OSREDNJA KNJIŽNICA NE ŽELIJO RAMO-KTIVNIH ODPADKOV STRAN 6 MOTEČE RAZKAZOVANJE SPOLNIH ORGANOV STRAN 12 O (N O m r- m o r- r- SAMO ENKRAT NI DOVOLJ! N®VI TEDNIK ZATO Al Bk VSAK TOREK |A#% VSAK PETEK TEDEN Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn BORIS KLANČNIK: POGUM ALI ODŠTEKANOST? STRAN 4 TEK NA 800 METROV NAPORNEJŠI OD SEKSA STRAN 9 VOJNA ZA POT DO ŠMARTINSKEGA JEZERA X MARTIN KRPAN PROTI URŠKI ŽOLNIR STRAN 6 STRAN 8 2 111 I POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! Logistika bo študij prihodnosti Veliko zanimanje za študij na prvi celjski fakulteti - Študenti bodo za vedno preobrazili mesto lil FOTOTEDNA V petek so v prostorih celjskega Ritsa na dnevu odprtih vrat predstavili Fakulteto za logistiko, ki bo kot prva celjska fakulteta in nova članica mariborske univerze začela delovati jeseni. Fakulteta za logistiko s sedežem v Celju in enoto v Krškem ponuja univerzitetni študijski program Logistika sistemov in visokošolski strokovni program Gospodarska in tehniška logistika. Oba programa sta triletna. V programu Logistika sistemov je razpisanih sto mest za redni in 150 za izredni študij, v programu Gospodarska in tehniška logistika pa 200 mest za redni in 200 za izredni študij. Programa bodo izvajali, če bo vpisanih po najmanj 40 študentov v obeh krajih in obeh programih, vendar je zanimanje že zdaj takšno, je na dnevu odprtih vrat povedal prodekan Fakultete za logistiko docent dr. Janez Usenik, da bodo oddelki zanesljivo zasedeni, sicer pa naj bi v naslednjih letih v Celju na logistiki študiralo 500 do 600 študentov. Dekan fakultete, prof. dr. Martin Lipičnik, je dodal, da je študij logistike eden od najbolj privlačnih študijev za prihodnost, saj stroški pretoka blaga, storitev, kapitala, energije in informacij, kot vse to poimenujemo z besedo logistika, v svetu letno poberejo od 12 do 15 odstotkov vseh stroškov ali več kot 3 tisoč milijard dolarjev letno. Gospodarstvo zato nujno potrebuje visoko usposobljene strokovnjake, ki bodo načrtovali, izvajali in obvladovali te procese. »Fakulteta za logistiko je prvi program mariborske univerze po bolonjskih smernicah, kar bo zagotavljalo maksimalno prehodnost med programi univerz doma, v Evropi in svetu,« je povedal dr. Usenik in dodal, da bo že v prvem letu delovanja na fakulteti ob domačih predavalo tudi več tujih predavateljev. Študij bodo izvajali po formuli tri plus dve plus tri, torej tri leta študija do diplome, dve leti magistrskega in še tri leta študija za doktorat. Na celjskem območju študira že okoli 4.500 študentov na 14 enotah visokega šolstva in 15 višješolskih programih. Bodočim študentom, ki so množično obiskali dan odprtih vrat, so predstavili možnosti raziskovalnega in drugega dela na fakulteti, pa tudi športno, kulturno in ponudbo osrednje celjske knjižnice. Predstojnik oddelka za družbene dejavnosti pri Mestni občini Celje, Željko Cigler, pa je povedal, da so za študente temeljito prenovili dve nadstropji v dijaškem domu, kjer bo zanje na voljo 150 postelj. »Pred zaključkom pa so tudi dogovori z ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki bo sofinanciralo gradnjo študentskega doma s še 80 dodatnimi ležišči,« je povedal Cigler. Začetka delovanja Fakultete za logistiko je bil posebej vesel župan Mestne občine Celje Bojan Šrot. »Ne gre le za prvo fakulteto v Celju, marveč za preobrazbo mesta v vsebinskem smislu, saj s tem Celje postaja univerzitetno mesto. Prihod študentov bo Celje spremenil za vse večne čase. Prva fakulteta zanesljivo še ni zadnja, iniciativni odbor že snuje načrte, kako v Celju priti do mednarodne univerze, ki jo Slovenija potrebuje,« je dejal Šrot. Študij na Fakulteti za logistiko in študijske programe bodo podrobneje predstavili v petek ob 9. in 15. uri ter v soboto ob 9. uri na informativnih dnevih v prostorih Ritsa v Kidričevi 25 v Celju. Predavalnice prve celjske fakultete bodo v nekdanji srednji tehniški šoli na Kidričevi 3, v prostorih, ki so jih izpraznili salezijanci. BRANKO STAMEJČIČ Za Franca Sušnika, vranskega župana in poslanca, ne vemo čisto točno, kaj predstavlja, lahko pa domnevamo, da njegova maska ponazarja trpljenje, križev pot in sivenje v parlamentu. Foto: TT GARANT d.d. Polzela Industrijska prodajalna Polzela Tel. 03 7037130,7037131 GIMNr POLZELA Dan odprtih vrat so s svojim nastopom