Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . . . . Lir 3.000 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177 Letna naročnina . . . . . » 6.000 PODUREDNIŠTVO: Letna inozemstvo . . . . » 8.000 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tol. 414646 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 u Leto XXVIII. - Štev. 17 (1399) Gorica - četrtek, 22. aprila 1976 - Trst Posamezna številka Lir 150 Zaskrbljenost slovenske manjšine znamenju Volje IjudstvCL Ob podpisu Osimskega sporazuma (novembra 1975) in vse naslednje mesece smo slišali mnogo izjav o nadvse optimističnih izgledih, ki da se odpirajo med Italijo in Jugoslavijo na vseh področjih medsebojnega sodelovanja od gospodarstva in trgovine pa do prometnih zvez, kulture in ekologije ter, kar nas kot zamejski del slovenskega naroda posebno zanima, zaščite narodnih manjšin (italijanske v Jugoslaviji in slovenske v Italiji). O tem vprašanju izrecno govori 8. člen sporazuma, ki pravi: »V trenutku, ko preneha veljati posebni statut, priložen Londonskemu memorandumu o soglasju z dne 5. oktobra 1954, izjavlja vsaka stran, da bo obdržala v veljavi notranje ukrepe, ki so že bili sprejeti v okviru izvrševanja omenjenega statusa in zagotovila v okviru svojega notranjega prava, da se ohrani raven zaščite pripadnikov etničnih manjšin, ki je predvidena z določbami posebnega statuta.« V nadaljnjih izjavah odgovornih italijanskih in jugoslovanskih državnikov pa je bilo rečeno, da bosta Italija in Jugoslavija uresničili »maksimalno možno zaščito« narodnih manjšin na svojem ozemlju. SLOVENŠČINA V JAVNIH ODNOSIH Od podpisa sporazuma in omenjenih slovesnih izjav je preteklo šest mesecev, a konkretnih dejanj ni še od nikoder. Nasprotno — stanje slovenske manjšine v Italiji se je stvarno in politično celo poslabšalo. Komaj se je namreč posušilo črnilo na podpisih Osimskega sporazuma, je rimska vlada s posebnim pismom sporočila tržaškemu županu, da ni mogoče uporabljati slovenščine v Izvoljenih organih javnih ustanov. In tako smo bili potem priča znanim dogajanjem, ko je svetovalec Slovenske skupnosti v znak protesta zapustil občinsko dvorano in je ravno tako bilo onemogočeno slovenskima izvoljenima predstavnikoma v tržaškem pokrajinskem ter v deželnem svetu govoriti v materinem jeziku. Ob tej priložnosti smo od odgovornih predstavnikov vladajočih strank pričakovali vse kaj drugega kot odločno zavrnitev te osnovne pravice do uporabe materinega jezika v vseh odnosih z javnimi oblastmi. V zadevno razpravo je tedaj, kot se spomnimo, posegel sam načelnik svetovalske skupine DC v deželnem svetu Coloni, ki so mu kot bivšemu pokrajinskemu tajniku znane zahteve Slovencev. Zato bi bilo pričakovati, da jih bo primemo upošteval. V resnici pa je za sedanje razmere po Osimu nastopil z neobičajno zaprtostjo do iskrenega reševanja slovenskih problemov, ko je zavrnil ne samo uporabo slovenščine v izvoljenih organih, temveč tudi samo načelo dvojezičnosti v javnih upravah sploh. Zadevne zahteve manjšine po enakopravnosti obeh deželnih jezikov je enostavno označil za »abstraktne in provoka torske«. Takšno zadržanje večinske stranke do konkretne zaščite slovenske narodne manj-žine v deželi Furlaniji-Julljski Benečiji ni v duhu ozračja prijateljstva med obema državama, ne dela časti večinski stranki, ki se v imenu in programu sklicuje na krščanstvo. Zato je povsem negativno odjeknilo med našo manjšino. Ce bi omenjeni predstavnik večinske stranke vsaj približno poznal narodno dušo in trenutno razpoloženje zamejskih Slovencev, bi zastopal drugačna stališča do njihovih problemov. Dežela sama ima možnosti in pristojnosti, da bi vsestransko zasledovala in preučevala dogajanja •ned slovensko manjšino in tako nudila svojim odgovornim organom in funkcionarjem poznavanje problematike manjšine, da se ti ne bi zapletali v nestvarna In nemogoča stališča, kot se sedaj dogaja. Kdaj bo sploh začela delovati takšna služba pri deželni vladi? Ena lastovka še ne naredi pomladi! UKVE — AVTOPORT PRI FERNETIČIH Kljub pozivom od vseh strani, naj ima-n»o Slovenci zaupanje v boljše čase, ki da se nam odpirajo po novembrskem sporazumu, je nato prišlo do prepovedi tečaja slovenskega jezika v osnovni šoli v Ukvah. Merodajne in politične oblasti bi lahko zadevo rešile v 48 urah, toda ker so na tihem upale, da bodo starši otrok popustili, so jih dva meseca pustile zmrzovati v cerkvi, šele na odločne proteste od vseh strani in ko je vlada bila na tem, da objavi zakonski predlog o ratifikaciji Osimskega sporazuma, in se tečaj bliža h koncu, so izdale zadevno dovoljenje. Medtem se zaostruje vprašanje avtopor-ta pri Fernetičih, ker se lastniki zemljišč upirajo krivičnim postopkom in repenta-borska občina