl, ki velja za eno največjih pivovarn v 
53
Didakta
POUK IZVEN ŠOLE
zasebni lasti in ima več kot 525-letno tradicijo. 
Proizvajajo več kot 20 različnih vrst piva. Ogled 
se je začel s senzorično analizo brezalkoholne-
ga piva z okusom citrusov. Sledila je video pred-
stavitev podjetja s posebnimi zvočnimi efekti 
in prikaz proizvodnje piva. Nato je sledil prikaz 
osnovnih sestavin piva: vrsta vode, žitaric, hme-
lja iz ekološke pridelave in kvasovk. Prikazani so 
bili tehnološki postopki od priprave pivine, fer-
mentacije do stekleničenja. Po ogledu so si lah-
ko v njihovi prodajalni ogledali in kupili izdelke 
oz. spominke. 
Podatke in znanja, pridobljena na ekskurziji, smo 
nato med letom integrirali v obravnavo različnih 
vsebin, hkrati pa so pridobljena znanja uporabili Tehnološki postopek proizvodnje piva 
pri drugih predmetih.
Evalvacija po vseh ekskurzijah je pokazala, da si z vrstniki iz tujine so postavljeni pred izziv, kako 
dijaki in študenti želijo takšnih oblik pouka oz. vaj, premagati strahove pred nečim novim, nezna-
kjer lahko informacijo s spleta nadgradijo z avten- nim. Pri tem krepijo samozavest za rabo tujega je-
tičnimi podatki. Takšno učenje in znanje ima traj- zika in bogatijo izkušnje z obiskom tuje dežele ter 
nejši pomen.  osebnostno in duhovno rastejo. Ob tem ves čas 
poudarjamo, da poleg lastnih interesov zastopajo 
3 Zaključek šolo, kraj in državo. Z mednarodnim nastopanjem 
Sodobne smernice pouka se odmikajo od frontal- krepijo tudi nacionalno identiteto.  
nih učnih oblik in metod razlage. Učitelj pa vse bolj 
nastopa kot načrtovalec idej in usmerjevalec v uč- Za učitelja tak način dela predstavlja velik izziv, zanj 
nem procesu, kjer skozi različne oblike in metode pa je potrebno tudi veliko energije, časa in organi-
vse bolj postavlja v ospredje dijaka oz. študenta.  zacijske spretnosti, a gre vendarle za novo izkušnjo 
in priložnost za spoznavanje nečesa novega. Če 
V prispevku sem skušala predstaviti svoje izku- smo se še pred leti na šoli otepali medpredmetne-
šnje z načrtovanjem in izvajanjem ekskurzij v tuje ga sodelovanja, to zdaj postaja učiteljeva stalnica.  
države. Dijaki oz. študenti vsak na svoj način v sebi 
skrivajo velike potenciale, ki jih velikokrat zaradi 
različnih okoliščin ne zaznamo. Šele skozi drugač-
ne oblike in menjavo okolja vidimo, da se v njih Literatura 
Kač, L., Volčanšek, S., Ramšak, S. (2016): Učni načrt 2016. Ljublja-
skrivajo velike sposobnosti, le priložnost jim mora na : Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za 
biti dana. Z obiski tujih dežel, spoznavanjem je- šolstvo. Dostopno na: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/
Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_nemscina.
zika in kulture naroda ter navezovanjem stikov pdf, 3. 10. 2019.
Skupinska fotografija v pivovarni Stiegl
54
Didakta
ŠOLSKA TEORIJA
Proces vzgoje in izobraževanja v času 
epidemije koronavirusa v vrtcu s stališča 
strokovnih delavcev in staršev
Nevenka Vesel, magistrica profesorica andragogike, pomočnica ravnateljice, Vrtec Kočevje
V času razglašene epidemije Covid-19 v letu 2020 in 2021 smo bili deležni najprej popolnega 
zaprtja vrtca, kasneje pa delnega, ko se je zagotavljajo le nujno varstvo, skladno z navodili 
Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Kakovostno, spodbudno in varno učno okolje za 
predšolske otroke se je čez noč zaprlo in sprevrglo v izvajanje dejavnosti ter sodelovanja s 
starši od doma preko različnih digitalnih tehnologij. Strokovni delavci so ohranjali stike s 
starši in otroki preko različnih digitalnih tehnologij in omrežij, kakšna stališča do naveden-
ega so imeli strokovni delavci ter tudi starši otrok, ki so jim bile podane tovrstne možnosti, 
pa bom predstavila v nadaljevanju. 
Ključne besede: predšolski otrok, Covid-19, stališča usmerjanja pa tudi iz otrokovih pobud (prav tam). 
strokovnih delavcev, stališča staršev, zaprtje vrtca V spodbudnem učnem okolju so namreč zajete po-
 membne sestavine, kot so materiali (materiali, ki so 
1 Uvod prilagojeni otrokovi starosti in jih otrok uporabi na 
Delo z otroki v predšolskem obdobju temelji na Ku- različne načine), razpolaganje in rokovanje (otrok 
rikulumu za vrtce (1999). Ta na eni strani spoštuje raziskuje izbrane materiale, z njimi razpolaga in ro-
tradicijo slovenskih vrtcev, na drugi strani pa z naj- kuje, jih kombinira, preoblikuje), izbira (otrok izbira 
novejšimi teoretskimi pogledi na zgodnje otroštvo dejavnosti in se vanje vključuje glede na osebne in-
in iz njih izpeljanimi drugačnimi rešitvami in pristo- terese in cilje), otrokov govor (otrok skozi govor raz-
pi dopolnjuje, spreminja in nadgrajuje dosedanje mišlja, vključuje nove izkušnje in si prizadeva sode-
delo v vrtcu (prav tam). Kvalitetno delo vrtca je tisto, lovati z drugimi) in podpora odraslega (odrasli spod-
ob katerem otroci razvijajo sposobnosti, spretnosti, bujajo otrokovo razmišljanje, reševanje problemom 
razumevanje, vedenje in razmišljanje. Vse navede- in ustvarjalnost) (Hohmann in Weikart 2005). 
no pa odrasli v družbi cenimo. V skladu s to trditvijo 
je kvalitetno delo vrtca odvisno od ciljev, ki jih vrtec Skladno z zgoraj navedenim menimo, da izvajanje 
seveda zna prevajati in prenesti v življenje. Otroci še predšolskih programov v prostoru vrtca omogoča 
niso odrasle osebe, a bo kakovost izkušenj, ki si jih kvaliteten razvoj predšolskega otroka. Prav tako 
bodo pridobili v vrtcu, močno odločala o tem, ka- tudi raziskave kažejo, da dobri predšolski programi 
kšni bodo v odraslosti, kajti otroci ne vedo, česa se ne kažejo negativnih vplivov in da tudi otroci iz niž-
morajo naučiti, vedo in čutijo pa, za kaj so pripravlje- jih socialnih in kulturnih slojev celo pospešijo kogni-
ni in sposobni ter česa se želijo učiti (Vonta 2009). tivni razvoj, če so vanje vključeni (Vonta 2009).
Kakovosten vrtec pomeni, da je prilagojen otrokom, 2 Stališča strokovnih delavcev pri izvajanju dejav-
njihovim razvojnim, individualnim in kulturnim zna- nosti na daljavo
čilnostim, potrebam ter pravicam. Strokovni delavec Raziskava Korak za korakom (Pedagoški inštitut 
skladno s tem načrtuje, izvaja in evalvira dejavnosti 2021), ki je bila opravljena na Centru za kakovost v 
z vidika koristi in pravic za vse otroke (prav tam). Če vzgoji in izobraževanju, nam podaja podatke, da so 
izhajamo iz kurikuluma za vrtce, je prav, da izpostavi- strokovni delavci v času korona virusa pripravljali 
mo razvojno-procesni pristop, ki v ospredje postavlja dejavnosti za starše in otroke, ki so jih posredovali 
proces učenja, katerega cilj je spodbujanje otroko- preko različnih kanalov. Najpogosteje preko e-po-
vih lastnih (simbolnih, fantazijskih in domišljijskih) šte, nato preko vrtčevske spletne strani, e-asistenta, 
strategij dojemanja, izražanja, razmišljanja itn., ki so telefona, preko videoklica (npr. Zoom, Skype, Viber, 
značilne za posamezno razvojno obdobje (Kuriku- Teams) ter preko družabnih omrežij (Facebook). 
lum 1999). Načelo aktivnega učenja in zagotavljanja Prav tako strokovni delavci navajajo, da so najpogo-
možnosti izražanja pa doda, da moramo poskrbeti steje (enkrat na teden) stik z družinami vzpostavljali 
tudi za udobno in spodbudno učno okolje. Ta izhaja z namenom ohranjanja vzgojno-izobraževalnega 
iz vzgojiteljevega načrtovanega in nenačrtovanega procesa na daljavo, enkrat do dvakrat na mesec so 
55
Didakta
ŠOLSKA TEORIJA
skrbeli za ohranjanje stika s starši z namenom oza- neprijetno, zahtevno in dolgotrajno. Nekaj staršev je 
veščanja in obveščanja staršev ter tudi ohranjanja povedalo, da spletno »učenje« otrok zapravlja pre-
stika z otrokom. Pri posredovanju dejavnosti so sko- več delovnega časa in jih tudi dodatno obremenju-
raj vedno upoštevali vsa kurikularna področja. Na je, to pa predpisujejo predvsem temu, da otroci še 
razpolago so nam tudi nekatere vsebine. Zupanc nimajo razvitih ustreznih sposobnosti samonadzo-
(2021) navaja, da je bilo izhodišče za načrtovanje in ra. Slednji pri opravljanju dejavnosti niso samostoj-
izvajanje dejavnosti Kurikulum za vrtec, saj je bil ni, kar pa pomeni dodatno delo za starše. Nekateri 
vsak dan namenjen doseganju ciljev enega od po- dodajo še, da so otroci še premladi in imajo posle-
dročij. Dan so začeli s t. i. jutranjim krogom, nato je dično šibko samoregulacijo. 
