Marek Gedl: Die Sicheln in Polen. Prahistorische Bron- zefunde 18/4, Franz Steiner Verlag, Stuttgart 1995. ISBN 3- 515-06030-8. 119 strani, 79 tabel. V četrtem zvezku osemnajstega oddelka serije PBF so predstavljeni bronasto- in železnodobni srpi s Poljskega. Ob- javljeno gradivo je avtor zbral v letih 1980-1985 v številnih muzejih, arheoloških zbirkah in arhivih na Poljskem, v Av- striji, Nemčiji in na Švedskem. Pri delu se je avtor oprl na kronološko shemo J. Kostr- zevvskega, ki je bronasto dobo razdelil na pet period (I-V), njej pa sledi starejša železna doba (Ha C in Ha D). Od skupno 755 srpov (v to število je vključenih tudi dva- najst kalupov) je 683 bronastih in 72 železnih. Med gradi- vom prevladujejo gumbasti srpi, na jugu se pojavljajo posa- mezni jezičastoročajni, ni pa kavljastih in tulastih srpov. Več kot polovica srpov izvira iz depojev. Prvi bronasti sr- pi se pojavijo v depojih s konca II. periode, najpogostejši so v depojih IV. in V. periode, najdemo pa jih tudi še v depojih z začetka starejše železne dobe (HA C). V Ha D jih v depo- jih ni več, nadomestijo jih železni srpi. Glede na število sledijo srpi iz grobišč. Kot grobni prida- tek se prvič pojavijo v grobovih iz III. periode in se pojav- ljajo vse do začetka latenskega obdobja. Vglavnem so ome- jeni samo na območje zahodne Poljske. Skoraj vsi železni srpi izvirajo iz starejšeželeznodobnih grobov lužiške kultu- re, samo eden je iz grobišča pomorjanske kulture. V naselbinah najdeni bronasti in železni srpi predstav- ljajo nekaj več kot 6 % vseh. 503 gumbaste srpe avtor najprej razdeli po obliki, potem po stopnji ukrivljenosti rezila, po obliki osnove srpa in po številu in poteku rezilnih reber. Tako razlikuje: - rahlo ukrivljene, trtniku podobne srpe s širokim rezi- lom in ravno osnovo z enim ali dvema rezilnima rebroma; - močno ukrivljene z ravno, poševno ali koničasto osno- vo brez rezilnega rebra, z enim ali dvema rezilnima rebro- ma; - rahlo ukrivljene brez rezilnega rebra ali z enim rezil- nim rebrom; - kolenčasto ukrivljene srpe; - srpe z rahlo privzdignjeno konico z ravno, poševno ali koničasto osnovo; - srpe z močno privzdignjeno konico in - ravne, nožem podobne srpe z ravno, poševno ali koni- často osnovo. Gumbasti srpi lužiškega tipa so razdeljeni po istih krite- rijih: - srpi s koničasto osnovo brez rezilnega rebra oz. z enim ali dvema vzporedno s hrbtnim rebrom potekajočima rezil- nima rebroma ali z enim, dvema ali tremi rezilnimi rebri, ki se združijo s hrbtnim rebrom; - srpi s poševno ali zaokroženo osnovo brez rezilnega re- bra, z enim vzporedno s hrbtnim rebrom potekajočim rezil- nim rebrom, z enim ali dvema rezilnima rebroma, ki se združita s hrbtnim rebrom in - srpi s privzdignjeno konico brez rezilnega rebra, ali z enim ali dvema hrbtnemu rebru vzporednima rezilnima re- broma oz. z enim, dvema ali tremi rezilnimi rebri, ki se združijo s hrbtnim rebrom. Miniaturni srpi so praviloma dolgi med 4 in 6 cm. Po ob- liki hrbta so razdeljeni na ločne srpe in na srpe z valovitim hrbtom. Kratki srpi pomorjanskega tipa so razdeljeni v pet razli- čic: v različico KI?skowo, različico z ravnim hrbtom, različi- co z rahlo valovitim hrbtom, različico z ločnim hrbtom in z ozko oz. zaokrozeno osnovo in različico s privzdignjeno ko- nico. 56 jezičastoročajnih srpov je razdeljenih po številu in poteku ročajnih in rezilnih reber v tri skupine. V prvi skupini so srpi z dvema ročajnima rebroma, pri katerih se notranje