noče še izdati gradbenega dovoljenja za nadaljevanje del. Slovenska manjšina zahteva, naj se tovorno postajališče prenese na področje napovedane proste cone, ki je na drugi strani državne ceste. Zaradi tega so krogi, ki so blizu pobudnikov avtoporta, zagnali pravo kampanjo proti stališčem slovenske narodnostne skupnosti ter hočejo diskreditirati vse njihove predloge in pobude za enakopravno sodelovanje in soodločanje pri problemih, ki zadevajo njihove življenjske interese. Ali je potem kaj čudnega, če Slovenci gledamo vsak dan bolj skeptično na pobude kot je avtoporto in industrijska cona na Krasu, pri uresničenju katere nas hočejo popolnoma prezreti. Dovolj zgovorno je dejstvo, da je rimska vlada v zakonskem osnutku za ratifikacijo in izvajanje Osimskih sporazumov določila 300 milijard lir za uresničenje sodelovanja med obema državama na gospodarskem in trgovinskem področju in za »pospeševanje kulturne dejavnosti in pobud za ohranitev in obnovitev spomenikov, umetniških pričevanj in grobov, povezanih z zgodovino in tradicijami italijanske etnične skupnosti v Jugoslaviji.« Slovenci in slovenska manjšina pa nismo v zakonu niti omenjeni, čeprav predstavlja Osimski sporazum neločljivo celoto, kar pomeni, da morata obe državi istočasno izvajati vse v njem vsebovane obveznosti, torej tudi tiste do narodnih manjšin. SAMOSTOJNI ŠOLSKI OKRAJI Končno je še odprto vprašanje samostojnega šolskega okraja — enega ali več. Decembra se je deželi zelo mudilo in je hotela to vprašanje v kratkem času rešiti. Na odločne zahteve slovenskih političnih, kulturnih in šolskih krogov sta predsednik deželnega odbora Comelli in novi odbornik za šolstvo Mizzau dala sicer vzpodbudne izjave, da bo dežela ugodila upravičeni zahtevi po samostojnih šolskih okrajih za slovenske šole v deželi. Toda v zadnjem času je vse spet utihnilo, v tisku pa se pojavljajo stališča, da brez spremembe pooblaščenih šolskih dekretov ni mogoče ustanoviti posebnega okraja za slovenske šole. Tržaška provinca pa prihaja na dan s predlogom po ustanovitvi treh šolskih okrajev v tržaški pokrajini, od katerih bi eden vključeval večje število slovenskih šolskih zavodov, kar je zopet nesmisel, če ne vključuje vseh slovenskih šol. Pošteno bi bilo, predlagati prosvetnemu ministrstvu samostojen okraj ali okraje za slovenske šole v okviru sedanjih zakonov. Ce je potrebno spremeniti zakon, naj se dežela zavzame za njegovo ustrezno spremembo. Vsaka drugačna rešitev je slepomišenje. Navedli smo nekaj dejstev in okoliščin, ki zadnje mesece povzročajo zaskrbljenost med slovensko narodnostno skupnostjo v deželi. Zaskrbljenost, da kljub svečanim in lepim obljubam in zagotovilom, naj imamo zaupanje in potrpljenje, še vedno ni videti znakov dobre (tj. politične) volje po korenitem in doslednem reševanju življenjskih problemov slovenske narodne manjšine. a. t. Volitve so lahko izraz ljudske volje ali pa tudi ne. To zavisi od tega ali so svobodne ali pa le orodje oseb na oblasti. Če so volitve izmaličene ali sploh niso dovoljene, si ljudstvo pomaga na druge načine: z demonstracijami, z atentati, s pasivnim zadržanjem. NA KITAJSKEM V komunistični Kitajski volitev v našem smislu ne poznajo. Voljo ljudstva naj bi izražali lepaki po zidovih. Ti so neke vrste barometer, kaj se dogaja znotraj partije. Zadnje tedne so se v glavnem mestu države v Pekingu ponavljale množične demonstracije. Sto-tisoči so vzklikali dan za dnem proti izdajalcem domovine, kontrarevoluciji, proti odmiku od partijske linije, proti vdoru kapitalizma v partijske vrste. Vsi so vedeli, kdo je bil tarča teh protestnih manifestacij. Šlo je za Teng-Hsia-pinga, ki naj bi po Cunelajovi smrti prevzel mesto predsednika vlade. Pa se je takoj videlo, da mu del partijskega vodstva z Maom na čelu nasprotuje. Zato je ostal le podpredsednik vlade, medtem ko se je partija pripravljala, da ga odslovi ob prvi priložnosti. In to priložnost so . ustvarili Tengovi pristaši. „Qb obhajanju spomina Čuenlaja, katerega varovanec je Teng bil, so sprožili demonstracije, ki so bile očitno usmerjene zoper Tengove nasprotnike. To je bil kitajski način volitev. Tengovi pristaši sicer niso uspeli, a opozorili so nase in na razcep v kitajski partiji. Teng je bil razrešen vseh svojih funkcij: ni več eden od podpredsednikov partije, ni več podpredsednik vlade, ni več načelnik generalnega štaba oboroženih sil. Milostno mu je bilo dovoljeno, da je še lahko član stranke, medtem ko so množice po cestah vzklikale: »Proč s Tengom! Obešen naj bo!