120
Listek.
LISTEK.
Slovenska zemlja. Opis slovenskih pokrajin v prirodoznanskem, statistiškem, kulturnem in zgodovinskem obziru. I. del. P okn e žen a grof i j a Goriška in Gradi-ščanska. Spisal S. Rutar, c. kr. gimn. profesor. Izdala »Matica Slovenska«. 116 stranij. — Naša književnost doslej še ni imela knjige, zasnovane na taki podlagi. Sicer imamo že Erbnovo »Kranjsko« in »Koroško« ter »Slovenski Štajer« (i. in 3. snopič), ki so res knjige, sestavljene z velikim trudom ter vredne vsega priporočila, a nekoliko so že pošle, nekoliko pa so v marsičem zastarele — saj je minilo že četrt stoletja, odkar jih je izdala »Matica Slovenska«. Ne le strokovnjak, ampak tudi vsak poznavalec krasne Goriške vidi iz Rutarjeve knjige, kako natančno pozna g. pisatelj vso opisano deželo ; vsaka stran se naslanja na temeljito znanje in zvedenost. Knjiga opisuje v »uvodu« le"žo, mejo, velikost, slikovitost in važnost Goriškega ter nam podaja sliko goriškega grba in goriškega gradu. Kot priznan starinoslovec opozarja g. pisatelj povsod tudi na prazgodovinske ostanke. — V »prirodoznanskem opisu« sekaj umevno razpravlja najprej navpična izobrazba, zemeljska sestava in potem površje. Pri opisu »gorovja« čitamo mnogo podrobnosti)', zlasti pa točne številke za vrhunce, sedla in ravnine. Obširno govori g. pisatelj tudi o vodovji in nam postreza z obilico številk, katere dajo jasen pregled Soči-nega padca. Po pravici je razmerno mnogo prostora odločenega opisu podnebja, živalstva in rastlinstva. Podnebje seve"da izredno vpliva na vsako deželo in je zlasti na Goriškem jako ugodno bogati favni in flori, tako da ima Goriška na majhnem prostoru zbrano živalstvo in rastlinstvo malone vse Evrope. »Politični opis« obseza razdelitev dežele v politiškem, sodnem in cerkvenem oziru ter razpravlja tudi ustavo in upravo goriško. Prebivalstvo je razvrščeno po spolu, gostoti, pozivu in opravilu, po veri in narodnosti. Koncem je seznamek največjih krajev na Goriškem po številu hiš in prebivalcev. Jedinka svoje vrste je gotovo katastralna občina Boskini v gradiščanskem okraji; ima namreč le 16 prebivalcev.
Velika važnost se pripisuje »gmotnemu napredku« posamičnih dežel, in zato je prav to poglavje obravnavano tako natančno in vsestranski. Ker je Goriška najprej poljedelska dežela, čitamo pri opisu poljedelstva premnogo podrobnostij, tako da dobimo pristno sliko o gmotnem stanji Goriške. Zanimljivo se opisuje gozdarstvo, zlasti pogozdovanje goriškega Krasa, a tudi druge strani gmotnega napredka se razpravljajo primerno svoji važnosti. Zadnje poglavje je posvečeno »duševni izobraženosti«. To poglavje se začenja s stanjem goriškega šolstva, katero nam pojasnjuje pri dejana preglednica. Znanstvene zbirke hranita zlasti deželni muzej v Gorici in državni muzej v Akvileji; naštevajo se tudi znamenitejše knjižnice. Po opisu dobrodelnih zavodov in društev čitamo končno »nd rodno prosveto«, kjer se omenjajo različne pripovedke, pravljice in bajke, domače med Goričani. Tu spoznamo tudi sosebuo Vipavcem in Kraševcem znani strah, ki se zove  »krvavo stegno«.
Veliko prednost ima Rutarjeva knjiga mimo drugih v tem, da nje besede oživlja 21 krasno izdelanih slik, katere nam kažejo prirodne lepote poknežene grofije Goriške in Gradiščanske. Le nekatere slike so natisnjene nekoliko nerazločno. Zelo mično so izdelane nekatere pokrajinske podrobnosti, n. pr. »slap« Boka pri Boki, izvir Soče in nje slapovi, Tolminka pri Dantovi jami i. dr. Lepo izvedene so tudi slike, označujoče mesta  in gradove,  n.  pr.  Gradišče,  Sv.  Ivan pri Devinu,   Sežana in grad Riheuberg.
Knjiga je dovršena po vsebini in obliki. G, pisatelj je tvarino nazorno razvrstil in jo zna jasno obravnavati. Ves opis zanimlje čitatelja od konca do kraja, samo treba mu dob-
Listek.