ro- čajno rebro konča pod hrbtnim rebrom ali pa teče vanj. Drugo skupino tvorijo srpi z dvema ročajnima rebroma, pri katerih notranje ročajno rebro preide v rezilno rebro in teče vzpo- redno s hrbtnim rebrom. V tretji skupini so srpi s tremi ro- čajnimi rebri. Srpe iz prve skupine avtor uvršča v tip Uioara 8 (-§palna- ca 1) (Petrescu-Dimbovita 1978, 39 ss, t. 10; 11), kar drži le delno. V ta tip bi lahko uvrstili srpe št. 498, 499A, 500, 503, 506, 510 in 512, del srpov (št. 501, 502, 505, 507-509, 511) bi sodil v različico Uioara 8a (-Salard 1) (ib. 41 ss, t. 12A), srp št. 499 v tip Uioara 9 (-Salard 2) (ib. 42 ss, t. 13A), srp št. 504 pa v tip Josani 1 (ib. 44 ss, t. 14A). Srpe druge sku- pine avtor vzporeja s tipoma Uioara 9 (-Salard 2) in Josani 1. Med njimi je srp št. 521B, ki bi moral biti uvrščen v prvo skupino oz. tip Uioara 8 (-§palnaca 1). Srpe iz tretje skupi- ne so po avtorju še najbližje različici Uioara 3 a. S Poljskega je znanih deset kalupov za ulivanje brona- stih (gumbastih) srpov; za dva fragmenta pa ni čisto zanes- ljivo, če sta služila za ulivanje srpov. V glavnem so kamniti (iz drobnozrnatega peščenjaka, eden iz apnenca), dva sta glinasta. V naseljih je najti praviloma fragmente kalupov, skoraj v celoti ohranjeni izhajajo iz grobov. Železni srpi večinoma pripadajo pozni lužiški kulturi, ostali pa pomorjanski kulturi in zahodnobaltski kulturi grobnih gomil. Tipološko so razdeljeni na srpe z vstran zakrivljeno osnovo in srpe s trnastim nastavkom. Izjemna sta srp iz groba iz Biatovvic (ima tulast nastavek za nasaditev) in polkosa iz Slavvna. Pri risbah pogrešam puščico, ki označuje točko ulivanja, v katalogu pa žal niso navedene tudi teže srpov. M. PETRESCU-DIMBOVITA 1978, Die Sicheln in Ru- manien mit Corpus derjung- und spatbronzezeitlichen Horte Rumaniens. - Prahistorische Bronzefunde 18/1. Primož PAVLIN Jorgen Ilkjaer: Illerup Adal 1,2, Die Lanzen und Speere; 3,4, Die Giirtel. Bestandteile und Zubehor, Claus von Car- nap-Bornheim, Jorgen Ilkjaer: Illerup Adal 5-7, Die Prach- tausriistungen. Jutland Archaeological Society Publications XXV: 1,2, 1990; 3,4, 1993; 5-7, 1996. Sredi 19. st. so pričeli na Danskem s prvimi arheološkimi raziskovanji v močvirjih, v katerih so odkrili ogromne koli- čine vojaških najdb iz obdobja od 2. do 5. st. Najdišče v močvirju Illerup Adal je bilo odkrito leta 1950 in kopano med leti 1950 in 1956. Ker so bile najdbe ogrožene zaradi izsuševa- nja močvirja, so med leti 1975 in 1985 potekala nova obsež- na raziskovanja. Z rezistenčnimi in magnetometričnimi me- ritvami, sondiranji in vrtinami so določili obseg arheološke- ga območja - celotno dno jezerca iz prvih stoletij po Kr. Iz- kopan pa je bil le ogrožen predel, to je 40 % jezerskega dna (40.000 m2). Pri tem je bilo odkrito več kot 12.000 najdb. Čeprav Illerup ni bil izkopan v celoti, je vendar največje moderno raziskano tovrstno najdišče. Pri razlagi velikih močvirskih najdb orožja raziskovalci izhajajo iz predpostavke, da gre za orožje premaganih na- padalcev, ki gaje lokalno prebivalstvo žrtvovalo v vodo. Način analize in objave gradiva z najdišča Illerup je bil tesno po- vezan z zastavljenimi vprašanji. Avtorja sta preko kronolo- gije in geografske razširjenosti predmetov prišla do inter- pretacije družbe in zgodovinskih dogajanj. Objava Illerupa se deli v tri velike dele. Bistveni rezultat prvega dela (1. in 2. knjiga) je ugotovi- tev, da so bila v Illerupu tri velika žrtvovanja, poimenovana