« Nasledil ga je Maov človek, 56-letni Hua Kuo-teng. Ta je postal takoj predsednik vlade in prvi podpredsednik partije, tj. Maov naslednik. Tako so se zaključile »volitve« na Kitajskem. V CISJORDANIJI Cisjordanija je tisti del Palestine, ki leži na zahodnem delu reke Jordan. Do leta 1967 je spadala pod kraljestvo Jordanijo, od tedaj pa je pod izraelsko upravo. Pred kratkim so Izraelci v tem zasedenem delu izvedli občinske volitve, ki pa so takoj dobile politično obeležje. Izraelci so upali, da bodo Palestinci izvolili kot pri prejšnjih volitvah ljudi, ki so zmernih idej in pristaši kralja Huseina. Pa so ostali razočarani. Ljudje so podprli kandidate, ki so povezani s Palestinsko osvobodilno organizacijo ter jo vodi Arafat in ki hočejo samostojno arabsko-palestinsko državo, ločeno od Jordanije in brez kralja Huseina. Eden sedanjih kandidatov na volitvah je dejal: »Leta nazaj so se Izraelci opirali na šejke in bo- Tuji delavci v Nemčiji Nemški škof Jamsens iz Hiiidesfaeima se je v postnem pastirskem pismu zavzeli za ituije delavce v Nemčija. Opozoril je na nekatere pomanjkljivostii župnijskih skupnosti. Našteva neslednje: tujim delavcem oe nudijo svojih prostorov za zbiranje ali to store zelo nerade; v župnijskih svetih niso zastopani tuji delavci; le redko se 'bereta berilo in evangelij v jeziku tujih delavcev; Škofijski listi se ne ozirajo na tujce; bogoslovci se ne učijo jezika tujih delavcev. Potem škof nadaljuje: Tuje delavce smo poklicali mi. Brez tujih delavcev bi morali mnogo tavam zapreti. Tuji delavci med drugim opravljajo najtežja in naj- bolj umazana dala. Tuji delavci so najboljše dalovtne moči, saj podjetja sprejemajo .le mlade ljudi. Oviranje, da bi se z delaivoi združile njihove dmužine, je krivično in nekriščamsko. ■ Namesto princa Sihamuka, ki je pred dvema tednoma odstopil z mesita poglavarja ikambošike države, je bdi izvoljen voditelj »rdečih Kmerov« in poveljnik »ljudske« vojske Kirn Šampon. Novi predsednik Kambodže ima 45 let in je zinan po svojih radikalnih idejah, s katerimi skuša dati svoji deželi skrajno kolektivistični pečat. gate družine, katerim je vseeno, ali je Palestina pod kraljem Huseinom ali izraelsko zasedbo, samo da naprej dobro služijo in ostajajo na oblasti. Sedaj pa je pobudo vzela v roke Palestinska osvobodilna organizacija. Mi hočemo lastno državo.« Volivnih upravičencev je bilo 300.000, glas pa je oddalo 72,3 odstotka. Prvič so volile tudi žene. V Nablusu je palestinska lista Arafatovih pristašev osvojila vseh deset možnih sedežev, v Hebronu sedem od deset, v Ramal-lahu devet od deset. V bodoče izraelske oblasti te stvarnosti ne bodo mogle več obiti. NA PORTUGALSKEM To nedeljo bodo po dolgih desetletjih spet demokratične volitve na Portugalskem. Ustavodajna skupščina je uspešno končala svoje delo. Izglasovala je tudi sklep, da parlament, ki bo izšel iz nedeljskih volitev, do leta 1980 ne sme spreminjati ustave, kasneje pa le z dvotretjinsko večino. Ustava ima izrazito socialističen značaj. Vsa proizvajalna sredstva in zemlja naj bi polagoma prešle v skupno last. Tej nameri se upirajo zlasti kmetje na severu države, ki so odločno proti razlaščanju zemlje. Tako prihaja do množičnih manifestacij, spopadov in tudi atentatov. Vendar je vladi admirala Aze-veda uspelo, da je ohranila red brez kakšne večje uporabe varnostnih sil. Za vse resnične demokrate je bilo tudi veselo presenečenje, da se je vojska znebila skrajno levičarskih elementov, uredila svoje vrste in sklenila oblast predati civilistom. Poskus komunistov, ki so se hoteli poslužiti dela vojske, za prevzem oblasti, je vsaj zaenkrat doživel neuspeh. Verjetno bodo to potrdile tudi nedeljske volitve. ZAHODNA NEMČIJA Za 3. oktober so predvidene državnozborske volitve tudi v Zah. Nemčiji. Vse kaže, da bo prišlo do zamenjave oblasti. Povezava socialdemokratov z liberalci, ki sedaj vladajo, doživlja močno krizo. To so pokazale tudi zadnje volitve v deželi Baden-Wiirttemberg. Še nikdar ni CDU, tj. Krščansko-demokratska zveza dosegla tako visokega odstotka glasov: kar 56,7. Liberalci pa so nasprotno padli za 2,4 %, socialdemokrati pa za 3,3 %. Slednji so razklani v desno in levo krilo, liberalci pa se prerekajo, s 'kom naj gredo v povezavo po volitvah: ali s CDU ali s sedanjimi zavezniki. Kjer pa se prepirata dva, tretji dobiček ima. Za nemško Krščansko demokratsko stranko čas, ko je bila v opoziciji, ni bil brez koristi. Utrdila je svoje vrste in prenovila svoj program. Volivci se ponovno vedno bolj usmerjajo k njej. Tudi italijanski Krščanski demokraciji bi prehod v opozicijo za eno parlamentarno dobo verjetno le koristil, če bi obstajala možnost, da bodo čez pet let spet svobodne volitve. Prav ta »če« pa je dvomljiv. Komunisti niso socialdemokrati in do sedaj se še ni nikjer zgodilo, da bi se potem, ko so prišli na oblast, tej oblasti zopet demokratično odrekli. Želeli bi biti krivi preroki, toda govorica dejstev je močnejša kot pobožne želje. V ljudski republiki Kitajski je kolo najbolj uporabljeno transportno sredstvo. Samo v Pekingu kroži 2.200.000 koles. Konec leta 1947 jih je bilo v državi 50 milijonov, vse kitajske proizvodnje. Od leta 1949, ko so bile v deželi le tri skromne tovarne koles, se je Izdelava povečala za 371 krat. Danes izvaža Kitajska kolesa v 50 držav Azije, Afrike in Latinske Amerike. Kitajska partija je postavila geslo: »Oslanjaj se na obe nogi! Rabi kolo, da ostaneš zdrav in da bo promet tekel brez ovir.