popestrile tudi plesalke Plesnega foruma Celje. • #e UGODNA PONUDBA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI - program dnevnih sob OLJKA, spalnic KAJA in kuhinj PAMELA z dostavo in montažo - ugodna in pestra ponudba otroških in mladinskih sob ■ 15 % popust na program ADRIA NEW LINE Nudimo pohištvo za opremo: spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskih sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize. IZJEMNO UGODNO: - PREDALNIKI že od 12.412,00 SIT dalje Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. ure Informacije po telefonu: 03/70 37 130,03170 37 131 E-mail: info@lgarant.si, internet: www.garant.si IZJAVI TEDNA »Tisto, kar ima nekdo za drek, lahko ima drugi za potico.« Jože Randl, žalski svetnik in predsednik sveta KS Šempeter med razpravo o letošnjem žalskem proračunu. »Ta predstavitev je dokaz relativnostne teorije. Meni se zdi pet minut premalo za predstavitev celjske kulture, vam pa so že tri minute preveč.« Upravnik SLG Celje Borut Alujevič, ki vidi v prihodu študentov logistike v Celje priložnost za razmah kulture in bolje obiskane prireditve. V spomin frankolovskim žrtvam Prihodnjo soboto, 12. februarja, bo minilo 60 let, odkar je nemški okupator iz celjskih zaporov prepeljal sto talcev in jih obesil na jablane med Frankolovem in Stranicami. V spomin in opomin bo zato v soboto ob grobovih talcev velika spominska slovesnost. Prireditev, na kateri bo slavnostni govornik predsednik Zveze borcev in udeležencev NOB Slovenije Janez Stanovnik, v celoti pripravlja občina Celje. Po končani komemoraciji bodo slovesno odprli muzejsko hišo v spomin frankolovskim žrtvam. Komemoracijo in spominski dom so predstavili v petek na novinarski konferenci v Zrečah. Kot je povedal Maks Brečko, predsednik Spominskega društva 100 frankolovskih žrtev, ki od začetka vodi projekt, so v gradnjo objekta in ureditev okolice vložili 35 milijonov tolarjev. Začetek del so s svojimi prispevki omogočila podjetja iz Zreč in širše regije, 6 milijonov tolarjev je prispevalo ministrstvo za kulturo, 5 pa ministrstvo za socialne zadeve. Vsega denarja za ureditev razstavnega prostora, kj er bo Muzej novejše zgodovine Celje v naslednjih mesecih uredil spominsko sobo, še nimajo, saj občine, od koder so bili obešeni talci, svojih obveznosti še niso poravnale. Do sobote bodo v spominskem domu uredili začasno razstavo. MBP Spominski dom frankolovskim žrtvam so postavili nasproti grobišč. V njem bodo uredili trajno razstavo predmetov, ki so jih zapustili umorjeni talci. m Erotika in humor na Prešernov dan Je kulturni praznik poseben ali čisto navaden dan? Je prav, da praznujemo na dan, ko je pesnik umrl, namesto na dan njegovega rojstva? Preberite, kaj je o kulturnem prazniku povedalo nekaj znanih Celjanov. Stanislav Rozman, podžupan občine Celje in profesor zgodovine: »Pomembno se mi zdi, da ima država Slovenija svoj osrednji kulturni praznik, vendar datum ni najbolj posrečen, saj tako Praznujemo smrt našega naj-večjega pesnika. Vsak od nas doživlja praznik na svoj osebni način, zame je njegov pomen večplasten. Naš narod se je oblikoval ravno skozi kulturo in jezik, odločilni Preboj Franceta Prešerna, ki je slovenščino skozi svojo Poezijo postavil ob bok največ j im evropskim jezikom, Pa je nesporen. Sam se bom Zagotovo udeležil osrednje občinske proslave, ki bo potekala v Narodnem domu, Pričakujem tudi pester kulturni program. Dan prazni- ka, 8. februar, letos sovpada s pustom in glede na to, da so del slovenske kulturne identitete tudi ljudski običaji, bi ju bilo morda smiselno združiti. Nekateri prireditelji bodo storili ravno to in se praznika lotili na malce drugačen, komično obarvan način. Dogajanje v Celju bo zelo raznoliko in upam, da bodo njegovi meščani to izkoristili v največji možni meri.« Primož Brvar, direktor MCC in mestni svetnik: »Kulturni praznik me kljub temu, da je osredotočen predvsem na Franceta Prešerna, spominja tudi na vse ostale kulturne ustvarjalce, je pa tudi simbol slovenske identitete. Osebno mi 8. februar pomeni več kot le tradicionalne kulturne proslave z recitiranjem poezije, ki se ji ni mogel izogniti noben slovenski šolar. Moti pa me datum in mnogi razmišljamo o pobudi, da bi največji kulturni praznik prestavili na 3. december, dan Prešernovega rojstva. Ne glede na datum je to odlična priložnost, da se nam predstavijo mladi, še neuveljavljeni umetniki. V Mladinskem centru bomo storili ravno to, o tvorili bomo razstavo slik mladega primorskega umetnika, Prešernovo poezijo pa bomo predstavili malce po svoje. Povabljen je tudi sam »France«, ki bo bral erotično poezijo. Prešeren in Julija pri nas torej malo drugače. Mislim pa, da se bo v Celju dogajalo toliko, da si lahko vsak izbere, kar mu najbolj ustreza.