CELJE, 18. APRILA 1968 — LETO XXII. — ST. 15 — CENA 60 PAR (DIN)
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA
DANES v CT:
5 — CELJE: Korak za kora-
kom
S — CELJE: Polje Ornega (sU-
kanica)
7 — VELENJE — MOZIRJE
,—ŽALEC: Slavje mladih
8 — SLOVENSKE KONJICE
— LAŠKO: Izigravanje za-
upanja
9 — ŠENTJUR - ŠMARJE —
ŠPORT — KRONIKA: No7
šmarski ribnik
10 — HRASTNIK: Vsi v hribe
11 — ZAGORJE: Prijetno S
koristnim
12 — IRBOVLJE: Glasujmo s
»DA!«
14 — OGLASI IN DRUGO
Menjava pred
odločilnim naskokom
Odkar imamo sistem rotacije, ki zagotavlja nemots-
no delovanje in osvežitev samoupravnih organov hkror
ti, v delovnih organizacijah vsako leto pristopamo k vo-
livnim skrinjicam. Tudi letos bomo izvolili v delavske
svete polovico novih predstavnikov, ker pač polovici
mandat poteka.
Delovni ljudje v svojih delovnih enotah in kolekti-
vih sproti ocenjujejo delo svojih predstavnikov v sa-
moupravnih organih, vendar se med letom marsikaj
pozabi, zgubi nekdanjo aktualnost itd. Politične organi-
zacije v delovnih kolektivih morajo vztrajati pri tem,
da bodo za pretečeno leto kolektivu posredovane naj-
važnejše zadeve okoli dela samoupravnega organa, da
bi lažje ocenjevali, lažje izbirali kandidate, ki bodo pri-
šli na kandidatni spisek.
Letos je to še posebno važen dogodek. Ker je re-
forma v minulem letu pokazala večjidel vse svoje učin-
ke in ker se obeta, da bo letošnje leto najbolj strm
klanec v drncu za uresničitev reformnih ciljev, je me-
njava polovice samoupravnega moštva priložnost, da
toliko bolj skrbno izberemo.
Ljudem, ki mislijo, da morajo o vsem najprej odlo-
čiti posamezniki ali majhne skupine, torej oni, je tre-
ba nedvoumno dopovedati, da so proizvajalci tudi z re-
formnimi delovanji postali opreznejši in da je vedno
manj ljudi, ki mislijo, da samoupravljanje ni zelo res-
na zadeva, ki je hkrati interes vsakega. To nekateri ko-
lektivi v Celju, ki so imeli hude težave, ki so celo s
prekinitvami dela neposredno obsojali tudi svoje pred-
stavnike v samoupravnih organih ali pa bili deležni
drugačnih nevšečnosti, zelo dobro vedo.
Z volitvami, ki bodo prihodnji teden, bo mogoče
marsikaj popraviti. V enem letu se v vsakem kolekti-
vu naberejo izkušnje, vzniknejo nove ideje in preobli-
kuje ter razvija se skupni interes posameznikov. Te
nove kvalitete terjajo morda tudi ljudi, ki naj v sa-
moupravnih organih bijejo odločno bitko.
Občinski sindikalni svet je prav odločil, ko je skle-
nil, da bo potek priprav na volitve in volitve sam.e
ocenjeval predvsem po demokratičnosti v obdobju pri-
prav, po tem, ali je kolektiv množično sodeloval pri
evidentiranju kandidatov, ali mu je bilo to omogočeno,
je bil dovolj seznanjen s problemi in nalogami, ki ko-
lektiv čakajo. Dobre priprave so nedvomno že zagoto-
vilo, da bo uspešen tudi drugi kriterij in sicer to; kakš-
ni ljudje bodo izvoljeni v delavski svet, oziroma kakšna
bo njegova nova polovica. Pristaviti je treba še to, da
sindikalni svet v Celju in z njim seveda tudi druge po-
litične organizacije stojijo na stališču, da je sestav de-
lavskega sveta treba prvenstveno podrediti interesu ko-
lektiva in njegovim nalogam v reformi, da pa seveda
spet zato ne smejo kolektivi zanemariti strukture ko-
lektiva, predvsem ne pozabiti na mlade ljudi in na žene
ter seveda na neposredne proizvajalce.
Vsak kolektiv sebe najbolje pozna, najbolje ve, kdo
je sposoben uspešno premagovati ovire, se prav odloča-
ti v kritičnih trenutkih in ob podpori svojega kolektiva
»priteci« na cilj. Zato je v rokah kolektivov, če bodo
bližnje volitve zanje priložnost kvalitetne menjave pred
odločilnim naskokom. J. KRASOVEC
Modernizacija —
zahteva časa
o problemih in načrtih celjskih železničarjev
Celjski železničarji so
svoj praznik pričakali in po-
častili sredi priprav na volit-
ve polovice novih članov v
organe samoupravljanja. Po-
častili so ga tudi s številni-
mi športnimi in kultur-
nimi prireditvami ter po-
častitvijo spomina tistih,
ki so padli t borbi za
svobodo. Praznik pa je dal
pobudo tudi za razgovor o de-
lu in problemih in ne nazad-
nje o načrtih, ki bi jih radi
in morali uresničiti, če bodo
hoteli T korak s časom, z
napredkom in modernizacijo,
ki sta tako značilni za zdajš-
nji čas.
Ce bi govorili o problemih
in hkrati načrtih, potem se
vse skupaj ustavlja pri dveh
točkah: pri ureditvi tovorne-
ga kolodvora v Čretu in elek-
trifikaciji železniške proge od
Zidanega mosta do Maribora
in št. Ilja. Za ureditev tovor-
ne postaje v čretu bo treba
še veliko časa in dosti sred-
stev. Cret bo treba urediti
tako, da bo tu možen ves
promet z blagom, da bo od
tu možfu dostop do vseh več-
jih potrošnikov in podobno.
Seveda pa gre v tej zvezi tu-
di za ureditev tovornega skla-
dišča.
Elektrifikacija proge od Zi-
danega mostu do Št. Ilja je
imperativ sedanjega časa. Že-
leznica krepko čuti konku-
renco cestnega prometa in če
hoče iti v boj za ponovno
pridobitev potnikov in seve-
da tovornega prometa, bo
morala imeti vse tisto, kar
ima cestni promet. Določen
napredek je dosežen že zdaj,
toda očitno je, da je bilo na
tem področju napravljenega
vse premalo. Glede tovorne-
ga prometa na železnici se
že zdaj zavzemajo za sklepa-
nje stalnih pogodb z odjemal-
ci, razen tega dostavljajo bla-
go direktno na našlo vijenca
in podobno. Elektrifikacija
proge pa bo v mnogočem
vplivala tudi na povečanje
števila potnikov na železnici.
Glede elektrifikacije so ime-
li pred kratkim pomenek s
predstavniki občinskih skup-
ščin in večjih delovnih orga-
nizacij. Tu so železničarji do-
bili vso oporo in se je po-
vsem uveljavilo stališče, da je
to delo treba opraviti. Po
okvirnem programu naj bi
bila investicija izvršena do
1972. leta.
Pomembna pa so tudi dru-
ga dela, ki so v teku. To še
zlasti velja za ureditev celj-
ske železniške postaje. Tako
bodo med drugim uredili
nove prostore za obrat druž-
bene prehrane, razen tega
pa tudi končali adaptacijska
dela v hiši ob Aškerčevi uli-
ci, kjer bodo zdravstvena in
zobna ambulanta ter prosto-
ri za bivanje vlakovnih
spremljevalcev. Tako se bo-
do tudi po tej zaslugi zbolj-
šali pogoji za pripravo dela.
M. BOŽIČ
TOVAilNA TITANO-
VEGA DIOKSIDA
v veliki dvorani narodnega
doma v Celju bo v soboto
opravljeno svečano podpiso-
vanje pogodbe o skupnem
financiranju izgradnje tovar-
ne titanovega dioksida v Ce-
lju. Pogodbo bosta podpisala
»WB Lacke und Farben« —
Berlin in Cinkarna Celje.
Gre za tovarno z letno zmog-
l,iivostjo 20.000 ton titanovega
belUa. K.
RAZSTAVA
POSVEĆENA
BORISU KIDRIČU
Prejšnji teden so v celjskem
muzeju revolucije odprli raz-
stavo, posvečeno petnajstletni-
ci smrti in obletnici rojstva
velikega revolucionarja, politi-
ka in državnika Borisa Ki-
driča. Ob otvoritveni sloves-
nosti, ki se je je udeležila
Kidričeva soproga Zden-
ka, poleg številnih prebival-
cev Celja pa najvidnejši pred-
stavniki javnega in kulturne-
ga življenja, celjske občine,
je govoril predsednik skup-
ščine SRS Sergej Kraigher.
Razstava, ki bo odprta do
5. maja, dnevno od 9. do 12.
in od 15, do 18. ure, prikazu-
je številne fotografske po-
snetke in druge dokumente,
povezane z življenjem in de-
lom prvega predsednika slo-
venske vlade po osvoboditvi.
Poleg njegove brzostrelke in
ročne ure je razstavljeno več
visokih odlikovanj kakor tu-
di 29 knjig in brošur, ki pri-
čajo o Kidričevi znanstveni
in publicistični dejavnosti.
Razstavo bodo kasneje pre-
nesli v Kidričevo rojstno hi-
šo v Knežec pri Rogaški Sla-
tini, kjer bodo uredili spo-
minsko sobo. dhr
OBISK
CRNOGORSKE
DELEGACIJE SZDL
V CELJU
Prejšnji teden je bdJa na
obiskM v Celju delegacdja re-
publiške fconfereaic« SociaJa-
stične zveze delovnega lijud-
stva Cme gore, ki Jo je vo-
dil njen predsedindk Drago
Vućrnič. S predstavniJd celj-
ske občiniske konfereaice so
se gostij© odpeljali se v Ve-
Linije in loki... — (Foto: F. Krivec)
PRIPRAVE
NA FESTIVAL
Pred dnevi je bila v Celju
prva seja novega odbora mla-
dinskega pevskega festivala,
na kateri so razpravljali o
pripravah na prireditev pri-
hodnje leto. Odbor bo še na-
prej vodil Janez Kovačič. Pre-
težni del razprave je bil po-
svečen predlogu dopolnjenih
propozicij, ki ga bo obrav-
navala tudi zveza kulturno
prosvetnih organizacij Slove-
nije, ena novosti pa je ta, da
so skrajšali termin, do ka-
terega mora odbor dobiti pri-
jave nastopajočih zborov, do
31.12. letos. Na prihodnjem
celjskem mladinskem pev-
skem festivalu bodo lahko v
tekmovalnem delu nastopili
zbori, ki so na prejšnjih fe-
stivalih prejeli zlato, srebp-
no ali bronasto plaketo ozi-
roma prvo, drugo in tretjo
nagrado. Poleg domačih bo
nastopilo najmanj 6 inozemr
skih zborov. dhr
RADO BREMEC -
novi glavni direktor v EMO
Centralni delavski svet
tovarne EMO je minuli te-
den na svojem zasedanju
imenoval za novega glav-
nega direktorja tovarne
Rada Bremca, diplomirane-
ga ekonomista iz Celja. S
tem dejanjem je bilo po
več mesecih razprav in
iskanj urejeno tudi vpra-
šanje glavne osebiK)sti na
čelu več kot 3800 članske-
ga delovnega kolektiva. Iz-
bira človeka na položaj
glavnega direktorja je po
mnenju večine tokrat
pravšnja.
Rado Bremec je leta
1948 končal ekonomsko
srednjo šolo v Celju, leta
196.S pa izredno zaključil
Studije na ekonomski fa-
kulteti v Zagrebu. V ob-
dobju med leti 1948 in
1952 je bil zaposlen t to-
varni Kamnik ▼ Kaxnni-
ku, do leta 1953 v Kredit-
ni banki Celje in od tedaj
naprej v tovarni »Libela«
na delovnih mestih vodje
gospodarsko računskega
sektorja in pomočnika di-
rektorja tovarne.
Ob prevzemu nove dolž-
nosti v tovarni EMO je
Rado Bremec izjavil, da
bo vložil vse svoje z;;anje,
sposobnosti in trud, da
bi bUi dejanski uspehi v
kolektivu še večji. Ob tem
pa je, seve, pozval vse
delavce, strokovne sode-
lavce, organe samouprav-
ljanja in družbeno politič-
ne organizacije v podjetju
na vsestransko pomoč pri
skupnih prizadevanja* la
lepši in bolj bogat jutrlŠ-
n^ dan.
Trboveljčani pred odločitvijo
v nedeljo odločitev o uvedbi samoprispevka za investicije
v nedeljo, 21. aprila, bo do-
•egla višek večmesečna skrb-
io zastavljena akcija, katere
končni cilj je — zbrati po-
trebna sredstva za izboljšanje
'aaterialnih pogojev za delo
* osnovni šoli. Delovne orga-
nizacije in občani naj bi v
prihodnjih petih letih zbrali
skupaj nad 9 milijonov no-
vih dinarjev, od tega občani
več kot 2 milijona novih din,
delovne organizacije pa nad
7 milijonov novih din.
Trboveljčani še niso bUi
pred tako pomembno odločit-
vijo. Čeprav gre sicer le za
načelni pristanek za uvedbo
krajevnega samoprispevka za
investicije v osnovno šolstvo,
pa pomeni nedeljski referen-
dum precej več. Prvič bodo
občani v Trbovljah na po-
vsem samoupravni osnovi
odločali za zbiranje sredstev.
Obveznosti niso velike. Ti-
stih nekaj sto starih dinar-
jev kolikor bodo občani
vsak mesec prispevali za in-
vesticije v osnovno šolstvo,
pomeni namreč visoko za-
vest občanov Trbovelj in pri-
pravljenost, da sodelujejo pri
razreševanju enega od najza-
htevnejših problemov Trbo-
velj.
Trboveljčanom ne more bi-
ti vseeno, v kakšnih pogojih
se šola mladi rod. Zato bo-
do na nedeljskem referendu-
mu glasovali z »DA« za kra-
jevni samoprispevek.      (nk)
Ena trboveljskih šol, osnovna šola Alojza Hohkrauta
na Vodah, je brez telovadnice, brez potrebnih kabi-
netov, pa tudi sicer so pogoji za delo dokaj zahtevni.
V naslednjih petili letih je treba izboljšati pogoje
«Ji delo in šolanje tudi na vodenski šoli. (Foto: nk)
tedenski
mozaik
v velikih študentskih de-
monstracijah v Zahodnem
Berlinu je sodeloval tudi sin
zahodnonemškega obrambne-
ga ministra Willyja Brandta
— Peter Brandt. Po mnenju
policije se je med demonstra-
cijami obnašal tako, da so
ga morali aretirati in pod
stražo odpeljati na policijsko
postajo. Zlobneži se sprašu-
jejo, kako naj Brandt, ki je
tudi visok funkcionar social-
no demokratske stranke na-
redi red v svoji stranki, če
ga ne more niti v svoji dru-
žini ... Del francoskega tiska
je »odkril* da je varnost
Francije v resni nevarnosti,
ker je menda eden od naj-
bližjih sodelavcev predsedni-
ka de Gaulla — sovjetski a-
gent. Imena niso objavili, si-
cer pa tudi ni treba. Kaže,
da se že pozna bližajoče se
poletje in da tisk že lovi lah-
ke »poletne« teme... Ame-
riški predsednik Johnson je
nedavno izjavil, da se je nje-
gova vlada pripravljena po-
gajati 2 DR Vietnamom o mi-
ru »kjerkoli in kadarkoli«.
No, zdaj je bil končno le do-
sežen načelni sporazum o po-
gajanjih med DR Vietnamom
in ZDA. Za kraj prvih pogo-
vorov so Vietnamci najprej
predlagali Pnom Penh v Kam-
bodži. ZDA so predlog zavr-
nile. Potem je DR Vietnam
predlagal Varšavo. ZDA so
ttidi ta predlog zavrnile. Jav-
nost po svetu se precej začu-
deno sprašuje, kaj predsed-
nik Johnson razume z bese-
dico »kjerkoli«... V Jeruza-
lemu se je te dni začela med-
narodna konferenca, ki se je
udeležuje 215" fizikov iz Izrae-
la in tujine. Na konferenci
razpravljajo, kako bi kar
najbolj učinkovito uporablja-
U najnovejša odkritja v zna-
nosti za »potrebe izraelske
obrambe«. Marsikdo meni,
da ne bi bilo napačno, če bi
konferenca raje razpravljala
o tem, kako bi uporabljali
zdrav razum in politično mo-
drost za zagotovitev miru na
Srednjem vzhodu ...
NAŠE USTAVNE DOLŽNOSTI
OBRAMBA DEŽELE
Prepočasi prehajajo pravice in dolžnosti s pod-
ročja družbene varnosti in obrambe dežele iz
pristojnosti državnih organov na samoupravna
telesa in družbenopolitične organizacije - Notra-
nja in splošna varnost dežele Je stvar nas vseh!
če bo upoštevano pniro-
ročilo vodstva Socialistič-
ne zfveze, bodo kmalu v
vseh občinah izdelana pro-
grami akcij, ki naj pri-
pravijo ljudi Z5a obrambo
dežele. Da bi okrepili var-
nost in obrambne sposob-
nosti države, je potrebno,
da se na tem področju
polnoma jasno določijo
dodžnostd in pravice vseh
družbemo-političnih činite-
Ijev in samoupravnih or-
ganov, od občine do zveze.
RAZLOGI
Je več razlogov, da se
v naši javnosti čedalje
bolj razpravlja o priptravi
državljanov za obrambo.
Najprej je treba poudari-
ti velik pomen teh pri-
prav za obrambo naše
socialistične skupnosti, zlar
sla. še, ker tudi usta/va
predvideva glede tega ve-
like naloge za vse držav-
ljane.
Navzlic močnemu raarvo-
ju demokratskih in sa-
moupravnih odnosov je
bil sistem družbene var-
nosti in priprave prebd-
vaistva za obrambo deže-
le dolgo pojmovan kot
iziključna naloga ustreznih
državnih organov. S tem
je bila močno   zožena os-
nova celotnega sistema
družbene varnosti. Po bri-
onskem plenumu CK ZKJ
je tudi na tem področju
prišlo do pomembnih spre-
memb. Reorganizirane so
bile številne službe, ki de-
lajo na področju varnosti,
njihove pristojnosti in na-
loge pa usMadraie s samo-
upravno prakso naše druž-
be.
Samoupravna telesa in
družbeno^politične organi-
zacije pa niso dovolj pri-
pravljene, da bi pravo-
časno sprejele dolžnosti
in pravice, ki so bile i>rej
v i2fldjučni pristojnosti dr-
žavnih organov. Ne gre
namreč za preprosti spre-
jem dolžnosti, ampak
predvsem za najprimer-
nejše oblike, s kajte(rimi
bi lahko uspešno uresni-
čili vključitev samouprav-
nih činitelj ev v sistem
varnosti.
VEC ZAVZETOSTI
Skoraj laliko rečemo,
da je še vse premalo ra-
zumevanja za pravice in
dolžnosti, ki jih morajo
na tem področju imeti
družbeni in politični čini-
telji, državljani in delov-
ne organizacije. Na sestan-
kih SZDL in samouprav-
nih organov se še zmeraj
premalo razpravlja o no-
tranji in splošni varnosti
dežele. Organi družbeno-
političnih skupnosti od
občine do zveze se ukvar-
jajo s tem le v okviru za-
konskih določal.
Nedvomno i>a je, da so
naši državljani očitno pri-
pravljeni sprejeti nase do-
bršen del obveznosti za
družbeno varnost   dežele.
BERLIN: Z vodnimi curki so v nedeljo preganjali demonstrante, ki so tu prote>l
stirali proti atentatorjem na socialističnega študentskega vodjo Rudija Dutschkeja. I
Nekateri demonstranti so nosili križe, nekateri pa rdeče zastave.   (Telefoto: UPI) j
To je izredno pomembno,
ker se s tem zoži prostor
in omejijo možnosti so-
vražnega delovanja in vpli-
va. Delo sovražnih elemen-
tov je predvsem v tem,
da iznašajo in razširjajo
popačena poročila in ob-
račajo dejstva, zlasti v
takem okolju, kamor ne
pridejo prave in objektiv-
ne informacije. Niso red-
ki p>osktisi, da bi se vne-
sla zmeda in tako izzvalo
nerazpoloženje in vzne-
mirjenje med državljani,
se posejalo nezaupanje, in
vse to z namenom, da bd
se zavrl nadaljnji uspešni
socialistični razvoj dežele.
Zaradi takih in podob-
nih pojavov je nujno, da
vse pogostneje in javno
obračunavamo s sovražno
propagando. Zato je treba
ustvariti pogoje, da od-
krito, v tdisiku in na se-
stankih državljanov, javno
obračunamo s sovražnimi
parolami in tistimi, ki jih
razširjajo. D. R.
tedenski zunanjepolitični pregled
že dalj časa lahko opazuje-
mo med evropsko mladino,
zlasti med njenim študent-
sldm delom, močan nemir,
ki kdaj pa kdaj preraste v
burne konflikte z oblastmi.
To se dogaja tako na Zaho-
du, kot na Vzhodu Evrope,
kajti na obeh straneh, te zdaj
že malo zastarele »meje«, no-
tranji družbeni razvoj poteka
počasneje ali pa ne tako, kot
bi si želel najbolj dinamični
del — mladina.
Na Češkoslovaškem so štu-
detje z javnimi demonstraci-
jami dali znak za začetek
burnega procesa, iz katerega
je socializem izšel prenovljen '
in prerojen. Na Poljskem so
prav tako študentje z javni-
mi demonstracijami dali znak
za začetek notranjega obraču-
na, ki pa zbuja resne dvome
in ne obeta nič dobrega. Tre-
nutno se je revolt študentov
preselil na ulice zahodnonem-
ških mest, ki so postale pri-
zorišče ostrega spopada med
študenti in mladino ter ob-
lastmi.
Povod za to je dal atentat
na Dutschkeja, enega od vid-
nih voditeljev liberalne za-
hodnonemške mladine. Prote-
sti mladine in študentov, ki
jih spremljajo ulične demon-
stracije, spopadi s policijo in
pravi »juriš« na Springerjevo
založniško hišo 90 prerastli v
široko politično akcijo s či-
sto določenimi cilji. Mladina
zahteva atomsko razorožitev,
konec vojne v Vietnamu, pro-
testira proti domačim mono-
polom, proti zakonu o izred-
nem stanju, proti neonaciz-
mu in zahteva resnično de-
mokracijo v deželi in prizna-
nje DR Nemčije. Protest je
torej usmerjen skoraj proti
celotnemu konceptu zahod-
nonemške vladne notranje in
zimanje politike.
Čeprav bi bUo pretirano di-
rektno povezovati akcije mla-
dine in študentov v Zahodni
Nemčiji in drugih zahodno-
evropskih državah % akcijami
njihovih kolegov v CSSR in
na Poljskem, imajo vendarle
nekaj skupnega: protest in
odpor proti preživelim, toda
še vedno trdoživim pogle-
dom, tako na domače kot na
mednarodne razmere, ki one-
mogočajo hitro ia dosledno
uveljavljanje procesov demo-
kratizacije doma in popušča-
nja napetosti v evropskih
mednarodnih okvirih. Polo-
žaj v posameznih državah m
v celi Evropi se spreminja,
vztrajnost in privajenost na
staro vodilnih političnih de-
javnikov pa spremembam ne
sledi dovolj hitro in dovolj
zavestno. Protest proti temu
je v osnovi skupen vsemu gi-
banju evropske mlatline in
njenega najbolj angažiranega
dela — študentov.
Na Poljskem je protestna
akcija študentov sprožila plaz
ostrMja obračunavanja v sfc.
Nemir med
evropsko
mladino
mi partij in čistko vseh pai^
tijskih, državnih, družbenih,
kulturnih in drugih organov.
Problem študentov in njiho-
vih akcij je zdaj že ostal na
stranskem tiru spričo silovi-
tosti in daljnosežnosti obra-
čima v partiji. Spremljajo ga
pojavi, Id upravičeno zbujajo
dvome v metode in cilje. Po
eni strani g^e za hudo proti-
židovsko gonjo, ki jo opravi-
čujejo na vse mogoče načine,
vendar na nobenega, ki bi
nas zares lahko prepričal, da
je upravičena in smotrna. Po
drugi strani pa gre tudi za
gonjo in čistko, naperjeno
proti vsem tistim, ki ne de-
lijo do zadnjih podrobnosti
navdušenja za uradno partij-
sko linijo. Vsem tem očitajo,
da »o »dogmatiki«, »revizfoni-
sti«, »stalinisti«, »cionisti«, da
je njihova dejavnost »proti-
socialistična«, »protipoljska«.
»protidržavna« itd. Vse skifr
paj zbuja močan vtis. da gre
v bistvu na eni strani za boj
za oblast v sami partiji, n»
drugi strani pa za prizadeva-
nje, da bi moralno in politič-
no onemogočili vsakršno krv
tiko uradne partijske politi-
ke, zadušUi vse po,iave razliS'
nih mnenj in očistili vse df
žavne in partijske struktur«
tistih, Id vidijo in si upaj«
reči, da razvoj na Poljskem
zadnja leta zaostaja za č»-
som fai vodi državo v hudo
materialno in moralno krizo-
Tako Je Poljska te dni posta-
la druga skrajnost v evroi^
skem socialističnem svet«*-
Na eni strani Ceškoslova5k»
z afirmacijo svežih idej •
svobodnem in humanem s***
cializmn, na drugi strani P*"
l.iska 8 težn.io po konservira'
nju Tsega starega in nreživ*"
lega.
TELEGRAMI
ZNOVA V HIŠNEM PRIPORU.
Grške vojaške oblasti so znova
uvedle hišni pripor za bivšega
predsednika vlade Papandreuja in
desničarskega voditelja Kanelopu-
loea.
DEMONSTRACIJE PROTI VOJ-
NI V VIETNAMU. V Tokiu SO
bile hude demonstracije levičar-
skih študentov proti vojni v Viet-
namu in ameriški politiki. Prišlo
Je tudi do spopadov s poUcijo, v
katerih Je bilo ranjenih 134 ljudi.
tedenski notranjepolitični4)regled - tedenski notranjepolitični pregled
■ MLADINA V SAMOUPRAVNI
IHIU2SI — Centralni komite ZK
Slovecrelje je v pripravah na VI.
kongres ZKS obravnaval položaj
miliadnne v samoupravni družbi.
Uvodni referent Tone Kropu-
šek je med drugim dejal, da mo-
rajo komunisti utrjevati pri mla-
dini spoznanje, da je Zveza komu-
nistov njihova, da lahko le z njo
in v njej uveljavlja svoje najna-
prednejše težnje ter potisika druž-
beni raavoj naprej.
Breaposelnost sorozmeroma naj-
bolj priBadeva mladino, zato so
mladi ljudje najbolj zainteresirani
za go^KKiariski raz^voj, ker ta
ustvarja možnosti za večje zapo-
slovanje. Komunisti naj se zato
prizadevajo za takšne rešitve v go-
spodarskem sistemu, ki bodo omo-
gočale podjetjem, da se moderni-
zirajo in razširjajo z lastnimi sred-
stvi.
V Sloveniji zdaj več kot tretjina
obrok ne konča osemletke. Tej mla-
dini je zaprta pot naprej. Hkrati
pa ta mladina, ki se zsaposluje v
proizvodnji, poslabšuje kvalifikacij-
sko sestavo zaposlenih. Zato se
je treba odločneje zavzeti za to, da
bi tatkšno stanje popravili.
■ ZAGREBŠKI SPOMLADANSKI
VELESEJEM — V sofboto so od-
prli zagrebški spomladanski vele-
sejem, na katerem sodelujejo raz-
stavljale! iz Jugoslavije in 25 dru-
gih držav. Tolikšna udeležba po-
meni reifcord spomladanskega vele-
sejma v Zagrebu.
■ POGOVOR SERGEJA KRAIG-
HERJA S KMETI — Predsednik
sflcupščine SR Slovenije Sergej
Kraigher je povabili skupino zaseb-
nih kmetov na pogovor o njihovih
proiblemah. Ko so govorili o neza-
dostna vlogi in vplivu zasebnih
kmetov v zadrugah, so kmetje po-
udarili, da se ne navdušujejo toli-
ko za ustanavljanje novih organi-
zacij, marveč predvsem za to, da
bi v sedanjtih kmetijskih organi-
zacijah imeli več besede. Predvsem
želijo, da bi tudi oni odločaM o
ustvarjanju in delitvi dohodka v
kooperaciji. Predsednik Kraigher
je dejal, da se strinja s takimi
težnjami zasebnnh kmetov. Sodil
pa je, da je stvari možno urediti v
okviru sedanjih predpisov in torej
ni potreben nov zakon o zadružni-
štvu. Predpise je treba le dosled-
neje uresničevati Podobno velja
tudi za goejdanstvo.
■ IZBIRA ZDRAVNIKOV MORA
BITI PROSTA — UstaAoio sodišče
SR Slovenije je obravnavalo pri-
tožbo dveh občanov, ki jima je
celjski komimalnd zavod za social-
no zavarovanje omejeval pravico,
da iščeta zdravstveno pomoč izven
Mladina in ZK
imata iste cilje
njenega okoliša oziroma zahteval,
da v tem primeru sama plačata
zdravnika. Ustavno sodišče je to
določilo v pravilniku celjskega za-
voda odpravilo, ker je protiustav-
no. Vsakdo si namreč lahko sam
izbere zdravnika.
■ 15-LETNICA  SMRTI  BORISA
KIDRIČA —- Dne 11. aprila smo se
v vsej domovini spomnili ISoblet^
ndce smrti velikega revolucionarja
Borisa Kidriča.
■ VSAKO LETO 147.000 STANO-
VANJ — Predlainsikim in teni smo
v državi zgradili 260.000 stanovanj
v družbeni in zasebni lasti, so ugo-
tovili na seji zveznega in gospo-
darskega zbora zvezne skupščine.
V prihodnjih treh letih bo treba
vsako leto zgraditi i>o 147.000 star
riovanj. 25ato so sprejeli več novih
uilcrepov, da bi pospešUi gradiitev
stanovanj.
■ »NOVI BEOGRAD 68« — Ob
20-lebnici, odkar je mladina začela
graditi novi Beograd, se je začela
akcija »Novi Beograd 68«. V njej
bo v prdhodnjih petih letih sodelo-
valo 30.000 mladih brigadirjev iz
vse države. Zgrađih bodo novo že-
lezniško progo (sedanja seka me-
sto na dvoje) in dovozni del avto-
mobilske ceste.
■ DAN ŽELEZNIČARJEV — Že-
lezničarji Slovenije in Istre so v
ponedeljek počastald spomin na že-
lezničarje, ki so padli leta 1920 na
Zaloški cesti v Ljubljani v stavki,
ko so nanje streljali žandarji. Ta
dan pa je hkrati posvečen tudi že-
lezničarjem, ki so padli v NOB.
■ LETNO 130.000 FIČKOV —
»Zastava« v Kragujevcu in »Fiat« v
Torinu sta sklenila sporazum o
tehnično-poslovnem sodelovanju in
finančni soudeležbi. Podjetje »Fiat«
bo vložilo v stroje kragujevske to-
varne 5 milijonov dolarjev. To bo
omogočalo, da bodo v Kragujevcu
že prihodnje leto izdelali 80.000,
kasneje pa celo 130.000 avtomobi-
lov letno.
■ LETOS 2000 RAZPISANIH DI-
REKTORSKIH MEST — V Slove^
ni ji zadene letošnja reelekcija ka-
kih 2000 delovnih organizacij. Do-
slej je bilo objavljenih kakih 500
razpisov. Toda na nekatere razpise,
zlasti velikih podjetij, se kandidati
ne prijavljajo. Očitno ta direktor-
ska mesta niso privlačna, ker so
preveč odgovorna bi premailo plar
čana.
■ MANJKA 690 MILIČNIKOV —
V Sloveniji je nezasedenih 690 ml-
ličniških mest. Mnogi starejši od-
hajajo v pokoj, mlade pa je bilo
prejšna leta zaradi nizkih prejem-
kov težko dobiti v ta poklic.
ATENTAT NA AMERIŠKO PO-
SLOPJE V PARIZU. Neznanci so
▼ francoskem glavnem mestu pod-
taknili bombo pred poslopje or-
ganizacije bivših pripadnikov ame-
riških oboroženih šil. Eksplozija
je zgradbo poškodovala, človeških
žrtev pa ni bilo. Letos Je bilo že
več podobnih atentatov na ameri-
šike institucije In ustanove v dru-
gih državah.
37 2RTEV VELIKONOČNEGA
PROMETA V AVSTRIJI. V pove-
čanem prometu med velikonočni-
mi prazniki Je i»£lo smrt na av-
strijskih cestah 37 ljudi, 31 pa Je
bilo teže ranjenih. V Italiji se je
med prazniki na cestah smrtno
ponesrečilo 21 ljudi.
2
DOLENJSKI UST * TEDNimVESTmivsak^četrtekmODO izvodov!
Vsem delovnim ljudem enake pravice!
povezovanje kmetov med sabo ne bo povzročilo drobljenja kmetijstva —
Kmetje ne zahtevajo malih zadrug, ampak le več samoupravnih pravic v
velikih kmetij^ih organizacijah
povezovanje kmetov med
jabo ne bo povzrodilo drob.
ljenja kmetijstva — Kmetje
0e zahtevajo malih zadrug,
junpak le već samoupravnih
pravic v velikih kmetijskih
organizacijah
O novih, malih kmetijskih
gadrugah je bilo doslej već
glišati v kolektivih kmetij-
^ih organizacij kot med
tmeti. Ne zato, ker bd jih
želeli, ampak ugibajo, kako
bi preprečili njih ustanav-
ljanje. Kmetje pa tudi upra-
vičeno niso zadovoljni s se-
danjo organizacijo in iščejo
možnosti kako bi si poma-
gali Vendar niso preveč
navdušeni za ustanavljanje
novih zadrug. Bolj želijo, da
bi se uredili odnosi med njL
mi in kolektivi sedanjih
kmetijskih  organizacij.
To bo možno, če se bodo
Biali sporazumeti. Direktor
kmetijske zadruge Novo me-
sto se je strinjal, da bd kme-
tje lahko imeli več samo
upravnih pravic v sedanjih
poslovnih enotah, ha obse-
gajo območja bivših manj-
ših zadrug, če bi hkrati
prevzeli tudi odgovornost 2sa
gospodarjenje teh enot. Kme-
tje bi lahko odločali o de-
litvi vsega dohodka, ki ga
ustvari poslovna enota, če
bi hkrati tudd jamčili za
morebitne zgube. Seveda bi
moral biti temu ustrezno se-
stavljen svet poslovne enote,
v katerem bi morali imeti
tisti, ki odgovarjajo za go-
spodarski uspeih in zgubo,
večino. Kmetje bi torej mo-
rali imeti yeč besede, oziro
ma oni bd morali odločati o
mnogih stvareh, o katerih
adaj odloča kolektiv poslov-
ne enote, delavci.