sledil osrednji del, ki je zajemal eno ali dve kratki de-
javnosti, ter tudi zaključek, predstavljen kot predlog Strokovni delavci so skladno z opravljeno raziska-
za domačo dejavnost. vo o vzgojno-izobraževalnem procesu (2021) izrazili 
mnenje, da vzgojno-izobraževalnega dela v pred-
Intenzivnost komuniciranja z družinami je bila odvi- šolskem obdobju ne gre izvajati na daljavo. Otroci 
sna od motiviranosti strokovnih delavcev in staršev. potrebujejo oseben stik, ki ga je na daljavo nemo-
Nekaterim je bilo neposredno komuniciranje všeč, goče nuditi. Vrtci se ne bi smeli zapirati v celoti in 
nekateri pa so povedali, da se jim je to zdelo nepo- omogočati zgolj nujnega varstva, saj se je delo v t. i. 
trebno, saj so ob celodnevnem delu na daljavo s šo- mehurčkih izkazalo za veliko boljšo rešitev.
loobveznimi otroki raje izkoristili prosti čas za igro 
na prostem (Raziskava o vzgojno-izobraževalnem 3 Stališča staršev v času izvajanja dejavnosti na 
procesu 2021). To lahko povežemo s podatki, ki jih daljavo
navaja Zupanc (2021), iz katerih je razvidno, da so Izvedena pa je bila tudi raziskava, v kateri so sode-
predšolski otroci pri izvajanju priporočenih dejavno- lovali starši (1204 staršev) iz različnih regij Slovenije, 
sti potrebovali pomoč staršev (vzpostavitev poveza- ki so odgovarjali na anonimen spletni vprašalnik. 
ve), prav tako pa so bila navodila za izvajanje t. i. do- Na podlagi pregleda prejetih odgovorov staršev 
mače dejavnosti staršem posredovana po e-pošti. sta bila identificirana dva pola mnenj, ki nista ena-
Prav tako nam kvalitativna raziskava med kitajskimi komerno zastopana (Zgonec, Mervic 2020). Prvi 
starši (Dong, Cao in Li 2020) pokaže, da so nekateri pol predstavljajo starši, ki menijo, da v času zapr-
starši spletno učenje predšolskih otrok dojemali kot tja vrtcev ni potrebno ohranjati stika med vrtcem 
56
Didakta
in družino. Starši sami namreč poskrbijo za kvali- mi v času zaprtja vrtca. Povezala se je z družinami 
tetno preživljanje časa s svojim otrokom oziroma s pomočjo različnih digitalnih tehnik, predvsem z 
za dodatne dejavnosti nimajo časa. Drugi pol pa namenom sodelovanja in biti v podporo staršem. 
predstavljajo starši, ki ocenjujejo, da jim je tovrstni 
stik v podporo, in menijo, da je ohranjanje stika oz. Ker predšolski otrok še ni dovolj spreten pri uporabi 
sodelovanja s strokovnimi delavci v času zaprtih digitalnih tehnik, je odvisen od svojih staršev. Koli-
vrtcev pomembno. Prav tako na podlagi opravlje- ko so starši dejansko izvajali priporočene dejavno-
ne raziskave o vzgojno-izobraževalnem procesu v sti, pripravljene s strani strokovnih delavcev, ali so 
predšolski vzgoji in njegovih učinkih v času epide- imeli čas, morda tudi sredstva, so lahko nadaljnja 
mije bolezni covid-19 dve tretjini staršev meni, da raziskovalna vprašanja. Zavedati in upoštevati mo-
jim je bil stik z vzgojiteljico v času zaprtja vrtca v ramo tudi vidik obremenitve staršev, ki je bil v času 
podporo. Zelo malo staršev odgovarja, da so jim razglašene epidemije Covid-19 zelo visok. To lahko 
bile posredovane dejavnosti s strani vrtcev doda- tudi sami pripisujemo dejstvu, da so nekateri star-
tna obremenitev, saj trdijo, da so bile dejavnosti ši ob zaprtju ostali brez službe in rednih mesečnih 
prilagojene družinskemu okolju in so jih lahko iz- dohodkov, nekateri so se borili za obstoj zaposlitve 
vedli. Navedeno izpostavita tudi Zgonec in Mervic in se jim je službena obveznost povečala (daljši de-
(2020), saj večina staršev odgovarja, da jim je bil lavniki, več izmen …), nekateri pa so bili primorani 
stik z vzgojiteljico v podporo in da se jim zdi ohra- delati od doma, poleg tega pa skrbeti in nuditi po-
njanje stika strokovnih delavcev z družino v času moč šoloobveznim otrokom ter izvajati priporočlji-
zaprtja vrtca zelo potrebno. ve dejavnosti za predšolskega otroka. 
Toda nekatere tuje raziskave prihajajo do dru- Iz svojega dela lahko povzamem, da nam je epide-
gačnih odgovorov. Rezultati raziskave, izvedene mija omogočila oz. nas prisilila, da smo začeli upo-
v ZDA (Jones 2020), kažejo, da je bil izziv s strani rabljati digitalno tehnologijo. Bolj ciljno naravnano 
staršev predvsem usklajevanje dela od doma in smo začeli uporabljati različna digitalna orodja (ra-
podpora otroku. To je bilo še posebno zahtevno v čunalnike, tablice itd.), pri katerih je imela največ 
družinah z več otroki v različnih razredih ali z enim težav starejša populacija zaposlenih. Pri sami upo-
otrokom, mlajšim od 4 let. Več staršev je namreč rabi smo se naučili in postali vešči pri upravljanju 
tudi opazilo, da ne morejo opravljati svojega dela različnih kanalov (Teams, Zoom itd.), katere mno-
in biti hkrati opora svojemu otroku, zato so mo- gi pred začetkom epidemije bodisi niso poznali 
rali svoje delo pogosto opravljati zgodaj zjutraj ali ali uporabljali. Zelo dobro je stekla komunikacija 
pozno zvečer. Kot drugi izziv so opredelili tudi po- s starši preko elektronske pošte, saj so jo bolj po-
večanje časa pred zaslonom, pomanjkanje druž- zorno in skrbno spremljali. Prav je, da smo se izurili 
bene angažiranosti, pomanjkanje zanimanja za tudi na tem področju, saj živimo v obdobju, ko je 
spletno učenje in težave, povezane s tehnologijo. sam razvoj digitalne tehnologije zelo visoko zasto-
Tudi Sonnenschein in Stites (2021) navajata, da sta pan, vendar menim, da ga moramo uporabljati le 
bila nivo stresa staršev in omejen dostop do teh- toliko, kot je to potrebno in priporočljivo za pred-
nologije negativni napovedovalec vključevanja šolsko obdobje, saj je osebni stik tako s starši kot 
otrok v dejavnosti od doma. Starši so prav tako otroci še vedno nujno potreben. 
poročali, da niso bili dovolj usposobljeni za virtu-
alno poučevanje in da za to niso imeli dovolj časa. 
Pojavili so se tudi drugi pomisleki glede tega, ali Viri in literatura 
Dong, C., Cao, S, Li, H. (2020): Young childrens online learning du-
je virtualno učenje primerno za majhne otroke ring COVID-19 pandemic: Chinese parents beliefs and attitudes. 
glede na njihovo omejeno pozornost in potrebo Children and Youth Services Review. Št. 118.
Hohmann, M. in Weikart, P. D. (2005): Vzgoja in učenje predšol-
po boljših sredstvih za spodbujanje socialnega/ skih otrok. Ljubljana: DZS.
čustvenega razvoja. Bistveno se je povečala tudi Jones, D. (2020): The impact of Covid-19 on Young Children, Fami-
lies and Teachers. Defending the Early Years. ERIC.
potreba po vključevanju staršev v učenje, kar je Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad RS za Šolstvo (1999): Kuriku-
razvidno iz mnogih objavljenih vsebin. lum za vrtce. Ljubljana. 
Raziskava o vzgojno-izobraževalnem procesu v predšolski vzgoji 
in njegovih učinkih v času epidemije bolezni covid-19 (2021). Pe-
Razkorak med nasprotujočimi se mnenji pripi- dagoški inštitut. Center za kakovost v vzgoji in izobraževanju. Ko-
rak za korakom.
sujem predvsem temu, da so bili nekateri starši Sonnenschein, S in Stites L. M. (2021): The Effects od COVID-19 
otrok doma bodisi brezposelni ali na t. i. »čaka- on Young Childrens and Theire Parents Activities at Home. Early 
Education and Development.
nju na delo«, drugi pa so morali opravljati delo od Vonta, T. (2009): Organizirana predšolska vzgoja v izzivih druž-
doma, dodatno delo, večizmensko delo. benih sprememb. Znanstvena monografija. Ljubljana: Pedagoški 
inštitut.
Zgonec, P in Mervic, T. (2020):  TRANZICIJA – O prehodih med 
4 Zaključek domačim in učnimi okolji v času epidemije bolezni covid-19). V: 
Korona in vrtec, str. 52–53. Pedagoški inštitut. Center za kakovost 
Na podlagi pridobljenih rezultatov, s katerimi raz- v vzgoji in izobraževanju. Korak za korakom. 
polagamo, lahko sklepamo, da je vrtec kot inštitu- Zupanc, T. (2021): Refleksije iz karantene: načrtovanje in izvajanje 
predšolskih dejavnosti na daljavo. V: Sodobna pedagogika. Le-
cija naredila veliko za ohranjanje stikov z družina- tnik 72 (138). Številka 3/2021.
57
Didakta
ŠOLSKA TEORIJA
Kako izobraževalec udeležence 
izobraževanja odraslih tudi »vzgaja«?
mag. Jana Mlačnik, univ. dipl. andragoginja, organizatorka izobraževanja odraslih, 
Javni zavod Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljubljana
Šola otroke vzgaja in izobražuje. Prav tako je tudi na področju izobraževanja odraslih, a 
»vzgoja odraslih« pomeni nekaj povsem drugega. Vzgojo odraslih v procesu izobraževanja 
si razlagamo kot vpliv nanje v smislu osebnostnega razvoja. Pri tem pa ima velik pomen 
učitelj oziroma izobraževalec ali izvajalec izobraževalnega programa za odrasle. Ne 
prenaša le znanja, ampak na povsem zavedni ravni vpliva na udeležence izobraževanja 
odraslih in povzroča spremembe na področju osebnostnega in poklicnega razvoja. Preda-
vatelj naj vzpostavi dober stik in skupinsko dinamiko, pozoren naj bo na verbalno in never-
balno komunikacijo, izbere ustrezne oblike in metode poučevanja, njegova vsebina pa naj 
bo praktična in uporabna. 