« Alenka Pečnik, odvetnica: »Kot vedo vsi moji prijatelji, sama skorajda ne praznujem drugih praznikov, razen kulturnega, saj na ta dan slavimo vse lepo, kar je ustvaril človeški genij. To, da praznujemo na dan, ko je Prešeren umrl, pa se mi ne zdi nič napačnega, saj moramo razumeti, da je vsaka smrt nov začetek. Kdo pravi, da je bil France nekakšen depresivni morbidnež? Po mojem so veliko pesmi narobe interpretirali. Namreč tisto, kar so si ljudje razlagali kot ob- jokovanje usode, po mojem bolj izraža zmagoslavje nad njo. Prešeren je Slovencem dal mnogo več, kot pa so doumeli. Bil bi največji pesnik na svetu, če bi se rodil kje drugje. Sama pa bi zastavila vprašanje v zvezi z njim: kdaj se bo Cerkev opravičila za tiste dve ali tri bisage Prešernovih reči, ki jih je še pred njegovo smrtjo sežgala? Mar se ni v njih skrival neprecenljivi zaklad?« Borut Kramer, vodja Mestnega kina Metropol: »Kultura je preširok pojem, da bi ga lahko na kratko opredelil. Vsakdo si v njenem okviru predstavlja nekaj drugega, zase lahko rečem, da ne postavljam nobenih ozkih okvirov. Prazniki obstajajo le, če se ljudje nanje spomnijo, zato je gotovo pozitivno, da se na določen dan, torej na osrednji kulturni praznik dogajajo številne prireditve. Morda se ob tem preveč osredotočamo zgolj na tako imenovano visoko kulturo. Osebno mi veliko več pomeni trud, ki ga različni or- ganizatorji skozi vse leto vlagamo v razvoj kulture. Trudimo se, da bi obiskovalcem ponudili privlačno dogajanje in da bi mestno jedro imelo kulturni utrip, ki si ga zasluži. Pri nas v Metropolu bo v znamenju dneva kulture ponedeljek, imeli bomo posebno projekcijo slovenskega filma Desperado Tonic, udeležil se je bo glavni igralec, sicer tudi pesnik in glasbenik Ivan Volarič - Feo. Obetamo si pravi literarno-glasbeno-filmski performans. Sam praznični dan pa bomo letos prepustili pustu.« Marijan Pušavec, literat in knjižničar: »No, kar mene tiče, je osmi februar izključno dela prost dan. To sicer cenim, a več kot to mi ta dan ne pomeni. Kar pa tiče Franceta osebno, se je za stalno zasidral na sončni strani mojega srca. Za Slovenijo predstavlja nepresežen standard, iz katerega pa se konec koncev velja kdaj tudi pošaliti. Saj vendar lahko verjamemo, da tudi sam sebe ni jemal tako resno, kot nam nekateri skušajo dopovedati. Zame predstavlja tragičen lik, ki je v življenju vedno potegnil >ta kratko<, v umetnosti pa je s svojo ne-nadkriljivo nadarjenostjo pokazal kar največ.« Jože Lipnik, upravnik KUD Underground: »No, najprej naj povem, da se mi zdi datum popolnoma zgrešen. Kako lahko praznujemo smrt nekega umetnika? Saj ni čudno, da gre vsa kultura po tej logiki. Jaz sem prepričan, da država dela na tem, da je kultura namenjena le peščici izbranih, širša množica pa nikogar ne zanima. Kar pa tiče samega Prešerna, se mi zdi, da se Slovenci preveč obremenjujemo z njegovo zasebnostjo. Pravzaprav da celo to njegovo življenje enačimo tudi z njegovo umetnostjo. Človek je vendar za našo kulturo naredil kar največ! No, sicer ga cenim predvsem zaradi njegove nadpovprečne inteligence ter njegove ljubezni do vina in žensk.« PM, GS Foto: GK Trideset srečnih pri Treh kraljih Počitnice v znamenju priprav na smučarsko tekmovanje in izbor mis snežinka Varovanci in zaposleni Centra za varstvo in delo Go-l°vec so pred nedavnim pripravili dobrodelni koncert, rianes, v ponedeljek, pa jih čaka še eno prijetno opra-vjlo - odpotovali bodo na Rimske počitnice, čemur je izkupiček koncerta tudi namenjen. »Odpravljamo se tja, kjer s° Trije kralji,« ne more skriti navdušenja varovanka Moj-ra Bevc, ki želi povedati, da °do tudi letos letovali v Portno-rekreacijskem cen-ru Trije kralji nad Sloven-sko Bistrico. Počitnic se kot °stali varovanci izjemno ve-; Tam je bila že lani, pra-b in bilo je super. »Komaj akam, da se bom lahko san-aa. Tudi na sprehod bom a. maškara pa ne bom, ker v°Cem biti namazana,« po-e odločno in omeni, da v cen-,'a najraje zlaga sestavljan-■ »Na zimovanju se bomo pripravljali na smučarsko tekmovanje, ki bo v začetku marca na Pokljuki. Komaj čakam, da gremo. Ampak ne bomo samo smučali, tudi plesali bomo. V torek bomo imeli pustovanje, a še ne vem, v kaj se bom našemil,« izvemo od Venčija Zazijala. Navdušen smučarje tudi Marjan Jančič: »Upam, da me bodo izbrali v reprezentanco za tekmovanje na Pokljuki. Na Treh kraljih sem bil že lani in sem zelo užival, le smučarska proga se mi je zdela prekratka.