Tudi razprava na seji ob-
činske konference Sociali-
stične zveze v Lenartu je ix>-
kazala, da so take organiza-
cije kmetijcev možne. Vsaj
kmetje jim ne nasprotujejo,
oziroma nimajo večjih že-
lja. Teže pa se jim bo pri-
lagodila  kmetijska zadruga.
Večina kmetij sikih organi-
zacij se še vedno boji or-
ganizacijskih sprememb, če-
prav na ves glas zatrjujejo,
da imajo s kmeti samo te-
žave, ker od njih preveč za-
htevajo. Zlasti pomoči vpro-
izvodnji, ki ni dovolj dano
sna. Bojijo se, ker bi se
zmanjšal njdhov dohodeik iss
kooperacije in odkupa. Or-
ganizator kooperacije vkme-
tijski zadrugi Novo mesto
je menil, da bi zadružnlkl-
kooperanti lahko odločali o
deUlTvi 25% čistega dohodr
ka, ustvarjenega v poslovni
enoti, drugo pa naj bd ostalo
»zadrugi«. Toda ali to ne
bi kmUo samoupravljanja
kmetov — zadružnikov?
Kmetje pa so vse bolj od-
ločni. Zahtevajo, naj sred-
stva, ki se zbirajo v kmetij-
sikdh organizacijah iz kme-
čke proizvodnje, služijo za
pospešvanje pri vseh kme-
tih, ki želijo sodelovati. Tak
dohodek naj se torej ne bi
prelival v lastno proizvod-
njo   kmetijskih   organizacij.
Če je to možno v sedanjih
kmetijskih organizacijah, naj
jam dajo le ustrezne pravi-
ce. Morda v sedanjih poslov-
nih ali nekoliko spremenje-
nih delovnih enotah, ki bodo
imele lastni obračm. Z dru-
gimi delovnimi enotami v
veliki kmetijski organizaciji
pa bi se dogovarjali o med-
sebojndh odnosih, da bi vsa-
ka dobila toliko, kolikor
zasluži njen kolektiv s svo-
jim delom. Torej bi se do-
govarjali tudi o stroških pri
nakupu reprodukcijskega ma-
teriala, prodaji pridelkov in
živine ter drugem.
Take delovne enote kme-
tov, ki bi se vključile v več-
jo kmetijsko organizacijo,
bi več prespevale k trdnej-
šim organizacijskim obli-
kam in načrtnejši proizvodr
nji vsega kmetijstva kot se-
danja ozka kooperacija.
Hkrati bd tudi veliko več
koristile kmetom in vsemu
našemu gospodarstvu.
J. PETEK
,Ubogi lastniki tovornjakov'
če člcfvek bere poroči,
la, da je v Sloveniji kar
4.442 tovornjakov in 394
prikolic v zasebni la-
sti, se mora kljub resno-
siti tudi kislo nasmehniti.
Precejšnji del državljanov
izjavlja namreč, da »po-
trebujejo kamione za to-
stne potrebe«.In zato je:
1.658 tovornjakov in 60
prikolic v lasti delavcev,
obrtniki imajo 1.835 ka-
mionov in 140 prikolic,
kmetje 437 in 175 priko-
lio, 160 kamionov m 3
prikolice uslužbenci v go.
spodarstvu,     gospodinje
imajo 93 tovornjakov in
t prikolic (za prevažanje
prave kave in česa s
tržnic domov?), 93 tovor-
njakov imajo inženirji in
tehniki, 33 uslužbenci jav-
ne uprave, medtem ko
imajo študentje 23 takih
vozil, 7 zdravstveni delav-
ci in 6 celo prosvetni de
lavci (a najbrž ne za pre-
važanje otrok v šolo!).
Tudi neki duhovnik ima
tovornjak, rasni druffi
poklici naših slovenskih
sodržavljanov pa prevaža-
jo po mili domovini še
97 tovornjakov in nekaj
prikolic...
Po[(ojnine za kmete bi že bile
dobrodošle - kaj pa prispevki?
Tudi v Sloveniji bomo morali resneje načeti vprašanje pokojninskega za-
varovanja kmetov, kot delajo to v drugih naših republikah — Glede mož-
nosti plačevanja prispevkov za kmečke pokojnine pa je Slovenija precej
na slabšem ^
Kdor je zadnje tedne dobil
v roke dnevnike iz drugih
republik, zlasti iz Srbije in
Vojvodine, je lahko prebral
več prispevkov o tem, zakaj
bd bilo pri nas potrebno po-
kojninsko zavarovati tudi
kmete, kakšne so možnosti
za taka zavarovanja in kaj
ovira in dela težave pred mo-
rebitno odločitvijo.
Ni zgolj sJiučaj da so po-
bude, razmišljanja in pred-
logi glasneijši v drugih repu-
blikah, zlasti v Vojvodini,
manj pa je o tem slišati pri
nas. Nuijnost in želje, da bi
bUi kmetje na stare dni pre-
skrbljena s pokojninami so
sicer tako pri njih kot pri
nas enako utemeljene, sajj
vemo, da mladi ljudje vse-
povsod kaj radi odhajajo v
mesta in industrijska sredi-
šča — kmetije pa ostajajo
v rokah starih ljudi. Ti de-
lajo dokler morejo, bližajoča
starost pa jim povzroča skr-
bi. Kdo bo obdeloval zemljo,
kako si bodo pomagah ostar
reli kmetje, ko ne bodo več
sposobni za trdo delo.
Če bi imeli pred očmi sa-
mo to plat prav nič rožnate-
ga pMDložaja kmetov, bd prav-
zaprav morali tako pri nas
kot v drugih republikah re-
sno začeti pretresati vpraša-
nje i>okojnin9kega zavarovar
nja kmetov.
Toda enako pomembna j«
še ena zadeva. Kot vemo že
iz zavarovanja delavcev, je
IX)trebno imeti za iaplačik)
pokojnin zelo veliko denarja,
milijarde in milijarde vsako
leto. Ta denar vplačujejo zar
varovanci sama, vsak mesec,
dolga leta. čim daljša je do-
ba, ko plačujejo, čim višji so
prispevka v sklad pokojnin-
ska zavarovanja, tem višje
so potem pokojnine. Enaka
praksa bi morala veljati tudi
za kmete. Ti, ki so sedaj
mladi, kmečka mladina, bi
morala, če bi uveljavili po-
kojninsko zavarovanje, začeti
z vplačili v zelo zgodnjih le-
tih, ko začno z delom na
kmetijah in i>risi)evke bi
vplačevali 40 ali celo več let.
Kaj pa kmetje, ki so doslej
ostareli, ki so stari in potre-
bni podpore že sedaj?
V primerjavi z nekaterimi
drugimi republikama, zlasti
pa z razmerami v Vojvodini,
je Slovenija glede možnosti
vplačil, precej na slabšem.
2e ko smo uvajali in nato
uveljavili zdravstveno zavaro-
vanje kmetov, so se te razli-
ke očitno pokazale. Odstotek
kmečkega prebivalstva, Ijiidi
ki se ukvarjajo izključno s
kmetijstvom,, izredno hitro
pada ter se struktura prebi-
valstva naglo spreminja. Od-
hajanje mladih v mesta je
še bolj izraaito, kot v polje-
delsko močnih pokrajinah. Ta-
ko je že pri zdravstvenem
zavarovanju vzniklo vpraša-
nje, kdo je pravzaprav kmet,
koliko zemlje bd moral ime-
ti, da ga prištejemo k tej
skupini prebivalstva. Ta
vprašanja so nastala zlasti
za to, ker je bila gospodar-
ska zmogljivost premnogih
tako majhna, da je nastala
silna težava pri predpisova-
nju in pobiranju prispevkov,
ki ga terja zdravstveno za-
varovanje. Imamo tudi pre-
cejšnje število hribovskih
kmetij, kjer so bili ljudem
davki črtani ali občutno
zmanjšani, ker zemlja v go-
ratih krajih le malo prinaša,
pa še s prodajo pičlih pridet
kov 90 težave.
In vendar, če primerjamo
obveznosti do zdravstvenega
zavarovanja — koliko manj
denarja je potrebnega za
tako zavarovanje in koliko
več za pokojnine! Celo v de-
lavskem zavarovanju, kjer
imajo zavarovanci neprimer-
no širše pravice v zdravstve-
nem zavarovanju kot pa kme-
tje, so prispevki za zdrav-
stvo več kot dvakrat manjši
od prispevkov za pokojnine.
Morda lahko pričakujemo,
da bo pri pripravljanju no-
vega pokojninskega sistema
sicer še govora tudi o mož-
nostih in oblikah pokojnin-
skega zavarovanja kmetov —
v prihodnosti bi bila to ze-
lo upoštevanja vredna rešitev
težav ostarelih kmetov — to-
da kako premostiti ekonom-
ske, denarne težave pri uved-
bi takega zavarovanja, na to
pa prav gotovo ne bo laliko
odgovoriti.
MARIJA NAMORŠ
Kmetijski nasveti
Kemično zatiranje plevelov
Proizvodnja kemičnih snovi za zatiranje plevelov, her-
bicidov, je po drugi svetovni vojni sihio narasla. Firme
Plant protection, CIBA, Bayer, Geigy, BASF in še ne-
katere druge se morajo tudi njim zahvaliti, da toliko
pomenijo v svetovni kemični industriji.
Glede uporabe kemičnih sredstev je treba poseb^
poudariti, da se je treba strogo držati predpisanih koli-
čin in časa, sicer lahko hkrati s plevelom uničimo tudi
kmetijsko rastlino. Pleveli so najbolj občutljivi v za-
četku rasti, zato se jih je treba lotiti prav v tem tre-
nutku.
■ Pri nas se je doslej najbolj uveljavilo kemično uni-
čevanje plevelov v žitih, delno pa tudi v krompirju, ter na
travnikih. V ta namen uporabljamo herbicide, ki jih pro-
dajajo pod različnimi imeni. Za žita uporabljamo deher-
ban, koromor Po 80, korovicid, femokson, korovin, mo-
nosan. Na 1 ha p>osevka je treba 1,5 kg enega izmed
teh herbicidov, ki razen tega niso strupeni. Za travnike
in pašnike uporabljamo 3 kg na hektar.
S temi herbicidi škropimo, ko imajo pleveli do 5
listov in ko je vreme mimo in suho. Pleveli bodo uni-
čeni že po nekaj dneh. Dober učinek imajo tudi de-
herban M, agrokson 4, mikopan, phenoksylen 30, ki jih
uporabljamo v vlažne j ših krajih. Pri nas je v prodaji
tudi zmes obeh naštetih skupin, ki jih prodajajo pod
imenom deherban forte in neosan.
Vseh teh naštetih herbicidov pa ne smemo uporab-
ljati, če imamo v žitu podsevek. če je podsevek dete-
lja, uporabljamo legumeks M (5 do 7,5 1 na hektar), če
je podsevek lucema, pa legumeks D (7 1 na ha). Za uni-
čevanje plevela kurja črevca ali smolenca (trice), ki se
zelo rada razpaseta, uporabljamo methokson (8 1 na ha)
ali pa preparat MP 58.
■ Mnogo težje kot širokolistne plevele pa je zatirati
ozkolistne. V koruzi na primer imičujemo plevel s sima-
zinom (3 do 4 kg na ha), vendar ta slabo učinkuje na
pimico, presUco in slak. Podoben učinek ima tudi ge-
saprim. Za zatiranje plevela v krompirju in vrtninah
se je uveljavil gesagard, s katerim je treba pravočasno
škropiti. Uporabijanoo 1,5 do 3 kg na hektar, škropimo
pa pred saditvijo, tako kot simazinom, bolje pa učinkuje
v vlažnem vremenu.
Ini. M. L.
Vendarle 30 odstotkov popusta!
Toliko znaša regres, ki ga daje republika za skupinska potovanja otrok in
mladine — Pri poslancih je zmagala skrb za mladino nad skrbjo za mi-
lijone ...
Po več glasovanjih so v re-
publiški skupščini naposled
le sprejeli zakon o popustih
ca cene za skupinska poto
vanja otrok in mladine.
Sklenjeno je naposled, da
bo dala republika 30 odst.
regresa m ne 20, kakor je
bilo prvotno predlagano.
Zdaj mora republiški sekre-
tariat za finance skleniti še
pogodbe s prevozniškimi po
djetji ter se dogovoriti, koli-
ko popusta bodo dala še ta
podjetja. Po sedanjih raču-
nih bo znašal celotni poi>ust
med 50 m 70 odstotki.
V čem so se v skupščini
pravzaprav stvari zapletle?
Zakon morata — kot vsake-
ga drugega — sprejeti dva
Bbora v enakem besedilu.
Oigamzacijskopolitični zbor
je že v prvi razpravi sprejel
spremembo, po kateri naj bi
republika dala 30 odst. re-
gresa, vtem ko se je republi-
ški zbor skliceval na prora-
fiun, ki so ga bili že spreje-
li in v katerem je predvide-
na tudi vsota za ta regres,
ki je »ni mogoče povečati«.
Organizacijskopolitični abor
je vztrajal pri svoji odločit-
vi, nakar je republiški o
tem znova razpravljal. Se
pred tem pa je dobila skup-
ščina kopico pisem npr. CK
Zveze mladine, zveze prija^
teljev mladine, počitniške
zveze in še nekaj resolucij
prosvetnih delavcev ter ob-
činskih društev, v katerih so
se vsi zavzemali za to, da
republika več prispeva k po
pustom. Naposled se je iz-
kazalo, da niti ni točnih fi-
nančnih pokazateljev, koliko
bd zneslo, če dajo 20 ali 30
odstotkov, razen tega pa so
poslanci z ognjevitimi govori
podprli predlog, da regres
povišajo na 30 odstotkov.
Predlog je končno dobil ve-
čino glasov in zakon je bil
sprejet.
Kaj je piredvsem vodilo po-
slance k taki odločitvi? Eden
izmed njih je jasno povedal,
da skoraj brez razprave od-
ločamo o milijardah, tu pri
mladini pa postanemo nena-
dno varčni gospodarji, ko bi
moralo biti prav narobe, če
imamo denar za mihjardne
izgube, ga moramo najti tudi
za mladino. Zmagala je skrb
za mladino nad skrbjo za fi-
nance.
Ob tem pa vendarle velja
zapisati še nekaj drugega. Ti-
le popusti pri cenah za sku-
pinska potovanja otrok in
mladine so sorazmemo ze-
lo malo, če naj bi bilo to
tudi vse, kar bi dali za mlar
dino. Nasprotno! Prav ta od-
ločitev bi morala spodbuditi
še k druga^iim ukrepom in
k še čisto drugačni ski:1>i za
mladino. To naj bi bila prav-
zaprav šele začetna spodbu-
da za korenito spremembo
odnosa do teh vprašanj, do
veliko večje družbene i^bi
za mladino, ki se s to odlo
čatvijo nikakor ne bi smela
nehati, ampak bi morali v
republiki tudi ob drugih pri-
ložnostih pokazati vsaj tolik-
šno razumevanje za ta vpra-
šanja. Prav tako pa bd mo-
rala ta skrb najti, vnete po-
snemovalce v občinah in de-
lovnih organizacijah, če bo-
mo to dosegli, potlej bomo
res veliko napravili. Navseza-
dnje pa tudi na vsa stvar
samo v denarju. Treba je
stvari organizirati, kar smo
nekoč že znali, pa nanje po
zabili, npr. enodnevna leto-
vanja otrok, taborjenja, izle-
ti, skrb za igrišča in vsakr-
šno raevedrik) otrok in mlar
dane, da o otroškem varstvu
niti ne govorimo.
Naj bo torej odločitev v
skupščini spodbuda za akci-
jo tudi drugod.
V. JARC
Jakole je časnik »International Herald Tribune« videl ameriškega predsednika
•ohnsona pred meseci. Trenutno je okoli njega morda nekaj manj »vročih tele-
»onov«, vsi pa so napeti do skrajnosti in ves svet s tesnobo in upanjem v srcih
oričakuje rešitve za eno najbolj zapletenih žarišč — za Vietnam.
DOLENJSKI UST * TEDNIK * VESTNIK = vsak četrtek 60.000 izmiov!WmM
LJUBLJANA - 
MESTO POROK?
M A J
Bil pozen mrak je - prvi maj,
večerni maj - ljubezni čas.
K ljubezni vabil grlic glas
je tja v dehtečih
borov gaj ...
Karel Hynek-Macha
Slovenija, z njo pa pravza-
prav vsa naša država, postaja
bogatejša za zanimivo in po-
membno turistično - folklorno
prireditev: KMEČKA OHCET
se razrašča in uvršča med
največje turistične prireditve
v Evropi. Tudi letos bodo v
Ljubljani ponovili KMEČKO
OHCET, tokrat od 16. do 19.
maja. Sploh so prireditelji
sklenili, da bo 3. sobota v
maju poslej vedno vnaprej do-
ločena za KMEČKO OHCET, maj pa naj bi postal
mesec novoporočencev v Ljubljani. Čimveč turi-
stov-novoporočencev naj bi v prihodnjih letih
prišlo v Ljubljano prav v maju, mesto pa jim je
sikaj, kar prinaša Ljubljani in naši državi ugled
pripravljeno nuditi različne popuste, ugodnosti v
hotelih in drugje, številne prireditve in še mar-
po vsem svetu. Po dosedanjih predvidevanjih si
bo letošnjo kmečko ohcet v Ljubljani ogledalo
rekordno število domačih In tujih gostov.
Da je maj mesec ljubezni
in mesec zaljubljencev, že
dolgo vemo. V Ljubljana pa
so rekli takole: maj na po-
stane mesec novoiporočencev
v našem mestu! Rečeno —
storjeno. Četrtič se bodo le-
tos sešli na kmečki ohceti,
ki je že postala izjemna tu-
ristična atrakcija Ljubljane
in Jugoslavije ter medna.rod-
na propagajida za naš turif!
zem, desettisooi gledalcev, iz-
letnikov in »firbcev«, ki želijo
videti TDtravo kmečko ohoet.
seveda tokrat v kar najbolj
množični iizvedbi.
Letos: 8 tujih parov,
hrvaška nevesta in ženin
' pa naša Mira in Tomaž!
Lani je veliki švedski dnev-
nik vz Stochokna po kmečki
oihoeti poročal: »V Ljubljani
je velika evropska turistična
prireditev. Upamo, da se bo
obdržala!«
Ni se samo obdržala, celo
razširila je srvoj obseg in le-
tos bo Ljubljana pozdravila
kar 10 parov na doslej naj-
večji kmečki ohceti, katero si
bo 18. maja dopoldne ogle-
dalo kaMh 120.000 ljudi.
Pari so izbrani
■ Švedski par je izbral
ftajsnik Exipreissen; sam je or-
gainairal »iskanje neveste in
ženina« in videli bomo, kak-
Sen ofcus imajo severnjaki.
■ Danska: letos sodeluje
dansikl par prvič na naši oh-
ceti; dablrali so ga s po-
močjo tamkajšnjih dnevnih
astov. (Pocsebnost: iz švedske
te Danske so prireditelji po-
vafcili še posebej po 5 ipaaxw,
ki bodo pri nas na 10-dnev-
oern poročnem bivanju!)
M Holandija:   Tu   sta so
delo VBila pri iskanju neveste in
fenama Kananj in rxjegovo po-
bnateno mesto Falkenberg.
Tudi Iz HoOandije pričakujejo
posebno sikupino turistov ia
tega raagibanega mesta, ka-
terega prebivalci že zelo radi
oSMSikiijejo Slovenijo In Go-
re« jsiko.
■ CieSkoslovaška: njiihov
par je bil že lani naš gost.
Tokrat aa bo izbral večerni
Ust »Bratislava«, verjetno pa
bo spremljaj ženina in neve-
sto 6e avtobus obiskoval-
cev ...
■ ZDA: iz Amerike priča-
bujemo letos izseljenski par,
fci ga bodo iabrali s pomoč-
jo SJovonske izseljenske ma-
tice bi Yugotoursa ter Pro-
svetne ssveae v Chicagu in li-
sta Presveta.
I Avstrija: njihov par bo
letos že drugič med nami.
Domenjeno je, da se bo letos
v Izbijani poročil par iz Ko-
roške, verjetno v slovensikih
nactiodnih nošah. Z njim bo
prišla tudi originalna sku-
pina fantov in deklet iz Žile,
ki bo m konec ohceti prire-
dila »štehvanje« pri motelu
V Mednem.
■ Italija: letos bo italijan-
ski .par iz Parme, ki ima tes-
ne zveae z Ljubljano; ženin
in neivesta sta bila -prejšnji
teden že na »zasebnem obi-
sku« v Ljubljani. Iz Parme
bo prišla še glasbena ali fol-
klorna skupina, verjetno tudi
štirje avtobusi gledalcev.
B Tunizija: na predlog me-
stnega sveta v Ljubljani so
ob lanskem obisku naše dele-
gacije v tej državi povabili k
sodelovanju tudi par iz te
afriške držaive.
■ Hrvaški par bo i>rišel
v Ljubljano s področja Reke,
kjer ga je izbral časopis »No-
vi Ust«; z njim bo prišla tvidi
folklorna skupina.
■ Mira in Tomaž, zdaj še
Sinkovičeva in Jančar, pa bo-
sta kot maše gore list« za-
stopala vse slovenske aa-
Ijubljenoe in mladoporočence.
Praznik narodnih noš
s kmečko ohcetjo se noče-
mo babati pred svetom, pač
pa bi z njo radi oživeli ne-
katere stare slovenske poroč-
ne običaje, pri čemer prire-
ditelji še posebej toplo va^
bijo k sodeloaivnju kar naj-
več narodni! noš. Vsi, ki bo-
do prišli v Ljubljano v iz-
virnih narodnih nošah, bodo
imeli prost vstop na vse pri^
reditve in predvsem na veliko
poročno kosilo, ki bo v dvo-
rani Tivoli. Ljubljanski dnev-
nik je razen tega FK>vabil .SO
svojiii naročnikov, ki so so-
delovali pri izbiranju »slo-
venskega para 68«.
Kako se bo začelo?
• 15. maja pridejo v Ljubljano
švedski, danski avstrijski, itali-
janski, holandski, tunizijski ame-
riški, slovaški in hrvaški ter slo-
veniski par; spali bodo v ljub-
ljanskih hotelih.
• 16. maj: ob 11. uri bo v ho.
telu LEV sprejem za vse pare, ki
se bodo seznanili med seboj, pri-
reditelji pa jim bodo razložili ce-
loten spored. Vsak par bo ta dan
kosil v svojem hotelu, popoldne
Ni lahko zmagati, če za neko stvar glasuje 157.098
glasov... Mira Sinkovič, 23-letna učiteljica, rojena
v Sevnici, ki letos dela na osnovni šoU v Lokavcu
v Slovenskih goricah, in Tomaž Jančar, 27-letnl eko-
nomist iz Ljubljane, pa sta zmagala v eni iimed naj-
večjih letošnjih »tekem« na Slovenskem! Bralci in na-
ročniki Ljubljanskega dnevnika so ju izbrali za »Slo-
venski par 68«. Letošnja slovenska nevesta in sloven-
ski ženin sta se prvič predstavila javnosti v soboto,
6. aprila, v veliki dvorani Tivoli, kjer ju je množica
gledalcev prisrčno pozdravila.
pa imajo prosto. Ob 17. uii se
bo T Mednem aačela fantovščina
za žendne, ki bodo to noč pre-
spali v hotelu Medno. Ob 20.30
se bo jačela defeliščina t hotelu
LEV, neveste pa bodo seveda
obvezno prespale v LBVU.
• 17. maj: ob 12. urd bo župan
mesta Ljubljane sprejel pare in
organizaicjski odbor, ob dveh pa
bo skupno kosilo, ki ga bo pri-
redil generalni pokrovitelj priredit-
ve — tovarna ALKO. Ob 17. uri
bo v Ljubljani promenadni koncert
goćibe milice, nato pa kot včasih
na slovenski vasd: kanonada, og-
njemet in kresovi. Ob 20.30 bo
svečani predvečer kmečke ohceti v
veliki dvorani Tivoli. Nastopili
bodo vsi pari, sledila bo zabavno-
glasbena oddaja, 10 nevest pa bo
obdarilo 10 izžrebanih gledalcev.
V dvorano gre kakih 7000 ljudi,
vstopnina  pa bo izjemno  nizka.
• Slavnostni  18.  maj:  ob     8.
uri bodo prišli vozniki — furmani
na gospodarsko razstavišče, ob
9.30 pa bodo začele tja prihajati
narodne noše. Ob 10. uri se bo
kakih 700—SOO ljudi zvrstilo v
sprevod, kakršnega Ljubljana do,
slej še ni videla. Na čelu svad-
benega pohoda bo konjenik, za
njim ljudske noše, godba na pi-
hala, belokranjske noše, voz s
svatovskimi godci, voz tete in
starešine, nato pa bosta v prvem
ohcetnem vozu sedela žendn Slo-
venec in njegova priča Šved.
Nato se bodo zvrstili vozovi
vseh drugih ženinov in nevest,
njihovih prič. koroška skupina iz
Zdle, koroške noše Maroltove sku-
pine in belokranjske folklorne
skupine.
Ob 11.30 bodo svat je odšli Iz
Gospodarskega razstavišča po Ti-
tovi In Dvoržakovi v Vošnjakovo
ulico, kjer se bo sprevod pred
hotelom LEV ustavil. Tu bodo
prevzeli neveste, bale, kravo, pri-
družile pa se jim bodo pastirske
noše in planšarski kvintet. Po
Gosposvetski ta Titovi cesti bo
sprevod prišel do hotela SLON,
kjer bo »šnanganje«, nakar se bo-
do skupine podale čez Tromostov-
je do magistrata. Med porokami
bodo folklorne skupine tn posa-
mezne noše nastopale pred Tromo-
3tovjem in magistratom, dokler
ne bo ob 13.15 odhod iz magi-
strata: svatje bodo Sli na čelu,
za njimi ceremonial, družina in
godba na pihala ter bala z vsemi
vozovi v istem zaporedju. Srečna
nevesta in ženin se bosta zdaj že
voaila skupaj ....
Prek Tromostovja, Miklošičeve,
Dalmatinove. Gosposvetske In po
Celovški cesti bodo svatje krenili
do dvorane Tivoli.
Lanskoletna povorka, ko je krenila z Gospodarskega
razstavišča proti LEVU (Foto: M. Ciglič)
Doslej največja
ljubljanska torta?
Ob 14. uri se bo začelo v dvo-
rani Tivoli slavnostno svatovanje
s pravim ohcetnim vzdiišjem, ki
ga bo lahko gledalo kakih 5—6
tisoč gledalcev. Svatovska miza
bo neobičajno velika, vse najvaž-
nejše Ijubljaioske kuhinje pa se
bodo tu postavile. Poleg glavne
mize bo plesišče, kjer bodo fol-
klorne skupine nastopale s svad-
benim! plesi, tam blizu pa bodo
tudi mize za druge goste. Nepo-
sredno na galerijah bodo postav-
ljeni šanki, kjer si bodo drugi
gostje lahko sami postregli.
Svatovske jedi pri glavni mizi,
kjer bodo neveste in ženini, bo-
do servirali šefi kuhinj vseh
ljubljanskih gostinskih podjetij.
Na mizo bodo nosili jedi v celih
kosih in neobičajnih merah, tako
da bo vse dihalo po pravem oh-
cetnem vzdušju. Drugi gostje si
bodo za 2 din vstopnine lahko
ogledali vse plese in program ob
mizi, slavje pa bo trajalo ves
popoldan in zvečer. Pet najstarej-
ših narodnih moS in vse otroke
do 10 let, ki bodo prišli v no-
šah, bodo prireditelji še posebej
nagradili. Posebnost svatovskega
kosila bo torta — velikanka, ka-
kršne v LJubljani doslej še ni
bilo . . .
Vreme in beračeva
srajca
Prireditelji so to veliko medna-
rodno srečaivje nevest in ženinov
seveda tudi zavarovali. 420 ljudi
bo tri dm neposredno sodelovalo
T organizaciji, za katero se je pri-
javilo več sto posebnih poroče-
valcev te številnih evropskih dr-
žav. Prva se Je prijavil filmski
snemalec 1« Bueoos Airesa preko
svojega veleposlaništva v Beogra.
du . . . Stroškov za kmečko ohcet
bo kakih 22 milijonov Sdin, v ce-
loti pa bodo pokriti z reklamo in
sodelovanjem zainteresiranih pod.
jetij. Dokaz več, kaj vse se da
doseči, če so sile združene, ideje
dobre in stvar privlačna za ljud-
ska čustva, oko, uho in srce ...
Kaj^ pa vreme? Meteorologi ao
prirediteljem povedali: »Nobene
sobote v letu še ni bilo, da berač
ne bi posušil svoje srajce . . .« Ce
bo deževalo, bodo sprevod poma-
knili za kako uro, če pa bi lilo,
bo sprevod 19. maja.
Tovarna ALKO In
pleterskl samostan
Generalni pokrovitelj ohceti Je
letos tovarna likerjev in destila-
cija ALKO iz Ljubljane. Podjetje
je tej prireditvi na čast že po-
svetilo nekaj svojega »programa«:
na trg je dalo nov aperitiv Chi-
na, zdaj pride v prodajo še Ama-
ro in nato mlečna brezalkoholna
pijača po švicarski licenci. Za
kmečko ohcet so pripravili
tudi poseben pelinkovec, okoli 18.
maja pa bo ALKO presenetila slo-
venski trg še z izdelki pleterskega
samostana: s sadjevcem, brinjev-
cem in slivovko izpod Gorjancev.
Pleterski izdelki bodo tokrat ne-
kaj posebnega: vsaka steklenic«
z njihovo pijačo bo imela svojo
številko in vsako bodo prevzeli
osebno v Pleterjih. Kdor bi našel
dve steklenici z enakimi številkami
(se pravi: ponarejeno pijaoo!)i
si lahko prisluži 5 milijonov sU-
rih dinarjev nagrade . . .
Za konec: štehvanje
v Mednem
19. maja se bo ob 14. url
začelo pri motelu v Mednem
štehvanje. To je 150 let sta-
ra konjeniška igra, pri kateri
bodo jezdeci z železnim ko-
lom zbijali na lesen drog na-
sajen sodček, štehvanje W
tokrat prikazala skupina fan-
tov ki deklet iz koroške Zil«
v originalni izvedbi. Po šteb-
vanju bo ples pod lipo p"ri
motelu v Mednem.
Kaj p>a neveste in ženin«'
Od 20. do 24. maja bodo
pari gostje hotelov po raznih
turističnih krajiih v Sloa'eniji«
24. maja pa se bodo \TtiilJ
v Ljubljano, kjer si bodo nfl"
slednji dan ogledali trgovin^-
ob 19.30 pa bodo v ljubljan-
ski Operi p>oslušali še »<50'
renjskega slavčka«.
Skratka: izjemne turistične
atrakcije za Ljubi j trn) in Slo-
venijo, pa tudi propagand*
za naš turizem, kakršne s*
ni bilo. Tg'
Na ljubljanskem magistratu med lanskoletnim poročnim obredom (P.: M. Ciglič)
4
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK' vsak četrtek 60.000 izvodov!
KORAK ZA KORAKOM
V »Metki« že precej složnejši v naporih
Od našega zadnjega obi-
ska v celjski »Metki« so mi-
nili domala trije meseci. To
nedvomno ni, časovno vzeto,
pomembnejše obdobje, ven-
dar je vseeno prineslo temu
več kot 700-članskemu kolek-
tivu drugačno kvaliteto sta-
nja, že samo notranje življe-
nje je postalo dinamičnejše,
mnogo bistvenejši pa so ne-
kateri drugi premiki, storje-
ni v tem času in so posledi-
ca intenzivnega dela.
V tem obdobju so namreč
podpisali pogodbo s Poslov-
nim združenjem tekstilcev
in dvema tujima tvrdkama
o investiciji za sodobno ople-
mcnitilnico, vredno 450 mili-
jonov S din, ki bo omogoči-
la proizvodnjo plemenitejših
tkanin, za katere bo moč na
tržišču tudi več iztržiti. Sep-
tembra   letos   bodo   celotne
strojne naprave že dobavlje-
ne. V tem času pa bodo v
obratih »Metke« pripravili
potrebne prostore s prezida-
vami, tako da bo tehnološko
moč nove naprave kar naj-
smotrneje razmestiti. Seveda
pa te predpriprave ne smejo
v ničemer vplivati na norma-
len potek obstoječe proizvod-
nje v tovarni.
To slednje si tu še zlasti
ne smejo privoščiti, ker jim
plasman blaga v teh mesecih
izredno dobro teče. Dogaja
se, da morajo na nekaterih
strojih delati tudi nedeljske
i*mene. Za april in maj ima-
jo proizvodnjo že vso pro-
dano. Največ je povpraševa-
nja po posteljnem perilu,
blagu za moške letne obleke
in ženskem blagu za poletje.
V marcu je na primer zna-
šala mesečna realizacija S9€
milijonov starih dinarjev, a
za april so planirali poveča-
nje na 320 milijonov, kar bo-
do tudi dosegli. Taka orienta-
cija v proizvodnji in prodaji
obeta realne možnosti, da
dosežejo v »Metki letos
predvideno 12,5 odstotno po-
večanje realizacije (lani 3,1
milijarda S din).
Drugačno je tudi stanje v
osebnih dohodkih, saj so jih
v obdobju nekaj tednov sem
povečali v povprečju za
5500 S din. Nekdo bi utegnil
ob podatkih o dvigu osebnih
dohodkov in povečanju reali-
zacije pomisliti na soodvis-
nost s sproščanjem cen tek-
stilnega blaga. Bistvenih
premikov tu ni pričakovati,
ker bo treba še kako dosled-
no upoštevati razmere na tr-
žišču, ki je nemalo zasičeno
s tekstilnim blagom, tudi ta-
kim, ki je kvalitetno in se
lahko meri s kvalitetnim iz
najrazvitejših držav. Edino-
le tržišče bo moralo za ko-
rekture cen tekstilnemu bla-
gu bodisi navzgor ali na-
vzdol. Element, ki tudi ilu-
strira drugačno situacijo v
»Metki« na pragu drugega
četrtletja, je stanje zalog iz-
delkov. Slednje so se nam-
reč zelo zmanjšale in so pod
normativom. S 1, aprilom je
kolektiv tekstilne tovarne ob
Ipavčevi ulici začel s 45-ur-
nim delovnim tednom, če-
prav so število zaposlenih v
nekaj mesecih z naravnim
odlivom zmajšali za 56 ljudi.
To pa, seve, ne pomeni zapi-
ranje tovarniških vrat za no-
ve in sposobne moči.
Da bi intenzivneje začeli
urejati tudi nekatere zade-
ve okrog organizacijske she-
me in zasedbe s kadri ter
vprašanje delitve, je konec
marca centralni delavski svet
imenoval dve posebni komi-
siji. Druga bo na primer v
sodelovanju z ustreznimi
službami in predstavniki sin-
dikata temeljito pretresla
obstoječ pravilnik o nagraje-
vanju, veljaven tri leta. Ka>r
je v le-tem dobrega, naj osta-
ne, vse ostalo pa prilagoditi
novim razmeram in spreme-
njenim pogojem v delovni
organizaciji. Celotno delo v
zvezi s pravilnikom bo kajpa-
da odprto, tako da bo mož-
no čim večjemu številu ljudi
sodelovati in o njem razprav-
ljati.