Ključne besede: izobraževanje odraslih, vzgoja od- nja ne poteka na organiziran način, poleg tega uči-
raslih, izobraževalec odraslih, vpliv izobraževalca, telja v klasičnem pomenu besede ni. Nas pa zani-
osebnostne spremembe pri odraslih ma predvsem vpliv učitelja oziroma izobraževalca. 
Kdo so odrasle osebe in kako pridobivajo znanje? Vzgoja v procesu izobraževanja
Po Zakonu o izobraževanju odraslih so odrasle ose- Najprej si poglejmo nekaj definicij vzgoje. 
be tiste osebe, ki so izpolnile osnovnošolsko obve-
znost. Odrasle osebe znanje pridobivajo v procesu Po Durkheimu (2014) je vzgoja proces celostnega 
učenja in/ali izobraževanja. oblikovanja osebnosti. Temeljni cilj vzgoje je vzgaja-
nje otroka za primeren način življenja v danem oko-
Učenje je koncept, pri katerem je poudarjen antro- lju, zato je jedro vzgoje v prvi vrsti socializacija, kjer 
pološki kontekst, ki postavlja v ospredje posamezni- je poudarek na primernih medčloveških odnosih. 
ka (Jelenc 2007, 34). Temelji na njegovih potrebah Cilj vsake vzgoje je samoeducirana osebnost. 
ter lastni dejavnosti. To pa ne pomeni, da v proce-
su niso upoštevane tudi družbene potrebe. Učenje Žorž (2010) pravi, da je vzgoja proces, ki pri človeku 
označuje večja širina: poteka povsod, zajema vse poteka skozi vse življenje. Gre za prilagajanje lastne-
položaje, okoliščine in priložnosti; vsebine se pre- ga vedenja socialnemu okolju, ki poteka na zavedni 
pletajo in niso tako načrtno usmerjene na predmet. in nezavedni ravni. Vzgajani smo zato vsi in vsi tudi 
 vzgajamo – če to hočemo ali ne. 
Izobraževanje je koncept, po katerem sta vloga in 
dejavnost posameznika (udeleženca) določeni od Vzgoja pa je tudi ciljno naravnan, strukturiran pro-
zunaj. V ospredju je pridobivanje znanja, spretno- ces, katerega poglavitni cilj ni pridobivanje znanja, 
sti, navad itn. Praviloma je proces izobraževanja temveč oblikovanje osebnosti. Vzgoja je »vse, kar 
uradno (ne pa nujno) opredeljen s cilji, je normiran, delamo za same sebe, in vse, kar drugi delajo za 
strukturiran, predmetno usmerjen in organiziran nas, da bi nas približali popolnosti naše narave« 
od zunaj. Proces (pridobivanja znanja itn.) se stro- (Durkheim 1981). 
kovno organizira in nadzoruje, praviloma s poukom 
in učiteljem (Jelenc 2007, 34). Zakon o osnovni šoli poleg izobraževanja predpi-
suje tudi vzgojno delovanje šole. Vsaka osnovna 
Izobraževanje odraslih je še ožji pojem in obsega šola mora celo pripraviti vzgojni načrt, s katerim 
izobraževanje, izpopolnjevanje, usposabljanje in določi načine doseganja in uresničevanja ciljev in 
učenje oseb, ki so izpolnile šolsko obveznost (po 9 vrednot iz omenjenega zakona, ob upoštevanju 
letih izobraževanja) in si želijo pridobiti, posodobiti, potreb in interesov učencev ter posebnosti širšega 
razširiti in poglobiti znanje, pri tem pa nimajo statu- okolja. Gre za proaktivne in preventivne dejavnosti, 
sa učenca, dijaka ali študenta. svetovanje, usmerjanje ter druge dejavnosti (po-
hvale, priznanja, nagrade, vrste vzgojnih ukrepov 
Osredotočila se bom na proces izobraževanja (odra- in podobno), s katerimi šola razvija varno in spod-
slih) in ne učenja, ker v procesu učenja prenos zna- budno okolje za doseganje ciljev iz 2. člena tega 
58
Didakta
zakona. Vzgojni načrt se je uvedel z namenom, da jo le preko interakcije oziroma odnosa. Ko se nekdo 
bi šole lažje dosegale cilje iz zakona, saj so za šolo izobražuje, se tej interakciji ne more izogniti. Inte-
obvezni (Šinkovec 2017, 30). Izobraževalne ustano- rakcija je lahko še veliko večja, ker se odrasli v izo-
ve za otroke torej skladno z zakonom izobražujejo braževanje večinoma vključijo na podlagi lastnega 
in vzgajajo. interesa. Vemo pa, da so za posameznikovo vzgojo 
zelo pomembni tudi njegovi interesi, ki lahko vzgo-
Vzgoja v izobraževanju odraslih jo pospešujejo ali zavirajo.
Andragogika je veda o vzgoji in izobraževanju od-
raslih. Kaj je izobraževanje, smo že zapisali, zato se Učitelj oziroma izobraževalec 
sedaj osredotočimo na »vzgojo« odraslih. Seveda Številne raziskave, predvsem na področju izobra-
obstajajo dvomi, da bi odrasle lahko vzgajali. Izvi- ževanja otrok, pišejo o odnosu med učencem ali 
rajo iz posplošene predstave v slovenskem okolju študentom ter učiteljem oziroma profesorjem. Raz-
o vzgoji kot represivnem modelu vzgajanja. Ne- iskave so dobra osnova za razumevanje odnosa tudi 
predstavljivo je, da bi odrasla oseba morala uboga- med izobraževalcem ter udeležencem izobraževa-
ti ukaze učitelja oziroma izobraževalca in bi jo celo nja odraslih. 
doletela kazen. Prav zato vzgojo odraslih razume-
mo kot osebnostni razvoj pod vplivom sistematič- Učitelj ne opravlja več tradicionalne vloge prena-
nih dejavnikov in doživetij. Ljudje se namreč vse šalca znanja, temveč nastopa kot pospeševalec ali 
življenje spreminjamo in dozorevamo. podpornik študentovega učenja (Biloslavo 2008), 
prevzema torej vlogo tutorja. 
Pomen osebnostnega razvoja ali vzgoje je še pose-
bej pomemben v današnji družbi, ko ni več toliko Učiteljevo delo je dvojne narave (Muršak in drugi 
pomemben poklic osebe, temveč njene kompe- 2011), saj je zavezan dvema strokama: tisti, ki jo po-
tence in temeljne lastnosti, sposobnost odločanja učuje, in tisti, ki mu daje znanje in pomaga pri ra-
in obvladanja medosebnih odnosov. zvoju zmožnosti, da lahko to kompetentno počne, 
poudarja Medveš (1999). Učitelja vidimo kot pobu-
Proces vzgoje je torej vezan na oblikovanje osebno- dnika sprememb na osebni ravni, na ravni skupno-
sti in traja celo življenje. Poleg tega velja, da se vre- sti, učiteljskega kolektiva, sodelovanja z drugimi su-
dnote in vedenjski vzorci v procesu vzgoje prenaša- bjekti in medgeneracijskega sodelovanja.
59
Didakta
ŠOLSKA TEORIJA
Razlage potrjujejo, da učitelj ne le poučuje oziroma Prav to zadnje načelo, vpliv izobraževalca na odrasle 
prenaša znanje, ampak tudi vzgaja. Na področju udeležence izobraževanja odraslih v smislu »vzgo-
izobraževanja odraslih pa ne govorimo o učitelju. je« odraslih, nas bo zanimal v nadaljevanju. Gre za 
Zakon o izobraževanju odraslih navaja dva razločna vpliv na osebnostni razvoj odraslih, na njihova stali-
profila v procesu izobraževanja odraslih, in sicer: šča, na odnos do njih samih ali do drugih vidikov, za-
• izobraževalec oziroma izobraževalka, ki opravlja radi česar lahko pride do sprememb pri odraslem. V 
izobraževalno delo v neformalnih izobraževalnih tem smislu torej izobraževalec odrasle tudi »vzgaja« 
programih za odrasle (npr. predavatelj, mentor, tako kot učitelj otroke. Vpliv je lahko tudi nezave-
tutor, animator), den, vendar se bom osredotočila na zavedno raven 
• izvajalec oziroma izvajalka, ki je pravna ali fizična vpliva izobraževalca, ki ga lahko nadzorujemo in 
oseba in izvaja izobraževalne programe za odrasle nanj vplivamo. Dolgoletna praksa v izobraževanju 
in dejavnosti na področju izobraževanja odraslih. odraslih je pokazala, da izobraževalec lahko vpliva z: 
• vzpostavljanjem dobrega stika,
Gre torej za izobraževalca oz. izvajalca (v nadaljeva- • verbalno in neverbalno komunikacijo,
nju izobraževalec), ki v procesu izobraževanja odra- • ustvarjanjem skupinske dinamike,
slih vstopa v (dolgotrajnejši) odnos oziroma interak- • (aktivnimi) oblikami in metodami poučevanja, 
cijo z udeleženci izobraževanja odraslih. • (praktično in uporabno) vsebino. 
Kaj je pokazala praksa? Seveda izobraževalec močno vpliva tudi s svojo 
Moje dolgoletne izkušnje so pripeljale do nekaj osebnostjo, a se na ta vidik nisem osredotočila, ker 
temeljnih dejavnikov za učinkovito izobraževanje gre pri tem velikokrat za nezavedne vplive. 
odraslih, ki jih je potrebno upoštevati, ko organi-
ziramo in izvajamo izobraževalni program za od- Pomembno je, da se tega vpliva izobraževalec zave-
rasle. Načela so: da in se na teh področjih razvija in izobražuje. Prav 
• znanja morajo biti praktična, konkretna in takoj ta vpliv mu daje kot predavatelju izredno moč in 
uporabna v praksi, pri delu; sloves dobrega izobraževalca. 
• če je le možno, naj bo izobraževanje sestavljeno 
iz več kontinuiranih srečanj; 1. Dober stik 
• vsebina in način dela izobraževalca naj izhajata Dober stik je v NLP-ju krovni pojem za vse podvige, 
iz izkušenj in predznanja odraslih, s katerimi uspemo vzpostaviti dobro komunikacijo 
• izobraževanje je potrebno ustrezno poimenova- med ljudmi (Kroflič 1999, 46). Dober stik lahko do-
ti, odvisno od namena in ciljne skupine; sežemo z dobrim zaznavanjem, ujemanjem, spre-
• dober prenos znanja je močno odvisen od sa- mljanjem in vodenjem, s čimer je omogočena do-
mega izobraževalca. bra komunikacija. 