« Ko Marjan ne smuča, igra košarko, ukvarja se tudi z atletiko in namiznim tenisom. Zimovanja se po eni strani veseli, po drugi pa mu je žal, »ker bodo na ta račun trpele druge obveznosti«. Varovanci se poleg smučanja in sankanja veselijo tudi družabnih aktivnosti ob večerih, ko bodo pripravili tekmovanje za izbor mis snežin- Pred odhodom na zimske počitnice. Od leve: Marjan Jančič, organizatorka Natalija Vaši, Venči Zazijal in Mojca Bevc. ke, »pižama party« in podob- jasni organizatorka letovanja jo v centru znajti tudi sami. no’ Natalija Vaši in doda, da v Pred tremi leti so si, denimo, »Tokrat bomo na zimova- centru vse bolj razmišljajo o omislili dobrodelni koncert, nje odpeljali približno 30 va- namenskih letovanjih. Ker ki je pri ljudeh naletel na do- rovancev, ostali bodo na svoj pristojno ministrstvo zato- ber odziv. »Edina kritika do- račun prišli drugič, ko bomo vrstna letovanja ne zagotav- slej je bila, da so karte prešli v toplice ali na morje,« po- lja dovolj sredstev, se mora- poceni. Varovanci so pa tudi navdušeni, ker si lahko ob vsakodnevnih dejavnostih, kot so plesni, rezbarski, računalniški krožek, privoščijo tudi druge aktivnosti,« pripoveduje Vašlova. Po zimovanju čaka varovance še eno prijetno doživetje, saj bodo na Valentinovo 15 parov odpeljali na izlet v Maribor. Spomnili se bodo tudi na materinski dan, maja bodo pripravili srečanje s starši, septembra, denimo, kostanjev piknik, en večer pa bodo preživeli tudi v diskoteki v Memp-his klubu v Celju. »Trudimo se, da bi vsem našim varovancem omogočili prijetno in nepozabno doživetje, kar nam uspeva s pomočjo velikodušnih in nesebičnih ljudi,« ne skriva zadovoljstva Natalija Vaši, ki že razmišlja o pripravah na naslednji dobrodelni koncert. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GREGOR KATIČ Prihodnost ali zgolj odštekane zamisli? Regionalna razvojna agencija Celje pripravlja projekte, ki se mnogim zdijo pravljični - Na obrobju se čutijo zapostavljene Boris Klančnik bo še štiri leta vodil Regionalno razvojno agencijo Celje. Lastnike, med katerimi so poleg države še banke, nekaj podjetij in posameznikov ter večina občin v regiji, je prepričal s programom, ki bi ga, gledano danes, lahko ocenili kot čisto utopijo. Zato se število tistih, ki ne verjamejo v njegovo delo, ne v delo agencije, najbrž ne bo zmanjšalo. Razvojna agencija naj bi namreč v naslednjih štirih oziroma osmih letih med drugim spravila pod streho Teh-nopolis z mednarodno univerzo, dvajset industrij sko-poslovnih con ter prerasla regijske in tudi nacionalne okvirje. V skoraj vseh državah bivše Jugoslavije naj bi ustanovila ekspoziture in postala most med Slovenijo in jugovzhodno Evropo, kamor se bo v prihodnjih letih steklo veliko evropskega denarja. »Pred štirimi leti je bila RRA Celje na robu bankrota. Pri dveh milijonih tolarjev osnovnega kapitala je imela 40 milijonov tolarjev izgube, trije redno zaposleni delavci, skregani med sabo, pa so dobivali le zajamčene plače. Danes ima lastne prostore, več kot sto milijonov tolarjev osnovnega kapitala, 14 zaposlenih in projekte, kakršnih nima še nobena regionalna agencija v Sloveniji. Vsaj za tri projekte lahko trdim, da pomenijo generator razvoja kar cele države,« pravi o svojem dosedanjem delu Boris Klančnik. Ključni projekt v naslednjih štirih letih bo po njegovem prepričanju tehnološko mesto z imenom Tehnopo-lis, ki bo zraslo na območju stare cinkarne. Seveda pa vseh sedemnajst hektarov zemljišča v njegovem drugem mandatu še ne bo pozidanih. Projekt, čigar končni produkt naj bi bile velike naložbe domačih in tujih poslovnežev, naj bi bil namreč zaključen šele leta 2013. Klančnik upa, da bodo prve objekte začeli graditi že prihodnje leto. Koliko denarja bo treba vložiti v Tehnopolis, še ne pove. Je pa že