Dinamične odnose v proiz-
vodnji, v pripravah na inve-
sticijski poseg in v prilaga-
janju razmeram na tržišču
spremlja tudi bolj razgibano
delo v samoupravnih organih,
predvsem s težnjo za oživlja-
nje dela samoupravnih orga-
nov v obratih. Tu naj bi pri-
spevale k novi kvaliteti dela
in večjemu uveljavljanju teh
organov tudi bližnje volitve
v samoupravne organe. Orga-
nizacija Zveze komunistov se
v kolektivu zadnje tedne lo-
teva določenih nalog in zadev
bolj analitično ter kaže, da
bo bližnja konferenca organi-
zacije ZK v tovarni načela
na pravem mestu precej
stvari, kakor tudi, da bo s
svojo oceno prehojene poti
kolektiva v zadnjih mesecih
dala svoj pozitiven prispevek,
F. KRIVEC
SPREMEMBA TAKS
ZA POTNE LISTE
Sedanje takse za podaljše-
vanje veljavnosti potnega li-
sta oziroma za izdajo vize
doživljajo že dlje časa moč-
no kritiko. Gre za predpis, ki
ni dosegel svojega namena.
Prav zaradi tega so se pred
dnevi sestali načelniki oddel-
kov za notranje oziroma
splošne zadeve pri občinskih
skupščinah širšega celjskega
območja ter se zavzeli za
spremembo tega odloka ozi-
roma za uveljavitev nižjih in
enotnih taks na celotnem ob-
močju nekdanjega celjskega
okraja.
Strinjali so se, da je tak-
se znižati, ker to zahtevajo
občani in potovalne agencije.
Po tem predlogu naj bi zna-
šala nova taksa za podaljša-
nje potnega lista 50 ND (se-
daj 150), za vizo pa 20 ND
(sedaj 50 ND).
Gre torej za predlog, ki
je na tem sestanku dobil pol-
no podporo. O tej pobudi bo-
do zdaj razpravljali člani sve-
tov za finančne zadeve pri
občinskih skupščinah in pri-
pravili dokončno besedilo
odloka, čeprav je zadeva v
teku in še ni dokončna, lah-
ko pričakujemo že v krat-
kem nov odlok o taksah za
potne liste, odlok, ki bo pred-
pisoval nižje takse kot so
sedanje. -mb
USPEŠEN ZAKLJUČEK OBČINSKE POLITIČNE ŠOLE
Z delom opravičiti zaupanje
Pretekli teden so se sluša-
telji letošnjih dveh oddel-
kov občinske politične šole
zadnjikrat zbrali. V predaval-
nici Delavske univerze so bili
polg slušateljev tudi vsi naj-
vidnejši predstavniki politič-
nih organizacij v občini in
občinske skupščine. Zaklju-
ček namreč ni bila nobena
slovesnost, marveč pogovor o
aktualnih družbeno-političnih
in ekonomskih vprašanjih v
celjski občini. Slušatelji so
s svojimi vprašanji dali kar
precej dela in truda predstav-
nikom javnega političnega
življenja. Največ vprašanj je
zadevalo   kadrovsica  vpraša-
nja, vprašanje reelekcije,
medsebojnih odnosov v se-
danjem obdobju itd.
Na koncu je politični sek-
retar občinskega komiteja Zvo-
ne DRAGAN na kratko oce-
nil uspeh politične šole, ali
bolje rečeno dvomesečnega
seminarja o aktualnih druž-
benih problemih. Nivo pre-
davanj, ki so le malenkostno
odstopala od programa, je
bil brez dvoma na največji
višini, saj so večino tem po-
dali predavatelji Visoke šole
za politične vede in drugih
fakultet iz Ljubljane. Nekaj
predavanj so pripravili vidni
politični    delavci    iz Celja.
Uspeh šole je tudi drugače
zadovoljiv. Osip je bil sicer
precejšen, vendar je do kon-
ca vztrajalo okoU dve tretji-
ne vpisanih, oziroma 45 po
številu.
Na komuniste, ki so z
uspehom zaključili dvomeseč-
no šolo, čakajo dolžnosti v
osnovnih organizacijah, v se-
stavu stale konference ZK v
občini, v njenih komisijah i>a
tudi v komiteju. Tu, je po-
udaril tovariš Dragan, se bo
vrednost šole šele prav po-
kazala in pri delu bodo slu-
šatelji upravičili zaupanje
organizacij, ki so jih v šolo
kadrov^ale. j. k.
Dr. Blanka Rataj:
Jaz, tvoj smrtni sovražnik...
Sem v tvoji domovini, kot
v vseh deželah sveta, največ-
ji zdravstveni problem in
sem, jaz, arterioskleroza za-
htevala že v letu 1962, 38.825
prebivalcev Jugoslavije, da
so umrli zaradi mene in za-
radi mojih posledic .., Šte-
vilo umrlih zaradi arterioskle-
roze in njenih posledic je naj-
večje v Sloveniji, kjer je šte-
vilo starih prebivalcev Jugo-
slavije najvišje, a arterioskle-
roza pa se najbolj izraža v
obdobju od 60 leta starosti.
Spremembe so na ožilju orga-
nov človeškega telesa. Stena
ožilja najprej nabreka, i) ste-
ni sami pa se nabirajo poseb-
ne maščobe — lipoidi po-
sebno holesterol. Notranji
sloj stene žile odmira in pro-
pade. Na takem mestu nasta-
la ranica s'e zabrazgotini z
brazgotinskim vezivom, ki na
tem. mestu prepleta nastali
krvni strdek, kasneje pa se
na isto mesto še nalagajo kal-
cijeve soli. Tako se svetlina
žile vedno bolj oži. Dotok
krvi v organe, ki jih je ta ži-
lica prehranjevala je vedno
manjši, tkivo organov je za
delo čedalje manj sposobno.
Se manjša in v najhujših pri-
merih celo odmre, kar je za
človeka usodno.
Posledice prehodno, delno
arteriosklerotičnega ožilja, ki
prehranjuje srčno mišico po-
znamo po imenu ANGINA
PEKTORIS. če  pa  gre  za
trajno okvaro srčne mišice,
govorimo o SRČNEM IN-
FARKTU, kateri zapušča traj-
no invalidnost. Arteriosklero-
za žil odvodnic, ki prehra-
njujejo možgane vodi do
SLABOUMNOSTI in v naj-
hujšem primeru do MOŽGAN-
SKE KAPI. Posledice ar-
terioskleroze na spodnjih
okončinah se kažejo kot OD-
MRTJE UDA, a na ledvič-
nem ožilju pa prenehanje
ledvičnega delovanja in sled-
njič štmrt mradi zastrupitve
organizma s snovmi, ki bi se
morale izločati s sečem.
Med spremembe, ki se odi-
gravajo v steni ožilja v pro-
cesu arterioskleroze prišteva-
mo nastanek krvnega strdka
ali trombusa, proces sam pa
trombozo. Začetek arterioskle-
rotičnega procesa seže že v
tretje desetletje človekovega
življenja. Včasih napreduje
proces hitro, včasih pa poča-
si. Z napredovanjem arterio-
sklerotičnega procesa se člo-
vek stara, torej je človek toli-
ko star, kolikor so stare nje-
gove žile.
VZROK obolenja za arterio-
sklerozo v celoti do danes
SE NI RAZJASNJEN. Pri na-
stanku sodeluje mnogo vzroč-
nih dejavnikov. Danes vemo,
da pospešuje nastanek arte-
rioskleroze povišan krvni pri-
tisk, sladkorna bolezen, pu-
tika, preslabo delovanje žle-
ze ščitnice in oboljenja led-
vic. Omeniti je treba še pre-
komerno porabo maščob, pre-
malo telesnega gibanja, kar
pospešuje debelost, strastno
kajenje cigaret, teške dušev-
ne neprilike zaradi ne-
uravnovešenosti z okolico in
končno še dednost.
Danes se misli, da je naj-
bolj nevaren povišan krvni pri-
tisk, debelost in kajenje.
če se hočemo obvarovati
arterioskleroze moramo zdra-
viti povišan krvni pritisk,
sladkorno bolezen, preslabo
delovanje žleze ščitnice, pu-
tiko in oboljenja ledvic.
Debeluhi prej zapadejo ar-
teriosklerozi. Ze ob 30 letu
starosti je potrebno omejiti
maščobe, sladkor, kruh, te-
stenine, kasneje je prepozno.
Nevarne maščobe so v pre-
komernih količinah mast, loj,
maslo, margarina, vendar pa
morajo biti v hrani prisotne
zaradi vitaminov. Najmanj ne.
varna so olja npr. olivno olje.
Maščobe lahko uravnovesi'
mo s pravilno prehrano in z
zdravili. Za arteriosklerozo
obole oni, ki pretežno sede
in se vozijo v službo z avto-
mobilom, kot pa telesni delav-
ci. Tobak je poznem kot naj-
močnejše žilni strup. Kadilci
cigaret bolj pogosto oboleva-
jo za arteriosklerozo kot pa
kadilci cigar in pipe. Pri
kadilcih najpogosteje opazimo
arteriosklerozo srčnega oži-
lja, posledica tega pa je srč-
na kap. Nekadilci pa razme-
roma kasno obolevajo za ar-
teriosklerozo.
Nagel razvoj industrije, hi-
tri tempo življenja, pogosti
duševni udarci prispevajo k
hitrejšemu nastanku arterio-
skleroze. Potrebno je prepre-
čevati razburjenja in si umi-
riti življenje. Ni dobro biti
suženj svojega poklica. Do-
bro je izrabiti tedenski od-
mor za duševno razbremeni-
tev in si razbremeniti živce.
Arterioskleroza nastopa po-
gosteje v nekaterih družinah
kot v drugih. Včasih opazi-
mo, da so predniki arterio-
sklerotičnega bolnika boleha-
li za arteriosklerozo. V takih
primerih mislijno na dednost
pri nastanku arterioskleroze,
katera ustvari pogoje za
zgodnji nastop tega obo-
lenja. Mogoče gre pri teh bol-
nikih za posebne spremembe
v nekaterih sestavinah celič-
nih jeder organizma. Z upli-
vanjem na dednost bi se lah-
ko preprečilo zgodnji nastop
arterioskleroze in tudi stara-
nja.
Smrtni sovražnik, arterio-
skleroza, tebe se bom obva-
roval s pravilno prehrano, s
telesnim delom, s športom,
primernim svojim letom. Ne
bom več kadil, ne bom se je-
zil in žalostiU

Prostovoljno
delo — danes
o prostovoljnem delu imajo naši ljudje zelo
deljena mnenja. Nekateri pravijo, da so časi, ko so
ljudje vihteli krampe, ne da bi za to pričakovali
plačilo, minili. Drugod pa je prostovoljno delo se
zelo pogosto. Tako je tudi v krajevni skupnosti Što-
re, kjer so si ljudje z lastnim delom uredili marsi-
katero cesto in prenekateri vodovod. »Le nekaj smo
naredili narobe,« pravijo. »Takrat, ko je bila v modi
gradnja cest, smo mi delali vodovode. Zdaj pa je
narobe in mi s svojimi slabimi cestami sploh ne pri-
demo na vrsto.« Kanec pikrosti je v teh besedi. Pa
vendar so naši anketiranci — izbrali smo take, Id še
niso nikdar otlklonili prostovoljnega dela — radi od-
govorili na vprašanje o tem, kaj menijo o prosto-
voljnem delu kot o eni izmed obUk za reševanje
krajevnih problemov.
Joža Novak, Vrhe: »Ne bi
rekel, da zanimanje za pro-
stovoljno delo upada. Nap
sprotno, pri nas ga je čeda^
Ije več, predvsem če gre za
ceste. Motorizacija aahlova
svoje. Veliko smo že narediH
s prostovoljnim delom in ve-
liko še bomo morali. Preb^
valci Vrh smo za letos p(r^
pravljeni pomagati pri gra*
nji povezave cestne Teharjei-^
Vrhe—Teharje. Pa kaže, da
smo pripravljeni zaman, saj
za ceste ni denegjgt.«_
Franc Štarleker, Kompole:
»V mestih lahko rečejo, da
prostovoljno delo ni potreb-
no, ko jim pa družba prav
do praga asfaltira pot. Mi
pa nimamo denarja niti za
gramoz in prevoze, tako da
nam včasih pripravljenost, da
si kaj zgradimo s prostovolj-
nim delom tudi kaj dosti ne
pomaga. Pri nas smo si de-
lo razdelili. Eni skrbimo za
vodovode, drugi za ceste. Te-
žave z denarjem pa imamo
oboji.
Ivan štarleker, Kompole:
»Ko smo se odločili, da uspo-
sobimo našo neuporabno ce-
sto, smo se dogovorili, da
bo vsak vaščan opravil po
700 prostoTOljnih xir. Redki
so jih manj, mnogi več. Zdaj
nam je zmanjkalo denarja za
dobrih 300 metrov ostanka
ceste. Občina pravi, da bo
dala denar, če ga da krajev-
na skupnost, ta pa ga nima
kje vzeti. Kaže, da smo naj-
bolj vztrajni vaščani sami.«
Jože Knez, Šentjanž: Kljub
temu, da smo v zadnjih letih
s prostovoljnim dedom zgra-
dili dva vodovoda in ureje-
vali tudi cesto, so ljudje ta-
koj p>odpisali za okrog 4500
prostovoljnih delovnih ur in
dali že kakih 150 tisoč starih
dinarjev prispevka, ko smo
začeli akcijo za ureditev cest-
ne povezave med Šentjan-
žem, Kompolaml in Opoloo.
Zdaj slišimo, da letos za no-
ve ceste sploh ne bo denar-
ja.a
Franc Mlakar, predsednik
komisije za komunalna do-
la: »Letos nam je iz prora»
čuna dodeljenih milijon ia
200 tisoč starih dinarjev za
vzdrževanje okrog 30 kilomei'
trov cest na našem obmoi^
ju. S tem denarjem sd ne bo-
mo mogli privoščiti nobene
nove gradnje, kjub veliki
pripravljenosti ljudi, da po-
magajo s prostovoljnim de-
lom. Prispevek za uporabo
mestnega zemljišča pa bomo
FKjrabili za območje, ki ga
plačuje.«
Ugotovitve, da prostovoljno delo še ne zagotav-
lja tudi uresničitve načrta, sicer ne moremo posplo-
ševati — saj bi marsikje lahko z njim veliko napra-
vili. Toda za krajevno skupnost v štorah gotovo ve-
lja. Tu je pripravljenost večja kot so finančne mož-
nosti in to bodo morali razumeti tako občani, kot
tisti, ki odločajo o delitvi družbenih sredstev. Zakaj,
res bi bilo škoda, če bi letošnja finančna stiska
ohromila veliko iniciativo Ijutli, ki že leta in leta
prostovoljno gradijo ceste, vodovod in druge ob-
jekte.
L B.
18. APRILA 1968
CELJE
-TEDNIK
5
DROBNE ZANIMIVOSTI IZ ARHIVA
Veliki oktober je močno razburkal delavske mno-
žice, ki so prva leta po vojni živele skrajno slabo.
Te so najbolj občutile pomanjkanje osnovnega živeža,
veliko draginjo in razvrednotenje denarja, drugi pa
so z verižništvom, črno borzo in špekulacijo bogateli.
Tako stanje je delavski razred vzpodbudilo k revolucio-
narnemu gibanju, ki se je med drugim izražalo tudi
v demonstracijah in štrajkih. Tako tudi pri nas.
Kot izraz nezadovoljstva zaradi nerešenih politič-
nih, nacionalnih in socialnih vprašanj v novi državi
SHS, je bila tudi velika stavka transportnih delavcev
ter tridnevna splošna stavka vseh delavcev. V Sloveniji
so začeli stavkati železničarji v noči od 15. na 16.
april leta 1920.
Policijska agentura okrajnega glavarstva v Celju
je opozorila mestni magistrat na priprave za štrajk in
ohranjeno je poročilo v zvezi z »boljševiškim« giba-
njem:
»... poroča se, da se dosedaj v mestu Celju ni
moglo nobene osebe izslediti, kateri bi se zamogel
boljševizem dokazati. Tukajšnje delavstvo je radi ved-
no rastoče draginje splošno razburjeno in nezado-
voljno. Pripomni se, da država sama vzgaja, tako go-
vori ljudstvo, boljševizem v gori omenjenem smislu.«
In tik pred začetkom stavke:
»Četudi so glede raznovrstnih nemirov, ki se pri-
pravljajo za 1. majnik razne govorice, vendar ni pri-
pisati tem posebne važnosti, ker kakor nas skušnja
uči..., kljub temu pa je posebno letos posvečati tem
govoricam posebno pozornost, ker kolikor se dosedaj
opažati more, je radi neiznosne draginje sploh vse ne-
zadovoljno.
če vtegne priti do 1. maja do večjih stavk in ne-
mirov je to pričakovati v prvi vrsti od železniških us-
lužbencev. Tajnim potom sem zvedel, da sta bila včeraj
dva železniška uradnika iz Ljubljane v Celju in imela
tukaj z voditelji delavskih organizacij pogovore in jih
opozarjala naj bodo na vsaki način na stavko priprav-
ljeni. V slučaju, da se situacija ne predrugači, se je
tukajšnjim uslužbencem namignilo, da bode stavka
med 15. in 16. t. m. izbruhnila. V tem slučaju ni pri-
čakovati, kakor lanjsko leto cepljenje. .., temveč, da
bode pri tej stavki vsaj 90% vseh uslužbencev solidar-
no postopalo.«
čez nekaj dni so padle tudi žrtve na Zaloški cesti
in začelo se je obdobje buržuaznega terorja . . .
(MOC, Pr 61/1920)
T. K.
S seje občinskega komiteja ZKS
SPREJEMANJE
novih članov
osnovna in stalna dolžnost organizacij
Na 12. seji občinskega ko-
miteja ZKS v Celju so pre-
tekli teden razpravljali o giba-
nju članstva v zadnjih petih
letih. Ugotovljeno je bilo,
da so izključitve in izstopi
pogostejši in številčnejši od
sprejemov, da je kaznovalna
in kadrovska politika še- ve-
dno neustrezna, da je izklju-
čenih in samovoljno izstoplih
n«jveč neposrednih proizva-
jalcev, kar je zelo narobe,
neglede na to da je ta kate-
gorija članstva sicer tudi naj-
številnejša, člani so raz-
pravljali o vzrokih, ki imajo
za posledico zmanjšanje šte-
vila članov ZK v zadnjih le-
tih. To zmanjšanje je sicer
malenkostno, vendar zmanj-
šanje je. Navajali so, da ne-
učinkovitost in slabo delo
nekaterih organizacij ne sti-
mulira mladih delovnih lju-
di za vstop. Nadalje so kazali
zaskrbljenost nad pojavom,
da tretjina neposrednih pro-
izvajalcev, ki so vrnili član-
ske knjižice, za vzrok navaja
neurejene samoupravne od-
nose v sredini, kjer delujejo,
oziroma delajo. Organizacije
bi ob takih primerih morale
temeljiteje raziskati vzroke.
Neaktivnost pri razširjeva-
nju svojih vrst so pokazale
mnoge osnovne organizacije,
ki lani niso sprejele niti
enega člana, čeravno deluje-
jo v kolektivih, ki so po šte-
vilu zaposlenih zelo močni.
Na seji je bilo sklenjeno,
da je treba sprejemanje no-
vih članov v ZK poživeti, da
je to osnovna in permanent-
na naloga organizacij, da pa
je tudi hkrati naloga organi-
zacij in komiteja, da bodo
novosprejeti idejno napredo-
vali in se krepili, kajti tudi
pojav, da večini članstvo pre-
neha po kratkem času od
sprejema eno, dve do tri le-
ta, pove svoje.
Ko so razpravljali o pred-
logih kandidatov za bodoči
stalni sestav občinske konfe-
rence ZKS, za bodoči komi-
te in za delegate na VI. kon-
gresu ZKS, je prišlo do spo-
znanja, da tako predlogi za
stalni sestav konference kot
predlogi za delegate na kon-
gresu ne odgovarjajo, k er
niso odraz strukture Zveze
komunistov v občini, torej
tudi ne vseh interesov, ki
med okoli 3000 komunisti v
občini so.
-ec.
Mladi poieazali več razumevanja
Vsako leto aprila se t Celju začenjajo akcije za olepšavo in ure.
ditev mesta. Na to dolžnost opozarjajo ne samo olepševalno in
turistično društvo, marveč tudi mnoge krajevne skupnosti. Letos je
na čelu te akcije krajevna skupnost Otok. Ko je njen svet pred krat.
kim razposlal med stanovalce okoli 2.300 opozoril oziroma prošenj,
kaj bi morali narediti t tem času in povabil predsednike hišnih
svetov in druge, ki se zavzemajo za lepo okolje stanovanjskih so.
sesk na sestanek, je pričalcoval lep odziv. Toda, razočaranje je bilk
veliko, saj je na ta pomenek prišlo le 21 Otočanov. Starejši so to-
rej v glavnem zatajili! Cemu? Zakaj?
Da pa ne bi ostalo samo pri tej pobudi, je svet krajevne skup-
nosti Otok povabil k sodelovanju vodstva celjskih šol. Prosil jih je,
da delček rednega pouka posvetijo tudi opozorilom, naj otroci bolj
pazijo na zelene površine, na lepotično ^evje, pročelja hiš in na
vse ostalo, kar lahko vpliva na lepo in urejeno oziroma umazano
in neurejeno okolje.
Kot vse kaže, je ta pobuda rodila bolj^ sad. Tako so se nekateri
dijaki celjske gimnazije že lotili urejanja okolja otroškega vrtca t
Ka juh ovi ulici, poleg tega pa so z delom začeli tudi mnogi otrocL
Tako so najmlajši pokazali starejšim, kaj bi morali delati vsi sku-
paj. Otroci posameznih blokov so namreč tisti, ki so prijeli za lo-
pate in grablje ter začeli čistiti okolja. Res je, da so začetki .še skro.
mni, pa vendar so in upajo na najboljše. Morda bodo tudi spodbuda
za ponovno ustanavljanje pionirskih hišnih svetov! M. B.
OBRAZI
sProblem je v tem,« je med
malico pojasnil Janez Vovk,
»ker so tiri kratki, zato si
seveda želimo, da bi že do-
bili postajo v čretu. Zdaj se
namreč ves promet odvija m
JANEZ VOVK
glavnih prevoznih tirih, za to-
vorne in potniške vlake
in prihaja pogosto do nezaže-
lenih zastojev. Najbolj kritič-
no je med enajsto zvečer in
eno zjutraj ter med sedmo
in deseto uro dopoldne ...«
Moral je zopet ven, Jože Pav-
lovič pa je medtem vsaj pet-
krat dvignil slušalko, zapiso-
val nekaj v posebno knjigo,
vrtel ročko bločne naprave
in premikal nekakšne kljuke.
Kdo bi se spoznal na to
predaprilsko tehniko!  Nekaj
pa je vendar jasno tudi la-
iku: ob vlakovna odpravnika
opravljata to, kar opravljajo
v razvitem svetu elektronske
naprave in sta kratkomalo
odgovorna, da ne pride na
tirih do kakšne zmešnjave,
ki bi se končala z nesrečo.
»Naša služba traja dvanajst
ur podnevi oziroma ponoči,
potem pa imamo 24 ur pro-
sto.«
V tem času odpravita od
65 do 80 vlakov, v 24 urah
pa včasih od 130 do 140. Da
bi si zaslužila skromno me-
sečno plačo, morata izpolniti
normo, ki pomeni 49 tisoč
voz. čeprav je reforma segla
tudi na železnico, kot sta de-
jala, jih je včasih dnevno na
postaji od 350 do 700. Seveda
ustvarja   tolikšna   frekvenr
ca kritične trenutke, ki jih
največkrat rešuje le prisebnost
duha.
»človek mora ohraniti mir-
no kri,« je dodal Janez Vovk.
»Imate morda kakšno po-
sebno misel ob dnevu želez-
ničarjev?«
JOŽE PAVLOVIC
»Da bi bilo naše delo bolj
cenjeno in da bi že uredili
razmere na naši postaji,« je
rekel Jože Pavlovič.
Da bi govorila o sebi, ali
Starinsko opremljena pisar-
na, nekaj zastarelih tehnič-
nih naprav, kot na primer
bločna naprava in tirna si-
tuacija pa telefonska centra-
la — to je njun delovni pro-
stor, vsaj za tisti čas, ki ga
v njem prebijeta, kajti delo
terja zelo veliko hoje.
Vlakovna odpravnika Jože
Pavlovič vn Janez Vovk oprav-
ljata živčno napeto in odgo-
vorno službo že skoraj vsak
četrt stoletja, od tega oba po
osem let v Celju. Kljub te-
mu bi jima na pogled priso-
dil precej manj službenih in
tudi življenjskih let.
»Kaže, da ste kljub neneh-
o čem drugem kakor o svo-
jem delu, ni bilo niti misliti.
Ta služba je med redkimi,
ki terja vsak trenutek polne-
ga človeka.
ni napetosti vendarle ohrani-
li mirne živce?«
»O, to pa ne!« sta rekla.
»Deset let te službe bi bilo
čisto dovolj.«
Za pogovor pravzaprav sploh
ni bilo časa, kajti vsako mi-
sel in vsak stavek je pretr-
galo rezko zvonenje telefo-
nov.
Petstotriinštirideset iz Ce-
lja 15... na 3 uvoz
za 82... 165 obveščen, da vo-
zi v Celje ...« je govoril Jo-
že Pavlovič, včasih v dva te-
lefona hkrati, medtem ko Ja-
nez Vovk ni mogel pojesti
niti malice, ker je moral
vsak trenutek ven.
Torej lahko človek, ki je
tako rekoč doma na tirih,
tudi izgubi živce, sem pomi-
slil. A to pravzaprav ni nič
čudno. Zdi se, da bi ob to-
likšnem trušču popustili celo
konjski živci, ki jim običaj-
no pripisujemo nenavad-
no moč. dhr
POLJE »OMEGA^
1. Leto 2010. Ura Je polšestih. Rojeva se sončen, vesel
dan...
Jean je pravkar stopil iz kopalnice. Vrgel je nase uni-
formo. Medtem ko je zapenjal gumbe na suknjiču, je z
veščo kretnjo segel k armaturni plošči v prijetni, topli
jedilnici. Kot spretna blagajničarka je pritisnil na pet,
šest gumbov in v steni je zamolklo zabmelo. čez nekaj
trenutkov no se razklenila kovinska vrata v steni in Iz
odprtine Je na mizo začel drčati obložen pladenj.
Zatrk, ki se je ponujal na mizi, 1m najbrž nekoliko
presenetil današnjega človeka. Marsičesa ne bi spoznal na
krožnikih. Ne, bil je to zajtrk, znanstveno prirejen okusu
Jeana, njegovi telesni konstituci^, času in nalogi, ki je
tega dne stala pred Jeanom.
Jeaa je namreč kozmonavt ErUCX)S, evropskega ve-
soljskega centra. Ko bo pozajtrkoval, bo robot-kxihar po-
spravil mizo prav tako neslišno, kot je pripravil zajtrk.
Jean bo nato odšel v spalnico in poljubU še spečo hčerko
in ženo. Kmalu za tem se bodo odprla vrata njegove ga-
raže in po cvetočem vrtu njegove hiše bo zdrsnilo vozilo
na zračni blazini. Jean se bo odpeljal na rob mesta, k
obširnim zgradbam EUCOS,
Stal bo pred komandantom. On in njegov kolega Pe-
ter. Sprejela bosta podrobna navodila za danajšnji polet.
Komandant ja bo peljal k velikanski karti v svoji svetli
pisarni. S palico bo potoval med ozvezdji, vrisanimi na
vesoljski karti.
Odslovil ju bo s svojim značilnim nasmehom. Udaril*
bosta s petami in odšla, kramljaje o vsem drugem seveda,
samo o bližnjem poletu ne ...
6      TEDNIK
CELJE
18. APRILA 1968
Slavje mladih v Velenju
0 Kolektiv Rudarskega šol-
tkega centra, ki šteje več
iBOt 1100 ljudi, slavi letos
tO-letnico delovanja.
% Premog ne daje veliko
zaslužiti.
% Elektronika in par-
ne peči
Zapis o letošnjem jubileju
— 10-letnici obstoja rudar-
skega šolskega centra v Vele-
nju, ki združuje pod »eno
streho« poklicno rudarsko šo-
lo, rudarsko tehniško, poklic-
no kov<}.narsko in poklicno e-
lektrikarsko, ne bo prerez o
10-letnem delu. Bo bolj skica
trenutne stopnje, o tem, kaj
tu počno in kaj vse so pri-
pravili za svoj jubilej.
Predvsem naj omenim da
to tu z izvajanjem jubilejne-
ga programa začeli že konec
marca in sicer s guizom
»Kaj veš o lepem vedenju«?
Prireditev je bila v kultur-
nem domu. Pomembnejša pri-
reditev bo 20. aprila, ko bo-
do mladi gojenci RŠC skup-
no odpotovali na ogled in
prireditve v Ljubljano, o če-
mer smo v TEDNIKU Se pi-
sali Potlej bo tu še tekmo-
vanje v učnem uspehu, šport-
na srečanja, razstava o raz-
voju RŠC, razstava mladih
slikarjev, podelitev nagrad in
odlikovanj, osrednja kultur-
na proslava, koncerti obeh
rudarskih godb ter 3. julija
tradicionalna povorka in
skok čez kožo z drugimi pri-
reditvami. Skratka pester pro-
gram, ki bo trajal več kot
i,5 meseca.
Proslavljanje bo sredi uče-
nja in dela, zakaj oboje je
osnova tega številnega kolek-
tiva 650 gojencev in 463 za-
poslenih profesorjev, teh-
nikov, učiteljev učnih moj-
strov, inženirjev, delavcev ...
Potrebno je vztrajno učenje
in delo. To slednje predvsem
zaradi tega, da se sploh
ustvarijo pogoji za eksisten-
co celotnega šolskega centra.
Ob tem je namreč potreb-
no povedati, da šola ne do-
bi od nikoder niti dinarja za
svoje delovanje; ne za stro-
kovno, ne za teoretično delo
z mladimi gojenci. Koliko to
stane v vsaki šoli, posebej
pa v tako veliki, dobro ve-
mo. Samo za plače in pri-
spevke osebja je potrebno
letno več kot 1 milijardo
starih dinarjev, blizu 200 mi-
lijonov gre za nagrade učen-
cem za njihovo delo, potem
so tu še materialni stroški,
ki daleč presegajo obseg
stroškov srednjega podjetja.
Da si rudarski šolski center
zagotovi potreben dohodek,
mora ustvariti 2,7 milijarde
S din realizacije. To pred-
vsem ni lahko, če upošteva-
mo, da je zaslužek pri toni
nakopanega premoga na šol-
skih čelih padel od 1018 S
din v letu 1965. na vsega 93
S din v preteklem letu. Ne-
koč je premog vzdrževal vse
dejavnosti, vtem ko se se-
daj razmerja že spreminjajo.
Za letos imajo na.pr. v na-
črtu 800 milijonov realizaci-
je samo za kovinarsko in
elektro stroko. Slednji se
Tiamreč ukvarjajo s tržno
proizvodnjo in s kooperaci-
jo za tovarno »Gorenje«; iz-
delujejo armature za parne
pekarske peči, delajo proiz-
vodne stroje, potezne napra-
ve, komplicirana orodja za
proizvodna podjetja, transfor-
matorje za varjenje, fotorele-
je... Skratka tu se prepleta
proizvodnja vse od elektroni-
ke do parnih peči Že res, da
se gojenci kovinarske in elek-
tro stroke precej naučijo pri
tem, toda tako obsežna pro-
izvodnja zahteva tudi nemalo
naporov mladih in odraslih.
V Rudarskem šolskem centru
sodijo, da bi morali za teo-
retični pouk dobiti vsaj toli-
ko, kolikor se letno zbere
od zaposlenih v RŠC v obliki
prispevkov za izobraževanje.
Tega denarja je letno nam-
reč iS milijonov S din! Ne
tarnajo, vendar okrog teh
stvari je njihovo stališče či-
sto na mestu.
Navsezadnje opravlja velenj-
ski center vendarle pomemb-
no poslanstvo. V 10-letih de-
lovanja je dal več kot 1100 ab-
solventov in tudi ob zaključ-
ku tega šolskega leta jih bo
nadaljnjih 226, torej število,
ki precej pomeni. Vse skrbi
in napore je doslej nosil šol-
ski kolektiv na lastnih ra-
mah; med drugim tudi pla-
čevanje anuitet v vrednosti
62 milijonov S din letno na
račun investicij za mehaniza-
cijo. Skupno je RŠC doslej
investiral v razvoj centra
1,5 milijarde S din lastnih
sredstev in kreditov. Za vse-
ga 10 let je to kar čedna vso-
ta, če pri tem upoštevamo,
da gre navsezadnje le za šolo.
K.
Včasih so člani folklorne i^upine zaplesali kar med rimskimi izkopaninami
Prireditve v čast prazniku
Delavsko prosvetno dništivo
»Svoboda« iz šert^petra praz-
nuje letos deseto obletnico
svojega obstoja. V ta namen
so pripravili več kultumnah
prireditev, s katerimi bodo
gostovaJd v razliondih fcrajdlh
oeljiskega območja. Gre ssa
predstave, na katerih bodo
sodelovale skoraj vse društ-
vene sekcije. Njihov namen
p« je, da predstaAAijo svoje de-
lo in da ljudem kaj več po-
vedo tudi o Šempetru, enem
izmed središč Savinjiske doli-
ne. Predvsem bi rada ljudi si&-
zmanjaM z rimskimi izkopani-
nami, aato bodo na vsaki svo-
ji prireditvi iavedii tudi
majhno tekmovanje o pozna-
vanju teh 2aiameniibih najdb.
Najprej bodo gostovaM v
Zreoah in sioer v nedeljo,
21. aprila. Svojo priredi-
tev imenujejo »Šempeter v
glasbi, petju in plesu«, nasto-
pili pa bodo narodind tovinte*
s pevcd »Trovva«, oarodno-za-
bavni ansambeil Florjana Le-
sjalfca, pa dramska in fotMoor-
na skupina ter še drugi izva-
jalci. Podobno kot v Zreoah,
bodo š'empeterčani goistovalM
nato še v Vojniku, Šentjur-
ju, v Bistrica oib SofcBi in
drugod.
OGLASI JTE
V CKLJSKEM
TEDNIKU
Gasilci med najboljšimi
Gasilsko društvo Velenje — me-
sto je po zadnjih tekmovanjih ▼
oMini — prvo je bilo konec mar-
ca za članske ekipe A kategorije,
drugo pa v prvi polovici aprila
za mladinske ekipe B kategorije
— med najboljšimi. V obeh kate-
gorijah sta namreč ekipi PGD
Velenje-mesto zasedli I. mesto ter
bosta sodelovali naprej v conskih
tekmovanjih. Za občinske ssmago-
valce A kategorije bo consko tek-
movanje 27. in 28. aprila prav ta-
ko v Velenju. Desetino za A ka-
tegorijo je pripravljal Stane Hu-
dales, mladince za B kategorijo
pa Miha Valenci.