60
Didakta
Izobraževalec mora znati vzpostaviti dober stik. To sporočil med sogovorniki in posledično za uspešno 
pomeni, da se v skupini prijetno počutimo, med čla- komunikacijo (Jacobs 1994). Ker vse to velja tudi za 
ni skupine in izvajalcem pa se vzpostavi zaupanje, področje izobraževanja, je pomembno, da je izobra-
torej se z nekom dobesedno »ujamemo«. Takrat je ževalec neverbalno pismen, občutljiv in odziven v 
posameznik šele pripravljen sodelovati. Ne gre le za odnosu do odraslih.
občutek. Pri dobrem stiku gre že za nezavedno zr-
caljenje kreten, vedenja, usklajevanje koraka pri hoji Praksa pri poučevanju vsak dan potrjuje znano dej-
in drži telesa, uporabo podobnih besednih zvez. Če stvo, da le nekje med 7–10 % komunikacije zajema 
ni dobrega stika, je tudi komunikacija neuspešna, verbalno ali besedno komunikacijo. Preostalih 90 
kar pomeni, da ne doseže želenega odziva. Vsebina % zajema neverbalna ali nebesedna komunikacija, 
nima smisla, če nam oseba ne sledi, če ni stika. Go- ki vključuje intonacijo oziroma barvo glasu ter go-
vorimo sicer že o nezavednem sledenju, ampak se vorico teles (55–65 %). Če hoče predavatelj (dobro) 
ga izobraževalec zaveda oziroma ga zavestno lahko vplivati na odrasle udeležence izobraževanja, mora 
razvija. Izobraževalec mora znati dobro zaznavati njegovo verbalno komunikacijo podpirati govorica 
stvari, spremljati in voditi dober stik. telesa, mimika obraza in ton glasu. 
Kot smo že zapisali, je dober stik močno povezan z 3. Skupinska dinamika 
verbalnim in neverbalnim komuniciranjem. Skupinska dinamika pomeni psihološke in psiho-
socialne načine vplivanja na druge. Ramovš (2000) 
2. Verbalna in neverbalna komunikacija pravi, da gre po eni strani za celotno dogajanje v 
Komunikacija je v razredu oziroma v šoli kot insti- neki skupini, hkrati pa je to veda, ki proučuje zako-
tuciji večinoma enosmerna (učitelj-učenec), av- nitosti dogajanja v skupinah.
tokratska, v okviru monopolne ideologije (Novak 
2005). Govorimo o adekvatni komunikaciji. Pozna- Virk-Rode in Belak-Ožbolt (1990) pišeta o dejavnikih 
mo tudi neadekvatno komunikacijo, ki dopušča za dober razvoj dinamike v skupini. Zelo pomemb-
zmote, iskanja in stranpoti v procesu izobraževa- na (nujna) je začetna predstavitev članov med seboj, 
nja. Z začasno neadekvatnimi tipi komunikacije sledijo občutljivost za verbalno in neverbalno komu-
lahko učitelj širi izkustveno polje udeleženca izo- nikacijo ter medsebojno zaupanje članov ter obču-
braževanja. Verbalna komunikacija med izobraže- tek pripadnosti, ki naj bi močno vplival na dobro de-
valcem in udeležencem izobraževanja odraslih naj lovanje v skupini in skupinsko dinamiko. Potrebno se 
vsekakor dopušča zmote in iskanja, iz katerih se je tudi znati vživeti v skupino, biti zmožen uveljavljati 
odrasli lahko uči. Odrasli so namreč osebe z različ- lastne interese in potrebe znotraj skupine. 
nimi izkušnjami, na katerih je potrebno graditi in 
voditi izobraževalni proces. Vsi našteti dejavniki razen zadnjega so v veliki meri 
odvisni od izobraževalca; ta pripravi sproščeno uvo-
Kaj pa neverbalna komunikacija? Le-ta zajema vsa dno predstavitev, je pozoren na lastno komunika-
sporočila razen besed in jezika, vključno z različnimi cijo in komunikacijo članov skupine (udeležencev 
vidiki glasu, telesnimi gibi, izrazi na obrazu, prosto- izobraževanja odraslih). Poleg tega gradi na občut-
rom, časom, vonjem in okoljem (Guerrero in drugi ku zaupanja, ki ga daje članom, ter gradi na pripa-
1999). Slušatelji so pri nekaterih predavateljih bolj dnosti. Izobraževalec spodbuja tudi, da imajo odra-
odzivni in pozorni, vzdušje med izobraževalno uro sli udeleženci izobraževanja varen prostor, da upajo 
pa je bolj sproščeno. Za te predavatelje je značilno, izražati in uveljavljati lastne interese in potrebe ter 
da imajo več let delovnih izkušenj v izobraževanju, tudi spregovoriti. 
poučujejo z navdušenjem, so neverbalno aktivni 
(gestikulacija, nasmeh, mimika, gibanje po prostoru Praksa potrjuje, da je pomembno, da vsak udeleže-
med podajanjem snovi, ohranjanje očesnega stika, nec dobi možnost, da izrazi svoje mnenje. Izobraže-
aktivno poslušanje, jasen in vokalično pester govor), valec mora ustvariti tako klimo, da tudi najbolj tihi 
verbalno in neverbalno usklajeni ter med podaja- udeleženec spregovori. Naloga izobraževalca je, da 
njem snovi smiselno uporabljajo humor (Wolkgang glasnejše udeležence »zaposli«, da dobijo možnost 
v Boyd Sr. 2000) in zavajanje (Walters 2003). Svoja tudi bolj tihi. Prav vsakega odraslega naj posluša in 
čustva kažejo pristno in jih znajo tudi izraziti, kadar sliši, kaj ima za povedati, kar mu uspe z dobrim sti-
presodijo, da je to potrebno (Mehrabian 1972). kom in skupinsko dinamiko. Neprecenljivo je, da se 
udeleženec izobraževanja v skupini, v kateri se izo-
Neverbalna komunikacija je pomembna za vtis, ki bražuje, čuti sprejet, spoštovan, cenjen. 
ga učitelj ustvari pri svojem delu (Negi 2009), za po-
zornost slušatelja do same vsebine in tudi za uspeh 4. Oblike in metode poučevanja
učenca (Asghar Chaudhry in Arif 2012). Hkrati je V teoriji sta se izoblikovala dva modela vzgoje in izo-
na nekaterih področjih uspešno razbiranje never- braževanja; kulturno-transmisijski model ter proce-
balnih sporočil ključno za ustrezno izmenjavanje sno-razvojni model na drugi strani. Za prvega velja 
61
Didakta
ŠOLSKA TEORIJA
prenašanje vnaprej zgrajenega modela vednosti, O zares učinkovitem učenju ali izobraževanju na-
drugi pa je poznan kot proces kontinuirane rasti in mreč govorimo šele takrat, ko je človek svoboden, 
razvoja oz. prenos določenega znanja, izkušenj, s kar pomeni, da človek sanja, uporablja domišljijo, 
tem da poudarja prednostno naravo tistih vsebin in raziskuje svet in samega sebe, uporablja razum in 
metod poučevanja, ki pripomorejo k razvoju oseb- vse, kar ta omogoča. Ko to dela, ne potrebuje no-
nostnih zmožnosti (Kroflič v Škerjanc 2011). benega dodatnega nadzora nad seboj, saj se že 
ves čas nadzoruje. Potrebuje pa sogovorca, prija-
Poznamo tri temeljne vrste izobraževalnih oblik: telja, mentorja. 
množične ali frontalne, skupinske ali grupne ter 
posamične ali individualne (Jereb 1998, 56–57). Pra- Prav to pa je prava vloga izobraževalca odraslih, ki 
ksa je pokazala, da ni dobro, da le izobraževalec ves v procesu izobraževanja omogoča varen prostor 
čas komunicira s celotno skupino učečih se odra- za spremembe ter njihovo osebnostno in poklic-
slih (množične in frontalne oblike), ampak odrasle no rast. 
razdeli v več manjših skupin, znotraj katerih si izme-
njujejo znanje in iščejo rešitve. Tako prihaja do več 
interakcij med samimi udeleženci, ki si izmenjuje- Literatura in viri
Adrinek, M. (2018): Vpliv skupinske dinamike na nasilje v razredu. 
jo svoje izkušnje z določeno tematiko. Te izkušnje Pedagoška fakulteta, Ljubljana - magistrsko delo. 
mora predavatelj upoštevati in na njih graditi, če Asghar Chaudhry, N. in Arif, M. (2012): Teachers’ Nonverbal Behavior 
and Its Impact on Student Achievement. International Education 
hoče, da bo prišlo do želenih sprememb pri odra- Studies, let.5 (št. 4): str. 56–64.
slem posamezniku. Poleg tega se udeleženci tudi Biloslavo, R. (2008): Management of dualities as a critical dimension 
of a knowledge-era organisation. International Journal of Techno-
bolje spoznajo med seboj. Izobraževalec naj ne bo logy Management, let. 43 (št. 1–3): str. 4–17.
edini, ki posreduje znanje, ampak predavatelj z izbi- Boyd Sr, F. D. (2000): Non-verbal behaviors of effective teachers of 
at-risk African-American male middle school students. Blacksburg: 
ro ustreznih oblik to omogoča tudi odraslim udele- Virginia Polytechnic Institute and State University.
žencem izobraževanja. Drofenik Jerič, V. (2016): Učiteljeva poklicna vloga in njegov profesi-
onalni razvoj. Ljubljana, Pedagoška fakulteta, UL – magistrsko delo. 
Durkheim, E. (1981): Vaspitanje i sociologija. Beograd: Zavod za uč-
Metode pouka ali izobraževalne metode se kažejo v benike i nastavna sredstva.