izračunal, da bo regija morala zagotoviti 24 milijard tolarjev, če bo želela za domače in tuje investitorje pripraviti za 251 hektarov poslovnih in industrijskih con. Prvih 30 hektarov naj bi uredili že letos, in sicer v Celju (7 ha), Vojniku (4), Preboldu (5), Slovenskih Konjicah (2), Rogatcu (1), Bistrici ob Sotli (2) ter na Ljubnem (1), Do- brni (3) in Polzeli (5). Največja poslovna cona, ki bo imela 70 hektarov, bo v Celju. Postopoma jo bodo širili do leta 2013, ko je tudi rok za ureditev vseh ostalih con. Hkrati s poslovnimi conami v agenciji pripravljajo tudi projekte turističnih con, ki naj bi prav tako privabile domače in tuje investitorje. Ena večjih con je Šmartin, ki bo obsegala 200 hektarov okoli Šmartinskega jezera in bo temelj za naložbe v turizem v prihodnjih letih. Poleg Teh-nopolisa ter industrijskih in turističnih con bodo pomemben generator razvoja tudi regijski mrežni podjetniški inkubator za ustvarjanje novih podjetij ter vsaj dva finančna sklada. Bi bilo brez RRA še slabše? »Vsi veliki projekti nastajajo postopoma. Gre za ogromno dela, ki ga trenutno še ni mogoče videti. V regiji pričakujejo rezultate kar čez noč, vendar se resni projekti ne delajo tako,« odgovarja Boris Klančnik na nekatere očitke, da agencija doslej ni naredila še nič otipljivega. »Tudi zamisel o postavitvi razvojnega in inovacijskega središča se je mnogim zdela čista iluzija, pa center že stoji in živi nasproti bodočega Tehnopolisa,« pravi. V Banki Celje, ki je pomembna lastnica RRA Celje, so pri ocenjevanju dela agencije bolj redkobesedni. Na vprašanje, ali so projekti, ki jih pripravlja, res tisto pravo, kar bo regijo potegnilo naprej, odgovarjajo le, da bo to pokazal čas. Precej kritični pa so v Kozjanskem parku. Direktor Franci Zidar pravi: »V RRA Celje se nejasno prepletata Boris Klančnik javno in zasebno, to pa pomeni veliko oviro za njeno delovanje. Kljub organom in strategiji, ki jih ima, agenciji ni uspelo izluščiti zadosti ključnih nalog in projektov ter njihovih nosilcev znotraj regije. Zato deluje preveč v okvirih ene razvojne filozofije, ki pa, žal, ne podpira razvojnih in strateško celo najboljših potencialov v regiji. Ustvarja se regijski centralizem in ker so nekatera območja prešibka, tempo razvoja določajo politični, gospodarski in drugi centri moči. V Kozjanskem parku nimamo nič proti agenciji ali Borisu Klančniku, smo pa zelo nezadovoljni, ker še ne razumeta ali pa nočeta videti potencialov, ki jih ima naš park.« Še bolj kot v Kozjanskem parku so do RRA Celje kritični v občini Bistrica ob Sotli. Župan Jože Pregrad meni, da so vse razvojne agencije v regiji, ne samo celjska, nujno zlo. Brez njih ne gre, z njimi si pa tudi ne moreš nič pomagati. »Odkar so se preoblikovale v podjetja, gledajo samo na to, da bi si ustvarile čim več kapitala in dobička. Ker ni zakonske regu-lative, RRA dela po svoje, občine pa smo pri tem samo glasovalni stroj. Na račun razvoja je bilo porabljenega že veliko denarja, vendar regija še vedno caplja na istem mestu.« Ker so bili doslej v večini projektov prezrti, so Bistričani lani zagrozili, da bodo prestopili v posavsko regijo. »Klančnik nas je takoj vključil v projekt poslovnih con, a je treba povedati, da smo zemljišče, na katerem naj bi uredili cono, kupili že sami pred petimi leti. Kot majhna občina od agencije nimamo nič, deležni smo le veliko lepih besed. Tisti, ki imajo koristi od nje, ji Franci Zidar pa seveda ploskajo,« še pravi Pregrad. Drugačnega mnenja je laški župan Jože Rajh, ki je prepričan, da očitkov, češ da sta agencija in njen direktor neučinkovita, ne bi bilo, če bi država za razvoj res namenjala toliko denarja, kot je obljubila. »Odkar vodi agencijo Boris Klančnik, je bilo že veliko narejenega. Seveda bi lahko marsikaj bilo še boljše, nujna bo tudi decentralizacija. Regija potrebuje agencijo, saj se ob tolikšnem številu občin, kot jih je na našem območju, brez povezovalne inštitucije ne bi mogli ničesar dogovoriti. Ker pa je denarja za razvoj zelo malo, vsi projekti ne morejo priti takoj na vrsto, zato je nezadovoljstvo pri nekaterih veliko.