« Morda bodo prišli časi, da se tudi nam to geslo ne bo zdelo več nespametno. Kdo spodkopava enotnost med zamejskimi Slovenci Zadnje tedne opažamo, da je Katoliški glas vse bolj tarča zlonamernih kritik in napadov slovenskih časopisov iz sosednje matične 'republike Slovenije. Če se dobro spominjamo, se je začelo januarja letos, ko se je proti Katoliškemu glasu obregnila SZDL iz Nove Gorice, češ da s svojim pisanjem moti dobre odnose med Italijo in Jugoslavijo. Polemika je nato prešla na republiško raven, ko je ljubljansko Delo 24. marca ponovilo napad in, kar je še hujše — zagrozilo z diplomatskimi koraki pni italijanskih oblasteh! Nato se je Delo Se enifcrait oglasilo, ko je 3. aprila objavilo pismo dr. Zalokarja. Za Delom je napade povzel Nedeljski dnevnik z dne 18. aprila, ko je za sivoje izpade na Katoliški glas izkoristil obiske svojega dopisnika Marjana Remica pri nekaterih naših rojakih v Benečiji in na Goriškem. Ne bi se radi spuščali v podrobnosti člankov v omenjenih listih, ker jih je že Katoliški glas ponatisnil v prejšnjih številkah, čeprav bi imeli marsikaj pikrega pripomniti zlasti na račun časnikarja Remica v zvezi z njegovim netočnim in pavšalnim pisanjem. Rečemo lahko samo to, da se v njegovem zadnjem članku pozna, da ga je napisal po naročilu od zgoraj, kajti od njega smo lani brali tvse bolj tehtne in objektivne članke o življenju zamejskih Slovencev. Isito bi lahko rekli o nič kaj originalnem pismu dr. Zalokarja ljubljanskemu Delu in tržaškemu Primorskemu dnevniku. KAJ SE SKRIVA V OZADJU ? Pa pustimo osebe in imena listov zaenkrat ob strani in vprašajmo se raje, zakaj so sredstva javnega obveščanja onstran meje sprožila to donkihotsko kampanjo proti Katoliškemu glasu in zakaj prav v tem času, čeprav lejta (KG) »ni glasilo sovražnikov Jugoslavije«, kot piše sam člankar v Delu. Ali hočejo s tem razdvajati katoliške in demokratične vrste med zamejskimi Slovenci? Ali hočejo, da hi Katoliški glas pisal samo strogo verske članke kot Družina (ki so jo kljsub temu v Sloveniji večkrat zaplenili)? Ali res hočejo, da bi se zamejski katoličani in oni iz osrednje Slovenije tesneje povezali? Ali hočejo vplivati, da ne bi Katoliški glas včasih tudi kritično ocenjeval zadržanje matične domovine do zamejskih rojakov pod Italijo in Avstrijo? Ali želijo morda, da bi Katoliški glas prenehal izhajati in bi Slovenci pod Italijo tako -izgubili eno svojih tiskanih glasil? Takšna in podobna vprašanja se vsiljujejo zamejskim Slovencem, ki smo po podpisu Osimskega sporazuma vse bolj zaskrbljeni, saj nam italijanska oblastva nočejo priznati materinega jezika v javnih odnosih, avtonomije slovenskega šolstva in drugih oblik celovite zaščite. V tem našem vsakdanjem boju za obstoj in razvoj nam je v veliko oporo naš slovenski zamejski tisk, ki ne glede na svojo idejno usmerjenost odločno podpira te naše napore. V tem pogledu vlada res neka spontana enotnost. Pa tudi drugače zamejski listi .poredko polemizirajo med sabo, čeprav o raznih problemih pišejo vsak s svojega zornega kota. Torej dosežena je dobra stopnja demokratičnega sožitja. Zato nas neprijetno prizadene vsak napad na naš. zamejski tisk, pa naj pride iz Argentine ali -iz Ljubljane. Kajti zamejski Slovenci vemo, da nam je lasten tisk potreben kot nam je potrebna matična domovina. Zato javno v tisku tako- rekoč klicati na pomoč italijanske oblasti, naj začnejo nadzorovati slovenski zamejski tisk, predstavlja gorostasen spodrsljaj. Čeprav ni ne pravno ne politično izvedljiv v demokratični in pluralistični ureditvi italijanske države, vendar je že sam namig za zamejske Slovence nož v hrbet, ker spominja na fašistične čase, ko so oblasti slovenski tisk nadzirale in ga potem ukinile. VEČ PREMIŠLJENOSTI IN OBJEKTIVNOSTI Časnikarjem iz republike Slovenije bi z naše strani svetovali, naj se bolj poglobijo v razmere v zamejstvu, kajti nepremišljeni pozivi na tukajšnje državne oblasti, naj bolj pazijo na nas, kaj pišemo, lahko objektivno dosežejo samo to, da zamejski Slovenci izgubijo zaupanje v matično državo. Mi tega ne želimo, zato bi bilo toliko bolj nerazumljivo, da bi to želele doseči oblasti matične domovine, ki morajo svoje narodne manjšine vsestransko .podpirati, ne pa