Velenjsko društvo šteje 40 ope-
rativnih članov ter 15 podpornih
članov. Ves čas so zelo aktivni,
kar nedvomno potrjujejo tudi
zadnji rezultati za izbor zmago-
valne ekipe v posameznih katego-
rijah. K.
Svečana podelitev Rajuhovih bralnih značli
MiniiU torek je bila v Žal-
cu svečana podelitev Kajuho-
vih bralnih značk in pohval
učencem osnovne šole Žalec.
Ob navzočnosti pisateljev
Franceta Bevka, dr. Kristine
Brenkove tn Cvetka Zagor-
skega ter učiteljskega zbora
so   učenci   prikazali   krajši
kulturni program. Vseh 180
učencev, kolikor jih je že
lansko leto in letos prejelo
Kajuhove srebrne in brona-
ste bralne značke ter p>ohva-
le je nadvse navdiišUo branje
zanimivih del gostov. Po tej
uspeli svečanosti pa so dobit-
niki srebrnih značk še pri-
redih lep izlet v sostanj m
Zavodno, kjer so' podrobneje
spoznali življenjsko pot Kar-
la Destovnika-Kajuha.
- z-
ZBOLJŠANJE
UČNIH USPEHOV
Ob redovalnih konferencah, ki
Se v teh dneh vrše po naših šo-
lah, se skoraj povsod ugotavlja
rahlo poboljšanje učnih uspehov
v primerjavi s polletnimi ali lan-
skimi pokazatelji. 01ižanje konca
šolskega leta namreč tudi pri vseh
tistih učencih posebno v višjih
razredih, ki dalj časa niso šole
resno vzeli, povzroča resnejši pri-
stop k šolskemu delu, pa tudi pri
zanimanju staršev za uspehe svo.
jih otrok se kaže večji interes (o
čemer priča lep obisk na roditelj-
skih sestankih in govorilnih urah).
O podobnih ugotovitvah je raz-
pravljal na zadnjih redovalnih
konferencah tudi učiteljski zbor
osnovne šole Žalec ter se domenil
za nadaljnje naloge in ukrepe, da
se učno vzgojni uspehi do konca
šolskega leta še zboljšajo. .
—ez
Proizvajalci: uprava
Kritik in pripomb nikdar
ne zmanjka. Ta kritizira so-
seda, drugi predpostavljene-
ga, tretji podrejenega in ta-
ko naprej. Nekoliko drugače
pa je, če skupina pro-
izvajalcev kritizira skupino
delavcev v upravi in v svojo
delavnico povabi tuxli novi-
narja, da bi mu zaupali vse,
kar jih v podjetju moti.
Tako je bilo v podjetju
»Alpos« v 'Šentjurju pri Ce-
lju, kjer so v vlogi prvega so-
seda nastopili proizvajalci,
drugi sosed pa je bila upra-
va podjetja, ki jo je zastopal
direktor. Lahko bi pričako-
vali, da bosta tako bližnja
ioseda preje uredila stvari
med sabo brez tretjega, ven-
dar kot vse kaže, to ni mo-
Ooče. Zakaj? Na to kažejo
Uiko pripombe delavcev mi-
zarske delavnice, kot pripom-
be direktorja Radislava Gr-
dine.
Delavci: Naš sindikat je
organizacija, ki samo pobira
članarino. Zanj čujemo sa-
mo takrat, ko opazimo, da
so nam pri osebnem dohod-
ku odtrgali določen odstotek.
Še za lanskoletni 1. maj ni-
so mogli pripraviti proslave.
Uprava: Sindikat in druge
družbeno politične organizaci-
je v podjetju so pasivne že
dalj časa. Sindikat dejansko
ne dela ničesar, vzrok za to
pa lahko iščemo tudi v ne-
dejavnosti ZK in ZM v pod-
jetju.
Delavci: Naši osebni do-
hodki so slabi. Kvalificiran
delavec v mizarski delavnici
dobi 45.000 SD za precej vi-
soko  normo.  Nasprotno  pa
imajo na upravi visoke pla-
če in so brez norme.
Uprava: To ne drži! Raz-
merje med osebnimi dohod-
ki je 1:3,2. Najvišji OD ima
direktor in sicer zasluži
140.000 SD. Za nizke OD je
več vzrokov. Podjetje je bi-
lo dalj časa nerentabilno, po
reformi so ohranili naši pro-
izvodi staro ceno, aluminiju
pa se je cena povišala za
42 odstotkov. Zaradi slabih
OD je padla produktivnost.
Uprava res nima norme, ven-
dar se je število delavcev v
upravi, kljub zvišanju števi-
la delavcev v proizvodnji,
zmanjšalo. Dali smo predlog
na delavski svet za zmanjša-
nje uprave za 37 ljudi, ki bi
odšli v proizvodnjo. DS je
sklep sprejel, na prihodnji se-
ji pa ga je razveljavil. Vsak-
do ima svoje prijatelje! Ta-
Jco smo bili nemočni Delav-
ski svet pa je bil neresen,
kot še v mnogih dru^h za-
devah.
Delavci: Delavsko samo-
upravljanje pri nas v podjet-
ju ni tisto, kar je po zako-
nu in ustavi. Sploh ga ne
občutimo!
Uprava: Strinjam se, da
delavskega samoupravljanja
takšnega, kot bi moralo bi-
ti, v našem podjetju ni. Ro-
til in prosil sem, da se de-
lavci v obratih sestanejo
in se pogovorijo o nekaterih
važnih zadevah podjetja, ter
nato postavijo svoja vpraša-
nja, predloge in pripombe.
Do danes ni bilo nobenih
vprašanj ali predlogov s stra-
ni delavcev v proizvodnji, ta-
ko je zopet morala podati
svoje predloge uprava sama.
Imeli smo sestanek kolekti-
va, na katerem smo obravna-
vali perspektivrU razvoj pod-
jetja, probleme nagrajevanja
in podobno. Za vsa ostala
vprašanja smo se dogovorili,
da jih delavci dostavijo
delavskemu svetu, ki bi na-
nje odgovoru. Vendar vpra-
šanj in pripomb ni bilo! Se-
stankov po obratih, kjer bi
delavci povedali tisto kar
mislijo, ni Direktor ima ve-
zane roke glede na sklepanje
delavskega sveta, ta pa ne
sklepa vedno dovolj pre-
udarno.
Delavci: Delamo v slabih
pogojih, v prahu in majhnih
prostorih. V delavnici ni ven-
tilacije.
Uprava: Delovni pogoji so
v resnici slabi. Edina per-
spektiva je   v   novogradnji.
Zaključek: Sindikat ne de-
la. Zveza komunistov ne de-
la, mladinska organizacija ne
dela, delavski svet neresno
pojmuje svojo vlogo samo-
upravnega organa, delavci kri-
tizirajo, uprava kritizira; obo-
ji pa se trudijo, da bi se sta-
nje v podjetju spremenilo.
Kako? Samo tako, da v Al-
posu odpravijo star način
mišljenja: mi tu »doli« in
oni tam »gori« ter da oboje-
stransko pravilno vrednotijo
delo drug drugega, v čemer
jim bo gotovo pomagala več-
ja aktivnost družbeno politič-
nih organizacij v podjetju v
katerih pa so tako delavci iz
proizvodnje kot delavci iz
uprave in so predvsem sami
krivi za njihovo neaktivnost
in šele na takšni podlagi bo-
do z Alposom lahko v resni-
ci upravljali vsi delovni ljud-
je podjetja.     M. SENIČAR
SOSED SOSEDU ..
18. APRILA 1968
VELENJE — MOZIRJE — ŽALEC
omNiK    7 J
Izigravanje zaupanja
Ali smemo verjeti temu, kar piše na embalaži?
Nekateri proizvajiilci umet-
nih gnojil tudi letos nadalju-
jejo nepošteno prakso pri
določevanju teže embalirane-
ga umetnega gnojila. Že lani
so namreč kmetijske inšpek-
cije v različnih krajih naše
domovine ugotovile, da res-
nična teža ne ustreza tisti, ki
je napisana na vrečah in dru-
gi embalaži. Prav to se je
pokazalo tudi pri zadnjem
kontrolnem tehtanju, ki ga
je opravila kmetijska inšpek-
cija iz Slov.Konjic. Zabele-
žili smo si nekaj podatkov:
Kmetijska inšpekcija je teh-
tala pctdesetkilogramske vre-
če umetnega gnojila. Tako je
vsaj pisalo na embalaži. To-
da pri umetnem gnojilu KAN
kuksno-hemijskega kombina-
ta Boris Kidrič iz Lukovca je
v 27 vrečah manjkalo 23,40
kilograma vsebine. Podobno
se je zgodilo tudi s kalijevo
soljo, ki jo uvaža Agroslavo-
nija Osijek. Pri desetih vre-
čah je bila razlika med napi-
sano in resnično težo 10,50
kilograma. Največje razlike
pa so ugotovili pri kalijevi
soli, ki jo uvaža Agrotehni-
ka iz Ljubljane. Tu je v dese-
tih vrečah manjkalo kar 26,50
kilograma tega umetnega
gnojila.
Inšpektorji so seveda vsa
navedena podjetja prijavili
pristojnim javnim tožil-
stvom, zadrugi pa so naro-
čili, da mora prodajati umet-
no gnojilo po dejanski teži,
torej — vsako prodano vre-
čo morajo najprej stehtati.
Čeprav — denarno gledano —
ne gre za velike in občutne
razlike, pa to nikakor ne
opravičuje podjetij, ki so
spet ponovile svoje »napake«
iz prejšnjih let.
No, kmetijski inšpektorji
pa so pregledali tudi trsni
sadni in sadilni material.
Ugotovili so, da tudi ta ni
predpisano pakiran, prav ta-
ko pa manjkajo opisi v slo-
venskem jeziku Nasprotno,
pa so nekaj bolj optimistične
rezultate dale ugotovitve
kontrole semen. Semena so
v glavnem v redu, edino pri
rži je bila kaljivost manjša
od predpisane. Zato so kakih
280 kilogramov tega semena
izločili iz prodaje, oziroma
ga bodo porabili za zeleno
gnojilo.
Podobno kot za trsne in
ostale sadike, velja tudi za
zaščitna sredstva, da so
opremljena v glavnem le s
srbohrvaškimi napisi. Ne gre
za jezikovno borbo, temveč
za prepotrebno nujnost, saj
je to, da nekateri kmetijski
proizvajalci niso prav razu-
meli navodil, povzročilo že
precej gospodarske škode.
Tako je kmetijska inšpek-
cija s svojimi akcijami opra-
vila delo, ki zasluži pozornost
in pohvalo. In to ne samo
zaradi odkrivanja napak,
temveč tudi zaradi velike po-
moči, ki jo s tem svojim de-
lom nudi slehernemu kme-
tijskemu proizvajalcu.
I. B.
Večji finančni —
manjši količinski promet
v gostinskem j>odjetju Je-
len v Slovenskih Konjicah
ugotavljajo, da se je promet
v njihovih obratih lani neko-
liko zvišal. Vendar velja ta
ta trditev samo za finančni
učinek, saj so sicer prodali
manj alkoholnih in drugih
pijač. Vzrok za upaidanje
količinskega prometa so go-
tovo cene, saj so se v pri-
merjavi s prejšnjim obdob-
jem zvišale. Nekaj pa je ta-
ko stanje tudi posledica spre-
menjene delitve družinskih
proračunov, pri katerih gre
čedalje večji delež za opre-
mo stanovanj, prehrano in
druge potrebne izdatke, manj
pm ostaja za razvedrilo.
Dokaj velik finančni uspeh
so zabeležili v gostišču Pri
ribnikih (Texsas), kjer so
plan ne samo dosegli, temveč
ga tudi občutno presegli. Tu-
di ostali obrati niso zaosta-
jali in celo pri Jelenu so ime-
li v zadnjem obdobju precej
nočitev. Te kapacitete, ki so
bile prejšnja leta skoraj ne-
izkoriščene, bodo letos verjet-
no zasedene vse leto. Ugo-
tavljajo pa, da prihaja neko-
liko manj tujcev kot prejš-
nja leta.
Kot v drugih delovnih or-
ganizacijah v konjiški obči-
ni, so tudi že v gostinskem
podjetju »Jeln« razpravljali
o možnostih za prehod na 42-
umi delovni tednik. Toda za-
enkrat nimajo za to še nobe-
nih možnosti, saj bi s seda-
njim številom zaposlenih ne
zmogli vsega dela. Novih de-
lavcev pa si tudi ne morejo
privoščiti, ker bi to preveč
obremenilo njihove dohodke.
Odpoved
mandatu
Odbornik Ivan Petrič, ki je
bil izvoljen za naselja Gore-
nje nad Zrečami~ črešnova,
Bezovje, Koroška vas in Pla-
nina na Pohorju se je odpo-
vedal svojemu mandatu za
člana občinske skupščine.
Vse doslej se ni udeležil no-
bene seje, svojih izostankov
ni upravičil. Zato bodo na teh
območjih volili novega od-
bornika. Volitve bodo v ne-
deljo, 19. maja.
Za boljše čebelarstvo
v skladu za jx)speševanje
kmetijstva v občini Slov. Ko-
njice sicer ni veliko denarja,
vendar so prvi prosilci že iz-
ročili svoje delovne načrte,
na podlagi česar naj bi jim
pristojni svet za kmetijstvo
odboril večje, ali manjše do-
tacije. Med prvimi so bih
prizadevni čebelarji iz Zreč,
Slovenskih Konjic in Loč.
Poleg tega, da si bodo v le-
tošnjem letu prizadevali, da
bi pri osnovnih šolah v svo-
jih krajih ustanovili čebelar-
ske krožke, bodo namreč ne-
koliko  izboljšali  tudi  svojo
opremo. Tako bi čebelarji iz
Zreč radi kupili dva panja
ter stroj za izdelavo satnic.
Začeli bodo tudi akcijo za
razširitev medovitih rastlin,
v Slovenskih Konjicah si bo-
do letos verjetno uredili opa-
zovalno postajo, nove panje,
kupili pa bi radi še napravo
za topljenje voska. No, če-
prav ne gre za visoke zneske,
pa bosta 50 tisoč starih di-
narjev " za zreško čebelarsko
družino in 30 tisoč za konji-
ško, kolikor so dobili iz
sklada za F>ospeševanje kme-
tijstva, gotovo kaj zalegla.
LETOS BODO VENDARLE ZAČELI Z VODOVODOM V SEDRAŽU
Posamezniki za skupnost
Vodovod, Id so ga zgradili
v Sedražu med leti 1920/25
za šolo in nekaj posameznih
uporabnikov, zdaj nikomur
ne koristi, a še v ta rezervo-
ar morajo črpati voido. Prak-
tično je Sedraž brez vode.
Že lani so zbrali okoli pol
milijona dinarjev za nov vo-
dovod, a nekaj denarja so
morali odšteti za novo črpal-
ko. V letošnjem proračunu
jim je občina namensko do-
delila milijon in pol dinarjev
za gradnjo novega vodovoda.
Našli so že tudi bogat izvor
(300 1/sek) pod Turjem v
hrastniiški občina. Analiza je
izkazala dobro kvaliteto vo-
de, zdaj pa pričakujejo še so-
glasje hrastniške občine za
izkoniščanje izvora. Z lastni-
ki zemljišč so se že dogovo-
rili in če bo vse drugo v re-
du, bodo jeseni začeli kopati.
Gradnja bo zahte-vna. Načr-
ti so sicer šel'e v delu, a po
približni oceni bi vodOTOd v
celoti stal od devet do deset
milijonov dinarjev. Cevi bo-
do morali speljati s hriba na
hrib. K nepopolnim dvem mi-
lijonom bodo s samoprispev-
kom dodali še 1,5 do dva mi-
lij'oma v denarju (po 40 do
50 tisoč na priključek), a
še več menijo doseči s pro-
stovoljnim delom.
PREMIJE ZA MLEKO
Na današnji seji bodo od-
borniki skupščine sprejeli od-
lok o premijah za kravje mle-
ko, ki predvideva 0,10 ND
za vsak litttr mletka, ki ga
bodo delorae organizacije
prodale v laški občina. Pre-
mijskd upravičenci bodo mo-
rali prijavljata prodane koia-
čdne mleka do 15. v nasled-
njem mesecu.
Verjetno jim bo skupnost
tudi v prihodnje še pomaga-
la, a najbolj zanimivo je vse-
kakor d'ejstvo, da tudi tisti
posamezsnilki, ki so si zgradi-
li lastne vodovode, ne stojijo
ob strani, temveč so med naj-
večjimi pobomiki za uspe-
šen skupen vodovod.
H.  SAVODNIK
GOJITVENA
OBMOČJA
Skladno z republiškim za-
konom o varstvu rastlin
pred boletznimi in škodljivci
je skupščina Laško na da-
našnji seji določila gojitvena
območja za črni ribez in ze-
leni bor. črni ribez bodo sme-
li gojitelji saditi v vseh ob-
močj'Lh laške občine razen v
katastrskih občinah Vrliovo,
Hotemei, Radeče in Njivice,
kjer je določeno gojitveno
območje za zelena bor.
Ob meji z drugimi občina-
mi bodo morali gojitelji upo-
števajti en kilometrski zaščit-
ni pas, če na meji sosednje
občine ne gre za enako kul-
tuiro.
TELEFON IZ SEDRAŽA
Okoli tisoč občanov v Se-
dražu dn okoliških zaselkih
je v veliki zadregi, kadar bd
morali naglo koga poklicati
telefonično. Najbližji telefon-
ski aparat je v rudniku, zato
so že v lanskem proračunu
namenili za gradnjo telefona
del denarja.
Ogledi strokovnjakov so po-
kazali, da bi bila gradnja te-
lefonske zveze precej draga.
Priključek do Laškega bi bil
dolg okoli sedem kilometrov,
skoraj' toliko tudi do Rim-
skih Toplic, kjer pa so lini-
je že itak preobremenjene.
Slednjič so našli rešitev,
ki so jo predložili strokovnja-
ki Iskre iz Kranja: UKV te-
lefon. NapraTO so tudi pre-
skusili. Toda naprava z re-
lejnikom in montažo bi sta-
la okoli 3,5 milijona dinar-
jev, kar je še vedno veliko.
Prebivalci menijo, da je zdaj
pač bolj potreben vodovod, a
o telefonu bodo še razmislili.
—hes
Prebivalci v krajevni skupnosti Marija Gradec so že lani zbrali precej denarja za cesto
od Srebota mimo Zeličevih do naselja Gaberno. Z bulodojierjem so zarezali traso, zabeto-
nirali nekaj opornih zidov proti plazovom, zdaj pa bi potrebovali še denar za popeskanje.
Ce prispevek iz občinskega proračuna ne bo zadoščal, bo spet potrebno seči v lastne žepe.
(Foto: H. Savodnik) .',
V GOLCE TUDI
S TOVORNJAKOM
Vas Golce-Prahe je bdJa ta-
korekoč povsem odrezana od
sveta. Pa so se prebivalci od-
ločili, zbrali skoraj pol mili-
jona dinarjev in zgradiili dva
kilometra ceste, ki zmore tu-
di promwt s tovornimi avto-
mobili.
DANES NA SEJI
Skupščina občine Laško bo
na današnji seji izvolila no-
vega republiškega poslanca v
socialno-zdravstveni zbor. Kan-
didira dr. Samo Pečar ki
naj bi zamenjal dosedanjo
poslanko Vero Manfreda. Za-
tem bodo odborniki obravna-
vali razvoj občine Laško v mi-
nulem letu in o možnostih
letošnjega razvoja. Slišali
bodo tudi poročilo o lanskih
turističnih rezultatih in spre-
jeli odlok o premijah za krav-
je mleko ter odlok o območ-
jih, kjer je dovoljeno gojiti
črni ribez in zeleni bor. Raz-
pisali bodo tudi delovno me
sto načelnika za inšpekcijsk«
službe.
CESTA DO MAROFA
Prebivalci Jurkloštra in oko-
lice skorajda na vseh sestan-
kih in tudi v vsakdanjih raz-
govorih jadikujejo nad slabo
cestno zvezo od Rimskih To-
plic do Marofa. Na nekaterih
odsekih ob Gračnici je cesta
precej spodjedena, četudi je
nasploh zelo ozka. Toda še
najhujši je dvojni zavoj ixxi
železniškim mostom. Tu je
srečevanje avtobusa in tovor-
njakov, ki vozijo les GG, ali
tudi manjših vozil, nemogo-
če brez umikanja. Vrh vsega
dirži cesta naprej še na Li-
sčo, toda nobenega videza ni,
da bi dobili denar za uredi-
tev te ceste.
NEVARNA
GRAČNICA
Hudourniška Gračnica je
nevarna, če zanjo pr€d nali-
vi ni urejena struga. Nevar-
nost, ki jo je povzročilo GG
ob gradnji svoje gozdne ce-
ste v Zalog, so zdaj odpravi-
li, ostalo pa je še okoli sto
metrov struge ob šoli, za kar
prosijo zdaj prebivalci vo<i-
no skupnost, da bi ta odisefe
regulirala.
8    TEDNIK
SLOVENSKE KONJICE — LAŠKO
18. APRILA 1968
ZA IDEJNO DELO
V ŠOLAH
pj-osvetni delavci na Smar-
bodo s pomočjo zavo-
ja za pedagoško službo orga-
j^irali v maju tridnevni se-
^jpar, ki bo posvečen idejne-
\^ delu v šolah ter zato vse-
w,\'al vrsto izredno zanimi-
in kvalitetnih predavanj.
cMin&T organizira aktiv ko-
jjunistov prosvetnih de-
lavcev.
DVE
ZAOKROŽENI ...
pRVA JE, da prosvetni de-
jj^-ci v Rogaški sSlatini vča-
priredijo kakšno interno
^bavico, na primer ob dne-
^ žena itd. Vendar se v kra-
ju najdejo ljudje, ki pravijo,
^ bi bilo koristneje, če bi s
jpin denarjem, ki gre iz za-
sebnega žepa učiteljev, popra-
vili klopi in stole, da bi tega
pe plačevala družba.
prav imajo! Plače prosvet-
jiili delavcev so naravnost
jiinistrske .. .
J. L.
DRUGA JE, da imajo v
gmarju vodovod iz površin-
sj0h izvirov, tako da je ob
vsakem deževju voda kalna,
Itot mlečna kava, ki jo pi-
jejo otroci za zajtrk. Voda je
2ato močno klorirana in se-
veda neužitna, če v središču
šraarske občine raje popijejo
kaj drugega in da se vina tam
ne splača »krstiti«, ker bi
gost takoj zaduhal klor, je
tudi jasno . . . Nov vodovod
bo baje speljan iz 2ič, zato
bo še nekaj generacij raje
pilo dobro vino kot klorira-
no vodo . ..
—ek
TURISTIČNO DRUŠTVO V PODČETRTKU
Vse točke delovnega programa — toplice
Ce bo nekoč nekje med Ha-
rinimi Zlakami in Podčetrt-
kom, skratka nekje ob Sot-
li stalo veliko moderno zdra-
vilišče in turistična Meka, če
bo tedanja generacija prišla
na misel, da bi nekje v mar-
mornato ploščo vklesali ime-
na tistih, ki so se najbolj tr-
dovratno in z ognjem v srcu
borili, da bi iz darila matere
narave nekaj nastalo, med
temi imeni ne, bo smelo
manjkati ime FRANJO RE-
NIER.
Tole mi bo tovariš Renier
hudo zameril. Vem. Zato ker
se po razgovoru še slikati ni
pustil, češ, da ne mara nobe-
ne osebne propagande.
Je pa tovariš Renier storil
svojo dolžnost, da me je kot
predstavnik društva, ki je
javno, za javnost seznanil z
vsem, kar sem želel  zvedeti.
No, zvedeti sem hotel, kak-
šen je letošnji delovni pro-
gram prizadevnega društva v
Podčetrtku. Pa sem tudi zve-
del:
% Prvo in prvo, k objek-
tom ob bazenu pri Harinih
Zlakah mora letos priteci do-
bra pitna voda.
0 Drugo. Ves prostor je tre-
ba ograditi z žično mrežo
kajti od zastonjkarjev si dru-
štvo ne bo moglo omišljati
novih delovnih načrtov.
% Tretje. Urediti je treba
prostor, kjer bo v sezoni
vsaj nekajkrat tedensko
zdravnik iz Rogaške Slati-
ne sprejemal ljudi, ki bodo
sem prihajali po zdravje.
0 Popravilo dovozne ceste
je vsekakor naloga, ki ne
vzdrži odlaganja (lahko bi si
kdo pozdravil želodčni čir,
potem pa ga spet dobil, ko
bi se odpeljal in polomil av-
avtomobilskc vzmeti).
% Sodobne sanitarije so
več kot potrebne. Stranišče
na »prosti pad« je že sra^
mota.
# V toplice prihajajo zdra-
viti svoje rane in eksceme
mnogi ljudje. Sloves o
ozdravljenjih jih bo privabil
še več. Torej bo zanje treba
urediti vsaj nekaj zaprtih ka-
bin, kjer se bodo posamič
kopali, med eno  in drugo_
uporabo pa jih bo mogoče
temeljito razkužiti.
% Tuši z termalno in nar
vadno vodo bodo prav tako
potrebni. ..
O kakšni večji gradnji, o
kakšnih načrtih za prave
zdraviliške objekte nisem to-
krat še nič slišal. Tovariš Re-
nier pravi, da je treba seda-
nje toplice samo izpopolniti,
sanirati najnujnejše, večje in-
vesticije pa bi bile nesmotr-
ne, kajti v načrtu je, da bi
(če bo konvertibilni dinar
imel veliko mladih), objekte
gradili po dobro   premišlje-
nih načrtih kje bliže Podče-
trtka, da bi tako vzbrstel ves
kraj.
Atomske toplice so prva in
vključno zadnja točka delov-
nega programa turističnega
društva v Podčetrtku. Kako
ne? Nanje obešajo vse svo-
je upe, tako cesto, tako ob-
stoj železnice, zaposlitev lju-
di iz bližnjih krajev in konč-
no še podčetrški grad, ki na
kak drug način ne bo mo-
gel biti niti zaščiten in vzdr-
ževan, kaj šele obnovljen.
—ček.
Nov šmarski ribnik
Sčasoma pa še kaj več...
Pred dnevi so se ob cesti
pred Šmarjem pri Jelšah za-
čela zemeljska dela pri grad-
nji novega ribnika. Buldc^ttr
je v dveh dneh zril mastno
zemljo v dolg nasip, za ka-
terim bo nastalo okoM 60
arov veldko, na najglobjem
mestu pa 3 metre globoko
jezerce. Nov ribn^, v katere-
ga bodo v jeseni spustili ri-
be, predvsem krape in hnje,
gradi šmarski pododbor ribi-
škega društva SoUa s
pomočjo k)raje\Tne sikupno-
sti Šmarje.
Kakor smo zvwdeli, ribnik
ne bo 2^olj zairadi rib, mar-
več tuda prej aM slej prijet-
na izletniški tx)čika za Smar-
čane in postaja za oddih mi-
movozečim gostom. Okolje
nameravajo zasaditi s topo-
li in lepotičnim drevjem, med
jezom ribnika in cesto pa par-
kimd prostor, morda sčaso-
ma tudi kak bife, tako da
bo gost, ki bo plačano ribo
sam ujel laliko kmalu okusil
tudi njeno meso — meso pa,
tako zatrjujejo bo okusno, če-
ravno bodo 29a vabe grabili
krapi, ker bo voda čista in
ribe ne bodo imele zadaha
po močvirslkttm blatu.
—ec—
ŽRTVE
PROMETA
AVTOMOBIL ZGOREL
Proti Doberteši vasi je pe-
ljal z osebnim avtomobilom
MATEJ ZMRZLAK in v Pol-
zeli s preveliko hitrostjo za-
peljal v levi nepregledni ovi-
nek, kjer ga je zaneslo s ce-
ste. Trčil je v betonski pod-
stavek droga električne na-
peljave. Avtomobil se je
vnel in zgorel. Lažje poškod-
be imata voznik in njegova
žena J02ICA ZMRZLAK. Ško-
de na avtomobilu je za
12.000 ND.
V POTOK
Proti Velenju se je peljal z
osebnim avtomobilom RUDI
MAVSAR, ko ga je v čmovi
začelo na valoviti cesti zana-
šati. Pospešil je hitrost zape-
ljal po nasipu in zav02iil v po-
tok Pirešica. Voznik in nje-
gova žena sta bila lažje po-
škodovana, škodo so ocenili
na 3.000 ND.
VLAK ZADEL
MOPEDISTA
Prometna nesreča se je
zgodila na cesti III. reda Be-
lo — Pristava, ko se je iz
Šmarja pripeljal in v vasi
Belo zavil na desno mope-
dist DRAGO ČAKS. Na želez-
niškem prehodu ni bil pozo-
ren na potniški vlak štev.
3512, niti na utripajočo signal-
no luč. Ko je pripeljal s
prednjim kolesom mope-
da čez obe tirnici, ga je v le-
vi bok zadela lokomotiva in
ga odbila osem metrov daleč
v obcestni jarek. Vlak je za-
ustavil po nekaj metrih vož-
nje. Nanj so naložili poško-
dovanega mopedista in ga od-
peljali do postaje Šmarje,
nato pa z avtomobilom v Ce-
lje.
VZEL AVTOMOBIL
DUŠAN KELUC se je pe-
ljal s kolesom p>o Skaletovi
ulici v Celju. V ostrem in
nepreglednem ovinku mu je
pripeljal nasproti z nepri-
merno hitrostjo tovorni avto-
mobil, ki ga je upravljal
IVAN KRUMPAK. Tovornjak
je zadel kolesarja in ga zbil
na vrt ob cesti. Poškodova-
nega so odpeljali v bolnišni-
co. Voznik je po nesreči po-
begnil. Vodja avboparka
Agroprometa, kjer je bil
Krumpak honorarno zaposlen
je povedal, da je Krumpak
samovoljno vzel avtomobil.
PREHITEVANJE
Proti Arji vasi je vozil s
tovornim avtomobilom MAR-
JAN LAPAJNE. V Mali Pire-
šici ga je prehiteval voznik
osebnega avtomobila IVAN
KREJAN. Ko sta bili vozili
vzporedno je pripeljal naspiro-
ti neznani avtomobil, zato
je Krejan zapeljal na desno
in zadel prednji del tovornja-
ka. Zaradi sunka in ker je vo-
zil po skrajnem desnem ro-
bu ceste se je tovorni avto-
mobil prevrnil po meter Ti-
sokem nasipu na njivo, kjer
je obstal na strehi. Za njim
je zaneslo še osebni avtomo-
bil, ki pa je obstal na kole-
sih. Na vozilih je škode za
6.500 ND.
POPRAVEK
V eni zadnjih številk OT
je prišlo do neljube pomote
zato objavljamo potek nesre-
če, ki se je zgodila 20. mar-
ca še enkrat.
Iz Celja je proti štoram
vozila NEŽIKA TOVORNIK
in na pregledni cesti prehi-
tevala motorista. Pri prehite-
vanju je zadela kolesarja IVA-
NA PLANKA, ki je pripeljal
nasproti pa ga je zaneslo na
levo v avtomobil, verjetno
zaradi vinjenosti.
Odlikovanji v Šentjurju
Na konferenci borci šentjurske občine kritizirali nizke invalidnine
Ob pregledu dela v zad-
njih dveh letih so borci v
Šentjurju ugotovili, da je nji-
hova organizacija oziroma od-
bori in komisije ogromno de-
lali predvsem z željo, da bi
čimbolje pomagali članom, ki
žive v težkih razmerah. Na
žalost se jim to ni vedno po-
srečilo, zaradi pomanjkanja
sredstev. Med borce so raz-
delili 62.000 ND socialne po-
moči ter 80.000 ND kredita
za popravilo stanovanj. Skup-
no z društvom upokojencev
je komisija za pomoč bor-
cem razdelila med borce upo-
kojence še 95.000 ND. Zara-
di predpisov, ki so jih še
posebno kritizirali na konfe-
renci, komisije večkrat niso
mogle pomagati nekate-
rim borcem oziroma vdovam.
čeprav bi bila družbena po-
moč glede slabih življenjskih
raznter nujno potrebna.
Boleča je ugotovitev, da je
v Šentjurju čedalje manj čla-
nov ZB. Kot so povedali na
konferenci umrljivost med
borci stalno narašča, tako,
da se njihove vrste redčijo
iz leta v leto. Gotovo so to
posledice dni, ki so jih po-
samezniki preživeli v gozdo-
vih, nato pa so še trdo delali
dvajset let na svojih kmeti-
jah. Dr. Mozar je na konfe-
renci predlagal, da bi letos
pregledali v Zdravstvenem do-
mu najstarejše borce in se
pogovorili o njihovem zdrav-
stvenem stanju, saj je to
vse, kar je možno storiti. Še
bolj boleča je pripomba bor-
ca, ki je dejal, da poskrbi-
mo vsaj za tiste, ki so še živi.
Invalidnine so nizke, so
ugotovili šentjurski borci.
Zdrav človek lahko živi od
dela svojih rok, poseb-
no kmet, invalidu pa skrom-
ni prejemek — invalidnina —
ne more nadomestiti tistega
dohodka, ki bi ga lahko ustva-
ril, če bi bil zdrav. Še so
borci govorili o rekreaciji,
kritizirali minimalno vsoto
1.200 SD, ki jo dobi mati za
padlim sinom ali žena za
možem in podobno.
Naj velja kot zaključna mi-
sel še ena ugotovitev borcev
šentjurske občine. Kako lah-
ko danes žive kot milijo-
narji tisti, ki niso ničesar pri-
spevali za našo družbeno
skupnost v najtežjih letih?
M. SENIČAR
IN MEMORIAM
Franc Fin ter
iPusti ti to,« si dejal lani
lu tvojem domu, ko sva bi-
k pri tebi z Vinkom Jagodi-
im, predsednikom šentjur-
ske občine. »Pusti ti to, žu-
pan, in glej, da bo padel za
našo krajevno skupnost še
kkšen dinar. Mi ga bomo že
tafco obrnili, da bo vreden, ^
icset, petdeset.« j
In ste res. Kilometri cest i
k vodovodov   so   prepredli '
rovte okrog Planine in pod
Šentvidom, da so dobile dru-
50, vsem bližjo podobo. Tudi
t lipi.
Dveh stvari se v življenju
lisi oiresal: dela in smeha,
h obojem si bil enako znan,
zaradi obojega enako pri-
^kbljen. Verjetno niti sam ni-
•i vedel kako je s tem, in si
^ prav zato tak kot si bil.
Uiidje so radi prihajali k te-
K predvsem pa takrat, ko
^ je življenje stisnilo ob
^"b, iščoč tvoje besede in tvo-
i^ffa sveta. In to njihovo za-
spanje je bilo vzrok, da so
^ rinili v bogsigavedi katere
''e odbore, komisije in or-
^'■nizacije.
S šestnajstimi leti si se jim
družil v Kozjanskem odre-
Ko si se vrnil, nisi našel
kamna na  kamnu,  kot
Jf^ifco tebi najbližjih v tistih
^^}jansklh vaseh, ki so bile
^gane   v   meglenih  dneh.