121
rega zemljevida; najbolje pač rabi v to zvrho specijalni zemljevid (t : 75.000). Kozlerjev »zemljevid slovenske dežele« ima v natančno spoznavanje naših pokrajin premajhno merilo. Ustregla bi nam torej »Matica Slovenska«, ako bi o priliki izdala nov zemljevid slovenske zemlje. Končno še želimo, da se nadaljuje delo, katero je pričel g. prof. Rutar, in da kaj  skoro  dobimo ves opis slovenske zemlje.
Fr.  Otožen.
Jurčičevi zbrani spisi. Jednajsti zvezek prinaša to-le vsebino: 1. Tugomer. Tragedija v petih dejanjih. 2. »Berite Novice!« Vesela igra v jednem dejanji. 3. Veronika Deseniška. Tragedija vpetih dejanjih. 4. Pripovedne pesmi (vseh skupaj deset, kolikor jih je bilo priobčenih v »Slov. Glasniku« in »Slovenski Vili«). Jurčičeve zbrane spise sploh iz nova priporočamo našemu občinstvu; dobivajo se v »Narodni Tiskarni«  in po vseh knjigarnah,  zvezek po 60 kr ,  elegantno vezan po   1  gld.
Levstikovi zbrani spisi. Izšel je četrti zvezek Levstikovih zbranih spisov, ob-sezajoč raznovrstne kritike in znanstvene razprave. Obširnejše poročilo o tem in takisto o prejšnjem tretjem zvezku priobčimo skoro.
Anton Janežičev slovensko-nemški slovar. Tretji natis. Predelal in pomnožil Franc Hubad, c. kr. gimn. profesor. V Celovci. 1893. Tiskala in založila tiskarna družbe sv. Mohorja. 900 str. Cena mehko vezanemu izvodu 3 gld., trdo v polusnje vezanemu 3 g^L 5° lcr- > P° pošti 15 kr. več. — Naznanili smo že v poslednji številki lanskega leta ta željno pričakovani slovar, čegar druge izdaje že dolgo ni bilo dobiti. Sedaj leži pred nami, in izvestno ga bode vesel vsakdo, kdor ga potrebuje za priročno rabo. Slovar je uravnan takisto kakor tretja izdaja nemško-slovenskega dela, obseza pa malone dvakrat toliko tvarine kakor drugi natisek slovensko-nemškega dela. Na vsaki strani se kaže, kako vestno je g. prof. Hubad izcrpil bogati zaklad našega jezika, in zato nikakor ne dvojimo, da bode skrbno delo, ki je na čast izdatelju in slovarski naši književnosti, ustrezalo povsod, kjer ga je treba. Morda priobčimo o tem slovarji kdaj pozneje še posebno izvestje.
Kratek nauk o glasbi Spisal Anton Nedved. V Ljubljani. Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. 1893. 29 str. Cena 15 kr. — Pod tem naslovom je nedavno izšla knjižica, ki v 22 poglavjih kolikor mogoče kratko razpravlja prvotni nauk o glasbi. Gospod pisatelj, ki si je po svojem glasbenem delovanji pridobil jedno najodličnejših imen med slovenskimi skladatelji, ustregel je s svojim delcem prav čutni potrebi; še veseleje pa bi pozdravljali njega nauk o glasbi, da nas ne moti nekaj nedostatkov, kateri nikakor niso v prilog sicer lični knjižici. Najprej pravi g. pisatelj, da je glasba umetnost, s katero je moči razveseljevati uho, geniti srce in v obče izražati srčna čustva. Točnejša bi bila definicija, da je glasba umetnost, ki izraža z glasovi, kar je lepega. Pri notnih ključih pogrešamo razdelitve tonov po oktavah, zakaj prav iz te razdelitve se dsi dobro pojasniti razloček med vijolinskimi in basovskimi notami, takisto potreba različnih notnih ključev. Od § 4. dalje nam razdelitev tvarine ne prija popolnoma. Na strani 5. bi pri znakih za vzviševanje, zniževanje in razvezo želeli pojasnila, zakaj in kdaj je treba vzvišati oziroma znižati tone, zatd pa bi bilo jako dobro povedati, kako se tvorijo lestvice v duru in molu ter za njimi uvrstiti nauk o intervalih, katerega je moči sdsebno lahko-umevno razjasniti na podlagi dur-lestvice. V § 5. ni razloženo, kdaj imenujemo interval velik; tudi naj bi se bila omenila razdelitev intervalov v kousonance iu disouance. Namesto izrazov »veliki, mali« intervali i. t. d. bi pri primi, kvarti, kvinti in oktavi želeli umestnejših izrazov »čisti, zmanjšani« intervali i. t. d., katerih omenja g pisatelj le mimogrede-, dasi je izraz »čist« obče v navadi že okolo 30 let. Paragrali 6. —10. imenujejo tonovske rodove in tonovske   načine,   ne da bi jih   pojasnili;   paragrafi   12. —14. govore