« In kako na RRA gledajo v območni gospodarski zbornici Celje? »Do premikov, ki bi že dali konkretne izboljšave, še ni prišlo in je tudi težko pričakovati hitre spremembe. Bilo bi krivično, če bi neuspehe na področju regionalnega razvoja, ki so prisotni v državi in kjer Savinjska regija ni izjema, v celoti pripisali samo RRA. Treba je pošteno oceniti, da tudi država ni do-' slej omogočila RRA ustrezno izvajati funkcije, ki se od njih pričakuje,« pravi direktor Jože Pušnik in poudarja, da je to njegovo osebno mnenje. Projekti, ki jih načrtuje RRA Celje, so po njegovem ambiciozni in mnogi tudi ustrezni, za njihovo uresničitev pa bi bilo nujno doseči širšo usklajenost in vključenost večjega dela gospodarstva ter drugih inštitucij. »Ocenjujem, da tovrstno sodelovanje še ni optimalno in ga je treba izboljšati ter hkrati bolj uskladiti vloge med posameznimi dejavniki v regiji,« še pravi Pušnik. JANJA INTIHAR Jože Pregrad Jože Rajh Jože Pušnik Gibanje navzdol Večina tečajev prometnejših delnic na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev se je minuli teden gibala navzdol. Slovenski borzni indeks SBI 20 je sicer v torek dosegel rekordno vrednost 5.131,61 točke, vendar pa je trgovanje v prihodnjih dneh povzročilo padec indeksa za 1,1 odstotka. Minuli teden so bile najprometnejše delnice Krke (KRKG), katerih tečaj je ob skupnem prometu 883 milijonov tolarjev padel za 3,1 odstotka. Delnice so petkovo trgovanje končale pri vrednosti 83.565,26 tolarja. Med prometnejšimi so bile tudi delnice Mercatorja, ki so zaradi objavljenih novic v medijih o večji konkurenci pri nas in na tujem izgubile 2,9 odstotka. V petek so bile ob tedenskem prometu 413 milijonov tolarjev vredne 41.327,79 tolarja. Delnice Pivovarne Laško so nadaljevale strmo rast. Ob prometu 547 milijonov tolarjev so pridobile 2,5 odstotka in petkovo trgovanje končale pri tečaju 8.000,26 tolarja. Med bolj trgovanimi na prostem trgu so bile minuli teden delnice Juteksa (JTKG), ki so ob prometu 164 milijonov tolarjev izgubile 2,9 odstotka in petkovo trgovanje končale pri 32.499,63 tolarja. Pregled tečajev v obdobju med 31. januarjem in 4. februarjem Oznaka Ime Enotni tečaj Promet v SIT % spr. CICG Cinkarna Celje 29.678,57 21.550.114 -G -8,9? CETG Cetis 41.507,14 290.550 V 1,45 CHZG Comet Zreče 2.621,00 4.209.802 g -o,oi GRVG Gorenje 6.402,32 178.104.612 G -2,4? PILR Pivovarna Laško 8.000,26 547.342.207 V 2,49 JTKG Juteks 32.499,63 155.717.774 G -2,99 ETOG Etol 59.924,44 78.869.890 G -1.76] Upravi Droge in Kolinske sta podpisali združitveno pogodbo, v kateri so opredeljeni menjalno razmerje delnic, sedež združenega podjetja in novo ime. Nastalo podjetje Z imenom Droga Kolinska bo imelo sedež v Ljubljani, menjalno razmerje 1:14,25 pa sta upravi razkrili že decembra lani. Objave v medijih so vplivale na tečaj delnic Droge (DRPG), ki so ob sicer skromnem prometu 11 milijonov tolarjev pridobile 0,6 odstotka in v petek končale pri vrednosti 84.000 tolarjev. Indeksi med 31. januarjem in 4. februarjem Indeks Zadnji tečaj % spr. ___ SBI20 5.069,45 G -1.15 _ SBINT 4.652,37 G -0,83 _ PIX 4.675,35 G -1,62 _ BI0 121,89 G -0,25 IPT 4.351,33 G -0,64 Avstrijski Lidl je v ljubljanskem BTC podpisal pogodbo za nakup 8.000 kvadratnih metrov zemljišč. Lidlov prihod v Ljubljano predstavlja nadaljevanje osvajanja slovenskega trga, saj je do zdaj pridobil zemljišči v Slovenj Gradcu d1 Komendi, kjer bo tudi logistični center za Slovenijo. Tovarna olja Gea iz Slovenske Bistrice je k svojemu p°' slovnemu sistemu pripojila Oljarico iz Kranja, s čimer je kranjska družba prenehala obstajati. Vodstvo ne načrtuje odpuščanja, z združitvijo pa bo skupno podjetje zaposlovalo 170 delavcev. MATIJA LIPAR, investicijski analitik ILIRIKA borzno posredniška hiša, d.d-> Breg 22, 1000 Ljubljana matija.lipar@ilirika.si Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana ■ ODKI Spominski pohod V dolini Gračnice 200 mladih končalo pohod po poteh Štirinajste Pohodniki so se s prehojeno potjo spomnili borcev Štirinajste. V Sedlarjevem se je na pustno soboto, 5. februarja, zbralo veliko ljudi. Trg ob spomeniku je bil poln tistih, ki so prišli na osrednjo prireditev v počastitev 60-letnice zmage nad fašizmom in 61-letnice prihoda XIV. divizije na Štajersko, kijev noči s 6. na 7. februar 1944 prestopila slovensko-hrvaško mejo in se podala na odločilen boj s sovražnikom. Med tiste, ki so sami okusili strahote 2. svetovne vojne, so se pomešali mladi, ki so se po zborovanju podali na tradicionalni spominski pohod, ki ga je tudi tokrat organiziralo