~^krat si obnavljal ognjišče,
*■ ti ga je oče s svojimi kna-
^"skimi   rokami   pripravil,
^^krat po vojni in lani. Tudi
si vgradil okno tja, od-
''''r je tako lep razgled po
finskem, do Boča. Pohor-
.     Čez. Rad si se pohvalil,
Od tu z Lipe vidiš 27 cer-
^ naokoli.
,^ošb nisi poznal. Tudi to-
ko te je tako grdo zvi-
Si dejal: »Pusti ti to. Kaj
y pomeni eno vretence v
^^'^f-enici, ko ti jih pa ostaja
r^oliko. Samo. da pridem do
J^^9a, da se malo preteg-
. pa me bo znova vse-
^^'sod polno.«
so te kdaj dobili med-
j)," ferčmi pri Semiškem na
j^p^^i, da si se zasedel, si ob
l^^^njem svitu začel z de-
^ da bi nadoknadil zamu-
^ »Konec dober, vse do-
bro,« si rad dejal. Toda pri
tem si pozabljal, .da si se
preveč vpregel. Moral bi kdaj
pa kdaj malo izpr^či. Ti''^ pa
tega nisi bil navajen.
Škoda, da ne boš nikoli iz-
vedel, kako globoko si po-
gnal korenine. Mogoče pa si
to slutil in so bila zato vra-
ta tvoje bajte tudi od hoste,
borbe sem zmerom na stežaj
odprta. Toda tega, da se je
tudi tokrat zgrnilo Kozjan-
sko za tubo, tega ne boš ni-
koli več izvedel, šli so za ta-
bo kot tolikokrat. Po taisti
cesti, ki ste jo lani urezali
med rovte proti Planini. Tam
gor, pod gaberjem nad Rož-
nim dolom se niso ustavili,
da bi se ozrli po Kozjan-
skem, kaj hočeš, človek se
včasih ne sme ozreti, vsaj ti
si tako trdil.
češnja pred hišo je že vsa
v cvetju in ta zadnji dež je
travi dobro del, vsa žamet-
na je. Ročaji bodo na plugu
zarjaveli v pričakovanju tvo-
je grcaste dlani . ..
J. Sever
Vaje na orodju in odbojka
Na obisku pri TVD Partizan Šempeter v Savinjski dolini
v skromni in majhni telovadni-
ci, kj je zaradi odra razdeljena v
dva dela, je bila redna šolska ura
telesne vzgoje, v sobi zraven nje
pa je tekel s skupino prizadevnih
amaterskih delavcev pri TVD Par-
tizan Šempeter razgovor o delu,
problemih društva in načrtih
društva.
To je društvo mladih ljudi, ki
je zlasti po zadnjem občnem zbo-
ru krenilo na novo pot, na pot
aktivnega dela, je pripovedoval
predsednik Vlado Dolar. Imamo
okoli sto članov, od tega blizu se-
demdeset aktivnih. Naše delo pa
se razvija v več sekcijah. To so
vaje na orodju, odbojka, nogoitiet.
namizni tenis, kaljanje, rokomet
in košarka.
Da, je dodal predsednik tehnič-
ne komisije Edo Dolar, na videz
pa tudi v resnici izredno razveja-
na aktivnost, toda pri vsem tem je
treba povedati, da smo na prvo
mesto posta\-iU orodno telovadbo
in odbojko. Tema panogama bomo
v okviru možnosti dajali vso pred-
nost, ostale pa spodbujali bolj
zaradi pestrosti, rekreacije in po-
dobno. Na novo bomo oživeli keg-
ljanje pa   tudi košarko.
čeprav gre za majhno društvo,
ki razpolaga z zelo skromnimi
finančnimi sredstvi, se lahko po-
hvalijo s številčno ekipo vadite-
ljev in tistih, ki so pre\'zeli skrb
za delo v sekcijah. Tu so poleg
bratov Dolarjev še Tone Rehar,
Marica Novak, Tatjana Drobnak,
Mara Terglav, Rudi Cretnik, Rudi
Jelen, Janez Došler, Franc Kosu,
Daniel Mali. Ivo Šuster itd. To je
ekipa, ki ne pomišlja takrat, ko
mora žrtvovati za delo z mladimi
svoj prosti čas. In prav zaradi te-
ga preseneča dejstvo, da društvo
živi več ali manj osamljeno, da
ne čuti pomoči in podpore niti
doma (razen organizacije Zveze
komunistov) niti v občini. In ko
so priredili nekaj mladinskih ple-
sov za to, da bi zbrali vsaj skrom-
na dodatna sredstva za delo, so
doživeli kritiko, češ, da niso po-
klicani, da bi prirejali takšne pri-
reditve, čuden je ta svet!
In še v nečem zaslužijo pohva-
lo: s šolskim športnim društvom
Miro Cerar na domači osnovni šo-
li so našli skupen jezik. Njihovo
delo se razvija tako, kot bi teklo
12 enega centra.
Letos čaka to mlado partizansko
organizacijo v Šempetru veliko
delo.  V  Šempetru  bodo  namreč
prireditve in proslave v počasti-
tev praznika žalske občine. Domači
Partizan si od tega nekaj obeta,
četudi vedo, da bodo morali žrtvo-
vati veliko časa za izvedbo pro-
grama. To priložnost bi radi iz-
koristili za ureditev telovadnišča
pa tudi za ureditev nogometnega
igrišča. Slednje je pravzaprav igri-
šče odprtega tipa. kamor zahaja-
jo tudi skupine šolarjev, ki pri-
dejo v Šempeter na poučni izlet
(rimske izkopanine). Na igrišču
zraven doma bi radi asfaltirali
prostor za igre z žogo, to je za
odbojko, rokomet in košarko. Ne-
kaj vzdrževalnih del pa bi morali
opraviti tudi v telo\^adnici oziroma
v domu. Skratka, načrtov veliko;
tudi pripravljenoeti je dosti in zato
bi bilo prav, da bi njihova pobu-
da naletela na polno razimievanje
povsod. Tudi takrat, kadar prosijo
za skromno denarno pomoč. Ta-
krat društveni delavci ne prosijo
zase (!), marveč za to, da bi nu-
dili mladim vse pogoje za zdravo
in koristno telesnovzgojno udej-
stvovanje. Ali ni to delo, ki zaslu-
ži družbeno priznanje? Menimo,
da je in zato bi morali tudi ama-
tersko delo v telesnovzgojnih or-
ganizacijah tolmačili kot pomemb-
no družbeno politično delo!
M. B02IĆ
Košarka
PRVI SPODRSLJAJI
Prvo kolo prvenstvenega tekmo-
vanja v slovenski košarkarski ligi
je prineslo tudi prvi spodrsljaj
Celjanom. V dvoboju z Vrhniko,
ki je prav tako novinec v tej ligi.
So zmagali Vrhničan; z visokim re-
zultatom 75:46.,
Zmaga domačinov je bila po-
vsem zaslužena.
Tudi šoštanjska Elektra ni uspe-
la, saj se je tekma s Trnovim
končala v korist Ljubljančanov
56:46.
In končno, tretjo kapitulacijo je
podpisal Rudar v srečanju s Kro.
jem v Skofji Loki. Rezultat 65:48.
Na njih leži glavno delo v šempetrskem Partizanu. V sre-
dini stoji predsednik društva, Vlado Dolar, na levi pred-
sednik tehnične komisije, Edo Dolar.
Hokej na travi
V TRETJI TEKMI — ZMAGA
Sele v tretji tekmi hrvaške lige
v hokeju na travj so igralci gabr-
skega Partizana dosegli popoln
uspeh. Razveseljivo je to tembolj,
ker so ga dosegli v Zagrebu proti
istoimenski ekipi.    Tekma se je
končala z rezultatom 3:1 za Ga-
ber je. Medtem ko so v prvem
polčasu povedli domačini z 1:0. so
v drugim delu tekme Janez in Dra-
go Kolenc ter Milan Bratec dosegli
vsak po en gol.
^- APRILA 1968
ŠMARJE — ŠENTJUR — KRONIKA — ŠPORT
TEDNIK    9
DELO MARKSI-
STIČNEGA KROŽKA
v marksističnem krožku
pri sekretariatu občinske kon-
ference ZKS so imeli doslej
pet 2animivih predavanj z
raznih področij pK)litiloške in
družboslovne misli. Na zad-
njem predavanju so obravna-
vali aktualna zimanje politič-
na vprašanja in pereče pro-
bleme sodobnega mednarod-
nega delavskega gibanja. O
tem je govoril znani sloven-
ski časnikar Franček Dreno-
vec. Udeležencem je p>odrob-
no pojasnil ozadje vietnam-
ske vojne in sedanje ponud-
be ameriške vlade za zače-
tek pogajanj o prenehanju
soivražnosti v tem delu sve-
ta, nadalje pomen budimpe-
štanskega sestanka predstav-
nikov komunističnih in de-
lavskih partij ter dogodke na
Poljskem in češkoslova-
škem. Udeleženci krožka so
med drugim obsodili gnusen
umor voditelja ameriških črn-
cev dr. Martina Luthra Kinga.
V naslednjih tednih bo v tem
krožku že nekaj zanimi-
vih predavanj in razgovorov.
DELOVNI DOGOVOR
KULTURNIH
DELAVCEV
Pred kratkim je bil t
Hrastniku občni zbor občin-
ske zveze kultumoprosvetnih
organizacij. Na njem so do-
kaj podrobno obravnava-
li kulturnoprosyetno tvor-
nost minulega obdobja, pro-
bleme finansiranja te aktiv-
nosti m sprejeli okvirni pro-
gram dela tega organa za
prihodnje obdobje. Ena
osrednjih značilnosti tega de-
lovnega dogovora, o katerem
bodo na straneh našega ted-
nika še poročali je bil poskus
realno ovrednotiti kulturno
ra, o katerem bodo na straneh
dejavnost vseh hrastniških,
zlasti osrednjih amaterskih
skupin. In: kaj storiti, da bi
se v to dejavnost vključilo še
več občanov, zlasti mladine.
Različna mnenja o tem so
strnili v zanimivo ugotovitev:
mladi in odrasli se bodo vklju-
čevali toliko bolj v to aktiv-
nost, v kolikor bo delo posa-
meznih društev in njenih
skupin p>ostalo še bolj pri-
vlačno.
FINANCIRANJE
GASILSTVA
V LETU 1968
Sklad za finansiranje gasil-
stva in. požarnega varstva
JB lani razpolagal s 66.126 ND
dohodkov. Z denarjem je
sklad skrbno gospodaril. Ga-
silskim društvom je upravni
odbor sklada dodelil 14.390ND.
Razen tega je prejela občin-
ska gasilska zve2a 21.000 ND
7& nakup potrebne, manjka-
joče gasilske opreme, nekaj
nad 17.000 ND pa so pora-
WH za nakup gasilskih le-
stev in cevi in jih dodelili
matičnemu gasilskemu dru-
štvu v Hrastniku. Letos bo
(Sdad razpolagali z okrog
#5.000 ND. Planirane dohod-
ke bo upravni odbor sklada
potrošil v skladu s spreje-
tim programom. Ta predvi-
deva sofinansiranje redne de-
javnosti občinske gasilske zve-
ae ter prostovoljnih gasU-
sfcih društev, nadaljevanje in-
vesticijske dejavnosti. Svet
za finance občinske skupšči-
ne je skladu priporočil, naj
preudarno troši letošnje do-
hodke.
TRIMESEČNO GOSPODARJENJE
HRASTNIŠKIH DELOVNIH ORGANIZACIJ
V glavnem
zadovoljivo
v tem obdobju so tri hrastniška podjetja izvozila
na področja s konvertibilnimi valutami za okrog
600.000 dolarjev blaga. Tako ugodna dinamika izvoza,
zlasti Steklarne, upravičuje domnevo, da utegnejo
letos v tej revirski občini dejansko doseči okrog
2 milijona 450.000 dolarjev vrednosti izvoza. Kolektiv
podjetja »Sijaj« in Tovarna kemičnih izdelkov sicer
nista izpolnila plana izvoza, računajo pa na izboljša-
nje prodaje v naslednjih mesecih.
Kot je bik) pričakovati, so
imeli naj'boljše rezultate siija-
jevcd. Ta kolektiv je namreč
v prvih treh mesecih letos
dosegel večjo realizacijo, kot
lani v šestih mesecih. Marca
so po kratkem zatišju spet za-
čeli izvažati, in sicer v Zvea-
no republiko Nemčijo in na Ci-
per, če se jim bo posrečilo
odstraniti nekatere težave v
zvezd z izvozom, bodo letoš-
nji plan prodaje v tujino do-
segla v celoti, znabiti celo
presegli.
Kolektiv Steklarne ima le-
tos vse možnosti doseči do-
slej največje proi2wodne, po-
slovne in izvozne uspehe.
Vrednostna realizacija zaosta-
ja za planom le za 1 odsto-
tek, vedeti pa je treba, da so
letos znatno povečali proiz-
vodni oziroma vrednostni
program. Trenutno ima ko-
lektiv največje težave zaradi
pomanjkanja skladišč. Za-
to je samoupravni organ že
sprejel program razširit-
ve oziroma novogradnje
ustreznih skladiščnih prosto-
rov pa bo znašala pol-
drug milijon ND. Steklarna
je z dosedanjim izvozom
532.00 dolarjev steklenine
dosegla majhen rekord, še
nikoli doslej niso v obdobju
treh mesecev prodala toliko
bl^a v tujino.
Rudnik Hrastnik bd uteg-
nal doseči večje proizvodne
uspehe, v kolikor se zasav-
ski premogovniki ne bd za-
vestno odločaM za nekoliko
zmanjšano proizvodnjo, zara-
di nastopajoče letne sezone.
Kot je znano so se v podjet-
ju odločali za približno 18
prostih sobot v tetu 1968, s če-
mer na eni strani prehajajo
na krajši delovnd čas, z dru-
ge strana pa prilagajajo svo-
jo proizvodnjo tržnim prili-
kam. V celoti so hrastniški
rudarji četrtletna operativni
plan presegli, vendar so mar-
ca dosegli proizivodnd plan le
z okrog 94 odstotkov.
V Tovarni toaničnih izdel-
kov imajo še venomer teža-
ve zavoljo prodaje klora. Z
vrednostno realizacijo nekaj
nad 10 milijonov ND so v
zaostanku s predvidevanji za
okrog 7 odstotkov, zato so že
sprejeli nekatere ukrepe za
odstranitev nastalih težav.
Gradbeno podljetje je kljub
neugodni sezoni predvidevar
nja za to obdobje izipoMik),
prav tako Komunalno in ne-
katera druga manjša pod-
jetja. —ar-
Delavska univerza Hrastnik je letos organizirala dva zelo uspela šiviljska tečaj)
na katerih je sodelovalo nad 50 žensk. Spričo velikega zanimanja za to obliko i2
braževanja, namerava DU v prihodnji sezoni spet organizirati nekaj šiviljsd
tečajev. J
S SEJE SKUPŠČINE OBČINE HRASTNIK
Sprejeli resolucijo
gospodarskega razvoja
Med štirinajstimi točkami
dnevnega reda zadnje seje
občinske skupščine sta od-
bornike najbolj zanimali dve
zadevi: resolucija gospodar-
skega in družbenega razvoja
komune za leto 1968 in —
poročilo oziroma predlog ko-
riščenja prispevkov za upo-
rabo mestnega zemljišča —
V razpravi so dali odborni-
ki nekaj tehtnih predlogov
za izboljšanje gospodarjenja
in politike zaposlovanja.
Čeprav so odborniki, med
drugim ugotavljali, da bi mo-
rali na tej seji obravnavati
že trimesečne gospodarske re-
zultate, so izražali zadovolj-
stvo spričo odločitve malone
vseh podjetij, da letos pove-
čajo proizvodnjo dohodek in
izvoz. Resolucija gospodar-
skega in družbenega razvoja
občine Hrastnik namreč
predvideva za okrog 17,9 od-
stotka višji dohodek gospo-
darskih organizacij, za 16,7
odstotka višji narodni doho-
dek na prebivalca in za 19,Z
odstotka višji izvoz, kot leto
prej. Vendar so odborniki
poudarili, da doslej še no-
bena hrastniška delovna or-
ganizacija nima izdelane-
ga svojega razvojnega pro-
grama. Ti pa so nujno po-
trebni, da bi vsako podjetje
utegnilo v bližnji in daljni
prihodnosti še v večji meri
in pospešeno uveljavljati
izvajanje ciljev gospodarsko-
družbene reforme. Razvojni
programi bi morali nujno
vsebovati vse elemente bolj-
šega, smotrnejšega gospodar-
jenja, nadalje politiko zapo-
slovanja, razširitev delovnih
mest, strokovno izobraževa-
nje in drugo. Odborniki so
zelo resno in realno preso-
dili podatek, da še venomer
podjetja zaposlujejo nekvali-
ficirane ljudi. Možnosti za-
poslovanja le-teh bo kmalu
konec. Pravzaprav so delov-
ne organizacije praktično že
prenehale zaposlovati nekvali-
ficirano delovno silo. Taka
usmerjenost je na mestu.
Vendar ne bi smeli ostati sa-
mo pri tem, V razvojnih pro-
gramih podjetij bi morali na-
tančno in praktično sprejeti
sklepe za pospešeno strokov-
no usposabljanje že zaposle-
nih ljudi in jim omogočiti
bolj produktivno delo.
Na seji so osvojili sklep,
da bodo že v kratkem po-
drobneje obravnavali letošnje
gospodarjenje, zlasti doseiji
delovnih organizacij v pnj,
četrtletju in v zvezi s tenti
banje proizvodnih in droj
izdatkov podjetij. V razptj
so namreč ugotovili, da 11
delovne  organizacije  moči,
prizadevajo  racionalneje p
spodaritL ^
VABLJIV POZIl^
SINDIKATOV ■
Vsi vi
hribe
Niti dva polna tedm
nas ne ločita od prazniki
dela. — V hrastniški ob-
čini so te dni začeli tem
Ijite priprave na prvomaj-
niške prireditve, ki to
krat ne bodo v zaprti)',
prostorih, marveč, zuria;.
v naravi, na širni planjav,
kalske planine.
Komisija za rekreacijo
in oddih pri občinskem
sindikalnem svetu je pre-
pričana, da bo ustregli
hrastniškim delovnim lju-
dem z organizacijo prvo-
majniškega praznovanje
na Kalu. če bo vremi
takšno, kot mora biti, bo-
do privabili na kalsko pl'^-
nino najmanj dva tisd
ljudi. V počastitev prcS'
nika dela bodo na Kah
nastopile kulturne skupi-
ne, med njirhi: godba
pihala, pevski zbori »i
drzififi. Taborniki bodo 2'
na večer pred praznikorf-
postavUi šotore in prižge-
H kresove. Mladina
pravlja še nekaj drug^-
prireditev.
Na prvega maja, bo po
temtakem ostalo malo ob-
čanov doma. Sicer pa
bo spravila pokoncu tn
dicionalna budnica oi^^.
godb na pihala, ki doslei
nikoli nista zamudili
ložnosti Tuiznaniti prazn»
dela; praznik, ko naj ^
lo počiva, da bi se delo^i
ni ljudje oddahnili oi\
ritma strojev in ustvcf'\
jalne dejavnosti. Komisij^l
za rekreacijo pri siiJ^'
kalnem svetu si bo p^^'^
devala storiti vse, kar f
v njeni moči, da bi
dem pripravila resnici
oddih in razvedrilo.
Sicer pa bodo hrastn^]
ki delovni ljudje prvotni
ske praznike izkorisi'^
tudi za izlete v gore, ^f,
kateri za krajša turisi^''.
na potovanja po Sloven^^
in drugam. Kot venoi^^
ob teh priložnostih,
tokrat ljudje pričakUJ^J
sončno in toplo vrerrtf^
In da bi poziv hrastn'^.
kih sindikatov: vsi ^ ^^
be naletel na vsestran^'^
odmev in odziv.
SKRB ZA BORCE IN INVALIDE V OBČINI HRASTNIK
Izrazitih problemov ni več
Komisija za zadeve invalidov in borcev NOV pri
občinski skupščini je pred kratkim izdelala obsežno
poročilo o problematiki nekdanjih udeležencev NOV,
vojnih in vojaških invalidov. V analizi so dragoceni
podatki o tem, kaj vse je bDo doslej storjenega za
ublažitev perečega materialnega in zdravstvenega sta-
nja borcev NOV in invalidov, otrok padlih borcev
in drugih akti\7iih ljudi med NOB.
Znabiti je najbolj razvese-
ljiv podatek, da ima večina
nekdanjih borcev NOV in voj-
nih ter vojaških invalidov
urejeno stanovanjsko vpraša-
nje. Nekdanji udeleženci
NOV imajo v glavnem vsi
primerna stanovanja, razen
tiwh izjem, za katere bodo
moraiM še poskrbeti. Pri ure-
janju stanovanjskega vpraša-
nja bivših borcev NOV so
pokazala precej razumevanja
malone vsa hrastniška pod-
jetja. Bodisi, da so borcem
dodelila stanovanja aM pa so
jdm omogočila kredit in po-
sojilo, ki so ga borca upora-
bdild za dograditev svojih sta-
novanj. V minulih dveh le-
tih je občinska skupščina z
najetim posojilom 120.000 ND
omogočila popravilo in ure-
ditev stanovanjskih prostorov
kmetov-borcev. Kredit so do-
delili 25- kmetom-borcem.
Za priznavalnine bo le-
tos na razp>olago okrog
770.000 ND. Podatki o tem
kažejo, da je upravičencev ve-
dno manij. Letos bo prejema-
lo to dodatno pomoč samo še
46 nekdanjiih borcev NOV.
Kljub temu, da je denar za-
gotovljen, upravičenci meni-
jo, da so priznavalnine pre-
nizke. Najvišji znesek nam-
reč ne presega 300 ND na
mesec. V nekaterih sosed-
njih občinah, zlasti v Žalcu,
Celju in drugod je ta oblika
družbene podpore znatno viš-
ja. V lanskem šolskem letu
je prejemalo štipendije še
osem otrok padlih borcev, le-
tos samo še štirje, žal pa
komisija za zadeve borcev in
invalidov ni mogla v celoti
ustreči   otrokom še   živečih
borcev NOV, kd so zaprosdM
za podporo pri svojem študi-
ju. Vzroki so znani: pomanj-
kanje denarja. Komisija za aar
deve borcev ugotavlja, da
prejema invalidnino 56
ljudi. Osebne invalidnine so
sicer nekoUko višje, žai pa
so družinske invalidnine, ki
jih v tej občana prejema nad
140 upravičencev več kot md-
nimakie. Komisija se je že
večkrat obrnila na pristojne
republiške in druge organe,
vendar ta  prizadevanja do-
sleij niso prinesla zaželjenih
rezultaitov. Zdravstveno stanje
nekdanijih udeležencev NOV
nd najboiljše. Še posebej pa
veilja to za vojne oziroma vo-
jaške invalide. Kljub t^mu,
da so imeM doslej osebni in-
valida možnost klimatske-
ga zdravljenja, je land to
ug.odnosit itzikoristilo samo 16
ljudi, čeprav, kot rečeno, iz-
razito "akutnih problemov
med hrastniškimi borca in in-
vaMdd ni več, bo potrebna še
velika in učinkovita skrb aa
njihove materialne in zdrav-
stvene razmere. Osebni do-
hodka nekaterih nekdanjih
udelvjžencev NOB namreč ne
zadostujejo, njihove delovne
sposobnosti pa so zaradd ve-
Mkdii naporov v času NOV
precej manjše. ^
—a—
KAKO BODO LETOS TROŠILI PRISPEVEK
ZA UPORABO MESTNEGA ZEMLJIŠČA?
Prednost kanalizadji
Neurejena kanalizacija je
doslej hrastniškim občanom
povzročala stalne preglavice.
Ko so v tej revirski ob^^ni
preudarjali ali tudi letos z
zbranimi prispevki za upora-
bo mestnega zemljišča samo
zasilno urejati in krpariti po-
samezne komunalne na-
prave, so se po tehtnem pre-
misleku odločili dati pred-
nost najhujši nadlogi: čim
bolj smotrni ureditvi kanali-
zacije.
Za urejanja teh komunal-
nih naprav v posameznih
predelih Hrastnika bodo
predvideno potrošili nad
200.000 ND. Vrednost oprav-
ljenih storitev bodo nekoli-
ko povečali s prostovoljnim
delom občanov v posamez-
;nih naseljih. Računajo, da
bodo uredili kanalizacijo
ob   cesti    Hermana    Debe-
laka, Taborniški poti, v na-
selju Studenec, naselju No-
vi dom, uredili meteorne vo-
de pri stolpičih na Dolu in
uredili kanalizacijsko omrež-
je nad samskim domom.
V celoti bo letos na voljo
470.000 ND. Vendar imajo ▼
Hrastniku še nekatere ob-
veznosti iz leta 1967 s tega
področja neporavnane, zato
bo denarja praktično neko-
liko manj. S preostalim de-
narjem nameravajo ureja-
ti oziroma opremljati grad-
bena zemljišča. Zvedeli smo,
da je trenutno v Hrastniku
okrog 70 interesentov za do-
delitev gradbenih zemljišč za
izgradnjo individualnih sta-
novanjskih hišic. Na pred-
log odbornikov so za te na-
mene predvideli 50.000 ND.
Za ureditev ograje na mostu
pred šolo Ivana Cankarja in
za delno ureditev igrišča pri
tej šolski ustanovi so dolo-
čili nekaj nad 10.000 ND, ra-
zen tega pa bodo delno ure-
dili še cesto od postaje Ljud-
ske milice na priključek s
cesto III. reda in sofinansira-
li izdelavo komunalnega kap
tastra.
Lani so v Hrastniku pora-
bili za komunalno urejanje
368.000 ND. S tem denarjem
so praktično popravili in
uredili enajst komunalnih ob-
jektov in naprav, med njimi
tudi javno razsvetljavo v po-
sameznih naseljih, nekaj zele-
nic in parkov, podporne zi-
dove na Dolu in nekatere
druge naprave. Vseh predvi-
denih del niso opravili, bodi-
si zavoljo pomanjkanja de-
narja ali nastopajoče zime.
—a—
GOSTOVANJA
10. aprila je v Trbovljah
gostoval akademski pevski
zbor »Tone Tomšič« iz Ljub-
ljane, zadnje dni aprila pa
bo v Trbovljah nastopila foJ-
kloma skupina »France Ma-
rolt« iz Ljubljane.
Dopisujte
v vaš
Celjski
tednik
10
TEDNIK
HRASTNIK
18. APRILA
196
GOSPODARSKA GIBANJA ZAGORSKIH PODJETIJ V PRVEM ČETRTLETJU
Slabše, kot so pričakovali
tudi marec za nekatere delovne organizacije ni bD tako uspešen, kot so ko-
ktivi predvidevali, zagorsko gospodarstvo, razen posameznih izjem ni realiziralo
■oi^ programov za to obdobje. Težave objektivnega in subjektivnega značaja,
zaostaja tudi izvoz, nelikvidnost znatno večja, kot v istem obdobju lani.
y jtolitooT posamezna pod-
jL ne bodo uspela v dxu-
^ četrtletju ujeti koraka
^predvidevanji, se bo to
'Lo odražaik) na vseh pod-
j^jji družben^ega žMjenja v
Sjjii. MaaTjšd proračunski
^jodld zagotovo pomemd-
, jnanjše možnosti trošenja
1 izdatkov; n^ja reailizacl-
ge bo očitovala tudd v do-
^gjiju denarja aa vzgojo in
rtbraaevanje.  Sikratka: očit-
je, da utegne nedjapolnje-
jjjj^ prodavodmh in poslovnih
j^^ramov povziročiti različne
gperkusije, katecrah posledic
J zdaj še ni mogoče predivi-
j^rati v oeJioti.
ponavljamo: v nobenem
jjiieru ne kiaže biti pM
prav pa bo, če bo ob-
^]ska skupščina čimprej ob-
j^-navala letošnji razivoj go-
podarjenja v komuni in se
^jučik v prizadevanja in
^je možnosti za odstrani-
5V nekaterih težav, ki tre-
1^0 tarejo nekatere delov-
le organizacije. Kot je zna-
p so si v Tovarni Elekitro-
crćelana na Izlakah za letos
zadali znatno višje proizvod-
ne in poslovne nalog-e. Zaradi
zakasnele vključitve nove pe-
ča v reden delovni proces, je
kolektiv v prvih treh mese-
cih dosegel samo oikrog 80
odstotikov predvidenega koila-
činskega in vrednostnega ob-
seipi proizvodnje. Plačana re-
alizacija pa je v tem obdob-
ju znašala komaj 2 milijona
680.000 ND. V tem obdob-
ju so javozili za 300.000 ND,
manj, kot so predvidevali.
Vendar gre pri izvozu te to-
varne za kakovostne prem'ike.
Podjetje si utira pot na trži-
šče s konvertibilnimi valuta-
mi in zmanjšuj« prodajo na
Vzihod. To pa je se\eda za-
htevate precej časa, zato bo-
do bi ukrepi pokazaM uspeh
šele v drugi poOovici leta.
Kolektiv Lesnoindustrijsike-
ga podj-etja je namesto okrog
2 milijona 800.000 ND reali-
zacije dosegel samo okrog 1
milijon 800.000 ND vrednosti.
Največji izpad je v primarni
proizvodnji, čeprav pričaku-
jejo izboljšanje t prihodnjem
obdobju pa ni dvoma, da bo
zamujeno treba nadoknaditi z
velikimi napori. Zagoireiki ru-
darji so sfprejeli rebalans le-
tošnje^ proizvodnega plana.
ne glede pa aa to obdobje iz-
kazujejo za 2,1 odstotka niž-
jo proizvodnjo premoga. Naj-
boljše rezultate sita dosegla
Gradbeno FK>djetje in Indu-
sitrija gradbenega materiala.
Gradbeniki so presegU plani-
rano realizacijo za prve tri
meseoe za 16,3 odstotka, In-
dustrija  gradbenega  materi-
ala pa za oterog 5 odstotikov,
kljub temu, da so proizvedli
za oikrog 950 ton hadrimega
in kosovnega apna manj, loot
je to določai njihov dinamič-
na plan za to obdobje. Sta-
nje v olDcrtd je sicer nieikoldtoo
boljše vendar predvidevanja
ndso v celoti reaUairall.
— m
RAZPRAVA O ZDRAVSTVU V ZAGORJU OB SAVI
Teritorialno načelo je bolj ustrezno
Na minulem razširjenem po-
svetovanju sveta za zdrav-
stvo in socialno varstvo ob-
činske skupščine so udele-
ženci dokaj podrobno obrav-
navali dosedanji potek reor-
ganizacije zdravstvene službe
v revirjih, govorili o organi-
zaciji zdravstvene službe t
SR Stloveniji ustanavljanju re-
gionalnih zdravstvenih ce&
trov in se pomudili kratek
čas ob pripravah na javno
obravnavo tez oziroma pred-
loga o zdravstvenem zavaro-
vanju.
Razen o problematiki
zdravstva v Zasavju so na
seji razpravljali o oblikah in-
tegracij v nekaterih sosed-
njih zdravstvenih domovih.
Pri tem so ugotovili znatne
prednosti teritorialnega pove-
zovanja zdravstvene služ-
be oziroma delovanja zdrav-
stvenih domov. Ugotovili so
še, da bi predlagana funkcio-
nalna integracija zdravstvene
službe v revirjih pomenila
polno koncentracijo samo-
uprave, kadrov in denar-
ja. Center bi torej vodil ce-
lotno strokovno delo, počen-
ši od splošnih ambulant do
specialističnih služb. Skoncen-
trirano bi bilo tudi finančno
poslovanje, ugotavljanje do-
hodka, amortizacija, osnovna
sredstva.
Zato so udeleženci z zado-
voljstvom ugotovili, da je
moč teritorialno načelo, ki
so ga osvojili v marsikate-
rem reorganiziranem zdrav-
stvenem domu uveljaviti tu-
di v revirjih. Za predlog so
se ogreli domala vsi zdrav-
stveni delavci, bodisi v
Hrastniku, Trbovljah ali Za-
gorju. Razlike so le še v
mnenjih o tem, koliko članov
samoupravnega organa naj iz-
volijo v obeh dosedanjih
zdravstvenih domovih, v
Hrastniku in Zagorju ob Sa-
vi? V obeh teh občinah se
ogrevajo za to, da bi imeli
vsi trije kolektivi enako šte-
vilo članov v osrednjem sa-
moupravnem organu.
Teritorialni princip dovolju-
je večjo samostojnost v stro-
kovnem in samoupravnem, pa
tudi finančnem pogledu. Ra-
zen tega bo z uveljavitvijo
tega načela zdravstvena služ-
ba dejansko bliže zavarovan-
cem. Na posvetovanju so
razen tega predlagali ustanovi-
tev štirih regionalnih zdrav-
stvenih centrov na Sloven-
skem, vendar so priporočili,
naj bi v prihodnosti imeli en
sam tak center za potrebe vse
Slovenije. Glede obravnave
predloga o novem zdravstve-
nem zavarovanju pa »o skle-
nili pripraviti več javnih tri-
bun.
-a-
PORAST ČLANOV
PREŠERNOVE
DRUŽBE
v Zagorju ob Savi knjižne
zbirke Prešernove družbe ni-
so kdo ve kako razširjene.
Vzrokov za to je več, pred-
vsem pa v premajhnem šte-
vilu poverjenikov. Kljub te-
mu 1» redM p>overjeni'ki vla-
gajo velike napore za to da
bi knjiižne zbirke te slovenske
založniške hiše ix)sredo-
vali širšemu krogu občanov.
NOVI, MLADI
ČLANI ZKS
Bred kratkim je bila 3.
konferenca mladinske organi-
zacije ZKS. Na dnevnem re-
du so imeH poročilo in raz-
pravo o delu organizacije ZK
mladih in njenih organov. Za-
tem so s krajšo slovesnjosit-
jo sprejeli 15 novih mladiih
članov v vrste ZKS, in jim
obenem podeliU člansike iz-
kaznice. Novosprejeti mladi
komunisti so iz rudarskega
šolskega cenibra, obeh zago(P-
sikih osemletk, in nekatOTih de-
lovnih organiaaoij občine Za-
gorje ob Savi. S tem je števdllo
članov mladinske organizacije
ZK ponovno poraslo. Trm
to pa bo tej organizaciji ZK
omogočilo intenzivneje In
bolj učinikovito izvajati nje-
ne odgovorne družbenopoJitSič-
ne naloge in dolžnosti. V biiž-
nji prihodnosti bo ta ocrgant
zacija sprejela še več novUi
članov ZK.
STANOVANJA
ZA RUDARJE
Te dnd bodo v Kisovcu pri
Zagorju dogiradiU nov, 30-sta-
novanjski bilok. Investitoor
rudnik rjavega premoga Za-
gorje ob Savi je vložil v iz-
gradnjo novih stanovanjskah
prostorov nad 2 milijona ND.