Durkheim, E. (2014): The Division of Labor in Society. New York: Free 
določenem načinu ravnanja učitelja in učečih se. Z Press.
njimi poskušamo na čim bolj učinkovit način dose- Guerrero, L. K., J. A. DeVito in M. L. Hecht, ur. (1999): The nonverbal 
communication reader: classic and contemporary readings. Long 
či zastavljene vzgojno-izobraževalne cilje. Glede na Grove, il: Waveland.
obliko komuniciranja med učiteljem, učečim se in Jacobs, T. J. (1994): Nonverbal Communications: Some Reflections 
on Their Role in the Psychoanalytic Process and Psychoanalytic 
izvorom informacij lahko ločimo: pretežno pasivne, Education. Journal of the American Psychoanalytic Association, 
pasivno-aktivne ter aktivne metode. Pretežno ak- let.42 (št. 3): str. 741–762.
Jelenc, Z. (2007): Strategija vseživljenjskosti učenja v Sloveniji. Lju-
tivne metode poučevanja zahtevajo, da na podlagi bljana: Ministrstvo za šolstvo in šport Republike. 
ustreznih virov, ob posredni pomoči ali brez pomoči Jereb, J. (1998): Teoretične osnove izobraževanja. Kranj: Moderna 
organizacija.
učitelja, učeči se sami pridejo do informacij oz. zna- Justinek, A. (1997): Čemu vzgoja odraslih. Andragoška spoznanja, 
nja, npr. metoda dela s teksti, metoda izobraževanja 3–4/97. Dostopno na https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/
article/view/6700/6399ž.
z računalnikom itd. (Jereb 1998, 55̶56). Kroflič, B. (1999): Ustvarjalni gib – tretja razsežnost pouka. Ljubljana: 
Znanstveno in raziskovalno središče. 
Margon, B. (2016): Stališča staršev in vzgojiteljev o vzgoji otrok. Lju-
Seveda so aktivne metode za odrasle najbolj učin- bljana: Pedagoška fakulteta. UL – diplomsko delo. 
kovite, predvsem z vidika večjega vplivanja nanje. Mehrabian, A. (1972): Nonverbal communication. Los Angeles: Uni-
versity of California Pres.
Smiselno je, da izobraževalec te metode kombinira Medveš, Z. (1999): Zunanja diferenciacija v osnovni šoli. Odgovori na 
s skupinskimi oblikami dela. Le tako odrasli pridejo mnoge sistemske dileme so odvisni od izvedbenih rešitev. Sodobna 
pedagogika, let. 50 (št. 1): str. 88−104.
do idej, rešitev, ki so uporabne pri njihovem delu ter Muršak, J., Javrh, P. in Kalin, J. (2011): Poklicni razvoj učiteljev. Ljublja-
vplivajo na njihov osebnostni razvoj. na: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Peternelj, M. (2012): Učenje skozi proces skupinske dinamike in 
timskega dela. Maribor: Fakulteta za varnostne vede, UM - di-
5. Praktična in uporabna vsebina plomsko delo. 
Ramovš, J.(2000): Medgeneracijska povezanost, samopomoč in ka-
Poleg naštetih vidikov je vpliv izobraževalca večji, kovostna starost. Socialno delo, let. 39 (št. 4/5): str. 315-329.
če odraslim podaja zelo praktično in konkretno Rutar, D. (2019): Dnevnik marksističnega psihologa. Vzgajanje odra-
slih ljudi. Dostopno na: http://www.dusanrutar.net/blog/vzgajanje-
znanje, ki ga že naslednji dan lahko uporabijo v -odraslih-ljudi
praksi, torej pri svojem delu. Izobraževalec jih mora Virk-Rode, J.in Belak-Ožbolt, J. (1990): Razred kot socialna skupina 
in socialne igre. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
nagovoriti s konkretnimi situacijami, v katerih se Šinkovec, S. (2017): Vzgojni načrt v šoli: Spodbujanje celostnega ra-
odrasli počutijo nagovorjene in se v njih prepozna- zvoja osebnosti učencev. Ljubljana: Jutro. 
Škerjanc, P (2011): Tradicionalni-sodobni modeli učenja in pouče-
jo. Tako obstaja večja verjetnost, da znanje upora- vanja družboslovja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, UL – di-
bijo pri delu, pri tem pa se tudi osebnostno in po- plomsko delo. 
Walters, S. B. (2003): Resnica ali laž: Kako prepoznati laž in se zava-
klicno razvijajo. rovati pred prevaro. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.
Zakon o izobraževanju odraslih (Uradni list RS, št. 6/18 in 189/20 – 
ZFRO).
Zaključek Zakon o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno 
Dušan Rutar v enem svojih blogov piše, da je iz- besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13 in 46/16 – ZOFVI-K).
Žorž, B. (2010): Vzgoja za svobodo – vzgoja za odrekanje. Koper: 
obraževanje bolj ali manj učinkovito zaradi ljudi. Ognjišče.
62
Didakta
ZDRAVJE OTROK
Strategije pri obravnavi otrok 
in mladostnikov s sindromom 
Prader-Willi s prikazi primerov
dr. Tina Bregant, dr. med., spec. pediatrije, spec. fizikalne in rehabilitacijske 
medicine, in mag. Teja Bandel-Castro, dipl. psih., spec. klinične psihologije, 
Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik
V CIRIUS Kamnik izvajamo vzgojno-izobraževalne programe na nivoju osnovnošolskega 
in srednješolskega izobraževanja ter izobraževanja odraslih, istočasno pa nudimo tudi 
zdravstvene storitve, med katerimi so poleg specialističnih ambulant vključene različne 
sodobne metode fizioterapije, delovne terapije, logopedije, klinične psihologije, zdravst-
vene nege in tudi prehranske obravnave. Otroke in mladostnike spremljamo vsakodnevno, 
praviloma več let zaporedoma, kar nam omogoča dobro poznavanje vključenih otrok in 
mladostnikov. V zavod je vsako leto vključenih približno 210 otrok in mladostnikov, v letu 
2021/22 pa se je v našem zavodu šolalo tudi 5 otrok s sindromom Prader-Willi, pri kater-
ih je celostna obravnava ključna. S prispevkom želimo predstaviti sindromsko motnjo ter 
način dela, s poudarkom na vedenjskih strategijah, ki bodo v pomoč strokovnjakom, ki se 
srečujejo s podobnimi izzivi. 
Sindrom Prader-Willi (PWS) nava čustveno-vedenjskih motenj). Posebnosti pri 
Sindrom Prader-Willli ali Prader-Willijev sindrom osebah s PWS, ki vplivajo na zdravstveno stanje, so 
(PWS) je kompleksna genetska motnja, ki je po- (Angulo in drugi 2015; Vir 1):
sledica pomanjkljivega izražanja genov na kromo-
somski regiji 15q11.2-q13, ki bi jih otrok podedoval od • motnje delovanja hormonske osi (hipogonadi-
očeta (Bittel in Butler 2005; Butler 2011; Cassidy in zem, pomanjkanje rastnega hormona, hipoti-
drugi 2012; Aycan in Bas 2014). Enako pogosto se roidizem, adrenalna insuficienca), zaradi česar 
pojavlja pri moških in ženskah. Motnja se pojavlja je potrebno medikamentozno nadomeščanje,
redko, s prevalenco 1:10000 do 1:30000 (Nicholls in • neželeni učinki po dajanju nekaterih zdravil 
drugi 1989; Butler 2009). (podaljšani in bolj intenzivni odzivi ob sedativih 
v standardnih odmerkih, zastrupitve z vodo pri 
Za osebe s PWS so značilne hipotonija, težave s hra- zdravilih z antidiuretičnim učinkom, kar zahte-
njenjem, čustveno-vedenjske motnje ter posledice va dodatno previdnost pri predpisu teh zdravil), 
motenega delovanja hipotalamusa, kar povezuje- • visok prag za bolečino (odsotnost bolečine kot 
mo s hiperfagijo, temperaturno nestabilnostjo, viš- opozorilnega znaka ob poškodbi ali okužbi),
jim bolečinskim pragom, hipersomnijo, pomanjka- • nestabilnost telesne temperature (nezaneslji-
njem rastnega hormona in ščitničnega stimulirajo- vost povišane telesne temperature kot znaka 
čega hormona, hipogonadizmom in pomanjkljivim okužbe),
delovanjem nadledvične žleze (Butler 2011; Cassidy • dihalne težave (znižan mišični tonus, šibke mi-
in drugi 2012; Aycan in Bas 2014; Butler 1990). Če ne šice prsnega koša, apneja v spanju, smrčanje, 
reguliramo kaloričnega vnosa in ne spodbujamo šibkejše izkašljevanje, kar najlažje nadzorujemo 
gibanja, se razvije debelost z zapleti, ki so tudi glavni s preprečevanjem debelosti in hipokaloričnim 
vzroki obolevnosti in umrljivosti pri osebah s PWS. vnosom, vajami za dihanje, odstranitvijo žrelnice 
in mandljev, če je to potrebno, ob hudih težavah 
Pri osebah s PWS je poleg hipotonije in težav s hra- uvedbo NIV preko noči in uporabo izkašljevalni-
njenjem prisotnih še več drugih težav, ki pa se iz- ka ter zaščito pred okužbami dihal s cepljenjem 
ražajo od posameznika do posameznika različno. (cepljenje proti gripi, pnevmokoku, Covid-19). 
Nekatere med njimi lahko zdravimo medikamen- Dihalne težave opredelimo s polisomnografi-
tozno (npr. uporaba rastnega hormona), nekatere jo. Včasih je potrebno uvesti dihalno podporo s 
pa poskušamo nasloviti simptomatsko (npr. fiziote- CPAP ali BiPAP,
rapevtska obravnava) oziroma z različnimi strategi- • težave s hranjenjem, hiperfagija, prenajedanje, 
jami (fizioterapevtska obravnava, psihološka obrav- napenjanje trebuha, bolečina, gastropareza, 
63
Didakta
ZDRAVJE OTROK
manjša verjetnost za bruhanje, zaradi česar je • rigidnost: nefleksibilnost v rutinah, razmišlja-
potrebna doživljenjska hipokalorična dieta in nju, konceptih, vztrajanje v nespreminjanju, čr-
nadzor nad zaužito hrano, no-belo (digitalno) razmišljanje brez nians,
• kožne spremembe: modrice, opraskanine (po- • socialna kognicija: nezmožnost vživljanja v dru-
vezano z vedenjskimi težavami), ge, težave z recipročno socialno komunikacijo, 
• ortopedski problemi (skolioza, displazija kolkov, nerazumevanje občutkov drugih, pomanjkanje 
zlomi kosti), empatije in natančne in točne interpretacije 
• čustveno-vedenjska problematika. socialnih namigov (Schwartz in drugi 2021).