jih tirati v malodušje ter pod pritisk vladajoče večine. Iz istih razlogov bi od časnikarjev in njihovih listov pričakovali, da svoje bralce zadostno informirajo o dejanskih raz- merah, kako so zamejski Slovenci politično, kulturno in drugače opredeljeni in organizirani. Zato ne moremo mimo omalovažujočega odnosa, ki ga osrednji slovenski tisk izkazuje do katoMškodemokra-tičnih organizacij in njihovih predstavnikov. Tako časnikar Marjan Remic, ko vprašuje za mnenje o Katoliškem glasu Jožka Sirka in Mira Gradnika, j,u bralcem sploh ne predstavi. O Gradniku piše le, da je podpredsednik slovenske skupnosti na Goriškem. Pri tem piše »slovenske skupnosti« z malo začetnico, čeprav gre za ime organizacije! Kaj šele, da bi bralcem v Sloveniji pojasnil, kaj je Slovenska skupnost (samostojna politična organizacija zamejskih Slovencev proti vključevanju v italijanske stranke, ki ga matična domovina dopušča in tudi priporoča). Njeno osnovno načelo je, da smo predvsem Slovenci in kot Slovenci moramo biti enotni. Premalo nas je, da bii svoje moči drobili med razne italijanske stranke. Nobena skrivnost ni, da Katoliški glas podpira takšno enotnost, ne podpira pa drobljenja sil in glasov Slovencev med tujerodne vsedržavne stranke. — In tako smo pri vprašanju, kdo spodkopava enotnost med zamejskimi Slovenci. Zamejski Slovenec ™ on nm ■ Britanski petrolejski družbi Shell in British Petroleum (BP) sta priznali, da sta iv obdobju 1969-1973 nakazovali italijanskim strankam in politikom denarne nagrade, kar sta knjižili kot »stroške za reklamo in publiciteto«. Obe družbi trdita, da so bila ta vplačila povsem zakonita in niso bila v nasprotju s sedanjo italijansko zakonodajo. Družba Shell je izplačala nad dva milijona angleških funtov, BP pa 800.000. Od podpor so bile izključene 'Skrajno desničarske ali levičarske politične skupine. ■ V Fiatovi tovarni v Rivalti (Turin) je izbruhnil hud požar, za katerega menijo, da je bii nameren, iv oddelku, v katerem izdelujejo sedeže za avtomobile tipa 128, 130 in 131. Požar je zajel paviljon, dolg sto metrov in širok 40 metrov. Pri tem so bili popolnoma uničeni hranilniki penaste ©ume. Škode je za dve milijardi lir. 13 Nad desettisoč oseb se je za veliki petek udeležilo križevega pota v Jeruzalemu. Kljub stalni napetosti na Bližnjem vzhodu je rekordno število romarjev v času velikonočnih praznikov obiskalo Sveto deželo. ■ V Pragi se je končal :15. kongres češkoslovaške partije. Za glavnega tajnika je bil ponovno izvoljen Gustav Husak, ki je na tem mestu že od 17. aprila 1969. iiitiiHiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii »Praznik pomladi« v Doberdobu Ura je bila že krepko čez polnoč, ko smo po velikonočnem ponedeljku pospravljali mize in stolice za zadnjimi odhajajočimi gosti z dvorišča ob župnijskem domu, kjer se je bil pravkar zaključil nad-vsa pričakovanja uspeli »Praznik pomladi1«. Zadovoljni so bili gostje — naši rojaki, ki so po stari navadi prihiteli s Tržaškega in Goriškega in so tu med nami prebili nekaj prijetnih uric v prijateljski družbi. Še bolj pa so bili zadovoljni požrtvovalni člani SKPD mtHrast«, ki so mogli ob zaključku ugotoviti, da njihov trud ni bil zastonj. Čeprav je letošnje pomladansko vreme bolj suho, je bilo kot nalašč prav v zadnjih 'dneh velikega tedna nekaj ploh tudi pri nas na Krasu. Na velikonočni ponedeljek je napočil lep sončen dan, kasneje pa smo se začeli 'bati, da ise ne bi ponovile nevihte prejšnjih dni. Tokrat nam je bilo pa ires prizaneseno. Dež je padal v Tržiču, v Jamljah, pri Sesijanu, v Doberdobu pa komaj nekaj kapljic. Tako se je mogel praznik nemoteno začeti in nadaljevati v veliko veselje prirediteljev in vseh gostov, ki so od vseh strani prihiteli v Doberdob. Kakor napovedano, se je praznik pričal z odprtjem razstave slikarja Antona Miheliča v župnijski dvorani. Slikar se je našemu občinstvu predstavil s preko 30 deli. Vas čas, dokler je trajal praznik, so obiskovalci vstopali tudi v razstavni prostor in občudovali razstavljena deila, ki predstavljajo predvsem domače krašike motive tter nekaj pokrajinskih iz okolice Sv. Vilšarij. Nekaj najboljših del so obiskovalci tudi pokupili. Nekaj po 15h sta se pomerili v prijateljski tekmi v odbojki domača ženska ekipa »Hrast« in CSU de Trsta. Čeprav dekleta niso nudila ravno vrhunskega športnega .užitka, so vendar znala pritegniti pozornost občinstva in domačih navijačev. Tekma se je zaključila z rezultatom 2 : 2. Zatem je nastopila .