V spodnjih prostorih je vzi-
danih tudi 16 garaž, na voljo
pa bosta tudi dva pKDslovm
lokala. V enem bo našel svoj
prostor poštni urad. S tem
bodo ustregU dolgoletnim že-
ljam prebivalstva tega vefli-
kega delavskega naselja, ki
je moralo po teh opravkih na
zagorsko pošto. Zaaaimivo je,
da je Gradbeno podjetje Za-
gorje ob Savž, kot izvajalec
ded zgradilo stanovanj-
ski blok razmeroma ixx2em.
Za en kvadratni meter sta-
novanjske površine jy znaša-
la oena okrog 1100 ND. Oe
bodo na voljo sredstva, bo-
do zasavski premogovniki v
Kisovcu zastavili izgradnjo še
ene večje srt/ano\'anjiS(ke hiše.
ŠPORTNA TEKMO-
VANJA ZA DELAVCE
Občinska zveza za tvjJesno
kulturo je pred kratkim ob-
ravnavala možnosti in pogo-
je organiziranja stalnih sin-
dikalnih športnih iger. Z tive-
1 javljanjem novega delovne-
ga časa, zlasti z uvaja-
njem dela prostih sobot, bo-
do dane dejansiko vwje mož-
nosti stalne rekreacije delov-
nih ljudi. Zato je vodstvo
občinske z\'eze za telesno
kulturo s posebnim pismom
povabilo sindikalne organiza-
cdjB zagorskih podjetij k vse-
stranskemu sodelovanju na
tem področju. Med drugim
naj bd začeH prirejati redna
tekmovanja po tako imenova-
nem liga sistemu, in sioef zla-
sita v poletnih mes-ecLh v no-
gometu, rokometu in odboj-
ki. V zamskem času pa M
utegnili tekmovati v kegla-
nju, sankanju in smučanju.
Srečanja bd bdJa v glavnem
ob sobotah oezniroma nedeJjah.
Tekmovanja bo vodila poseb-
na tričlanska komisija, ki
jo bo imenovala občinska
zveza za telesno kulturo.
ŠE ENA KRAJEVNA
SKUPNOST
Na območju občine Zagor-
je ob Savi deluje zxiaj šesft
krajevnih skupnosti. Nedavno
pa 90 prebivalci šentgotar-
da izrazili željo po samostoj-
na krajevni skupnosti, češ da
je Cemšenik nekoliko preveč
oddaljen od njihovega kraja,
pa tudi lastnih problemov imar
jo toliko, da bd jih dosti la-
že reševala v okviru svoje
samoupranme skupnosti. V
Sentgotardu so že imenovali
iniciativni odbor, ki bo pri-
pravil vse potrebno za usta-
novno skupščino krajevne
skupnosti. Predvidevajo, da
bodo ob tej priložnosti spre-
jeli tudd program dela za
prihodnje obdobje.
PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE V ZAGORJU OB SAVI
'rednost izletom v naravo
Osrednja prireditev v po-
utitev praznika dela — 1.
Kja bo verjetno že 27. apri-
joli v ponedeljek, 29. apri-
\v zagorskem delavskem do-
Nastopal bo mladinski
vski zbor »Vesna«, sodelo-
6 pa bodo tudi nekateri
Vrajenci Cankarjevih bralni
tčk. 1. maja bo tradicional-
1 slavje na Plešah, pod Za-
ako goro.
?odobno, kot v Hrastniku in
Trbovljah, tudi v Zagorju
I Savi menijo, naj delovni
Kžje izkoristijo praznike za
lete v naravo. Sicer pa je v
j revirski občini vsako leto
i prvega maja osrednja ma-
Hacija na Plešah, pod Za-
itsfco goro. Pleše so znane
! iz težkih let delavskega
'barija v Zasavju. Ta kraj so
^iagorski rudarji izbrali za
f^rišče svojih prvomajni-
manifestacij. Tradicija se
je ohranila. Med NOB so bi-
le Pleše znano zbirališče bor-
cev NOV. že nekaj let sem
prevzema organizacijo prire-
ditve na Plešah krajevna or-
ganizacija Zveza združenj bor-
cev NOV Senožeti ob podpo-
ri občinske zveze borcev
NOV in nekaterih drugih or-
ganizacij. Na Plešah vsako
leto za 1. maja sodeluje ru-
darska godba na pihala. Za-
to se tu zbere veliko število
ljudi. SAP Ljubljana — ispo-
stava Zagorje bo seveda tudi
letos organiziralo redne pre-
voze, s čemer bodo ustregli
vsem tistim, ki jim je peš
hoja prenaporna.
V nekaterih delovnih kolek-
tivih se bodo bržčas odločili
za skupne izlete v naravo.
Tu in tam razmišljajo o tem,
da bi redno delali v soboto,
27. aprila in imeli za to dela
prost dan že v torek, 30. apri-
la. Skratka pobud in predlo-
gov je precej. Kajpak bodo na
večer pred praznikom dela
zagorski mladinci prižgali šte-
vilne kresove po okoliških
hribih in ohranili tradicijo.
Podobno tradicijo ohranja tu-
di rudarska godba, ki bo 1.
maja zjutraj igrala budnice v
vseh večjih naseljih in delav-
skih kolonijah.
— v
KS ZAGORJE PRIPRAVLJA NEDELJSKE IZLETE OTROK
Prijetno s koristnim
Vodstvo krajevne skupno-
siti Zagorje-Center se je le-
tos odločilo za razširitev ob-
lik svoje dejavnosti. Ena iz-
med pomembnih nalog bo
tudd organizacija enodnevnih
nedeljskih izletov za šolarje
v razne, bližnje in oddalje
nejše kraje zagorske občine
in na znane planinske posto-
janke.
Aprila, verjetno okrog 20.
namerava krajevna skupnost
pKJvabiti šolarje na čebine,
kraj, kjer je bila pred 31 leti
ustanovljena KP Slovenije.
Teden kasneje bodo otroci
odšM na Zeleno travo in se
Ix>klonili pred spomenikom
NOB. Sredi maja sledi izlret
v Orehovico nad Izlakami,
kjer bodo šolarje seznaniM z
razvojem NOB in zločini oku-
patorja nad nedolžnimi ljud-
mi. Jtmija je v programu iz-
let na Pleše, znani kraj iz-
pred vojne. Verjetno se bodo
otroci radi odzvali povabilu
na čemšenAško planino, na
dalje na Zasavsko goro. Vrhe,
v Oolnišoe in na SUvno.
Nedeljski izleti so predvi-
deni tudi med poletnimi po-
čitnicami. Ta odločitev je
smotrna tudi zavoljo tega,
ker vsi šolarji ne bodo odšli
na letovanja, zato pa jim
utegnejo postati pohodi v hri-
be in popotovanja v zna-
ne zagorske vasi prijetno do-
polnilo počitnic.
Krajevna skupnost Zagorje-
Centar je naprosila za sode-
lovanje šolska vodstva in
upravne odbore zagorskih
društev in društvenih organi-
zacij. Predlagala jim je, naj
po možnosti in v okviru nji-
hovih programov dela organi-
zjirajo sami izlete svojih mla-
dih članov ali pa v sodelova-
nju s kimjevno skupnostjo.
Pričakujejo, da bodo nedelj-
slkd izleti postala stalna obli-
ka rekreacije otrok. Med
drugim, naj bd šolarji na teh
iafletih boOj spoznali neposred-
no okolico zagorske občine
in se seznanili s prizorišči
NOB. Prav bd bilo, da bi
krajevno skupnost v teh na-
porni gmotno podprli in ji
omogočili celovito uresničitev
njenega ptrograma.
DEJAVNOST DELAVSKE UNIVERZE V ZAGORJU
Samorastnik — samo doklej?
Nostuje pogled čez oba hriba v Zasavju, kratka komparacija aktivnosti zagorske
Navske univerze z obema podobnima institucijama v Trbovljah in Hrastniku,
P je račim kaj hitro zelo nedvoumen: v Zagorju životarjenje, pri sosedih izobra-
Fanje odraslih na skoraj vseh področjih ekstenzivno in intenzivno.
.''odoba je, da so bild do-
N zaman vsi napori in po-
postaviti delavsko tini-
^ na čvrste j še temelje.
*^ov za to je sicer več,
^iji pa je nedvomno ta-
, Samoupravni organi za.-
*^ih podjetij, raz^ čast-
J.^ izjem ne kažejo kdo ve
^ razumevanja za izpo-
lnjevanje znanja zaposlenih
^- In: občani še niso naj-
^ pripravljeni prispevati
^. dva, za razširitev in
^bljanje svojega znanja,
na tem ali onem pod-
]^^^- če k temu prištejemo
L ^okaj šnjo nezainteresira-
r' družbenopolitičnih orga-
^j. da bi izvajanje svo-
L Programov izobraževanja
JjJstile delavski univerzi,
jj^ imamo dokaj zaokro-
^ podobo stanja in raz-
\ • pod čigar pezo je dan
ic^^  delavska univerza
in sUškno, da so
te izobraževalne usta-
? drage. V primerjali s
^^imi delavskimi tmiver-
2 <^lo občutno drage. Se-
dražje, ko pa v po-
seminarjih, tečajih
I *Ugth oblikaJi izobraže-
vanja ni več sodelujočih, kot
deset, petnajst, največ petin-
dvajset ljudi. Kako naj bi bi-
le usluge poceni, če pa bo od
letošnjega programa realizira-
na v najboljšem primeru sla-
ba tretjina? In: ka^ko ter s
čim naj pocenijo usluge, če
pa pri obeh sosedih prejema-
jo tri oziroma štiri stare mi-
lijončke din, v Zagorju pa
reoi in piši 600 starih tisoča-
kov. Delavska tmiverza zagor-
ska bd se kaj rada odrekla
celo te družbene podpore,
ker jo prejemajo od tistih, M
že tako sami nimajo dovolj
— namreč od izobraževalne
skupnosti, kajpak če bi uspe-
la rabuditi zanimanje pri šir-
šem krogu zaposlenih ljudi
in občanov za razne oblike
pridobivanja znanja. Morda
pa nekateri sodijo, da bd uteg-
nili prosvetni delavci ali
sploh predavatelji poučevati,
denimo, v večernih oddelkih
osemletke in drugod brez-
plačno opravljati te dolžno-
sti? Mimogrede lahko pove-
mo, da za to delo niso in ver-
jetno še lep čas ne bodo na-
grajevani tako, kot bd mo
ran biti. Potem takem spet
dokaz več, da so šolniki in
drugi razumeli potrebo po
svojem sodelovanju, četudi za
dokaj minimalno nagrado.
Vse dotlej, dokler zagorsika
občinska skupnost ne bo pri-
šla do spoznanja, da gre za
njihovo izobraževalno ustano-
vo, za institucijo, ki v pogo-
jih izvajanja gospodarske in
družbene reforme skuša po-
sredovati ljudem več znanja
za pospešeno izvajanje refor-
mnih ciljev, bo delavska imi-
verza zagorska životarila in
somorastnilt. Vprašanje je le,
doklej ...?
— a
Podkum še zmeraj ni odkrit turističen kraj v zagorski občini. Razmeroma dobra
cesta iz Zagorja do Podkuma popelje že marsikoga — zlasti poleti — v ta skriti
kotiček zasavskega hribovja.
•-^RILA 1968
ZAGORJE
TEDNIK  11
MARCA 147.500 TON
RJAVEGA PREMOGA
Rudarji iz zasavskih revir-
jev so v marcu nakopali
147.500 ton rjavega premoga,
ali 7780 ton manj, kot je
predvideval plan. Prejšnji
mesec je bilo namreč le 24
delo'vnih dni (dve soboti sta
bUi prosti); zaradi slabe-
ga izkoriščanja proizvodnih
zmogljivosti, predvsem spri-
čo slabega odvzema premoga
s strani termoelektrarne
Trbovlje, ter zaradi poslabša-
nja odkopnih pogojev, pa
se je znižala tudi rudniška
storitev.
V razdobju januar — ma-
rec so rudarji iz revirjev
skupaj nakopali 479.300 ton
rjavega premoga, in sicer na
rudniku Trbovlje 146.920 ton,
na rudniku Hrastnik 178.080
ton, na rudniku Zagorje i>a
154.300 ton.
POCENITEV
PREMOGA
Trgovsko podjetje »Prvi ju-
nij« Trbovlje je znižalo v svo-
ji poslovalnici »Kurivo-ce-
ment« maloprodajne cene za
rjavi premog. Tona orehovca
velja 109, kockovca 119 in ko-
sovca 129 novih din; če pa
se stranka odloči za nakup
več kot 3 ton premoga, ga pa
trgovsko podjetje »Prvi ju-
nij« brezplačno pripelje do-
mov.
POKRAJINSKI
KLUB?
Pred leti je bil sicer usta-
novljen pokrajinski klub
študentov, ki je združeval re-
virčane, ki so se šolali na
višjih in visokih šolah, ven-
dar je delo kluba kmalu za-
mrlo. Zadnje čase vse bolj
prevladuje mnenje, da bi ka-
zalo takšen klub oziroma
skupščino študentov čimprej
ustanoviti, saj je treba štu-
dente povezati, hkrati pa se
seznaniti tudi s točne j šimi
podatki, koliko revirčanov
sploh študira na višjih in vi-
sokih šolah, ter kakšni so
pogoji za študij in problemi.
O tem so razpravljali tudi
na posvetovanju, ki ga je skli-
cala komisija za delo z mla-
dino pri revirski konferenci.
Zveze komunistov v Trbov-
ljah s predstavniki občinskih
komitejev ZMS iz vseh treh
revirskih občin ter s pred-
stavniki študentov višjih in
visokih šol.
NOV ODDELEK
v poslovalnici »Veleblagov-
nica« trgovskega podjetja
»Prvi jimij« v Trbovljah so te
dni odprli nov oddelek, v ka-
terem bo mogoče kupiti
vse športne potrebščine. S
tem bodo prav gotovo ugo-
dili željam športnikov in pri-
jateljev športa ter rekreacije
iz revirjev, ki so tak speciali-
ziran oddelek že dalj časa
pogrešali.
KONCERT
TRBOVELJSKE
GLASBENE ŠOLE
Pred kratkim je pripravila
koncert glasbena šola Tr-
bovlje. Nastopi te ustanove
postajajo vse bolj pomembni
kulturni dogodki z umetni-
škimi ambicijami, vse manj
pa pregled dela učencev in
učiteljev glasbene šole.
Na zadnjem koncertu je
bU dan .poudarek predvsem
ansambelskemu muziciranju.
Med drugim se je predstavil
občinstvu šele jeseni usta-
novljeni mladinski pevski
zbor »Pomladni spev«. Zra-
ven šolskega orkestra sta
koncert popestrila baletna
skupina in harmonikarski
orkester. Posebno preseneče-
nje pa je predstavljal nastop j
novoustanovljenega simfonič-
nega orkestra, ki je začel va-
diti pod vodstvom prof. To-
mislava Sopora šele sredi fe-
bruarja, v njem pa so glas-
beniki iz Trbovelj, Zagorja,
Hrastnika in Radeč.
V NEDELJO, 21. APRILA, REFERENDUM ZA UVEDBO KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA
ZA INVESTICIJE V OSNOVNO ŠOLSTVO
GLASUJMO Z „DA!"
Trboveljčanom pač ne more biti vseeno, v kakšnih razmerah se šola mladi rod ^
V nedeljo bodo v Trbovljah sklenili večmesečno akcijo. Njen namen je bil
zbrati v naslednjih petih letih potrebna sredstva za izboljšanje materialnih pogo-
jev za delo v osnovni šoli, skratka ai ureditev vseh tistih problemov, ki onemogo-
čajo boUše učne uspehe, q^|[anizirano varstvo, pošolske d^avnosti itd.
V delovnih organizaci-
jah so samoupravni organi
zadnje dni že sklepali o
združevanju sredstev v na-
slednjih petih letih. Delovni
kolektivi bodo za investicije
v osnovno šolstvo prispevali
okrog 7 milijonov novih din.
Občani bodo dokončno od-
ločali o prispevku v nede-
ljo. Njihov letni prispevek bi
bil okrog 495.000 novih din,
oziroma v petih letih nekaj
manj kot 2,500.000 novih din,
se pravi, da bi prispevali če-
trtino vseh potrebnih sred-
stev.
Program porabe sredstev je
že izdelan, nanj pa občani
niso   imeli   pripomb.   Naj-
prej naj bi zgradili novo
osemletko, sledila bi gradnja
telovadnic pri osnovnih šo-
lah Alojza Hohkrauta in Iva-
na Cankarja, nato pa notra-
nje adaptacije in najnujnejše
dozidave na šolah Alojza
Hohkrauta in Ivana Cankar-
ja, s čimer bi omogočili tu-
di na teh dveh šolah sodob-
nejši pouk. S predvidenimi
investicijami bi zagotovili po-
uk v eni izmeni in pol s tem,
da bi imeU vsi višji razredi
pouk v eni izmeni, zagoto-
vili pa bi tudi varstvo osnov-
nošolskih otrok.
Sredstva za investicije
v osnovno šolstvo bodo v
Trbovljah zbirali v poseb-
nem skladu, katerega uprav-
ni odbor bo najmanj
dvakrat na leto obveščal de-
lovne organizacije in občane
o zbiranju sredstev, prav ta-
ko pa tudi o trošenju, pri
čemer bodo zagotovili kar
najbolj racionalno porabo de-
narja.
V Trbovljah računajo, da
bodo z investicijami v na-
slednjih letih, ki jih bo omo-
gočilo združevanje sred-
stev delovnih organizacij in
prispevki občanov, ustvarili
take vzgojno izobraževalne po-
goje, ki se bodo v končni
meri odrazili v večji produk-
tivnosti dela in v pogloblje-
nem samoupravljanju. Znanje
in vzgojenost mladine iz
osnovne šole pa je temelj vsej
nadaljnji graditvi mlade-
ga človeka.
Od Trboveljčanov samih je
torej zdaj odvisno, v kakš-
nih razmerah se bo v pri-
hodnjih letih šolal mladi
rod! Prepričani smo, da bo-
do Trboveljčani z »DAt gla-
sovali na nedeljskem referen-
dumu! (nk)
NOV ČLAN
ZDRUŽENJA
PREMOGOVNIKOV
Skupščina kolektiva, naj-
višji samoupravni organ Za-
savskih premogovnikov, je
na zadnji seji sklenil, da se
Zasavski premogovniki včla-
nijo v Združenje premogov-
nikov SFRJ s sedežem v Beo-
gradu, ki se v zadnjem času
uspešno vključuje v razreše-
vanje problematike premo-
govnikov pri nas.
Poslopje osnovne šole Ivana Cankarja v zgornjih
Trbovljah. Tudi na tej šoli, podobno kot na voden-
ski, nimajo telovadnice, kabinetov in še marsičesa
drugega. S sredstvi, ki bi jih prispevali občani in
delovne organizacije, bi v naslednjih petih letih iz-
boljšali razmere tudi na tej šoli. (Foto: nk)
Koliko boiiiQ
plačevali?
Na nedeljskem rcfej^j^
dumu se bodo občani
bovelj odločali za uvedk
krajevnega samoprispev^
za zbiranje sredstev za ^
vesticije t osnovno ^
stvo.
V kolikor bo refer^^
dmn uspel, v kar ne i^
mimo, bi znašali prisjjevi.
»bčanoT skozi naslednjji
pet let za investicije
osnovno šolstvo:
0,5 % OD NETO OSEfi
NIH DOHODKOV bi
spevali vsi zaposleni ,
družbenem sektorju
100.000 starih dinarjev os?
bnih dohodkov na niesft
500 starih din, od 8O00|
starih din 400 starih dij
na m^ec);
0,3 % OD POKOJNI-^
IN INVALIDNIN VSl
UPOKOJENCI IN INVi
LIĐI (upokojenec s 50 ti
soč starih din pokojnini
bi prispeval 150 starih dij
pri 40.000 starih din ^
kojnine 120 starih dinarjet
itd.);
1% OD KATASTRSKE
GA DOHODKA ZASEB
NIH KMETOVALCEV;
2% OD DAVČNE OB
MERE OD OBRTNIH R
DRUGIH SAMOSTOJNIH
GOSPODARSKIH DEJ.iV
NOSTI IN INTELEKTI
M,NIH STORITEV;
10 % OD LETNEGl
ZNESKA OD STORITE!
IN OBRTI KOT PO
STRANSKI POKLIC
Delovne organizacije pi
bi na osnovi samoupra?
nega dogovora združevali
v razdobju 1968—1972, ir
sicer
S PODROČJA GOSPO
DARSTVA 0,8% OD NA
RODNEGA DOHODKA;
S PODROČJA NEGO
SPODARSTVA 0,8% OD
BRUTO OSEBNIH DO
HODKOV. (š
PROIZVODNJA TRBOVELJSKIH
INDUSTRIJSKIH DELOVNIH ORGANIZACIJ
Vsak mesec bolje
Januarja, pa tudi še februarja, je bilo mogoče
ugotavljati, da je industrijska proizvodnja v Trbov-
ljah zaostajala za planskimi predvidevanji. Marca
pa se je stanje občutno obrnilo na bolje.
V Zasavskih premogovnikih,
cementarni, mehaniki, indu-
strijskem podjetju Meso v
tovarni pohištva in Isibrini
tovarna polprevodnikav so do-
segli znatno večjo vrednost
proizvodnje, kot pa jo je
določali plan, pa tudi v ter-
moetektraffni je vrednost
v isitem razdobju lanskega le-
ta. Vse kaže, da je naposled
vendarle prišlo do oživitve
proizvodnje v trboveljskih in-
dustrijskih delavnih organiza-
cijah.
Rudarji iz Trbovelj, Hrasit-
nika in Zagorja so do konca
marca nakopali skoraj 480.000
ton rjavega premoga; obseg
proizvodnje je večji, kot pa
so računali na začetku leiba.
Samo v marcu so v cemen-
taimi presegli plan proizvod-
nje 253 več kot tretjiino, proiz-
vedli pa so v razdobju janu-
ar — marec blizu 59.000 ton
portland cementa. Ugodno je
bilo gibanje proizvodnje na-
dalje v mehaniki, saj je boil
mesečni plan presežen sko-
raj 25a petino. Tudi v strojni
tovarni so prejšnji mesec pr-
vič presegli količinski pian
proizvodnje, prodaja pa seje
močno približala predvideva-
njem. Izredno ugodno giba-
nje proizvodnje zaznamujejo
še v Isferind tovarni polpre-
vodnikov, pa tudi v termo-
elektrami Trbovlje je obseg
proizjvodnje večji, kot pa so
bili sprva računali.
Dokaj zadovoljiva je bila v
prvih treh mesecih letos bla-
govna izmenjava s tujiino, če-
prav npr. strojna tovarna
planskih nalog ni dosegla. Iz
Trbovelj so do konca marca
izvaaiili na tuja tržišča za
560.000 dolarjev izdelkov, in
sicer so iz strojne tovarne iz-
vozili za skoraj 320.000 dolar-
jev jiamiskih stojk in druge
opreme, iz Iskrine tovarne
polprevodnikov za nad 200.000
dolarjev elem'entov radioeJek-
trodjidusfcrije, Zasavski piremo-
govndfci pa so poslaU v Av-
strijo in Italijo 2.170 ton pre-
moga v vrednosti nad 35.000
dolarjev. (š)
ING. ALBERT
IVANČIC, GLAVNI
DIREKTOR ZASAV-
SKIH PREMO-
GO\'^IKOV
Skupščina kolektiva Zasav-
skih premogovnikov je na
zadnji seji imenovala Alber-
ta Ivančica, dipd. ing. rudar-
stva, jjonovno za glavnega di-
rektorja Zasavskih premo-
govnikov. Ing. Ivančič ima
dolgoletno prakso na vodil-
nih delovnih mestih v rudar-
stvu, zadnja leta pa je aktiv-
no sodeloval pri akciji za sa-
nacijo in modernizacijo pre-
mogovnikov v revirjih.
V KRATKEM ZAČETEK LINIJSKE PROIZVODNJE
VISOKONAPETOSTNIH DIOD ,
POMEMBEN USPEH
Iskrina tovarna polprevod-
nikov v Trbovljah se čedalje
bolj uveljavlja na inozem-
skih tržiščih. V Veliki Brita-
niji, na Poljskem in Madžar-
skem je še posebej znana
s plastično silicijevo diodo,
ki jo uporabljajo na števil-
nih področjih za usmerjanje,
že v kratkem pa se bo poja-
vil na tržišču nov izdelek —
■visokonapetostna dioda, ki
jih v Trbovljah v laboratori-
jih že izdelajo od 100 do 200
na dan. Posebej velja omeni-
ti, da so ta nov izdelek
razvili v laboratorijih Iskrine
tovarne polprevodnikov v Tr-
bovljah domači strokovnjaki,
z linijsko proizvodnjo viso-
konapetostnih diod pa bodo
začeli, kot računajo v tovar-
ni, že v mesecu maju, in si-
cer bodo nekaj časa poši-
ljali celotno proizvodnjo na
tržišča Velike Britanije.
Vzorec visokonapetostnih
diod so že pred časom posla-
li na testiranje v Veliko Bri-
tanijo. Ta nov izdelek trbo-
veljske tovarne je bil deležen
odličnih ocen. Na teden bo-
do izdelali okrog 10.000 ko-
sov visokonapetostnih diod.
S tem, ko bi osvojili tržišče
Velike Britanije, kar je mogo-
če povsem realno priča^:^
ti, bi se odprla pot tudi
prodajo visokonapetostnih
od v Skandinavijo.
Visokonapetostne diode,
jih bodo začeli v Trbovl)
v kratkem serijsko proizvi.
ti, uporabljajo predvsem]
proizvodnji barvnih teler-
skih sprejemnikov; upori:
pa so tudi za navadne teli
zijske sprejemnike, saj ^
njajo elektronke. Dogaja'
da elektronke hitro pr^^
jo, visokonapetostne diodi
imajo precej daljšo živU'
sko dobo, njihova pred^'
pa bo še v tem, da bodo'
nejše od elektronk. Za
konapetostne diode se pri'
močno zanima zlasti Ra^^
dustrija Zagreb.
Plastičnih silicijevih dio^
delajo zdaj dnevno v /sa'
tovarni    polprevodnikov
22.000 kosov, konec tega
naj bi jih že 40.000 kosoi'.
sokonapetostnih    diod
na teden v začetku is^^
okrog   10.000   komadov, '
dobno   velikoserijsko  Pj^
vodnjo, vsaj za naše P^^
pa želijo v Iskrini tovarni ?
prevodnikov  vpeljati
nekaterih    drugih    ari'^
Eden od teh bo nedvo^
planarna dioda, ki jo ^
izdelovali po licenci a''^^^,
tvrdke General Electric, "j
rabljiva pa bo v ogro^
količinah pri izdelavi
skih strojev, raznih
nikov, pa tudi pri P^^^
nji    televizijskih    sp^^-,
nikov. Računajo pa tui' j
velikoserijsko proizvodni'^,
milnih  diod,  ki  bodo K
tako vsestransko upor^^.^,
med drugim za regulo^^' J
kosti svetlobe itd.
SKUPŠČINA OBČINSKE ORGANIZACIJE ZZB NOV V TRBO\XJAH
v
Se aktivnejši v vseh dogajanjih
v soboto, 6. aprila, je bila v Trbovljah skupščina občinske organizacije zveze'
združenj borcev NOV; med gosti sta bila tudi trboveljski rojak, član sveta fede-
racije in predsedstva CK ZKJ, Miha Marinko, in predsednik republiškega odbora
ZZB NOV Slovenije, Franc Leskošek-Luka.
Na skupščini so obširno
spr^ovorili o nalogah in
problemih bivših udeležencev
NOV. Med drugim so kot
nesprejemljivo zavrnil! trditev
oziroma mnenje nekaterih,
da je organizacija ZZB NOV
bolj stanovska organizacija
oz. organizacija upokojenih
borcev. Podatki kažejo, da je
bila že zdaj organizacija ZZB
NOV izredno delovna družbe-
no politična organizacija, da
pa bodo morali biti v pri-
hodn,je še aktivnejši v vseh
dogajanjih, organizacija pa
vselej v središču družbenih
dogajanj in aktivni soobliko-
valec in nosilec procesov na-
daljnjega razvoja naše soci-
alistične družbe. O dosedanji
aktivnosti organizacije in
članov ZZB NOV dovolj zgo-
vorno priča naslednji poda-
tek: v samoupravnih organUi
v tiboveljskili delovnih orga-
nizacijah je blizu 150 bivših
borcev, 20 udeležencev NOV
je odbornikov občinske skup-
ščine, pri tem pa naj posebej
ne omenjajo še podatkov o
društveni in drugi aktivnosti
bivših bOTcev.
Čeprav se je v zadnjih le-
tih zmanjšalo število članov
ZZB NOV, pa je problemov
čedalje več. Med temi velja
omeniti  predvsem  nerešenu
stanovanjska vprašanja, saj
živi 45 bivših borcev še
vedno ▼ neprimernih sta-
novanjskih, posebej težko pa
je z reševanjem stanovanj,
skih problemov borcev —
upokojencev. Pa tudi gmotni
položaj udeležencev NOB ni
zadovoljiv, saj pride med 940
udeleženci NOB na družbene-
ga člana v povprečju pri za-
pos'enih le 190 novih din do-
hodkov na mesec, pri upoko-
jencih pa le 152 novih din
dohodltov na mesec na dru-
žinskega olana. Zavoljo tegra je
precej zahtevkov za dodelitev
priznavalnin in drugih oblik
družbene pomoči, denarja za
vse te sicer upravičene zahte-
ve pa ni. Slabše je iz leta v
leto zdravstveno stanje bor-
cev, poraja pa se vpra'anje,
kako zagotoviti potreben de-
nar za preventivno zdravlje-
nje itd.
Na zadnji skupščini so čla-
ni orgranizaci,jc ZZB NOV
Trbovje spregovorili med
drugim, tudi o potrebi, da
se v prihodnje še v večji m?-
ri prenašajo tradicije NOS
na mladi rod, zavzeli pa
so se tudi za ureditev
si)ominske sobe na Cebinah,
kjer je bil 1937. leta ustanov
ni kongres Komunistične par-
tije Jugos-avije, prav tako
še za ureditev hiše na Kleku,
v kateri je živela Tončka Ce-
čeva. narodni heroj.
(N)
12  TEDNIKI
TRBOVLJE
18. APRILA

cNA IZMED TISOČERIH NEDOLŽNIH ŽRTEV povampirjenega ameriškega super-
Itapitalizma: deček iz severnega Vietnama, ki so ga vse do pred kratkim zasipale
bombe osovraženih »sveto\Tiih žandarjev«, kakor pošteni Američani doma sami
imenujejo uradno politiko svoje države. Ali smemo upati, da bo pogumno in
peustrašeno vietnamsko ljudstvo vendarle spet dobUo mir in priložnost, da živi
tako kot samo želi?
Zgodba o prepolovljenem svinčniku
Resnične zgodbe o tova-
rištvu, samoodpovedi in
požrtvovanju ne poznajo
meja. živijo leta in deset-
letja, se venomer olepša-
vajo in postanejo slednjič
legenda. Ena takih zgodb
je prešla zelo dolgo pot,
in nazadnje, po dveh de-
setletjih prišla iz bosen-
skih gozdov na osvoboje-
no področje Južnega Viet-
nama. To je zgodba o pre-
polovljenem svinčniku.
To zgodbo, ta človeko-
ljuben in pretresljiv do-j
godek, je povzel tudi neki i
jug'oslovanski film, posve-'
čen narodnoosvobodilnemu!
boju. ^
Pred fašisti, ki so poži-;
gali domove in vasi poi
Bosni, so ljudje bežali
gozdove in iskali zaščitOj
borcev narO'dno osvobodil-
ne vojske. V t-akih pribe-
žališčih je bilo največ
otrok, še premajhnih, da
bi se borili s puško v roki.
Tudi za te najmlajše je
ljudska oblast odpirala
šole, največkrat pod ved-
rim nebom. V teh šolah ni
bilo ne klopi ne tabel.
1^'čenci in učitelji so se
Jbrali na kaki jasi ali v
senci stoletnega hrasta.
Niso imeli zvezkov, ne
iL^ede, ne s\'inčnikov. Ven-
(iar so ti prvošoloki po-
gumno Izgovarjali prve
črke abecede. Kako so bUi
^li, kadar jim je kak
H^ši partizan dal svinč-.
ndk, ki mu je bog ve kako
ostal v žepu. Enega teh
svinčnikov sta si dva deč-
ka bratovsko razdelila —
vsakemu polovico. Glavno,
da sta lahko pisala. In to
je vsa zgodba o dveh deč-
kih iz majhne bosen&ke
vasi.
Borci Fronte nacionalne
osvoboditve Južnega Viet-
nama so doslej osvobodili
že dive tretjini svoje deže-
le od ameriških uzurpar
tor jev in njihovih doma-
čih pomagačev. Tudi tam,
na osvobojenih področjih,
se v neprehodne džungle
umikajo žene in otroci, ki
jim sovražnik požiga hiše
in vasi. Tudi tam se naj-
mlajši Vietnamci učijo
prvih črk in abecede. In
oni tudi nimajo table in
klopi. Marsikdaj tudi ne
2rvezkov in svičnikov. In
tako je nekega dne prišla
v Južni Vietnam zgodba o
dveh dečkih iz daljne Ju-
goslavije, iz dežele, ki je
doživljala skoraj enako
uisodo, kot jo sedaj Južni
Vietnam.
Vietnamski otroci na os-
vobojenem ozemlju radi
poslušajo zgodbo o prepo-
lovljenem svinčniku. Saj
tudd oni dobivajo od svo-
jih partizanov zvezke in
svinčnike. In s hvaležnim
nasmehom sd bratovsko
delijo dragocene darove,
kakor nekoč učenci iz bo-
seaskilivafij.   ^„
če danes od vietnam-
skih dečkov slišimo to
zgodbo, ji dodajo še svoj
konec. Morda poreko, da
so tisti dečki iz daljne Ju-
goslavije, ki so si bratov-
ih delili zvezke, radirke
ali svinčnike, danes že
zdravniki, inženirji, učite-
lji ali oficirji v svoji svo-
bodni, socialistični domo-
vini. In to je pray tisto,
kar si želijo tudi dečki
Jtižnega Vietnama, in zato
je v zakloniščih južnoviet-
namskih džunged tako živa
zgodba o prepolovljenem
svinčniku v daljnjem bo-
sanskem gozdu.
S. M.
ART BUCHVVALD:
Večni študent
Bržkone je nepošteno go-
voriti o tem, toda dejstvo je,
da študentje zavlačujejo štu-
dij le zato, ker bi se radi
izognili mobilizacji. Tega, se-
ve, javno nihče ne mara pri-
znati, toda takšni študentje
soglašajo z mnenjem, da so
pripravljeni študirati karkoli
že, da se le izognejo vojski.
O tem sem se prepričal ti-
stega dne, ko sem obiskal
eno od naših največjih uni-
verz, kjer sem se pogovar-
jal z nekim študentom.