 
Težave s hranjenjem Statistično značilne volumske spremembe v mož-
Že pred rojstvom matere opisujejo slabše gibanje ganskih strukturah, ki korelirajo z vedenjskimi teža-
ploda in nenapredovanje rasti (Miller in drugi 2011). vami, pojasnijo tako težave ob hranjenju, ki ga mo-
Novorojenčki s PWS imajo nizko porodno težo, so žgani dojemajo kot nagrajujoče vedenje v mezo-
ohlapni in slabo sesajo. Pogosto slabo pridobivajo limbičnih strukturah, kot tudi težave pri občutkih 
telesno težo, zaradi česar potrebujejo prilagoditve sitosti in s homeostatskimi mehanizmi, povezanimi 
pri hranjenju, včasih celo potrebujejo hranjenje po z delovanjem struktur v možganskem deblu in ta-
sondi ali celo gastrostomi. Kasneje, v starosti dveh lamusu (Yamada in drugi 2022). 
do petih let, se jim apetit poveča, čezmerno začnejo 
pridobivati telesno težo. Pojavijo se čustveno-vedenj- Vedenjske težave, ki so zlasti izrazite pri prekla-
ske motnje. Stalna lakota ob neučinkoviti regulaciji pljanju pozornosti oziroma menjavi dejavnosti, 
kaloričnega vnosa z dnevno manjšo porabo energije pri teh otrocih dodatno poglabljajo anksioznost, 
praviloma vodi v življenje ogrožujočo debelost. Če se kar dodatno otežuje procese učenja in utrjuje ri-
že v predšolski dobi ne uvede kalorične redukcijske gidnost. Zato je nujna krepitev fleksibilnosti, kljub 
diete (tipično 60–80 % dnevnih potreb) oziroma če temu, da so rutinski procesi pomembni npr. pri 
lahko otrok je po želji, se razvije debelost. V šolski hranjenju, ker znižujejo anksioznost. V našem za-
dobi postane izrazitejša hiperfagija, stalna lakota, vodu so zato otroci in mladostniki vključeni v ce-
ko se otrok ali mladostnik nikoli ne počuti povsem lostno obravnavo, ki vključuje tudi obravnavo pri 
sitega, stalno razmišlja o hrani. Pridružijo se čustve- klinični psihologinji.
no-vedenjski izpadi. Z odraščanjem in podporo mla-
dostnik pridobi boljši nadzor nad lastnim vedenjem, Poleg vseh prej omenjenih značilnosti na podro-
manj je čustveno-vedenjskih izpadov. Pri nekaterih čju psihosocialnega funkcioniranja se pri otrocih 
se v odrasli dobi apetit normalizira. s Prader-Willi sindromom pogosto pojavljajo ko-
morbidne duševne motnje, med njimi so motnja 
Otroci s PWS imajo v našem zavodu individualno v duševnem razvoju, vedenjska motnja, praskanje 
prilagojeno hipokalorično dieto, ki je glede na okus kože (angl. »skin picking«), motnje na področju 
posameznika in željo staršev lahko tudi modificirana jezika in govora, motnje pozornosti in hiperak-
ketogena dieta oziroma Atkinsonova dieta z močno tivnosti, obsesivno kompulzivna motnja, motnje 
restrikcijo ogljikovih hidratov in poudarkom na zele- razpoloženja, motnje spanja, psihotične motnje 
njavi ter beljakovinskimi dodatki (puding, napitki). in motnje avtističnega spektra (Dimitropoulos in 
Ob dieti so nujne strategije, ki naslavljajo čustveno- drugi 2001; Boer in drugi 2002; Wigren in drugi 
-vedenjsko problematiko, ki je ob tem prisotna. 2005; Webb in drugi 2002). Težave v duševnem 
zdravju so najbolj pogost razlog za hospitalizacijo 
Čustveno-vedenjska problematika otrok in mla- (Mohapatra in drugi 2016). Psihotična motnja ima 
dostnikov s PWS neznačilen cikličen potek s hitro remisijo. V sklo-
Vedenjske posebnosti pri osebah s PWS so: pu simptomov se pojavljajo anksioznost, agresija 
• hiperfagija: stalna, intenzivna občutja lakote, in nihanje v razpoloženju, lahko tudi katatonija 
prezaposlitev s hrano, želja po hranjenju, teža- (Singh in drugi 2019). Za obvladovanje duševnih 
ve, povezane s hranjenjem, pomanjkanje obču- motenj se predpisuje antipsihotično terapijo, sta-
tja sitosti, bilizatorje razpoloženja in antidepresive ter upo-
• vedenjski izbruhi: visoko eksplozivno, situacij- rablja vedenjske metode (žetoniranje, nagrajeva-
sko neprimerno vedenje, ki se zdi večinoma nje) (Mohapatra in drugi 2016; Singh in drugi 2016; 
izven nadzora, Ho in Dimitropoulos 2010).
• anksioznost: pretirana zaskrbljenost, napetost, 
povezana z rutinami, urniki, načrtovanjem v Prikaz primerov vedenja in možnih rešitev pri 
zvezi s hranjenjem, individualnimi interesi, mo- otrocih in mladostnikih s PWS
žnimi spremembami,
• obsesivno-kompulzivno vedenje: ponavljajoče, Primer a – hiperfagija
ritualno vedenje, zbiranje in kopičenje reči, po- Deček je izjemno pozoren na hranjenje. Ko ima 
udarjanje razlik, nuja vedeti/vprašati/povedati, v steklenici vodo, mora skoraj nujno spiti celo, da 
64
Didakta
»pride do konca«. Če od koga sliši, da bo njemu ali no postopno navajanje na nošenje kratkih majic 
komu drugemu hrana prikrajšana, se pojavi ču- v poletnem času. Ravno se je privadila tega, ko se 
stveni izbruh. Pri peki piškotov je že ob sami izde- je že pričela jesen. 
lavi večkrat poskušal pojesti tudi surove sestavine. 
Rešitev: predvidljiva rutina in urniki, pravočasna 
Rešitev: načrtovanje hranjenja in nadzor, raz- najava sprememb (npr. k novi aktivnosti lažje 
položljivost hrane in pijače naj bo omejena (ser- pristopi z nekim predhodnim signalom – pri njej 
viranje v manjših kozarcih, skledicah), omejena deluje predvsem zvonec), spremembe naj bodo 
dostopnost, zavedanje, da že same vonjave lahko pospremljene z oporami, npr. vidni opomnik, po-
vzpodbudijo tek, upoštevanje dietnih smernic, govor o nameravanih spremembah, ne obljubljati 
namesto piškotov priprava zelenjave (lupljenje in tega, česar ni mogoče uresničiti. 
strganje korenčka, rezanje kumare), nagrajevanje 
ustreznega vedenja s pohvalo (ko npr. poje zgolj Primer c – primanjkljaji na področju socialne 
en piškot), izogibanje nagrajevanja vedenja s hra- kognicije
no npr. bonbonom. Fantje se v času proste igre igrajo z avtomobili. 
Letijo po zraku, se vozijo po tleh, mizah itd. Deček 
Primer b – rigidnost se jim želi pridružiti, zato s svojim avtom teče za 
Deklica ni želela z menoj na individualno uro, ker njimi in jih oponaša. Pri tem ne upošteva osebne 
je na vsak način želela pogledati do konca posne- razdalje in včasih koga po nesreči tudi pohodi in 
tek na YouTubu. »Morala« je videti, da je posnetek ga odrine. Starejši fantje se želijo igrati med seboj, 
prišel do konca rdeče črte. Situacije smo občasno zato mu ne pustijo blizu. To mu povejo z beseda-
reševali s preusmerjanjem pozornosti. Občasno mi, naj se gre igrat drugam. Uporabijo tudi geste 
smo v časovni stiski prestavili posnetek na konec, in so pri tem zelo nazorni. Deček kljub temu vztra-
tako da tega ni opazila. Prav tako je pri urah že- ja, dokler fantom ne »prekipi«. Deček ne razume 
lela vedno dokončati vsako dejavnost (do konca odziva sošolcev, se pa odzove na preusmeritev k 
prebrati pravljico, do konca sestaviti sestavljanko, drugi igri. 
do konca prelistati knjigo …), kar je bilo lahko zelo 
frustrirajoče, saj bi po naših izkušnjah lahko nada- Rešitev: pogovor o situaciji, dober vzgled čustvene 
ljevala skoraj v neskončnost. Mama je pravila, da odzivnosti, učenje razumevanja čustev in branja ču-
je imela podobne težave z navajanjem na poletna stev z obraza in telesne govorice – učenje empati-
oblačila, ker je vztrajala pri istih oblačilih, kot jih je je in socialnih namigov, preusmerjanje pozornosti, 
nosila pozimi. Potrebno je bilo skoraj tri meseč- poudarjanje, kaj želimo (namesto, da bi rekli: »Ne 
65
Didakta
ZDRAVJE OTROK
teči«, rečemo: »Hodi počasi«), določimo vedenje ob žavah z duševnim zdravjem pa ne pozabimo napo-
frustracijah, ki je sprejemljivo (namesto tolčenja ob titi na ustrezno obravnavo, saj določene težave zelo 
zid raje stiskanje žogice), poskrbimo za varnost in učinkovito zdravimo medikamentozno (npr. uved-
po potrebi umik, agresivnega izpada ne toleriramo ba antipsihotične terapije, zdravljenje s stabilizatorji 
– ravnamo po protokolu zavoda. razpoloženja, antidepresivi). 