(prvikrat v Doberdobu) folklorna skupina iz Sovodenj. Lepe narodne noše, ples in petje je pač nekaj, kar vedno privablja naše ljudi, zato so vsi z zanimanjem sledili izvajanju programa iin večkrat nagradili z aplavzom so-vodenjske fante in dekleta. Končno se je predstavili <še ansambel Iga Radoviča s svojim bogatim sporedom. Ta ansEOTiibel je pri nas dobro znan; povedati pa moramo, da se je tokrat predstavil pomlajen in prenovljen in je zato vladalo veliko zaPimanje, kako se bo v novi zasedbi odrezal. Fantje so še enkrat pokazali, da jim tudi večje težave ne morejo zaustaviti poti in so s svojo izvedbo prijetno presenetili vse prisotne. Med občinstvom so bili deležni kar naj-večjega priznanja, saj so Zlasti mladi s svojo izredno veliko udeležbo pokazali vso navdušenost in odobravanje, pa -tudi starejši so ansambel zelo dobro ocenili. Skupini želimo veliko poguma in vztrajnosti na pati, ki jo bo prav 'gotovo pripeljala do najboljših uspehov .in priznanj. Manjšinsko srečanje v Železnem Od 12. do 16. aprila je bil v Železnem (Eisenstadt) na Gradiščanskem v Avstriji vsakoletni seminar mladinske komisije federalistične unije evropskih narodnostnih Skupnosti (FUENS). Seminarja se je udeležilo 35 predstavnikov desetih evropskih manjšin: Danci v Nemčiji, predstavnika iz Kornovalske in VVallesa v Vel. Britaniji, Slovenci iiz Italije in Koroške, gradiščanski Hrvati, nemško in francosko govoreči Aostanci, Nemoi na Danskem in predstavnika nemško govoreče manjšine v Alzaciji v Franciji. Slovence v Italiji sta zastopala Veronika Brecelj in Ivo Jevnikar kot predstavnika včlanjenega Slovenskega kulturnega kluba. Razumljivo, da je toiil spored posvečen predvsem problemom gradiščanskih Hrvatov, ki imajo podobne težave kot koroški rojaki, Gradiščanskim Hrvatom je bilo posvečeno uvodno predavanje predsednika hrvaškega kulturnega društva MiiHerja ter drugih predstavnikov iin folklorni večer domače skupine »Veliko kolo Slavuj«. Sledil je avtobusni izlet po Gradiščanski z obiskom sadeža hnvatskega kulturnega društva, dvojezične osnovne šotle in značilne hrvaške kmetije 'sredi vinorodne dežele. Seminar FUENS je imel močan odjek v sredstvih javnega obveščanja, saj je bila v času srečanja tiskovna konferenca na Dunaju. Del seminarja so snemali za avstrijsko televizijo. Posneli so po radiu tudi intervju s predstavniki vsake manjšine. Občni zbor FUENS je ob koncu zasedanja sprejel resolucijo proti avstrijski manjšinski politiki in preštevanju, ki jo je predložila Koroška dijaška zveza in resolucijo o problemih Slovencev v Italiji, ki jo je predložil Slovenski kulturni klub. Ta resolucija se glasi: Mladinska komisija FUENS se je zbrala 16. aprila 1976 v Železnem in je proučila položaj slovenske manjšine v Italiji s posebnim ozirom na državno pogodbo med Italijo in Jugoslavijo. Mladinska komisija podpira prizadevanja slovenske manjšine za globalni zaščitni zakon, za pravice Slovencev v videmski pokrajini, za najhitrejše priziranje slovenščine v izvoljenih svetih, za samostojni šolski okraj in za slovenske televizijske sporede. ■ Tudi letos se je zbraila na trgu sv. Petra v Rimu ogromna množica vernikov, ki je želela prisostvovati obredom velike noči v baziliki sv. Petra in prejeti papežev blaigoslov imUirbi et orbi«. Govor sv. očeta je bil strogo verske narave. Velikonočno voščilo je izrekel v italijanskem, francoskem, angleškem, nemškem, španskem, portugalskem, grškem, arabskem, ruskem, ukrajinskem in kitajskem jeziku. Mi Slovenci pa si želimo, da bi tudi mi kdaj prišli na vrsto. SV. ZAKON, KRST IN EVHARISTIJA Zakrament sv. zakona je tesno povezan s sv. krstom in Evharistijo. Zakramentalna resničnost zakona ima svoje korenine v krstu obeh zakoncev, ki sta »z vodo in Svetini Duhom« (Jan III, 5) postala člana skrivnostnega Kristusovega telesa, in zato z vsem svojim bitjem in delovanjem pripadata Bogu in Cerkvi. Z medsebojnim privoljenjem, ki sta si ga zakonca izmenjala ob poroki, izvršujeta splošno duhovništvo, v katerega sta bila včlenjena pri krstu. Postala sta tako deležna Kristusove ljubezni do Cerkve, ki jo v skupnem življenju doživljata. A zakon je povezan tudi z Evharistijo, saj prav v njej imata zakonca izreden vir milosti in zato možnost, da dosežeta namen zakona v vsej polnosti. evharistija ponavzočuje Kristusovo daritev in oznanja zavezo med Bogom in ljudmi. V njej najdejo zakonci temelj svoje zakonske zveze in moč, da se stalno darujejo drug drugemu. Ker je Evharistija znamenje edinosti in vez ljubezni, zakonci ob uživanju Gospodovega Telesa in Krvi utrjujejo in spopolnjujejo skupno življenjsko vez ter odpirajo svoja srca potrebam bratov in sester v Kristusu. Tako se po Evharistiji združuje in gradi družina in po njej božje kraljestvo na zemlji. mr Milinim im im .............................................. im................ ■ Po 33 dneh pripora je biil znani frančiškanski pater Eligio ob položitvi kavcije 10 milijonov lir spuščen na začasno svobodo. Kavcijo so plačali pripadniki organizacije »Mundo X«, ki jo je on ustanovil. P. Eligio je obtožen, da je skupaj s prijateljem odvetnikom Conitejem oškodoval nekega trgovca s sirom iz Vencellija z nepošteno kupčijo za 50 milijonov lir. ■ Nobelov nagrajenec za mir sovjetski znanstvenik Andrej Saharov se je skupaj z ženo Jeleno zapletel v hud prepir s policijskimi agenti v Omsku (Sibirija). Tam sta se udeležila sodnega procesa zoper Mustafa Gemilleva, ki se zavzema za povratek Tatarov na polotok Krim, katere je Stalin dal pregnati v 'notranjost Azije. Gemileva so oblasti obtožile protisovjetskega klevetanja. Do sedaj je bil že trikrat v ječi. Sedaj je bil ponovno obsojen na dve Jeti in pol zapora. ■ V prvih jutranjih urah je v ponedeljek 12. aprila silovit (požar uniči! hotel »Dolomiti« v Sappadi '(Beilluno). V trenutku izbruha požara je ‘bilo v poslopju okrog 90 ljudi, med njimi večja skupina angleških študentov. Življenje je izgubilo šest oseb, od teh trije Angleži, deset pa je bilo ranjenih. ■ Za novega predsednika DC je bil izvoljen Fanfani. Socialisti in komunisti smatrajo to izvolitev za »izzivalno«. Smrt v družini dr. Andreja Kobala Pisatelj dr. Andrej Kobal je z radostnim presenečanjem sprejel 'sporočilo, da mu je bila podeljena v Trstu literarna nagrada »Vstajenje« za leto 1976. S tem je bila knjiga njegovih spominov Svetovni popotnik pripoveduje ocenjena kot »najboljše literarno delo v slovenskem zdomstvu za leto 1975«. Pisatelj je z veseljem .pristal, da pride v Trsit na podelitev nagrade, želel pa je priti tudi v Gorico, da se sreča s svojimi goriškimii prijatelji. V pomedel jelk 19. aprila je prejel v Mur-nau na Bavarskem, kjer je preživel zimo, telefonsko obvestilo, da mu je nenadoma, od srčne kapii zadet, umri najsitarejši sin Mihael Tomaž, zaposlen kot fizik pri zvezni vladi v Washimgtonu. Pisatelja, ki je komaj okreval od bolezni, .ki iga je bila prizadela tudi to zimo, je ta udarec nepopisno bridko prizadel. Saj je bii sin Mihael, nadarjen in sposoben znanstvenik, ki si je s svojim strokovnim delom iin spisi pridobil resničen ugled v znanstvenih krogih, njegov ponos in up. Dr. Kobal je s prvim letalom odletel z Bavarske v Washin@ton, ikjer se bo zadržal nekaj časa. S tem zaenkrat odpadeta podelitev nagrade v Trstu -in srečanje v Gorici. Dr. Kobalu, sinu Danilu, vsem ostalim družinskim članom iin sorodnikom .izražamo občuteno sožalje! Naj jih dobri Bog krepi v tej uri težke preizkušnje. - R. K. Italijanski delavci branijo svoje delovno mesto V zadnjih tednih so neznani teroristi začeli napadati številne tovarne v severni Italiji in blagovna skladišča. Tako so zažgali skladišče tovarne Motita, razne magazine veleblagovnice Standa, oddelke tovarne FiaKMirafiori in še druge. Posledica je bila velikanska gmotna škoda in nevarnost, da bodo delavci brez dela. Vidno je bilo, da policija in orožništvo ne more preprečiti sličnih terorističnih dejanj. Zato so se delavci odločili, da bodo sami 'branili tovarne. V dogovoru z lastniki in tudi s policijo so čez praznike varovali številne tovarne v Lombbardiji in Piemontu '(Fiat, Pirelli). Nočejo, da bi jim nerazsodne »brigate rosse« in »brigate proletarie« uničile tovarne in odvzele zaslužek. S tem so italijanski delavci dokazali visoko zavest, da tovarna ni le stvar podjetnikov, temveč tudi delavcev. Po tej poiti bi utegnili pritii do novih odnosov med podjetji in delavci oziroma sindikati. S TRŽAŠKEGA Italijanska knjiga o slovenskem gledališču Proti koncu lanskega leta je založba Marsilio Editori iz Padove izdala edinstveno knjigo »II Teatro Sloveno« (Slovensko gledališče). Pripravila sta jo Tržačana Josip Tavčar in Furio Bordon. Knjiga ima 388 strani. Predstavlja pa izbor celotne slovenske dramatike in je edina te vrste v kakem tujem jeziku. V knjigi je med najpomembnejšimi prispevek ljubljanskega slavista Jožeta Koruze, ki je napisal zgodovinski pregled slovenske igre, vse od poganskih verskih navad, ki so imele dramatsko obliko, pa do verskih iger, ki so jih na Slovenskem prirejali jezuiti v latinščini, slovenščini in nemščini v 16. stoletju. Posebej je obdelan škofjeloški pasijon iz leta 1721. Vsa nadaljnja snov je razdeljena po poglavjih: razsvetljenstvo, čitalnice, proti realizmu, gledališče narodnega prebujenja, srečanje z realizmom, naturalizem itd. Ob koncu je prikazana tudi slovenska dramatika v Italiji. Med Koruzovim pregledom so objavljeni tudi odlomki značilnih del iz posameznih obdobij: Matiček se ženi (Linhart), Detelja (Vilhar), Novi svet (Kloduč), V Ljubljano ga dajmo (Ogrinc), Medeja (Stritar), Tugomer (Jurčič), Svoji k svojim (Vošnjak), Kaoijanar (Medved), Dobrodelnost (Detela), Za hčer (Funtelk), Sad greha (Gangl), Veriga (Finžgar), Moč usode (Jaka Štcika), Hlapci (Cankar), Apokalipsa (Majcen), Magda (Remec), Dva bregova (Leskovar), Dogodek v mestu Go'gd (Grum); Velika puntanja (B. Kreft). Iz sodobne slovenske drame so predstavljeni: Kozak, Mihelič, Potrč, Bor, Mrak, Torkar, Žmavc, Mirko Župančič, Mikeln, Zupan, Javoršek, Smele in 'Hieng. Manjkajo pa dramatiki iz zdomstva kot Zorko Simčič ali Brainiko Rozman. Dan staršev v župniji Sv. Križa pri Trstu Tudi letos so 8. aprila otroci v veroučni dvorani priredili pester program, da bi se staršem pokazali hvaležne. Sami so jih povabili. Sestavili so vabilo, župnik ga je razmnožil, otroci pa so raznesli vabila staršem ,in jih prosili, naj pridejo ob sedmih zvečer, iker bi jim radi pokazali, kako jih imajo radi. že vabilo je bilo nekaj otroško lepega in zanimivega. Ni čudno, da se je dvorana tako napolnila. Prepričan sem, da nikomur ni bilo žal, če je spremljal ta večerni program. Lahko je začutil, kako utripa srce slovenskega otroka v ljubezni do staršev. Ves program je bil uglašen na hvaležnost materam in očetom. Bil je bogat. Kar presenetil me je. Otroško prizadevanje bi seveda brez pomoči starejših komaj tako uspelo. Njiihov trud so spremljale sestre notredamke, ki otroke učijo igrati na razna glasbila. Vsi so si morali vzeti veliko časa dn zastaviti vse moči, da so staršem pokazati, kaj čuti srce otroka, ki ima na voljo naše razmeroma bogato kulturno izročilo. Izbrali so lepe deklamacije in pesmii. Marsikatere pesmi in otnoške deklamacije še sam nisem ne slišal ne bral. Deklamacij je bilo kakih deset. Vmes se je vrstilo petje in igranje. Najprej je zapel otroški zbor, mato mladinski, potem so otroci in mladi še eno skupaj zapeli. Petje je vselej kdo spremljal s harmoniko, s klavirjem, z elektronskimi orglami ali pa z več glasbili skupaj. Nikoli ni zmanjkalo ne otrok ne mladih, ki so bili kos tej zahtevni nalogi. Kdaj pa kdaj si zaslišal spat klavirsko kompozicijo, harmoniko, dve harmoniki. Videli smo prijeten otroški prizorček in igrico. Vse se je končalo s koncertom harmonikarjev Ob spremljavi elektronskih orgel dn klavirja, pa le ni trajalo predolgo. - xy Odprto pismo prof. Zalokarju Slomškov dom v Bazovici vabi na XI. prvomajski praznik V SOBOTO 1. MAJA Dopoldne: Tekmovanje v igrah in znanju. Popoldne: ansambel Taims s humoristom; otroški zbor »Slomšek« s harmonikarji. Za večerni vesel spored poskrbi tudi ansambel Taims. VABLJENI ! V ljubljanskem Delu in tržaškem Primorskem dnevniku sem bral Vaše pismo, oz. izjavo, v kateri brez kakršne koli utemeljitve napadate Katoliški glas, katerega bralec sem že skoro dve desetletji. Dovolite mi zato, da izrečem nekaj pripomb k Vašemu pismu. Najprej naj pribijem, da sem Vas doslej imel za človeka, ki je izven vsakodnevne politične ozkosti in gleda le na narodno dobrobit svojega naroda. V tem smislu sem tudi cenil Vaše polemike m kritike na račun celovške kurije in nemške duhovščine na Koroškem. Ko ste predavali pred nekaj leti v Dragi, sem imel vtis, da skušate biti nad vsako strankarsko nestrpnostjo in režimsko pohlepnostjo ter nadutostjo. Ob branju Vašega napada na KG pa so se vse te moje pozitivne misli o Vašem delu in mišljenju razblinile kot slana ob prvem jutranjem soncu. Zadela me je namreč nepripravljenost, kvalunkvistični prijem, s katerim ste se lotili polemike s KG. Na kratko bi rad dodal samo nekaj pik na i Vašemu žalostnemu članku. 1. Pravi izobraženec kritizira to, kar ve, kar mu je znano. Strga le to, kar je prebral ali se prepričal na lastne oči in izkustva. Vi ste v svojem pismu hoteli strgati KG, ki ga niste brali, zato ker ste nekje slišali slabo sodbo o njem. To me spominja na fašistične in nacistične čase, ko je marsikdo ovadil nekoga samo zato, ker je o njem slišal to ali ono ali ker mu je bil osebno antipatičen. In ogromno jih je šlo v smrt zaradi neutemeljenega ovaduštva svojih sosedov ali političnih ne- Umrla je Saksidova mama Lansko 'loto smo (poročali, da je Saksidova mama obhajala 80datnico -rojstva. Na velikonočni ponedeljek pa je malo prod svojim 81. rojstnim dnem odšla v nebeško domovino-. Pckojtna Ana Saksida je bila doma iz Kojskega v Brdih, kjer ima še živega brata. Kot toliko tedamj-ih briških deklic je morala komaj 11-letn-a v -prvo službo. Potem je š-lo z njenimi službami naprej, zdaj tu zdaj tam. Nekaj časa je 'bila tudi na Salzburškem. Po-tem je prišla v Trst, kjer se je med prvo svetovno vcjno -seznanila z orožnikom Francem Saksido iz Saksida pri Rihem-bertku (Braniku). -Poročila sta se in se preselila v Ljubljano, kjer je mož stopil v služb-o mestnih stražnikov. Dom sta si postavila ob Grada-ščici v trnovski fari. Imela sta v zakonu 16 otrok, i-zmed 'katerih je še devet živih. Med .zade-jo- vojno sta se vrnila na Primorsko (in ise ustavila v Gc