Društvo za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije Laško. Ko so se praporščaki postavili okoli spominskega obeležja in so godbeniki iz Šmarja zaigrali slovensko himno, je na oder stopil predsednik Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije Janez Stanovnik. Brez papirja v roki je v dobrih dvajsetih minutah orisal mogočno in pomembno Pot več kot tisoč borcev, »ki so sestavljali elitno enoto legendarne Štirinajste«. Na slovenskih tleh partizane ni čakalo nič dobrega. Ob sovražniku jih je oviralo tudi izredno slabo vreme. Po dobrih treh tednih so se borci prebili do Belih Vod, vendar brez 360 tovarišev, ki so padli v številnih spopadih, največ na Graški gori. Vendar so kljub temu izšli kot zmagovalci in to so cenili tudi mnogi tuji vojaški in državni strategu je povedal Janez Stanovnik. Čas je, da sledimo dogodkom v svetu, kjer so se mnogi že opravičili za storjene vojne grozote. Pričakujemo, da bo- do tudi pri nas zbrali toliko hrabrosti tisti, ki so služili Hitlerju, je dejal Stanovnik. Za pravilno predstavljanje naše zgodovine so odgovorni starši, učitelji in mediji, še posebej televizija. »Narod, ki ne zna spoštovati svoje preteklosti, nima prihodnosti! Naša naloga je, da mladim povemo, zakaj je tekla kri na sveti slovenski zemlji,« je ob zaključku povedal Janez Stanovnik in potem izročil dve priznanji Glavnega odbora ZZB NOB. Zlato plaketo je dobil predsednik Območnega odbora Združenja borcev in udeležencev NOB Šmarje pri Jelšah Alojz Šket, srebrno plaketo pa predsednik KO ZZB NOB Podčetrtek Ivan Amon. Društvo za ohranjanje spominov na pohod XIV. divizije Laško je bilo ustanovljeno pred dobrim letom in ima približno 180 članov. Aprila bodo na strelišču v Rečici pri Laškem pripravili tekmovanje z malokalibrsko puško za pokal Štirinajste, maja bodo izvedli kolesarsko akcijo po poteh Štirinajste od Sedlarjevega do Šmohorja, 25. junija bo pohod na Kum, julija pa se bodo udeležili srečanja veteranov na Svetini. Julija bodo šli po poteh partizanov v Rečici, septembra pa jih čaka dvodnevni pohod s Frankolove-ga preko Dobrne in Paškega Kozjaka na Graško goro. V izredno lepem, hladnem, vendar sončnem vremenu so zbrani zaploskali mladim pohodnikom, ki so odšli na tridnevni tradicionalni pohod, ki se je končal danes dopoldne pri spomeniku v dolini Gračnice. Pohodniki, med katerimi je bilo tudi 50 predstavnikov Slovenske vojske, so prehodili 70 kilometrov in pripravili spominske slovesnosti pri trinajstih obeležjih. Prvič so med potjo obiskali obnovljeno partizansko bolnišnico Javoršico pri Vir-štanju, prenočili pa so v osnovni šoli na Prevorju ter kmetijah Močivnik in Bezenšek. Doslej je bilo organiziranih že 31 pohodov, omenjeni je bil enajsti v samostojni Sloveniji. Na zaključni slovesnosti v dolini Gračnice je pohodnike pozdravil poslanec državnega zbora Matjaž Han. Zadnje dejanje obujanja spominov na legendarno Štirinajsto pa je bilo v celjski vojašnici. Se mlekarna odpove- duje jogur- tom? Čeprav se združevanje Ljubljanskih mlekarn in Mlekarne Celeia še ni začelo, je že dvignilo veliko prahu. V Arji vasi se namreč bojijo, da jih bo pripojitev k Ljubljančanom stala kar 120 delovnih mest V pismu o nameri, ki sta ga prejšnji teden podpisala direktorja obeh mlekarn, namreč tudi piše, da bo združena mlekarna v Arji vasi delala le sire in skuto, proizvodnja fermentiranih izdelkov, to je jogurtov, ter trajnih izdelkov in sladoleda pa bo v Ljubljani. To bi pomenilo, pravi Srečko Čater, ki v nadzornem svetu Mlekarne Celeia zastopa delavce, da bi brez dela ostali kar dve tretjini zaposlenih. Vodstvo celjske mlekarne za zdaj o tem ne želi dajati nobenih izjav, je pa nazadnje direktor Marjan Jakob dejal, da se ne nameravajo odpovedati proizvodnji fermentiranih izdelkov. Če pri pogajanjih z Ljubljanskimi mlekarnami njihovi pogoji ne bodo sprejeti, bodo pač poiskali kakšnega drugega strateškega partnerja. Proti takšni delitvi proizvodnih programov, kot je zapisana v pismu o nameri, se je prejšnji teden že izrekel svet delavcev Mlekarne Celeia. Sklenil je, da združevanja, ki bi bistveno zmanjšalo število zaposlenih, nikakor ne bo podprl. JI Mateja Gregorš iz Ljubljane, vojakinja: »Na pohodu sem prvič in še ne vem natančno, kako bo vse skupaj potekalo. Prepričana sem, da so se organizatorji dobro pripravili, razpoloženje pa je že zdaj odlično. Vem, da gre za tradicionalni pohod, katerega se tudi vojska redno udeležuje in tudi sama bom ostala vse tri dni.