Zaključek Delo z otroki in mladostniki s PWS je lahko tudi zelo 
Pri otrocih in mladostnikih s PWS se strokovni de- nagrajujoče. To nam dokazuje mladostnica s PWS, 
lavci srečujemo s specifično klinično sliko, ki od nas ki za razliko od marsikoga zmore pojesti zgolj eno 
zahteva tako poznavanje stanja kot tudi ustrezno palačinko, in to celo brez nutele. Lahko nam je za 
ukrepanje. Pri obravnavi oseb s PWS ciljamo na vzgled, kako se da premagati ne le notranjo nujo, 
čim večjo samostojnost v odrasli dobi. Pri tem smo pač pa tudi skušnjavo, ki se ji le malokdo zna in 
zlasti pozorni na ustrezno hranjenje in usvojitev zmore upreti. 
ustreznih prehranskih navad. Vedenje poskušamo 
regulirati, kolikor se da. Pri tem nam je vedenjska in Upamo, da smo s prispevkom pomagali osvetliti 
miselna rigidnost oseb s PWS, npr. pri vztrajanju pri problematiko ter na praktičen način predlagali stra-
določenem načinu hranjenja – torej ustrezni dieti, tegije, ki bodo strokovnim delavcem v pomoč.
lahko v veliko pomoč, medtem ko na drugih po-
dročjih, zlasti na področju zmanjševanja vedenjskih 
težav in čustvenih izbruhov, ta predstavlja oviro, saj Literatura
Angulo, M.A., Butler, M.G., Cataletto, M.E. (2015): Prader-Willi syn-
poskušamo doseči večjo fleksibilnost tako v razmi- drome: a review of clinical, genetic, and endocrine findings. J En-
šljanju kot tudi vedenju. Priučimo se lahko vedenj- docrinol Invest, let. 38 (12): 1249–1263. 
Aycan., Z., Bas, V.N. (2014): Prader-Willi syndrome and growth hor-
skih strategij, pri katerih pa je ključno individualno, mone deficiency. J Clin Res Pediatr Endocrinol, let. 6 (2): 62–67. 
dobro poznavanje otroka in mladostnika s PWS, saj Bittel, D.C., Butler, M.G. (2005): Prader-Willi syndrome: clinical ge-
netics, cytogenetics and molecular biology. Expert Rev Mol Med, 
univerzalnih receptov za uspešno delo ni. Pozorni let. 7 (14): 1–20.
smo na organske težave in medikamentozno zdra- Boer, H., Holland, A.J., Whittington, J.E., Butler, J., Webb, T., Clarke 
D. (2002): Psychotic illness in people with Prader-Willi syndrome 
vimo hormonske (endokrinološke) težave (terapija due to chromosome 15 maternal uniparental disomy. Lancet,  let. 
z rastnim hormonom, preprečevanje in zdravljenje 359: 135–136. 
Butler, M.G. (1990): Prader-Willi syndrome: current understan-
sladkorne bolezni ipd.). Pri vedenjskih težavah in te- ding of cause and diagnosis. Am J Med Genet, let. 35 (3): 319–332.
Butler, M.G. (2009): Genomic imprinting disorders in humans: a 
mini-review. J Assist Reprod Genet, let. 26 (9–10): 477–486. 
Butler, M.G. (2011): Prader-Willi syndrome: obesity due to genomic 
imprinting. Curr Genomics,  let. 12: 204–215. 
Cassidy, S.B., Schwartz, S., Miller, J.L., Driscoll, D.J. (2012): Prader-
-Willi syndrome. Genet Med, let. 4 (1): 10–26. 
Dimitropoulos, A., Feurer, I., Butler, M., Thompson, T. (2001): Emer-
gence of compulsive behavior and tantrums in children with 
Prader-Willi syndrome. American Journal on Mental Retardati-
on,  let. 106 (1): 39–51.
Ho, A.Y., Dimitropoulos, A. (2010): Clinical management of beha-
vioral characteristics of Prader–Willi syndrome. Neuropsychiatric 
Disease and Treatment, let. 6: 107–118.
Miller, J.L., Lynn, C.H., Driscoll, D.C., Goldstone, A.P., Gold, J.A., Ki-
monis, V., idr. (2011): Nutritional phases in Prader-Willi syndrome. 
Am J Med Genet, let. 155 (5): 1040–1049.
Mohapatra, S., Panda, U.K. (2016): Behavioral and emotional ma-
nifestations in a child with Prader-Willi syndrome. Shanghai Ar-
chives of Psychiatry,  let. 28 (2): 106-108. 
Nicholls, R.D., Knoll, J.H., Butler, M.G., Karam, S., Lalande, M. (1989): 
Genetic imprinting suggested by maternal heterodisomy in non-
deletion Prader-Willi syndrome. Nature,  let. 342 (6247): 281–285. 
Schwartz, L., Caixàs, A., Dimitropoulos, A., Dykens, E., Duis, J., Ein-
feld, S. idr. (2021): Behavioral features in Prader-Willi syndrome 
(PWS): consensus paper from the International PWS Clinical Tri-
al Consortium. J Neurodevelop Disord,  let. 13: 25. Dostopno na: 
https://doi.org/10.1186/s11689-021-09373-2
Singh, D., Sasson, A., Rusciano, V., Wakimoto, Y., Pinkhasov, A., 
Angulo, M. (2019): Cycloid Psychosis Comorbid with Prader-Willi 
Syndrome: A Case Series. Am J Med Genet, let. 179 (7): 1241–1245. 
Vir 1: Spletna stran organizacije International Prader-Willi Syndro-
me Organisation – IPWSO. Dostopno na: https://ipwso.org/pws-
-information/ (6.7.2022)
Yamada, K., Watanabe, M., Suzuki, K. (2022): Differential volume 
reductions in the subcortical, limbic, and brainstem structures 
associated with behavior in Prader–Willi syndrome. Nature Sci 
Rep, let. 12: 4978. Dostopno na: https://doi.org/10.1038/s41598-022-
08898-3
Webb, T., Whittington, J.E., Clarke, D., Boer, H., Butler, J., Holland, 
A. (2002): A study of the influence of different genotypes on the 
physical and behavioral phenotypes of children and adults ascer-
tained clinically as having PWS. Clinical Genetics, let. 62: 273–281.
Wigren, M., Hansen, S. (2005): ADHD symptoms and insistence 
on samen.ess in Prader-Willi Syndrome. Journal of Intellectual 
Disability Research,   let. 49: 449–456.
66
Didakta
ŠOLSTVO IN PRAVO
Izvajanje preventivnih zdravstvenih 
pregledov učencev in posredovanje 
njihovih osebnih podatkov
mag. Domen Petelin, univ. dipl. pravnik
V stalnem tematskem sklopu Šolstvo in pravo vam avtor mag. Domen Petelin s svojimi prispevki 
poskuša odgovoriti na številna odprta vprašanja s področja šolskega prava. Glede želenih vsebin pri-
hodnjih prispevkov ali dilem glede vsakokratnega aktualnega prispevka se na avtorja lahko obrnete 
preko elektronskega naslova petelin.domen@gmail.com.
S strani ene od šol sem po elektronski pošti prejel cev v drugem, četrtem, šestem in osmem razredu 
vprašanje glede zaprosila lokalnega zdravstvene- osnovne šole' določeno le: 'na preventivne preglede 
ga doma, v katerem prosijo za posredovanje oseb- učencev, ki se izvajajo v drugem, četrtem, šestem 
nih podatkov učencev za izvajanje preventivnih in osmem razredu osnovne šole, učenca pisno vabi 
zdravstvenih pregledov učencev. Gre za vprašanje, izvajalec Programa ZDAJ preko šole ali sam v pri-
ki je relevantno za vse osnovne šole, saj je država meru, ko se učenec ni udeležil pregleda v terminu 
pomanjkljivo uredila predmetno področje in ga za učence njegovega oddelka. Izvajalec Programa 
delno prepustilo izvedbi šol. ZDAJ šoli v tiskani obliki posreduje vabilo za učence, 
informacije o pregledu in cepljenju, obrazce za pri-
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (v volitev za cepljenje ter vprašalnike, na katere odgo-
nadaljevanju: MIZŠ) je osnovne šole z okrožnico¹, vorijo starši ali skrbniki in jih učenec skupaj z zdra-
z dne 19. 8. 2022, seznanilo, da v Pravilniku za iz- vstveno kartico in s cepilno knjižico prinese na pre-
vajanje preventivnega zdravstvenega varstva na gled. Izvajalec programa ZDAJ se s šolo dogovori o 
primarni ravni2 ni več določbe o posredovanju izvedbi preventivnega pregleda učencev. Učenci 
osebnega imena, naslova in razreda izvajalcu pre- se organiziranega pregleda udeležijo v spremstvu 
ventivnih zdravstvenih pregledov. MIZŠ v okrožnici strokovnega delavca šole'. Glede na omenjene do-
šole prosi, da do vzpostavitve informacijskega sis- ločbe se vabljenje izvede prek šole; v tem primeru 
tema, ki je v pristojnosti Ministrstva za zdravje, šole izvajalec pred samo izvedbo ne potrebuje nujno 
osebne podatke otrok (in staršev) posredujejo iz- konkretnih osebnih podatkov o učencih.« 
vajalcem preventivnih zdravstvenih pregledov ob 
predhodni privolitvi staršev. Šola ima tako dve možnosti:
• od staršev pridobi soglasje, ki ureja izključno 
Predmetno problematiko je obravnaval tudi Infor- posredovanje osebnih podatkov otrok4 izvajal-
macijski pooblaščenec, ki je v svojem mnenju3 za- cu preventivnih zdravstvenih pregledov,
stopal stališče, da »zaradi prenovljenega Pravilnika • ne izvede postopka pridobivanja soglasij 
za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva staršev, ampak od izvajalca preventivnih zdra-
na primarni ravni v njem ni več pravne podlage za vstvenih pregledov zahteva, da šoli v tiskani 
to, da bi šola posredovala osebne podatke učencev obliki posreduje vabilo za učence, informacije 
izvajalcu preventivnega zdravstvenega varstva, ra- o pregledu in cepljenju, obrazce za privolitev 
zen če je za to podana veljavna privolitev.« za cepljenje ter vprašalnike, na katere odgo-
vorijo starši ali skrbniki in jih učenec skupaj z 
Do tukaj sta MIZŠ in Informacijski pooblaščenec še zdravstveno kartico in s cepilno knjižico prine-
enotnega stališča, slednji pa v svojem mnenju do- se na pregled. To pomeni, da izvajalec preven-
daja, da »je v poglavju 2 'Preventivni pregledi učen- tivnih zdravstvenih pregledov ne vabi otrok 
1 Okrožnica ministrstva za izobraževanje, znanost in šport: Izvajanje preventivnih zdravstvenih pregledov učencev in posredovanje njihovih osebnih 
podatkov, št.  6030-2/2022/65, z dne 19. 8. 2022.