Rekel mi je:
»Mislim, da je za Ameriko
pomembno, da imajo teme-
ljito izobražene študente. Tu-
di sam sem, kot vsi moški,
željan izpolniti svojo vojaško
obveznost, toda prepričan
sem, da bo mnogo bolje, če
si predtem pridobim čim šir-
šo splošno izborazbo.K
»Koliko ste stari?«
»Enainpetdeset let.«
»In kdaj ste prišli na uni-
verzo?«
»Tisoč devetsto dvainštiri-
desetega, ravno po napadu
na Pearl Harbour. Slišal
sem, da bomo morali sode-
lovati v neskončni vojni z
Japonci in da bodo vpokli-
cali vse dijake z opravljeno
maturo, razen tistih seveda,
ki so se odločili za nadaljnji
študij. Takrat sem sklenil za
nekaj let odložiti vojaško ob-
veznost in vpisal sem se na
raedicvno. Toda čez štiri le-
ta sem se prepisal na agro-
nomijo, ker sem bil uverjen,
da bo Amerika silno potrebo-
vala kmetovah^v. Tri leta
sem študiral agronomijo, po-
tem pa sem se vpisal na pra-
vo, ker mi je prišlo na uho,
da v vojski primanjkuje
pravnikov. A bil sem napač-
no obveščen, zato sem kasne-
je sklenil študirati industrij-
sko kemijo.«
»In ves ta čas ste odlagali
vojaško obveznost?«
»Da. Vsak hip bi stopil v
vojsko, toda na vojnem od-
seku so bili silno ljubeznivi,
posebno ko sem jnm pojas-
nil, da bom postal učitelj,
če me pustijo na fakulteti.
Razumljivo je, da sem bil
potem, ko je izbruhnila voj-
na s Korejo, pris-Ujen vpra-
šati za svet samo fakulteto-
Povedali so mi, da v vojski
potrebujejo veterinarje in da
mi le pod tem pogojem lah-
ko odložijo poziv v vojsko.
In tako sem študiral veterino
malone do konca vojne, ta-
krat pa je armada objavila,
da ima veterinarjev preveč,
in moral sem presedlati na
arhitekturo.«
»Potem ste si res pridobili
temeljito izobrazbo,« sem re-
kel.
»Res, na univerzi sem se
veliko naučil. Toda medtem
mi je od žalosti zbolel oče,
saj ga je vse to malce drago
stalo: 67.405 dolarjev v zad-
njih 26 let^h. Mama pa je
tn'dila, da moram študirati
naprej, samo da me ne bi
poklicali v vojsko.«
»To je točno,« sem rekel.
»In kaj študirate zdaj?«
»No, kako naj vam povem,
ker sem se že ukvarjal s to-
likimi rečmi, sem se nazad-
nje spet vrnil na medicino.«
»Pa ste katerega od teh
študijev tudi končali?«
»Ah, ne^ Mnogokrat sem.
misUl na to, toda če bi kar-
koli končal, bi me veselje in
zanimanje minilo. Razen te-
ga pa bi rm odbor za mobili-
zacijo ne dovolil, da bi še
ostal na univerzi.«
»Vas je kdaj obšlo, da bi
pustili študij in se oprijeli
kakšnega dela?«
»Tudi na to sem kdaj pa
kdaj pomislil, vendar nisem
maral, da bi ljudje o meni
govorili kot o dezerter ju.«
»Imate prav. Koliko let na-
meravate še študirati?«
»Ne vem. Pred nekaj leti
sem že mislil, da bi le kon-
čal, takrat pa je izbruhnila
vojna v Vietnamu in mama
je vztrajala, naj kar nadalju-
jem, dokler ne končam šo-
lanja.«
ABV.
niodrost
Dež za soncem mora
biti, žalost za veseljem
priti.
Nesreča nikdar ne spi.
Ne hvali dneva pred ve-
čerom.
Desetkrat obrni besedo
na jeziku, preden jo iz-
rečeš.
Po izgubi poštenja gre
radost življenja.
Kdor z denarjem kam
ne ve, naj hiše zida in se
pravdati začne.
Nesreča ne orje in ne
seje, a zmeraj žanje.
Kdor zna strune ubrati,
more lahko igrati.
Devet sršenov za eno
kačo.
Kjer bogastvo hira, pri-
jateljstvo umira.
Delavec je vreden pla-
čila.
Delo hvali mojstra.
Po kateri poti zelo vo-
zijo, nikoli trava na raste.
Delo je revnega last, bo-
gatemu v čast.
PERA SREĆKOVIĆ:
GOSTJE IZ VSEMIRJA
Našo malo vas, v kateri ob navadnih dneh lju-
dje od dolgega časa spijo kar med hojo, je pre-
tresla nepričakovana novica:
»NA OBČINSKEM TRAVNIKU BO PRISTALA
KOZMIČNA LADJA S PREBIVALCI NEKEGA
ODDALJENEGA PLANETA!«
Precej so se zbrali vsi odgovorni, da pripravijo
načrt za akcijo. Začele so se velike, do tedaj ne-
slutene priprave...
... ustanovili so odbor za sprejem, v katerega
so se, pod pritiskom nekaj vaških atmosfer, vri-
nili vsi tisti, ki o sebi mislijo, da nekaj pomenijo.
Isti odbor je ustanovil tudi nekaj pododborov:
pododbor za kulturne odnose in izmenjavo stro-
kovnjakov med svetovi, pododbor za vsemirsko
prijateljstvo, pododbor za mednarodno integraci-
jo in še nekatere druge.
Predsednik odbora za sprejem si je zadal tež-
ko nalogo, da ob podpori nekaj izvedenih sode-
lavcev sestavi dobrodošlico. Osemletki so ukaza-
li, naj pod »nujno« ustanovi pionirski pevski zbor
(ideja, ki je stara že najmanj deset let), gasilci
pa so pričeli vaditi zborovske pesmi. Direktor je
ukazal, naj pobelijo centralni center in podcentr-
ske »gase«. Pod vodstvom strokovnjaka iz kmeč-
ke zadruge so presadili cvetje za častno tribuno.
Lokalni dopisnik »Jutra«, človek s pisateljskimi
ambicijami ter strokovnjak za vaške intrige, je že
vnaprej pripravil tri do štiri poročila z najavlje-
nega sprejema.
In tako se je v naši vasi čez noč naredilo več
kot v zadnjih desetih letih.
Ko je napočil težko pričakovani dan, (o da bi
ga nikoli ni bilo!) sta iz vesoljske ladje veselo pri-
tekli dve opici...  Prevedla Alenka Bole-Vrabčeva
DRAGO HRIBAR
Avtomobilske in druge
dogodivščine Avgusta Kampeljca
2e  TMSlednje  dni  se    je
^guštrn Kampeljc temeljito
svoje olimpije. »Razko- \
je, kot  temu  rečejo v :
^hanikarskem jeziku, »kup- j
'^^Qo« in »bremzo« ter mi- \
^grede pogledal tudi »fer- j
•"^er«. Ugotovil je med dru- I
da je akumulator pre-
prazen  in  da  bo  nuj-
^ urediti   tudi   »štandgas«.
*°^emze« so bile zlizane, »ki-
pa je malo spuščal.
.^0 mu je prijatelj meha-
^ v nekaj dneh glavne hi-
^ nekako »porihtal«, je bi-
^poletje in lepi dnevi so
^^(i^vnost   vabili   na   cesto.
se je Avguštin Kam-
ffjjc odločil, da jo mahne v
^zemstvo, kasneje, ko bo
preostali dopust, pa vse-
^or po daljšem času zopet
^ Tnorje.
/^ena,«  je   rekel,  »dovolj
smo zdeli doma, zdaj
y.ie čas, da si tudi mi ta-
malo privoščimo. Avto,
res ni kot prejšen, ampak
gre pa«
»Misliš, da je res vse v
redu?« je nezaupljivo vpraša-
la žena. »Kaj, če bomo imeli
kakšne nevšečnosti?«
»Kje pa!«
»In kam misliš, da bi se
odpravili?«
»V iru)zemstvo. Na Dunaj.«
»Kako...?«
»Tako, z avtom. Za kake tri
dni Naj poba vidita Prater,
midva pa si bova tudi kaj
ogledala.«
Rečeno, storjeno. Avguštin
Kampeljc se je ranega ju-
tra odpravil s svojo družino
proti Avstriji Z zmerno vož-
njo in s postankom v Mari-
boru, je mislil, bo dosegel
Dunaj prej kot v desetih
urah. Ker kilometrski števec
ni več kazal hitrosti, jo je
določal sam nekako po iz-
kušnjah, sicer pa je cenil, da
zmore njegova olimpija ka-
kih osemdeset kilometrov na
uro. To pa je zanjo in za na-
še cestne razmere kar čedna
hitrost.
Avto je požiral kilometre,
le ko se je vzpenjal navkre-
ber^ je postal nekako zadi-
han. Tu in tam je Kampeljc
zaslišal kak sumljivi pok, a
ko ga je slišala tudi žena in
ga vprašujoče pogledala, ji je
brž pojasnil, da je to »nizka
kompresija« in da ni nevar-
nosti, da bi obstali Važno
je, da pridejo čez vse klance,
je rekel, kajti po ravnini bo
šlo kot do sem.
»Glej, ata!« je vzkliknil
mlajši poba, »temle se kadi!«
»Nič hudega,« je rekel oče,
zaradA- močne obremenitve
stroja se je voda malo se-
grela.«
»Zavrela,« je dodal starejši
sin.
»Tiho bodita! Kaj pa vidva
vetta. Bmoo pa dobili ne-
kaj vode.«
Ko je Kampeljc odprl »hau-
bo«, je pošteno puhnila para.
»Ti, hudič ti,« je rekel, ker
ga je speklo.
Odprl je hladilnik in dolo-
čil vode. Motor je že ob pr-
vem poskusu vžgal in ko ga
je že pohvalil, kako fino de-
la, ni hotel potegniti.
»Morali bomo še malo po-
čakati Verjetno je voda še
pretopia.« Prižgal si je ciga-
reto in gledal avtomobile, ki
so vozili mimo. Po klancu sta
prihajala moški in ženska z
mopedom, ki je imel na zad-
njem blatniku privezano pa-
pirnato tablico — »preizkuš-
nja«.
»Kaj pa ta dva preizkuša-
ta?« je pripomnil starejši sin.
»Saj sem vedela, da bodo
sitnosti,« je rekla Kampelj-
cova žena.
Olimpija ni hotela naprej.
Zato se je Avguštin odločil,
da ustavi prvi kamion, ki ga
bo potegnil čez greben. Toda
to ni bilo preprosto. Na
klancu je tvegano ustavljati,
razen tega pa so mu vozniki
pojasnjevali, da ne morejo
ustaviti, ker bi v tem prime-
ru sploh obstali; eden med
njimi pa je imel celo neke
pripombe. Kdo ve, kaj bi bi-
lo, če se Kampelj ne bi bil
pošteno razjezil in si porna-
gal sam.
V Mariboru se je zataknil
desni žmigovec in čeprav ga
je popravil, je kasneje zopet
in dokončno odpovedal. Na
avstrijski strani je moral
Avguštin do prvega meha-
nika.
»Jo, dos is kaput,« je rekel
vajenec v čudnem dialektu.
»Dos is net gut.«
Vajenec mu je pojasnil, da
bo napako odstranil le za
silo, ker bi temeljito popra-
vilo terjalo neke nove dele,
ki jih nimajo. Najbolje bi bi-
lo, če bi se izogibal zavija-
nja na desno, sicer pa, če bo
zavijal preveč na levo, se
utegne isto zgoditi z levim
žmigovcem. Za delo vn nasvet
je Kampeljc plačal blizu pet-
deset šilingov, kar se mu ni-
kakor ni zdelo veliko. Potem
je do Dunaja šlo praktično
brez zastojev. Tu je moral
seveda najprej poiskati pre-
nočišče. Križaril je po dol-
gem in počez in je nazadnje
le našel hotel, kjer je še bi-
lo nekaj prostora.
»Ko se namestimo,« je re-
kel, »ne bomo nič izgubljali
časa, ampak se bomo takoj
odpeljali proti Fratru.«
»Prekleti Prater!« je rekel
kasneje, ko so bili že blizu.
»Spet se je hudič zataknil!
Najbolje bo, da se vrnemo
proti hotelu.«
(Se nadajljuje)
so mrtev kapital v skladiščih! Razprodajte
jih in pomagajte si ž denarjem, ki ga boste
dobili na ta način! Obvestite javnost Jn
kupce, koliko odstotkov popusta ste'
namenili za blago iz zalog! Pri tem Vam
najbolj učinkovito pomaga oglas v Jokal*
nem tedniku!
DOLENjmLIST* TEDNIK* VESTNIK^ vsak četrtek 60.000 izvodov!
13
M A L I
OGLASI
Vsaka beseda ? malem
oglasu stane 0,50 Ndin (za
naročnike) in 0,60 Ndin
(za vse druge). Ob posre-
dovanju naslova v upravi
lista zaračunamo še do-
datnih 1,00 Ndin; za ogla
se pod šifro pa po 2,00
Ndin.
Male oglase sprejema-
mo načelno v upravi lista
vsak teden do 10. ure v
soboto. Izjemoma spreje-
mamo naročila za male
oglase iz oddaljenih kra-
jev, bolnišnic, zavodov in
podobno tudi v pismih, če
nakaže naročnik istočasno
ustrezno vsoto denarja.
C. TEDNIK. OGLASNI
ODDELEK IN SPREJEM
RADIJSKIH OBJAV TER
ČESTITK Celje, Gregor-
čičeva 5, pritličje desno;
telefon 31-05.
PRODAM
FIAT 600 ( 60.000 km) prodam
poceni. Horvat, Celje, V.
Prekomorske brigade 12.
KOZO z dvema kozličema
proda Jožefa Zlatolas, Do-
brava 75, Celje.
DVA KOMADA dvodetoLh
oken, vezna in garažna vra-
ta prodam. Naslov v upravi
lista.
U KW MOTOR dobro ohra^
njen prodam. — Nasdov v
upravi lista.
KRAVO — 7 mesecev brejo
ugodno proda: Majcen, Za-
grad 127.
MAGNETOFON »Grunding«
TK 14 — malo rabljen, v
odličnem stanju (carina
plačana) prodam ald za-
menjam za 80-basno klavir-
sko harmoniko. Naslov v
upravi lista.
PARCELE primerne za vi-
kend v Zg. Savinjski dodani
prodam. Naslov v upravi
Usta.
NOV pletihii stroj »STRICK
KEISER« avtomatik pro-
dam. Naslov v upravi lista.
MOPED T-12 popolnoma nov,
z gairancijo prodam po zelo
ugodni ceni. Stanko špec.
Velike Grahovše 37, Laško.
POLOVICO takoj vseljive sta-
novanjske hiše, 950 kv. m
zemlje vseh kultur, zelo
primerno za upokojence ali
vikend prodam. Celje, Za-
grad 121.
PARCELO — vinograd in sa-
dovnjak v bližini Celja, pri-
myeimo za gradnjo prodam.
Naslov v upravi hsta.
HIŠO pri Sv. Eml proda
ŠKET, Pristava prd Mesti-
njiu.
POSESTVO vseh kultur z go-
i^podarskim poslopjem pro-
dan^ Ivan Rebevšek, Sp.
Selce 7, Grobelno.
ITALIJANSKI otroški športni
■ voziček prodam ugodno. —
Ogled od 16. vsre dalje.
lič, Vrunčeva 35 (bhzu go-
stilne Miklavžin).
DOBRO ohranjeno moderno
pohištvo za dnevno sobo
porodam. Ogled v torek in
siredo od 9.—12. tire. Naslov
v upravi lista.
NSU PRIMO prodam ugodno.
Naslov v upravi lisita.
PODKLETENO hišo z gospo-
darskim poslopjem, sadov-
njakom, vinogradom in 3
hektare zemlje poleg hiše,
paiodam v Šmarju pri Jel-
šah. Oglasite se pri Francu
Vovku v Grobehiem.
SKORA' nov NSU Princ 1000
in moped prodam. Milan
ča-etnik, šentjiir pri Celju
St. 63.
15 PANJEV zdravih čebel
prodam. Cena po dogovoru,
Gojznikar, Prebold, Gornija
ras 35.
B MESECEV starega bikca
prodam. Kramer, Babno 26.
VEČJO količino sadežev ma-
liin »SANDGEORGE«, ligUr
ater in strešno opeko bo-
hPo\'ec prodam. Nastop t
upravi list.a.
OTROŠKI globok voziček, ze-
lo dobro ohranjen, in koša-
rico na kolesih prodam. —
Ogled od 12.—15. ure. Na-
slov v uprav lista.
OTROŠKI voziček globok
prodam. Vprašati: Celje,
Skvarčeva ulica 16.
ZAPOSLITEV
POŠTENO kmečko dekle išče
zaposlitev, gre tudi aa go-
spodinjsko pomočnico. Na-
slov v upravi lista.
STANOVANJE
STANOVANJE nudim dosmrt-
no upokojenki aa manjšo
pomoč v gospodinjstvu dve-
ma starejšima osebama ve-
sele narave. Naslov v upra-
vi Usta.
RAZNO
STAREJŠI upokojenec mirne-
ga značaja, trezen, dobro
situiran, strokovno izobra-
žen išče mesto za celotno
oskrbo. Plača po dogovoru.
Pismene ponudbe pod »MI-
REN«.
DOBER ZASLUŽEK NUDI
MO ULIČNIM PRODAJAI--
CEM ČASOPISOV. ZGLASI.
TE SE V PODRUŽNICI
LJUBLJANSKEGA DNEV
NIKA CELJE, Cuprijska 4.
Ob bridki izgubi moje
ljube mame
Florjanač Neže
se iskreno zahvaljujem
vsem, ki so sočustvovali
z menoj in jo spremili na
zadnji poti. Posebna hvala
kolektivu tekstilne tovarne
v Preboldu, ŠIKC, štgre,
sorodnikom in prijateljem
za darovano cvetje in ven-
ce. Prav prisrčna hvala du-
hovniku, pevcem, godbi za
zadnjo počastitev ter go-
vornikom za poslovilne
besede.
žalujoča hčerka z družino
Razpisna komisija za razpis direktorja
NIŽJE GLASBENE
ŠOLE HRASTNIK
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
Kandidat mora poleg splošnih pogojev
izpolnjevati še naslednje:
— glasbeni učitelj z najmanj 3 leta prakse;
— praktik z izredno strokovno usposobljenost-
jo z najmanj 10 let prakse.
Kandidat se mora poleg strokovnosti odliko-
vati tudi v pedagoškem delu, v družbenem ude j-
stvovanju in z organizacijskimi sposobnostmi
Vloge z življenjepisom in opisom dosedanjih
delovnih mest In dokazili o izpolnjevanju po-
gojev naj kandidati predložijo razpisni komi-
siji v 15 dneh od dneva objave razpisa. Stano-
vanja ni.
OBVESTILO
Kovinsko podjetje KOVO, Vransko,
v stečaju sporoča
da se bo vršila
SPLOŠNA RAZPRODAJA
raznega še preostalega materiala, kot razne cevi,
vijaki vseh vrst, železo okroglo in ploščato, razna
pločevina, žica, deli nedovršenih spenjalnih strojev
in drugo,
v soboto, 27. aprila 1968, od 8, do 12 ,ure in
v nedeljo, 28. aprila 1968, od 8. do 12. ure
v prostorih bivšega podjetja KOVO, Vransko. —
Vabimo vse interesente za ta priložnostni nakup p«
znatno znižanih cenah. Plačilo kupljenega materiala
je takoj ob prevzemu.
ZAHVALA
Namesto venca na grob
umrle matere člana kolek-
tiva PREVOZNIŠTVO CE-
LJE, je sindikalna podruž-
nica poklonila 50 ND. Naj-
lepša hvala.
Odbor zveze slepih Celje
VRKMK
VREMENSKA NAPOVED ZA
CAS OD 18. DO 28. APRILA.
Okrog 18. aprila lepo in toplo.
Nekako od 20. aprila dalje de-
ževje in hladneje.
dr. V. M.
Razglašamo
naslednja prosta delovna mesta:
ŠEFA RAČUNOVODSTVA
pogoj: visoka šola ali višja komercialna šola,
oziroma srednja šola z.lO-letno prakso;
KNJIGOVODJE
pogoj: popolna srednja šola ali nižja šola z 10-
letno prakso;
ŠOFERJA-MEHANIKA
za 4-urno zaposlitev.
Za vsa razglašena mesta velja poskusni rok tri
mesece. — Razpis velja do zasedbe.
CELEIA-COMMERCE
CELJE, Gledališka 2
Ne pozabite
v pismo
za naslove
objavljenih
oglasov priložiti
znamko za
Ndin 0,50, ali pa
dopisnico, ker
vam sicer na
pisma ne bomo
mo^li odgovoriti!
SLG CELJE
Četrtek, 18, aprila, ob 19.30:
B. Brecht: SVEJK V II.
SVETOVNI VOJNI, Gosto-
vanje T Kranja,
Petek, 19, aprila, ob 16,00 in
19.30: B. Brecht: ŠVEJK V
n. SVETOVNI VOJNI. Go-
stovanje T Kranja.
Četrtek, 25. aprila, ob 19:
Anouilh: EVRIDIKA. Pred-
premiera, III. mladinski
abonma in izven.
Petek, 26, aprila, ob 19,30:
Anouilh: EVRIDIKA. Pre-
miera. Premierski abonma
in izven.
OPOZORILO
Podpisana Marija Jelen
ko, posestnica v Šečah 28
pri Preboldu opozarjam
vsakogar pred nakupom
polovice posestva, h kate-
remu spada tudi stano-
vanjska hiša Šešče 28 p.
Prebold, od mojega moža
ALOJZA JELENKA, da
bom zoper vsakega kupca
te polovice posestva spro-
žila tožbo za razveljavo.
— Marija Jelenko.
Gasilci so tekmovali
v nedeljo 8. aprila Je bilo v
Storah občinsko gasilsko tekmova-
nje. Tekmovanja so se udeležila
skoraj vsa gasilska društva celj-
ske občine. Tekmovalci so bili
dobro pripravljeni zato so tudi
dosegli zelo dobre rezultate. Pri
članih skupine »A« so dosegli naj-
večji uspeh in zbrali 742 točk ga-
silci Gasilskega društva Železarne
štore pred Ljubečno, ki je zbra-
la 645 točk in drugimi.
Pri članih skupine »B« je do.
seglo Teharje 807 točk, pred Ost-
rožnim 718 točk, Prožinsko vasjo
706 točk, sledijo »Metka« Gaberje,
Babno, Cinkarna in Šmartno. V
mladinski skupini so mladinci iz
štor zasedli prvo mesto pred Voj-
nikom. Pri starejših pionirjih iz
skupine »B« so bili pionirji gasil-
skega društva železarne Store prvi
z 321 točkami pred pionirji iz
Teharij 302 točke, Prožinsko vas-
jo 280 točk, Ljubečno, Šmartnim
v Rožni dolini in drugimi. Pri
mlajših pionirjih so bili zopet pio-
nirji iz štor prvi pred pionirji Iz
Teharij, Ostrožnim in Vojnikom.
Za nadalnje tekmovanje, ki bo
28. aprila v Velenju za čl«»
skupine »A« in »B« so se plasS
skupina »A« Železarna Štore 1
Ljubečne, za člane skupine u
pa gasilci iz Teharij in Oattn
nega.
Pravico do tekmovanja v viSj,
razredu, ki bo tudi 28. aprila, •
mo da v Rogaški Slatini, pa .
dobili sledeči oddelki:
članice skupine »A« železaj
štore, članice skupine »B« Vojnj
pionirji skupine »A« Zelezat
štore in Teharje, pionirji dsuj^
»B« Železarne Štore in Teharje,
mladinci iz Železarne Štore'
Vojnika.
Na teh tekmovanjih se bo od
čilo katero. društvo v posameai
skupinah je' najboljše na podroj
celjske regije in katera dntft
bodo poslala ekipe na tekmovat
gasilcev Slovenije.
V nadaljnjih tekmovanjih
borbe za točke vedno hujše, up
mo pa, da bo gotovo katera si
pina iz celjske občine zdržala i
konca in osvojila eno od vidi
mest v Sloveniji.
A.
PRIZADEVNOST
ČLOVEKOLJUBNE
ORGANIZACIJE
Na Frankolovem že več let ak-
tivno deluje Rdeči križ. Odkar Je
postal predsednik tovariš Ivan Le-
vovnik iz Rov, morajo nekateri
člani odbora kar pošteno pljuniti
T roke. da zadostijo njegovim zah-
tevam. Tovarišu Levovniku velja
vsa pohvala, saj je na njegove po-
bude ta organizacija v pravem
pomenu besede človekoljubna, kar
Je še posebej pomembno za kraj
kot Je Frankolovo, kjer Je precej
socialno ogroženih in takih, ki so
aa delo nesposobni, podpora ob-
čine pa ne more zadoščati njiho-
vim skromnim življenjskim potre-
bam.
Odbor se večkrat sestaja, živah-
no diskutira o različnih vpraša-
njih, često pa je na dnevnem re-
di pomoč socialno ogroženim. 2e
večkrat so leti dobili ostanke iz
tovarne METKA v Celju po zni-
žani ceni. Kolektiv Metke razume
pomen te organizacije na podeže-
lju in rad ugodi prošnjam. Tova-
riš predsednik si venomer priza-
deva, da dobe nekateri člani Rde-
čega križa tudi staro obleko iz
Celja, ki je še dobro ohranjena.
Takšne in podobne akcije izvr-
Suje Rdeči križ na Frankolovem.
Zaradi tega je tudi število članov
Ivan Levovnik iz Rov, pre4
sednik   Rdečega   križa   m
Fraaikolovem
precejšnje in članarina, ki znai
dva nova dinarja je v r>ajkrajšeiJ
času poravnana.
Res je prijetno imeti za pre4
sednika takšnega iniciatorja, l»
membno pa je imeti tudi take č>
ne odbora, ki vestno izvršujejo
zahteve, kar na Frankolovem pm
gotovo je.
E. 4
FRANKOLOVSKO KULTURNO-PROSVETNO
DRUŠTVO VPRAŠUJE
Kdo bo popravil dvorano?
Na zadnjem sestanku pro-
svetna društva »Anton Be-
renšek« na Frankolovem so
člani govorili o svojem pri-
hodnjem delu. Tako so skle-
nili, da bo letna članarina
odslej dva nova dinarja ter
da si bodo prizadevali vklju-
čiti T društvo več novih čla-
xx>v, predvsem mladin«, ki
tu nima svoje mladinske or-
ganiaacije. Mladi so dejali,
da bi radi imeli svoj klubski
p(rost»r, ko se na Frankolo-
vem nimajo kam podati.
Največ težav pa jim bo go-
tovo povzročalo vzdrževanje
dvorane, saj je le-ta v izred-
no kritičnem stanju. Zato so
61ani društva predlagali, naj
bi svoje prispevala tudi od
(Snska skupščina, saj bra
njene pomoči dvorane ne W
do mogU spraviti v red. Pi^
svetna knjižnica je 1» ziiO
poslovala v nezakurjenefl
prostoru, zato jo bo trel*
prestaviti v prostore neivd»
njega krajevnega urada.
ležencd sestanka pa so se
tej priložnosti srčno zahval
za njeno delo tovarišici Vi
Stukelj, ki že več let vo
knjižnico in se sploh zelo ?
zadevno udejstvuje v društ'*
nem delu. Nato so skler^
da bo poslej društveni
sednik Anton Drev, vod)
niladinske sekcije pe VK
Speglit ^(
Gostovanja
„Kroga s kredo'
Po dobrem in prisrčnem
»prejemu pri domačem
občinstvu so se člani Prosvet-
nega društva »Zarja« iz Tr-
novelj pri Celju odločili, da
znano kitajsko ljudsko igro
»Krog s kredo« pokažejo še
gledalcem v drugih krajih
na širšem celjskem področ-
ju. Tako so v ponedeljek že
gostovali   v   Šentjurju,    ob
koncu tedna pa bodo P^^
predstave  v  Trnovljah ^
skali še kraje v Solčavi,
nem in Rečici ob Savinji-'^^
ko hočejo predstavo,     jj
je    dramska    komisij<i
ZKPOS v Celju že po ?J
mierl   ugodno   ocenili- ^
medobčinske revije v
ku čim bolje izdelati.
14     TEDNIK
OGLASI
18. APRILA

3io ipsa - velik Zlatorogov uspeli
po dolgoieinem soaeiovanju
pjnogimi svetovno znanimi
'^tituti v zahodni Evropi je
%i,Tna Zlatorog iz Maribo-
pred nedavnim poslala na
\išče svoj novi encimatski
Jašek Bio  ipsa, ki  je na-
menjen za pranje finega pe-
rila iz sintetičnih volnenih in
svilenih tkanin.
Posebnost novega praška je
v tem, da ima poleg vseh
drugih sestavin še encime al-
kalaze, ki predstavljajo na
svetovnem tržišču pralnih
praškov najvišji dosežek. Ta-
ko se je sedaj tudi na tem
področju Zlatorogov inštitut
vključil v mednarodno tržišče,
saj sodeluje pri kontroli in
razvoju kvalitete encimov, po-
leg laboratorijev v Londonu,
Amsterdamu, Kopenhagnu,
Baslu, Berlinu in drugod.
Encimi alkalaze, ki so jih
dodali Bio ipsi, so uvoženi
iz Nizozemske in Danske; ti
deželi sta znani kot domovi-
ni encimatskih praškov. Ma-
riborska tovarna namreč že
vrsto let sodeluje s proizva-
jalci encimov v obeh deže-
lah.
V razvitih zahodno evrop-
skih deželah poznajo enci-
matske detergente že od le-
ta 1914. In prav ob dolgolet-
nih izkušnjah svetovno zna-
nih strokovnjakov iz Danske,
Švice, Nizozemske, Anglije in
drugih dežel, pa tudi Jugosla-
vije, je tovarna Zlatorog zače-
la izdelovati Bio ipso. To je
detergent za ročno pranje fi-
nega perila iz sintetičnih, vol-
nenih in svilenih tkanin ter
za namakanje (po svetu je
znova postalo moderno)
vsakršnega drugega peri-
la. Perilo dobi po pranju di-
skreten vonj in izredno be-
lino, ki jo zagotavljajo uvi-
texi plod intenzivnih dolgo-
letnih raziskovanj svetov-
no znane švicarske firme Ci-
ha na področju absolutne
optične beline. 2e v fazi na-
makanja pa Bio ipsa odstra-
ni s perila celo stare madeže
beljakovinskega izvora, npr.:
kakaa, jajc, telesnih izločkov,
krvi itd.
Odkar je tovarna Zlatorog
poslala na tržišče prve koli-
čine svojega novega izdelka,
je seveda že moč slišati pr-
va mnenja potrošnikov. Zato
lahko že sedaj govorimo o
velikem uspehu Bio ipse, ki
vsebuje originalne nizozem-
ske in danske visokoaktivne
encime. Visoka aktivnost en-
cimov je najnovejši svetovni
dosežek pri učinkovitem de-
lovanju encimov, ki prekaša
vse dosedanje poizkuse kom-
biniranja različnih encimov
na tujem in doma.
Z Bio ipso je tovarna Zla-
torog spet obogatila izbiro
svojih izdelkov.
V. V.
PRIPRAVE
NA KURIRČKOVO
POŠTO
Zadnjič so v Hrastniku na
posebnem sestanku predstav-
nikov vodstev šol, društva
DPM in občinskega vodstva
ZMS iadelali program letoš-
njih prireditev ob sprejemu
kururčkove pošte. Pri teh
manifestacijah bo sodelovalo
veliko število pionirjev iz
vseh šol. Prva večja priredi-
tev bo na Dolu, kjer bodo
nosilce kurirčkove pošte spre-
jeli s kulturnim programom,
centralni sprejem pošte pa
..bo pred osnovno šolo hero-
ja Rajka na Logu, kamor na-
meravajo pionirji p>ovabiti tu-
di svoje starše oziroma oli-
čane. Na osrednji proslavi bo-
do nastopili združeni pevski
zbori.
Negospodarske
investicije
j^tos bodo v Hrastniku
ig^ili novo trgovino na Ix>-
^ približno 45 novih stano-
^j, uredili več komunalnih
jbjektov in nadaljevali ure-
^je vodovodnega omrežja,
jjjlad za negospodarske inve-
jticije, ki zbira denar pri
luastniških delovnih organiza-
jijfth v višini 2,5 odstotka od
Ijruto osebnih dohodkov za-
poslenih bo imel letos na vo-
ljo okrog 121.000 ND. Planira-
ja sredstva je upravni odbor
sklada namenil za kritje ob-
^osti do ureditve ceste
Biastnik — Dol — Cerdenec.
JO.OOO 70.000 ND bodo pora-
liili za razne obveznosti pri
»črtovanju novih učilnic
osnovne šole heroja Rajka,
preostali denar pa bodo po-
ijbJli aa nekatera druga
inanjša d^a^_________
KRAJEVNA SKUPNOST
U)KA pri Zidanem mostu
razpisuj e
natečaj
za prevzem del pri
izgradnji vodovoda
Ponudbe pošljite naj-
^eje do 25. aprila 1968.
V ŠEMPETRU -
ZA NAŠO PLANICO
V dvorani hmeljarskega doma v Šem-
petru bo 24. aprila 1968 ob 19.30
VELIKA PRIREDITEV
Sodelovali bodo:
— ansambel Jožeta Privška
— pevci Rafko Irgolič, Ivanlta Kraševec in drugi
— narodno zabavni ansambel »Zadovoljni Kranjci« s
pevcema
— Drago Ulaga in drugi športni reporter j i
— satirika in humorista Tone Fomezzi, žarko Petan
Prireditev bo vodil Tomaž Terček
»Sp>ortske novosti« bodo izročile Ludvilcu Zajcu zla-
te smuči.
