Na nova pota »Zarki lepše bodočnosti prodirajo od vseh strani. Odprimo jim na stežaj naša srca in naše poglede! Naj posijejo z vso gorkoto v nas same in s tem v našo šolo in med našo mladino.« S temi stavki se konča knjižica tov. Martina Menceja »Slovenska šola in učitelj pred sodobnimi nalogami«. Izdala jo je novoosnovana zadruga »Pedagoški tisk« v Mariboru. Zadruga je stopila v življenje nepričakovano in brez običajne hrupnc reklame. Že sama ta skromnost vzbuja simpatije. Ko knjižico prečitaš, izveš, da reklama ni bila potrcbna, pač pa, da je nujno potrebna zadruga »Pedagoški tisk«. Ostala vsebina Mencejevega dela vzbuja v čitatelju mnogo zdravega optimizma in ga s prepričujočo silo vleče na nova pota v njcgovem šolskem delu. Poiskal sem avtorja in ga prosil še za nckatera podrobnejša pojasnila. Radi aktualnosti Mencejevih izjav jih tu navajam, kakor mi jih je podal na moja vprašanja. 1. Zdi se mi, da pri izgraditvi slovenskega šolstva predpostavljaš važnost praktičnega dela teoretskim razglabljanjem. Kaj te je privedlo do te misli? Dobro se zavedam dognanc in preizkušene resnice, da ni napredne in progresivnc prakse brez napredne in progresivne teorije. Zato v svojem delu tudi poudarjam, da je v prvi vrsti potreben krlterij za odbiranje in ocenjevanje našega vzgojno-izobraževalnega dela. Do tega pa pridemo potom študija pedagoške, sociološke in psihološke teorije. Prav tako sem poudaril, da je prvenstveno potrebna orientacija v smeri progresivne in izobraževalne prakse. In za to je zopct potreben študij primerne literature. Eno izpopolnjuje drugo, zato moramo imeti pred očmi še drugo dognana in preizkušeno resnico, ki gornjo dopolnjuje, da namreč ni napredne in progresivne pedagoške teorije brez napredne in progresivne pedagoške prakse. Zato ne moremo in ne smemo trditi, da je eno bolj potrebno kot drugo. Ker pa Slovenci še nimamo svoje progresivne pedagoške teorije, bo ta nujno rastla iz naše progresivne prakse, v kolikor sploh obstoja. 2. V uvodu k Tvoji knjižici trdi zadruga, da hoče zgraditi s I o v e n s k i pedagoški tisk. V drugem poglavju si nakazal obilico vpra- šanj, ki jih z našega (slovenskega) pedagoškega stališča še nismo načeli. Katero teh vprašanj bi po Tvojem mišljenju moralo priti prvo na vrsto? Nakazal scm le najvažncjša in najaktualnejša vprašanja, prcd katerimi stojita šola in vzgoja, zato jc tcžko rcči, katero j(i^jt>Ij važno. Vsa so važnejša, ako hočemo sploh govoriti o rctormi našc šole. Zdi se mi umestno poudariti, da je za nas učitelje najvažnejša in najbolj posrcčena pot, ki so jo začeli mladi učiteljski pokretaši. Tu je po mojem mnenju najprej treba zastaviti zarjavelo lopato. Pri tem delu pa mora učitclj dobiti vsa moralno m materialno podporo oblasti in javnosti. 3. V knjižici si nas prepričal o nujnosti socialne pedagogike. Kakšne praktične rezultate pričakuješ za razvoj slovenskega šolstva cd raziskovanja prilik, v katerih živi naš otrok? S tem bo naša narodna šola zavzela v razvoju našega narodnega življcnja tisto mesto, ki ga po svojih nalogah na današnji razvojni stopnji nujno mora zavzemati: služiti zahtevam, potrebam in razvojni tendenci našega naroda, to se pravi, širokim piastcm našega delovnega ljudstva. Zato je treba poznati potrebe, zahteve in razvojno tendenco teh narodnih plasti. Vse dotlej je naša šola samo birokratski aparat. 4. Kako si predstavljaš sodelovanje naših kulturnih ustanov pri reševanju vprašanj slovenskega šolstva? Pri tcm so mišljenc vse tistc ustanove, ki po programu svojega dela aktivno posegajo na kakršen koli način v življenje našega naroda. Zbornica TOI, Delavska zbornica, naše prosvetne organizacije, društvo »Šola in dom« itd. Prvenstveno je tu mišljen naš pedagoški scminar pri univerzi v Ljubljani. Letošnji vseslovanski pedološki kongres je nudii dovolj primcrov, kako posegajo pedagoške stolice n. pr. v CSR v praktično šolsko reformo. Na univerzi v Beogradu je ustanovIjen poseben klub za proUčevanje socialnih prilik. Brez učiteljevega sodelovanja je to delo nemogoče, istotako bodo izsledki take institucije služili šoli in učiteljstvu. Na Hrvaškem obstoja najtesnejše sodelovanje med učiteljstvom in Gospodarsko slogo. In pri nas? J. Hramec.