2 Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 19/98, 47/98, 26/00, 67/01, 33/02, 37/03, 117/04, 31/05, 83/07, 
22/09, 17/15, 47/18, 57/18, 57/18 in 57/21). 
3 Mnenje Informacijskega pooblaščenca: Pridobitev osebnih podatkov učencev s strani zdravstvenega doma, z dne 21. 2. 2022.
4 Nekateri izvajalci preventivnih zdravstvenih pregledov želijo imeti tudi telefonsko številko staršev zaradi lažje komunikacije pri izvedi preventivnega 67
pregleda.
Didakta
ŠOLSTVO IN PRAVO
neposredno (zaradi česar v predhodni fazi še se je ta pravna podlaga črtala, saj je bilo poglav-
ne potrebuje osebnih podatkov), temveč le je o preventivnem zdravstvenem varstvu otrok v 
posredno prek šole, kateri posreduje splošna celoti nadomeščeno z novo vsebino Programa 
gradiva v zvezi s tem (neindividualizirana vabi- preventivnega zdravstvenega varstva za otroke in 
la, vprašalnike, pojasnila, itd.)5. mladostnike – Program ZDAJ – Zdravje danes za 
jutri, ki pravne podlage za posredovanje osebnih 
Obe opciji sta zakoniti, prvo predlaga MIZŠ, med- podatkov učencev izvajalcem preventivnih zdra-
tem ko se Informacijski pooblaščenec ne oprede- vstvenih pregledov ne določa več. 
ljuje, katera je boljša, saj sta obe dopustni. Vsaka 
opcija ima svoje pluse in minuse. Pri prvi minus Drugi faktor neustrezne ureditve pa je nedelujoč 
predstavljajo starši, ki soglasja ne bi želeli podpi- informacijski sistem, ki ne zmore povezati oseb-
sati, medtem ko pri drugi opciji minus predsta- nih podatkov različnih državnih evidenc (evidenc 
vljajo praviloma zelo togi zdravstveni delavci, ki MIZŠ in Ministrstva za zdravje). Do vzpostavitve 
jih ne zanima varstvo osebnih podatkov in pravne delujočega informacijskega sistema oziroma do 
podlage za posredovanje le-teh ter ne bodo na- nove spremembe zakonodaje, ki bi to pravno 
klonjeni ideji, kot jo je zapisal Informacijski po- praznino sanirala, si bo treba pomagati bodisi s 
oblaščenec. soglasji staršev bodisi s posredniško vlogo osnov-
nih šol med izvajalcem preventivnih pregledov in 
Zmedo na tem področju sta povzročila dva fak- starši učencev.
torja – prvi je sprememba zakonodaje, s katero 
so normodajalci »pozabili« na področje zakonite Iz zgoraj navedenega je razvidno, kako na videz 
obdelave osebnih podatkov. Pravilnik za izvajanje majhna in na prvi pogled nepomembna razlika 
preventivnega zdravstvenega varstva na primarni v normativnem zapisu lahko privede do izvedbe-
ravni je namreč vse do spremembe tega pravil- nih zagat, ki pa se jih da v praksi s potrpežljivostjo, 
nika (Uradni list RS, št. 57/21, objavljen dne 12. 4. transparentnostjo in informiranostjo sodelujočih 
2021) določal, da šola izvajalcu preventivnih zdra- rešiti na miren način ter slediti dobremu namenu, 
vstvenih pregledov lahko posreduje osebno ime, to je izvajanju preventivnih zdravstvenih pregle-
naslov in razred učenca, z novelo pravilnika pa dov naših otrok.
68
5 Obstajajo seveda tudi šole, ki brez soglasij staršev posredujejo osebne podatke otrok, vendar gre pri tem za obdelavo osebnih podatkov v nasprotju z 
veljavnimi predpisi, mnenji Informacijskega pooblaščenca in okrožnico MIZŠ.
Didakta

Navodila avtoricam 
in avtorjem
Članki za objavo v reviji Didakta naj praviloma obsegajo okrog 16.500 znakov s pre-
sledki ali okrog 2.500 besed. Krajše ali daljše članke bo uredništvo vzelo v presojo.
Prispevke pošljite po elektronski pošti na naslov revija@didakta.si. 
Zaželeno je, da besedilu priložite ustrezno slikovno gradivo: slike, fotografije, risbe 
in podobno. Elektronske fotografije ali skeni fotografij morajo biti ustrezne kako-
vosti (10 cm, 300 dpi). Po potrebi slikovno gradivo opremite s podnapisi. Avtorica 
ali avtor mora sam poskrbeti za upoštevanje avtorskih pravic oziroma pridobiti 
ustrezno dovoljenje za enkratno objavo slikovnega gradiva v reviji Didakta pri no-
silcih avtorski pravic. Prav tako je avtorica ali avtor sam dolžan poskrbeti za spo-
štovanje zasebnosti pri morebitnih prizadetih osebah objavljenih na fotografijah. 
Podatki o avtorici ali avtorju naj vsebujejo naslednje elemente: ime in priimek, 
morebitni akademski naziv in položaj, naslov ustanove, domači naslov, telefonsko 
številko in elektronski naslov. 
Članek mora imeti kratek poveden naslov in morebitni podnaslov. Članek naj 
Revija Didakta, št. 220 ima povzetek v obsegu okrog 100 besed in seznam petih ključnih pojmov, če gre 
november, december 2022 za raziskovalni oziroma znanstveni članek. Pri pisanju upoštevajte strokovna (in 
znanstvena) načela pisanja. Članek naj bo smiselno razdeljen na poglavja z ustre-
Za založbo znimi podnaslovi. 
Rudi Zaman V kolikor ste pri pisanju članka uporabili literaturo ali vire, naj bodo le ti navedeni 
na koncu članka v abecednem vrstnem redu v naslednji obliki: 
Urednik
dr. Martin Uranič Članek v reviji 
Vovk Korže, A. (2014): Slovenija - učna regija za izkustveno izobraževanje. Vzgoja in 
Uredniški odbor izobraževanje, let. 45 (št. 1/2): str. 106–112.
dr. Natalija Komljanc, Članek v zborniku  
dr. Justina Erčulj, Rus, V. (2004): Izobraževanje kot privatna in javna dobrina. V: Macura Dušan (ur.), 
dr. Robi Kroflič, Babšek Jana (ur.) Kakšna bo šola prihodnosti?, str. 71–77. Radovljica: Didakta.
dr. Kristijan Musek Lešnik Zbornik 
Časopisni svet Enever, J. (ur.), Moon, J. (ur.) in Raman, U. (ur.) (2009): Young Learner English Lan-
mag. Domen Petelin, guage Policy and Implementation: International Perspectives. Reading: Garnet 
Rudi Zaman, Education.
Metka Zorec Knjiga 
Globovnik, N. (2010): Vloga človeških virov za razvoj ekološkega kmetijstva v Po-
Jezikovni pregled dravski regiji. Maribor: Filozofska fakulteta, UM - magistrsko delo.
dr. Martin Uranič Elektronski vir z avtorjem ali urednikom 
Lipovec Oštir, A. (2010): Organizacija in okoliščine izvajanja zgodnjega učenja tujih 
Fotografije jezikov na osnovnih šolah. V: Lipovec Oštir, A. (ur.) in Saša, J. (ur.): Pot v večjezičnost - 
avtorice in avtorji člankov, zgodnje učenje tujih jezikov v 1. VIO osnovne šole,  str. 16–30. Ljubljana: Ministrstvo za 
foto dokumentacija uredništva šolstvo in šport RS. Dostopno na http://www.zrss.si/pdf/vecjezicnost.pdf, 31. 7. 2014.
Elektronski vir brez avtorja ali urednika
Slika na naslovnici Vir 1: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (2013): Resolucija o nacionalnem pro-
Gustav Klimt, Brezov gaj I (1902) gramu za jezikovno politiko 2014 2018. Dostopno na http://www.mk.gov.si/fileadmin/
mk.gov.si/pageuploads/ 
Oblikovanje
Grga Jokić Ministrstvo/Zakonodaja/2013/Resolucija__sprejeto_besedilo__15.7.2013_.pdf , 10. 5. 2014.
  
Tisk Uporabljena literatura naj bo v članku navedena na naslednji način: 
Grafika Soča d. o. o. 
Članek, monografija, vir: (Globovnik 2010)
Naslov uredništva Posamezen del članka, monografije ali vira: (Globovnik 2010, 132–139)
Revija Didakta, Dva deli istega avtorja objavljena istega leta: (Globovnik 2010a; Globovnik 2010b) 
Železniška ulica 5,
4248 Lesce Dva avtorja istega dela: (Horvatin in Matoh 2011)
tel.: 04 53 20 209 Večje število avtorjev/urednikov istega dela: (Enever in drugi 2009)
faks: 04 53 20 211 Elektronski vir brez avtorja/urednika: (Vir 1)
e-pošta: revija@didakta.si
www.didakta.si Že objavljenih prispevkov ali prispevkov, ki so v postopku presoje pri drugi reviji, ne 
Naročnino prosimo poravnajte sprejemamo v objavo. Pridržujemo si pravico do manjših sprememb.
na račun št. 02 068-0016734826
Letna naročnina na revijo Didakta 
znaša 89,99 EUR za 5 dvojnih številk.
Posamezna dvojna številka stane 
18,99 EUR. Naročite se na revijo Didakta
Revijo Didakta sofinancira Javna 
agencija za raziskovalno dejavnost Naročila sprejemamo po telefonu (04) 53 20 210, preko elektronske 
Republike Slovenije. pošte zalozba@didakta.si ali preko običajne pošte, ki jo lahko pošlje-
te na naslov založbe Didakta d.o.o., Železniška ulica 5, 4248 Lesce. 
Ob naročilu preko elektronske ali klasične pošte naročilu dodajte 
tudi svoje podatke, kot so ime ustanove/ime in priimek naročnika, 
naslov, pošta, e-pošta, telefon in SI/davčna številka. Letna naročnina 
na revijo Didakta znaša 89,99 EUR za 5 dvojnih številk. Posamezna 
dvojna številka stane 18,99 EUR.
Naročnina se obnavlja in velja do pisnega preklica.