Dobiček s prireditve je namenjen za
gradnjo planiške velikanke in za raz-
voj smučarskega športa
Predprodaja vstopnic v kinu vsak dan od 18.—19. ure
TELEVIZIJSKI
SPORED
NEDELJA 21 APRILA
9.10 Kmetijska oddaja t madžar-
ščini (Pohorje.  Plešivec)  —
(Beograd)
9.25 Poročila (Ljubljana)
9.30 Dobro nedeljo voščimo z ao.
sarablom Les jak in Veselimi
Šentvidčand (Ljubljana)
10.00 Kmetijska oddaja (Zagreb)
10.45 Mokedajeva matineja:  Tajno
društvo PGC (Ljubljana)
11.45 Film za otroke (Ljubljana)
12.00 Nedeljska TV konferenca —
(Zagreb)
Nedeljsko popoldne
17.30 TV kažipot — ponovitev —
(Ljubljana)
17.45 Slovenski ansambli tekmuje-
jo (Ljubljana)
18.50 Vija  vaja  (Ljubljana)
19.10 Požar — film iz serije G6r&
skrivnosti (Ljubljana)
19.40 Filmska burleska (Ljubljana)
19.45 Propagandna medigra —
(Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Beograd)
20.45 Cik cak (Ljubljana)
20.50 TV magazin — zabavno-glas.
bena oddaja (Zagreb)
21.50 športni pregled (JRT)
22.20 TV dnevnik (Beogf-ad)
PONEDELJEK 22 APRILA
9.40 TV v šoli (Zagreb)
10.35 Ruščina (Zagreb)
11.00 Osnove splošne izobrazbe —
(Beograd)
14.50 TV  v   šoli   —   ponovitev —
(Zagreb)
15.45 Ruščina — ponovitev (Za
greb)
16.10 Angleščina (Beograd)
16.45 Kulturna panorama t ma-
džarščini (Pohorje, Plešivec)
(Beograd)
17.05 Poročila (Zagreb)
17.15 Mali svet — oddaja za otro-
ke (do 17.30) (Zagreb)
18.20 Poročila (Ljubljana)
18.25 Slovenščina   (Ljubljana)
18.50 Portret (Zagreb)
19.10 Simfonija vodometov —
glasbeni film (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 Cik cak (Ljubljana)
20.35 Svet na zaslonu (Ljubljana)
21.35 Sodobna glasba ne pozna
meja — Pota sodobne glasbe
(Ljubljana)
22.05 TV dnevnik (Beograd)
TOREK 23 APRILA
9.40 TV v šoli (Zagreb)
10.30 Angleščina (Zagreb)
14.50 TV v šoli  — ponovitev —
(Zagreb)
15.40 Angleščina — ponovitev —
(Zagreb)
16.10 Osnove splošne Izobrazbe —
(Beograd)
17.55 Poročila (Ljubljana)
18.00 Obrežje — oddaja za italijan-
sko narodnostno skupino —
(Ljubljana)
18.25 Risanka (Ljubljana)
18.50 Torkov večer: Poje vam Jn-
Uette Greco (Ljubljana)
19.15 Svet na zaslonu — Mongolija
— Iran (LJubljana)
19.55 Vija vaja (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 Cik cak (LJubljana)
20.35 Strogo nadzorovanj vlaki —
češki film nagrajen t leto»-
njira Oscarjem (Ljubljana)
22.05 Njihov vizgled Je spodbuda —
kulturni film (LJubljana)
22.35 Zadnja poročila (LJubljana)
SREDA 24 APRILA
16.55 Madžarski TV pregled (Po-
horje. Plešivec) (Beograd)
17.10 Poročila (samo za ostale TV
centre) (Ljubljana)
17.15 Kljukec kot pestunja —
lutkovna zgodba iz serije
Kljukčeve dogodivščine —
(Ljubljana)
17.45 Kje Je, kaj Je (Bec^frad)
18.00 Napoved sporeda (Ljubljana)
18.05 Poročila (Ljubljana)
18.15 Vija vaja (Ljubljana)
18.20 Združenje   radovednežev   —
oddaja za otroke (Zagreb)
19.05 Zgodba o jazzu (Beograd)
19.40 Nogomet  Manchester  United
: Real (Evrovizija)
20.30 TV dnevnik (Ljubljana)
20.45 Drugi polčas tekme Manche-
ster : Real (EVR)
21.30 TV prospekt (Zagreb)
21.45 C3ik cak (Ljubljana)
21.50 Belfegor — serijski film —
(Ljubljana)
22.40 Evropsko   prvenstvo   v   na-
miznem tenisu — finale po-
sameznikov (Ljubljana)
Zadnja poročila  (Ljubljana)
ČETRTEK 25 APRILA
9.40 TV v šoli (Zagreb)
10.35 Nemščina (Zagreb)
11.00 Angleščina   (Beograd)
14.50 TV v  šoli  —  ponovitev —
(Zagreb)
15.45 Nemščina — ponovitev —
(Zagreb)
16.10 Osnove splošne izobrazbe —
(Beograd)
17.10 Tik tak: Medvedov Godr-
njavček II. del (Ljubljana)
17.30 Pionirski TV studio — (Ljub-
ljana)
18.00 Napoved sporeda (Ljubljana)
18.05 Poročila (Ljubljana)
18.10 Turistične    informacije    —
(Ljubljana)
18.15 Propagandna     medigra     —
(LJubljana)
18.45 Po sledeh napredka (Ljub-
ljana)
19.05 G. Mihič: Samci — humo-
reska (Beograd)
19.45 Vija vaja (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 Cik cak (Ljubljana)
20.35 Na poti od Ptuja do Ptuja —
(Ljubljana)
21.15 Baletna oddaja (Ljubljana)
22.00 Zadnja poročila (Ljubljana)
PETEK 26 APRILA
9.40 TV V šoli (Zagreb)
14.50 TV v  šoli   —  ponovitev —
(Zagreb)
16.10 Filmi iz produkcije zastava
filma  (Ljubljana)
17.45 Poročila (Ljubljana)
17.50 Deček iz džungle — serijski
film (Ljubljana)
18.20 Reportaža s AGRTF — odda.
ja iz cikla Mi mladi (Ljub-
ljana)
19.05 Leto  1944  v  Evropi  (Ljub-
ljana)
19.55 Vija vaja (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 Cik cak (Ljubljana)
20.35 Sen — jugoslovanski celove.
čemi film (LJubljana)
22.05 Ustanovni  abor  OF  (LJub-
ljana)
22.35 Zadnja poročila (IJiAlJana)
SOBOTA 27 APRILA
9.40 TV T »oU (Zagreb)
14.35 TV T SoH — ponoviter —
(Zagreb)
16.55 Nogomet CSSR : Jugosla   la
(Intervizija)
17.50 Poročila (LJubljana)
18.00 TV kažipot (LJubljana)
18.25 Pustolovščii»  kapitana  (. >o-
cka — serijsiki film (LJut a
na)
19.15 Partizanske tiskarne — 1. atti
— oddaja Iz cikla Sprehod
^kossi čas (LJubljana)
19.45 Vi,jB vaja (Ljubljana)
».00 TV dnevnik (LJubljana)
20.30 Cik cak (LJubljana)
20.35 Mimo spite — humoristična
oddaja (Beograd)
M.60 Bonanza — serijski film —
21 JO Bobanza — serijski film —
(LJubljana) .    ^
22.40 Zadnja poročila  (Ljubljana)
Kadio Ljubljana
^MK DAN: poročila ob 5,15,
S 7.00, 8.00, 10.00 12.00, 16.00.
lT. 19.30 in 22.00. Pisan glas-
bi spored od 4.30 do 8.00.
J^ETEK, 19. APRILA: 8.08 Glas-
^ matineja. 9.25 Vokalni kvin-
u.»Gorenjci« pojo pesmi in pri-
i^"« Danila Bučarja. 10.15 Pri
11.00 Poročila   — Tu-
napotki za tuje goste. 12.30
j^^jski nasveti — Inž. Milena
K.?^' Od česa Je odvisen razvoj
jaiiii brstov pri sadnem drev-
V^M Iz kraja v kraj. 13.30
J^foročajo vara . . . 14.35 NaSi
li"Jfalcl čestitajo in pozdravlja-
5,. [5.20 Turistični napotki. 15.25
^'^m intermezzo. 15.45 Kultur-
ik elobus. 16.00 Vsak dan 2sa
C, 17.05 Človek in zdravje. 18.15
1( ,^ razgledi po zabavni glas-
L'fOO Lahko noč otroci! 19.15
C* s pevko Majdo Sepe. 20.00
i?°eni cocktail. 21.15 Oddaja
^^rju in pomorščakih.
30TA. 20. APRILA: 8.08
J^i^na matineja. 9.25    Dvajset
z našimi ansambli. 10.15
Stikaš doma. 11.00 Poročila -
V'i'^ napotki za tuje goste,
k Kar po domače. 12.30 Kme-
1^ na.sveti — dr. Vilko Masten:
Sd; ^tni ukrepi pri delu s pesU-
I2,4n Popevke iz studia  14
13.30 Priporočajo vam . . . 14.05
Od melodije do melodije. 15.20
Glasbeni intermezzo. 15.45 Naš po-
dlistek — K. T. Mohamed: Oči.
16.00 Vsak dan za vas. 17.06 Gre-
mo T kino. 17.35 Igramo beat!
18.15 Pravkar prispelo. 18.15 S
knjižnega trga. 19.00 Lahko noč,
otroci! 19.15 Minute s pevko Ivan-
ko Kraševec. 20.00 Tekmovanje
ansamblov. 22.10 Oddaja za naše
izseljence
NEDELJA. 21. APRILA: 6.00-
8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska Ig-
ra za otroke — Priderich Feld:
»O mudku. ki Je izgubil senco«.
9.05 Naši poslušalcj čestitajo m
pozdravljajo — I. 10.00 Se pom-
nite, tovariši . . . Vinko Kopecki:
Zastava na zvoniku. 11.50 Pogovor
s poslušalci. 12.10 NaSi poslušal-
ci čestitajo in pozdravljajo — II.
14.30—14.46 Humoreska tega ted-
na—P. Sullivan: Tisočkrat nel
16.00 Radijska igra — Roger Leigh:
»Izbira je težka«. 17.05 NedelJ^o
športno popoldne. 19.00 Lahko noč,
otroci! 20.00 V nedeljo zvečer.
22.15 Serenadni večer.
PONEDELJEK, 22. APRILA: 8.08
Glasbena matineja. 9.10 Iz Jugo-
slovanskih studiov. 10.15 Pri vas
doma. 11.00 Poročila — Turistični
napotki za tuje goste. 12.30 Kme-
tijski nasveti — Vinko Strgar:
Kako si zgradimo in obsadimo
skalnjak? 12.40 Slovenske narodne
pesmi. 13.30 Priporočajo vam . . .
14.35 NaSi poslušalci čestitajo ta
pozdravljajo. 15.2o Glasbeni inter-
mezzo. 16.00 Vsak dan za vas
18.15 »Signali«. 18.35 Mladinska
oddaja: »Interna 469«. 19.00 Lahko
noč. otroci! 19.15 Minute s pevko
Eldo Viler. 20.00 Koncert simfo-
ničnega orkestra RTV — LJublja-
na  22.10 Radi ste jih poslušali.
TOREK, 23. APRIIJ\: 8.08 Oper
na matineja. 9.25 Slovenska glas-
bena folklora. 10.15 Pri vas doma
11.00 Poročila — Turistični napot-
ki za tuje goste 12.30 Kmetijski
nasveti — inž. Jaka Fcrjan: Mes-
nati prašiči za kmečko rejo, 12.40
Majhen koncert pihiilnih orkestrov.
13.30 Priporočajo vam . . . 14.05
Pet minut za novo pesmico. 15.20
Glasbeni intermezzo. 15.40 V to-
rek na svidenje! 16.00 Vsak dan za
vas. 17.05 Igra simfonični orke-
ster RTV — Ljubljana. 18.45 Svet
tehnike — Janko Pleteršek: Mon-
taža opreme v luki Bakar. 19.00
Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s
pevko Majdo Sepetovo. 20.00 Od
premiere do premiere. 21.16 De-
set pevcev — deset melodij, 22.15
Skupni preoram JRT — studio
Ljubljana.
SREDA, 24. APRILA: 8 08 Glas
bena matineja. 9.1o Slovenski pev-
ci in ansambli zabavne glasbe.
10.15 Pri vas doma. U.OO Poročila
— Turistični napotki za tuje go-
ste. 12.30 Kmetijski nasveti —
inž. Aleksander Hržič: Zalubniki
in zavrtači v sadovnjakih. 12.40
Operetni zvoki. 13.30 Priporočajo
vam . . . 14.35 Naši poslušalci če-
stitajo in pozdravljajo. 15.20 Glas-
beni Intermezzo. 15.45 Naš podli-
stek — M. Kramberger: Konec
zgodbe — I. 16.00 Vsak dan za
vas. 17.05 Jdadina sebi in vam.
18.40 Naš razgovor. 20.15 Jan
Cikker:   »Vstajenje«.
ČETRTEK, 25. APRILA: 8.08
C)pema matineja. 9.25 Nekaj pes-
mi s slovenskega Juga. 10.15 Pri
vas doma. 11.00 Poročila — Turi-
stični napotki za tuje goste. 12.30
Kmetijski nasveti — Inž. Jože Sile:
Novopotrjena hibridni koruzi v
Jugoslaviji. 12.40 Igrajo pihalni
srkestrl. 13.3o Priporočajo vam . . .
14.05 Izbrali smo vam. 15.20 Glas-
beni Intermezzo. 16.00 Vsak dan
za vas. 17.06 Četrtkov simfonični
koncert. 18.15 Turistična oddaja.
18.45 Jezikovni pogovori. 19.00
Laliko noč, otroci! 19.15 Minute s
pevko Lidijo Kodrlč. 20.00 CetrU
kov večer domačih pesmi in na-
pevov. 21.40 Glasbeni nokturno.
22,10 Komomi gla.sbeni večer.
DOLENJSKI UST * TEDNIK^VESTNIK' vsak četrtek 60.000 izvodmN;
15
BESEDO IMA:
Toni Hercfeler
»če je že pomlad tako
lepa, pa naj še jaz povem
kaj lepega iz našega Vele-
nja in bližnje okolice. Naj
nekatere stvari pohvalim.
Na primer to, da je VEL-
MA uredila tako lepo tr-
govino s posodo in drugo
železnino ter da je trgo-
vina za naše razmere zelo
dobro založena. Tudi akci-
jo za ureditev otroškega
varstva gre pohvaliti. S
prevzemom doma počitni-
ške zveze in preureditvijo
le-tega v otroški vrtec bo
za ta male to vprašanje
najceneje rešeno. Ne gre
tudi pozabiti tega, da je
velenjska vrtnarija na po-
mlad okrog nekaterih blo-
kov zasadila okrasno gr-
mičevje in cvetje, da so
končno uredili tudi oko-
lico doma upokojencev in
še marsikaj, živi to naše
življenje, čeprav so neka-
teri pričakovali, da nas
bo čisto stisnilo, da bomo
sploh nehali živeti. O, ne,
ne...!
Sedaj pa še druga plat
ob katero velja prav na
pomlad poudariti. Zadnjič
sem se na primer peljal
mimo Hude luknje. Kar
šest avtomobilov se je
ondi ustavilo in so ljudje
šli pogledat, kaj je v ti-
sti luknji. Ljudi presneto
privlačuje in bi bil zares
skrajni čas, da se zgane-
mo in nekaj ukrenemo.
Naj ljudje hodijo gledat,
človeka kar stisne, če po-
misli, kako se spravljamo
k urejanju nekaterih za-
dev, ki bi jih morali hitro
rešiti, da sploh ne bo pre-
pozno. Saj se razumemo!
Pa na primer velenjski
grad. Vse lepo in prav, da
je tam urejen rudarski
muzej. Z gradu je tudi
lep razgled po šaleški do-
lini in ljudje, verjemite
mi, zelo radi pridejo gor,
da se malo razgleda jo,
sprehodijo in če jih zaže-
ja tudi kaj popijejo. Toda
to slednje za letos še ni
urejeno. Nič se še namreč
ne ve, kdo bo letos posta-
vil šank in postregel obi-
skovalcem, ki jih v teh
lepih pomladanskih dneh
zares ne manjka na gra-
du. Sicer pa ne bi bilo
slabo, če bi razmislili o
prostoru za bife v samem
gradu, tako za primer sla-
bega vremena. Vsaj nekaj
skromnega ruij bi bilo.
Za konec pa tokrat izje-
moma nekaj nevsakdanje-
ga: Tisto smetišče okrog
kolodvorske restavracije
in STIKA (se boste ke
sporazumeli čigavo jej res
ne more biti Velenjčanom
v ponos. Pospravite ga
prej, preden bodo zrasle
1,23 m visoke koprive.t
SPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT -
Prvak — celjski šahovski klub
PrejSnjo nedeljo se je končalo
medobčinsko prvenstvo v šahu za
ekipe. Na tekmovanju so sodelo-
vala moštva Celja, Žalca, Šempe-
tra, Rogaške Slatine, Zreč in Ve-
lenja. Skoda, da Velenjčani niso
igrali na zadnjih dveh kolih, zlasti
še, ker imajo močno ekipo in tudi
kader mladih igralcev ni slab.
Zelo pa je napredoval šahovski
klub UTOP iz Zreč, ki ima v svo-
jih vrstah samo mlade igralce. Ne-
pričakovano so premagali Šempe-
ter in tesno izgubili z Žalcem.
Po pričakovanju so prvo mesto
osvojili celjski šahisti, ki so zbrali
27 in pol točke, sledijo: Žalec 18
in pol, Rogaška Slatina 15, Šem-
peter 12 in pol. Zreče 10 ter Vele-
nje 7 in pol.
V celjski ekipi so bili to pot naj-
boljši: Bervar, Štrajher, Janežič,
Jazbec itd.
Na zaključnem tekmovanju T
Pvogaški Slatini je sledil še brzopo-
tezni turnir, na katerem so prav
tako zmagali Celjani. Osvojili so
29 točk. Ostala mesta so si razde-
lili: Žalec 15 in pol, Šempeter 15,
Rogaška Slatina 12 in pol točke.
Vso pozornost zaslužijo domačini,
ki so pripravili lepa praktična da-
rila za najboljše. S. P.
Povsem zadovoljili le Trboveljčani
Četrto kolo spomladanskega de-
la prvenstva v slovenski npgomet-
ni ligi je dalo boljši izkupiček
kot tretje. Tokrat je bil uspešen
trboveljski Rudar, ki je v Maribo.
ru premagal tamkajšnjega Kovi-
narja s 3:2. s to zmago so se Tr.
boveljčani otresli repa In potisnili
na konec lestvice svoje sosede Iz
Hrastnika.
Celje-Kladivar Je spet zamudil
priložnost in znova sta se ekipi
razšli z neodločenim izidom. Po-
lovičen uspeh je pravzaprav ne-
uspeh za Celjane pa čeprav pri
vsem tem ne moremo prezreti so-
dnika. Bolje bi bilo, če bi Igralci
izkoristili tiste možnosti, ki so Jih
imeli pa bi potem ves gnev na so-
dnika odpadel. Sicer pa, nogomet
je igra dveh moštev, ne pa gle-
dalcev, ki so na koncu tekme, ko
sodnik ni hotel priznati doseženega
gola, vdrli na igrišče In hoteli
po svoje protestirati proti sodni-
kovi odločitvi. Tako so Koprčani
dosegli več ali manj nepričakovano
točko. Tekma se Je končala brex
gola s rezultatom 0:0.
Hrastničanom očitno p« gre,
saj so tokrat razočarali tudi do-
mače občinstvo. Tekmo b mari-
borskim železničarjem so izgubili
B 4:0.
Po četrtem za vrti jaju Je CelJ«-
Kladivar ostal na tretjem mestu
lestvice z 19. točkami oziroma šti.
rimi manj, kot jih ima Ljubljana.
Trboveljski Rudar Je zlezel na
enajsto mesto z desetimi pikami,
Hrastnik pa zdrknil na dvanajsto
mesto in ima 9 točk.
V naslednjem kolu bodo Trbo-
veljčani Igrali doma in se sku-
šali oddolžiti Muri za poraz 7:4 v
jesenskem delu prvenstva. Hrast-
ničani bodo igrali v Novi Gorici,
Celjani pa v Ljubljani proti Svo-
bodi. Medtem ko je Nova Gorica
jeseni premagala Hrastnik e 2:0,
So Celjani odpravili Svobodo 3:0.
V zahodni conski ligi je Zagorje
zabeležilo visoko zmago nad Slo-
vanom 6:2. V vzhodni conski ligi
pa so se tekme končale takole:
Steklar : Grafičar 6:0, Šoštanj :
Žalec 2:1 Olimp : Fužinar 3:0,
Nafta : Šmartno 4:0 in Velenje :
Branik 4:1.
Glede na tak razplet Je položaj
na vrhu lestvice zelo zamotan In
trenutno se kar štiri moštva ix>te-
gujejo za prvo mesto, od ekip z
našega območja pa Velenje in
Steklar. M. B.
Atletika
Štiri prva mesta za Celjane
Med udeleženci republiškega
otvoritvenega atletskega mitinga v
Novi Gorici so bili tudi nekateri
člani in članice AD Kladi var. Med
njimi se je znova najbolj izkazala
Marjana Lubej, ki je zmagala v
dveh disciplinah — 80 m ovire:
11,5 in 100 m: 12,3 — in si s tekom
čez ovire že drugič priborila lovo-
riko tega tekmovanja. To je bil
hkrati tudi najboljši rezultat prire.
ditve.
V moški konkurenci velja ome-
niti zlasti Žuntarja. Sveta in Špi-
larja. Žuntar in Svet sta dosegla
dvojno zmago v teku na 3.000
metrov. Vtem ko je žuntar za to
progo potreboval 8:30,0, so Svetu
izmerili čas 8:46,9. Očitno je, da
se mladi Svet razvija v odličnega
tekača, ki bo kmalu posegel v boj
za najboljša mesta tudi med člani.
V Novi Gorici je nastopil tudi
Spilar in zmagal v metu kopja z
rezultatom 64.28 metra.
Tako je otvoritveni miting pri-
nesel celjskemu atletskemu kolek-
tivu štiri pomembne zmage, razen
tega pa Marjani Lubej še posebno
priznanje za najboljši rezultat.
Prvi start na planem v novi sezo-
ni je torej uspel, upajmo, da bo
tako tudi z vsemi naslednjimi.
M.B.
Nogomet
VODI CELULOZAR
Tretje kolo spomladanskega dela
celjske nogometne podzveze se je
končalo z več ali manj pričakova-
nimi rezultati. Najuspešnejši so
bili igralci iz Slovenske Bistrice,
ki so potresli mrežo Rogatčanov
kar trinajstkrat. Tudi Celulozar
ni štedil pri streljanju na gol. Z
lepo zmago so se postavili igralci
iz Brežic.
Tekmovanje v celjski podzvezni
ligi je izredno zanimivo in četudi
je Celulozar krepko na čelu lest-
vice, se obeta do konca prven-
stva zanimiv boj.
Rezultati tretjega kola: Ljubno :
Senovo 2:2,. Polzela : Štore 3:1,
Vojnik : Papimičar (Radeče) 3:2,
Šentjur : Brežice 0:5, Osankarica
(Slov. Bistrica) : Rogatec 13:1 in
Celulozar : Boč (Poljčane) 9:3.
LESTVICA: 1. Celulozar 25 točk
Iz štirinajstih tekem. 2. Osanka-
rica 23 iz jjetnajstih predtekem, 3.
Papimičar 20, 4. Ljubno 20, 5. Se-
novo 19. 6. Brežice 18, 7. Šentjur
16, 8. Vojnik 13, 9. Boč U. 10.
Štore 10, 11. Polzela 7, 12. Pivo-
var (Laško) 4 in 13. Rc^atec 4.
—m
Rokomet
Celjani spet zmagali
Tretje kolo drugega dela prven-
stva v slovenski rokometni ligi ni
ostalo brez presenečenj. Največje
je vsekakor poraz trboveljskega
Rudarja doma v srečanju z Ormo.
žem. Tekma se je končala z rezul-
tatom 12:13. Z
Celjani so tudi tokrat uspeli in
premagali odlično ekipo Pirana s
14:10. Svojo prvo zmago pa je
zabeležil velenjski Rudar, ki je
doma odpravil Ajdovščino s 30:23.
Celjani so tudi po nedeljskih
tekmah obdržali prednost treh
točk in zanesljivo vodijo s 24.
točkami. Trboveljski Rudar je sed-
mi s 15. pikami, velenjski pa zad-
nji z dvema točkama.
V naslednjem kolu bodo igrali:
Celje : Ribnica. -Slovan : Rudar
(Velenje) ter Ajdovščina : Rudar
(Trbovlje). --an
DEKLETCE PADLO Z BALKONA
v četrtek dopoldne je med igro
padla z balkona v drugem nad-
stropju poldrugo leto stara AN-
DREJA KCK^BEK iz Kersnikove
ulice v Velenju. Do nesreč-e je pri.
šlo, ko je dekletce k ograji poteg-
nilo stol, splezalo nanj in omah-
nilo v globino. Pri padcu si je hu-
do poškodovala glavo, tako, da Je
njeno zdravstveno stanje kljub
prevozu v bolnišnico še vedno
ki-itično. —ea
OBČANA PREGNALA VLOMILCA
v noči od četrtka na petek, ma-
lo pred polnočjo je neznanec raz-
bil steklo na kiosku trgovskega
podjetja Tobak na Mariborski ce-
sti in skozi odprtino ukradel več
raznih predmetov. Dva občana, ki
sta se vračala domov sta storilca
zalotila pri delu in ga prijela. Med
prerivanjem se jima je iztrgal in
pobegnil ter na begu odvrgel ukra-
dene predmete. Delavci milice so
že na sledi. —ez
NESREČA PRI DELU
v četrtek dopoldne se je pri de-
lu v lastnem gozdu smrtno pone-
srečil 33 letni IVAN PRELOGAR
iz Stranja. Pri izdelavi železniških
pragov mu je napačno postavljen
list motorne žage odbilo v desno
nogo. Zaradi poškodbe žile odvod-
nice je ponesrečenec po desetih
minutah na kraju nesreče izkrva-
vel. —ea
PADEL V POTOK
v potoku Pripravna v Gornjem
gradu Je izgubil življenje 68 letni
upokojenec JANEZ HREN, doma
iz Gornjega grada. Navečer je od-
šel k omenjenemu potoku v kate-
rem Je namakal preprogo, da bi
Jo spravil. Cez nekaj časa so ga
našli mrtvega v potoku vsled če-
sar predvidevajo, da mu Je verjet-
no spodrsnilo tako. da Je padel v
vodo la se utopil." — ea
KRVAVO SLAVJE
OB VELIKONOČNEM STRELJANJU DVOJE MRTVIH, DVOJE TEŽ-
KO IN 34 L\2JE RANJENIH
Letošnja praznovanje velikonoč-
nih praznikov je bilo kljub opozo-
rilom obogateno z izredno velikim
številom nesreč, ki so se pripetila
ob streljanju s karbitom ali dru-
gimi vnetljivimi snovmi. Najhujša
nesreča se je pripetila v Bukovju
pri Slivnici, občina Šentjur, kjer
sta popoldne izgubila življenje 11
letni BRANKO TANJŠEK in 14-
letni ALOJZ PUNGARSEK, oba
doma iz Bukovja. V 40 literskem
sodu sta zažgala acitilen. Pri
enem izmed strelov je sod odsko-
čil in zadel otroka v glavo tako
močno da sta bila takoj mrtva.
IVAN ROMIH in JANEZ PUNGAR-
SEK, ki sta prav tako sodelovala
pri streljanju sta k sreči ostala
nepoškodovana.
V Lokarju pri Šentjurju je bil
hudo poškodovan 13-letni BORIS
TRŽAN, doma iz Hrastnika. Ulica
1. maja št. 8. Boris Tržan je sku-
paj z Avgustom Vrečkom zažigal
acitilen v sodu, katerega je raa-
neslo in vrglo v BORISA TRZANA,
ki ima hudo poškodovano glavo.
Pri povzročanju eksplozij z raz-
nimf vnetljivimi snovmi Je bilo v
soboto in nedeljo ranjeno Se 35
ljudi. K sreči so ti dobili le lažje
poško(U>e. —es
PEŠEC V SARAJEVU
član celjskega šahovskega kluba, Franc Pešec, je minule dni
odpotoval v Sarajevo, kjer sodeluje na državnem prvenstvu želez-
ničarjev v šahu. To tekmovanje je pomembno tudi zavoljo tega,
ker velja kot izbirno za sestavo jugoslovanske železničarske re-
prezentance, ki bo sodelovala na evropskem prvenstvu v Rigi.
S. P.
BREZ VIZUMOV
V DRŽAVE
BENELUXA
Po sklepih vlad Belgije, Ni-
zozemske in Luksemburga so
v času od 1. aprila do 30.
septembra letos odpravljeni
vizumi za jugoslovanske dr-
žavljane, ki bodo obiskali te
države zaradi turističnih,
družinskih in poslovnih raz-
logov. Brez vizuma lahko ju-
goslovanski državljani bivajo
v teh državah tri mesece. Te
olajšave pa ne veljajo za ti-
ste jugoslovanske državljane,
ki potujejo v navedene drža-
ve na delo ali zaradi oprav-
ljanja kakršnekoli pridobitne
dejavnosti.
Šah
.   OBČINSKO
PRVENSTVO
V REČICI
Prejšnjo nedeljo je bilo v Rečici
ob Savinji občinsko prvenstvo mo-
zirske občine v šahu za mladince,
ki ga je pripravil občinski komite
Zveze mladine. Prijavilo se je se-
dem ekip. Premočno je zmagala
vrsta mladinskega aktiva tz Rečice,
ki je tako že tretjič zapored osvo-
jila prehodni i)okal prireditelja. S
tem ga je osvojila v trajno last.
Vrstni red ostalih: 2. Luče. 3. Re-
čica, osnovna šola, 4. Bočna, 5.
Mozirje, osnovna šola, 6. ekipa
občinskega komiteja ZM in 7.
GomJi grad, osnovna šola.    P. S.
TEDNIKOVa
PLOSCA
Prejšnji teden je po^^^
sil vse dosedanje rekord.
V uprave nagega lista j,
prišlo toliko naročil^j.
da je kar šest novih
ročnikov dobilo »TED>Ji
KOVO PLOŠČO«. Poglej
mo, kdo so novi nagr«
jenci: ALOJZ POLICNls
Krnica 41, Luče ob
vinji; MARIJA ILG,
gojnice 86, Griže; ANTO\
OJSTERŠEK, Laška vj,
24, Štore; IVAN MACEk
Kozje 110, Kozje; ANTO\-
DEŽELAK, Trobni dol 19
Laško; FANI BUČINei;
Partizanska 9, Slov.
njice. Vsem dobitnikon
»TEDNIKOVE PLOšCE,
iskreno čestitamo ter jij,
istočasno pozivamo, dj
nam čimprej sporoče s\>
je želje.
Nekateri dobitniki j
predhodnega tedna so s;
že oglasili s svojimi a.
ljami, mi pa jim tem
tom sporočamo, kdaj
do poslušali izbrane me.
lodije na našem radig.
Tov. FRANC ROZMAN
naj prisluhne čestitkam,
ponedeljek, 22. aprila, »
vrteli mu bomo plc^č«
»POD PONCAMI«. TOT,
SILVA MERZEL bo m
vrsti že kar naslednji da«
po izidu TEDNIKA, melo
dijo »KJE SI MOJ DOM<
ji bomo zavrteli torej a
v petek, 19. aprila. Ne a
mudite naše oddaje v celi
skem radiu.
VELIKO NAGRADNO
ŽREBANJE ZA VSE NA
ROCNIKE »C TEDNIKA.
— za stare in nove b«
konec tekočega leta. Nfr
ka naša naročnica nam
je prejšnji teden pisab
pismo in se hudovala m
nas, da smo »stare naro
čnike« pozabili ter je t
hitri jezi odpovedala TEB
NIK. Morda pa se je If
prenaglila, kajti mi na m
še ZVESTE IN DOLGO
LETNE NAROČNIKE NI
SMO POZABILI — kaka
bi tudi mogli! Za vse m
še naročnike pripravlj*
mo nagradno žreb:inje -
v poletnih mesecih pa š(
posebno presenečenje.
Neprevidnost pri ravnanju z o^njei
OBČANI NE VEEO, ALI PA POZABUAJO, DA SO ZA POVZR0ĆI |
TELJE POŽAROV DOLOČENE STROGE KAZNI
V pomladanskih dneh, ko kme-
tovalci in vrtičkarji prično s čišče-
njem je po navadi mnogo požarov.
Veliko število letošnjih požarov,
ki so zahtevali ogromno škodo,
pa je zaskrbljujoče. Vetrovno in
suho pomladno vreme v aprilu
je kot nalašč za nesrečo. Kljub te-
mu pa mnogo občanov pri ravna-
nju z ognjem ni dovolj previdno.
Pri tem nimamo namena stvari
posploševati, vendar bi vseeno
opozorili, da naša zakonodaja
predvideva za povzročitelje po-
žarov stroge kazni, celo do deset
let strogega zapora, iz malCHnar-
nosti pa do pet let!
Po seriji požarov pred dobrima
dvema tednoma, ko je bilo v dveh
dneh kar devet požarov, se t teb
dneh požari nadaljujejo. Sneg "
dež sta sicer nekoUko razvlažila t*
ren, vendar Je listje že zopet m
suho. Minuli teden ali točneje '
petek so izbruhnili kar štirje
žari. V Bezovju je ogenj izbruto''
v lopi, ki je bila prislonjena «
stanovanjski hiši last ŠTEFANI
FRANCA. Požar so pravočasK
opazili in ga hitro omejili navil*
temu pa }e škode za 7.00O dinarjet'
Požar je nastal zaradi malomar*
odvrženega cigaretnega ogorka, i!*
terega je veter zanesel v lopo. Is'^
ga dne je zgorelo nad skalami P*
Velenju en hektar grmičevja.
tako pa se je vnelo grmičevje ^
trava v Selcah nad (Jeljem in f
mičevje v Drobnetovem gozdu '
Medloigu.
Ena od prvih lastavic v bazenu atomskih toplic pri
pri Podčetrtku. Zaenkrat se v glavnem oglašajo do-
mačini iz bližnje okolice in zdravijo to in ono, Z ma-
jem, ko bo bazen odprt za javnost, bodo domačini
morali prepustiti pretesen bazen predvsem gostom
iz drugih krajev in tujine.
(Foto: J. Kr.)
Pri gostišču Šeligo v Zavodni, gradijo šestnajststez-
no igrišče za mini-golf. To bo prvo tovrstno igrišče
v neposrednem območju Celja, vendar eno največjih
daleč naokoli. Ce bo vreme ustrezno, bodo gostje
lahko preskusili svoje spretnosti že ob prvomajskih
praznikih, sicer pa zagotovo maja. Kaže, da je zgled
gostišča Šeligo spodbudil tudi mnoge druge gostin-
ce, ki so začeli iskati načrte za taka igrišča.
Celjska križišča so že nekaj let pretesna
leta v leto je več težav. Tokratno »srečanje« je ^^^^
jalo samo manjše praske, a ob naraščanju pr^f^^j-i)
ni več daleč dan, ko bodo križišča groza, kakor je "
nekdaj Butajev most. Verjetno bo potrebno kn^^j
od razgovorov k dejanjem, bodisi k preureditvi
pa k namestitvi prvih semaforjev.
FEDNIK - OrednJStvo In uprava Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 131 DreJuJe oredniSki odbor  Glavni urednik TONE SKOK, odgovorni urednik BERNARD STRMCNI^jjv
Časopis J8 ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal )e kot »Nova pot«, »Na delo«, »Naše delo« (1945) kot tCelJskl tednik« (1948—1950) nato kot »Savlnjs.^ vestnlk«
1954) tn od 1955 ponoTOO kot »Celjski tednik«. S I Januarjem 1966 so ga ustanovile občine Celje. Laško, Mozirje. Slovenske Konjice Šentjur pri Celju Šmarje pn Jelšah in *
ITEDNIK izhaja ob četrtkih. Izdaja; CP »DELC« — delovna enota »Informacije — propaganda« Celje Tisk In kllSeJi: CP »DELO« Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne ^r,',i(i^
60 par (60 starih din), letna oaročnlna 30 aovlh (3000 starih) din, polletna 15 novih (1500 starih) din. tujina 60 (6000) Teko« račun; 507 I 1280 - TELEFONI; OredU'' 1
23-69, mali oglasi In naročnine 31 03. ekonomska propaganda 30-8S Radio C^Je 20 09