« Dobitnik zlate plakete Alojz Šket in Janez Stanovnik TONE VRABL Foto: ALEKS ŠTERN M ^ VISOKA KOMERCIALNA SOLA CELJE VISOKA KOMERCIALNA ŠOLA CELJE - KOMERCIALA (VII. stopnja) Informativni dnevi: - za 1. letnik rednega študija (pogoj je končana V. stopnja izobrazbe): 11.2. in 12.2.2005 ob 9. uri -za 1. ciklus izrednega študija (pogoj je končana V. stopnja izobrazbe): 11.2. 2005 ob 17. uri in 12. 2. 2005 ob 9. uri - za 2. ciklus izrednega študija (pogoj je končan višješolski strokovniprogram): 11.2.2005 ob 18. uri in 12. 2.2005 ob 10. uri - za 3. letnik izrednega študija (pogoj je končan višješolski strokovni program pred 1.1.1994): 11.2. 2005 ob 18. uri in 12.2.2005 ob 11. uri Informacija: VKŠC, Lava 7,3000 Celje Tel.: 03/428-55-44, www.vks-celje.si E-pošta: referat@vks-celje.si Vojna za pot do Smartinskega jezera Krajani Ostrožnega nasprotujejo trasi sprehajalne poti do jezera Bo Celje sploh kdaj dobilo pešpot in kolesarsko stezo do Smartinskega jezera? Zaradi nasprotovanja vodarjev načrtovalci spornih dvesto metrov poti od Nove vasi do jezerske pregrade ne morejo speljati ob potoku, s čimer bi se strinjali krajani Ostrožnega in še posebej lastniki zemljišč. Ti pa se ne strinjajo z načrtovano traso, po kateri so krepke noge sprehodov željnih Celjanov že davno same utrle pot med travniki in njivami. Ogenj je v strehi, pot, ki jo želijo urediti že skoraj desetletje dolgo, pa še naprej ostaja v oblakih. Marsikdo med Celjani je ob novici, da mestni svet slednjič obravnava odlok o lokacijskem načrtu, čigar sprejem bi omogočil izgradnjo te poti in še kolesarske steze, olajšano porekel »končno«. Toda obravnava na zadnji seji mestnega sveta je pokazala, da bo treba streti še kar nekaj orehov. Načrtovalci so vrisali pot in kolesarsko stezo od cerkve sv. Duha do pre- grade na Šmartinskem jezeru tako, da so v pretežni meri sledili trasi, ki so si jo sprehajalci izbrali že davno. Spornih je kakšnih 200 metrov poti od prečne ceste v Lokrov-cu (kjer stoji kozolec) ob potoku in zatem preko njiv do prečne ceste v Zg. Dobrovi. Zamisel načrtovalcev je lepa - velik del poti bi bil asfaltiran, le sporni del ne, saj temu nasprotuje zavod za varstvo naravne dediščine. Prav tam je namreč območje vlažnih travnikov, ki so kot naravna vrednota zaščiteni in je čeznje moč speljati le stezo v peščeni različici. In če so dogovori z vodarji pripeljali vsaj do nekakšnega kompromisa, saj bo pot v velikem delu od brežine Koprivnice oddaljena vsega pet metrov, čaka občinski oddelek za okolje, prostor in komunalne zadeve še težka pot iskanja kompromisa z lastniki njiv in travnikov ter ostalimi krajani Ostrožnega. Lastniki so jasno zagrozili, da zemlje ne bodo prodali, pot pa naj gre tik ob Koprivnici. Vodarji pravijo, da to ne bo šlo in da morata biti tudi oba predvidena mosta urejena tako, da ne bosta ovirala pretoka Koprivnice ob visokih vodah ter da ne bo prihajalo do pla-vin in prodnih nanosov na pot. Načrtovana sprehajalna pot in kolesarska steza od cerkve sv. Duha do Smartinskega jezera, ki bi na lep način povezala mesto z eno najbolj privlačnih rekreacijskih točk, tako še naprej ostaja v oblakih. In to kljub temu, da so svetniki predlagani odlok v prvem branju potrdili. Ključna bo obravnava v drugem branju. Če do tedaj strokovne službe ne bodo dosegle dogovorov s krajani Ostrožnega in zlasti z lastniki zemljišč na spornem odseku, bo priljubljena sprehajalna pot še naprej utrjena le od korakov sprehodov željnih Celjanov. Če jezni krajani ne bodo nanje začeli ščuvati vaških psov. BRST Foto: ALEKS ŠTERN S Cetkovičevim reliefom Ne želijo radioaktivnih odpadkov Pustni utrip centra Na pustno soboto sta po lokalih v mestnem središču Celja strogi komisiji Mestne občine Celje in Turističnega društva Celje ocenjevali pustno razpoloženje. Dve tričlanski komisiji sta tako obiskali vse trgovine in gostilne v središču mesta. Pod drobnogled so vzeli predvsem ureditev lokalov, maske uslužbencev in posebne pustne ponudbe. Med gostilnami so se zelo dobro izkazali lokal TamKoUčiri, restavracija Pod oboki, pivnica Koper, kavama Gallus ter gostilna Jež. Od trgovin pa so se za pustno vzdušje še posebej potrudili v Soči, mesnici Jurij ter trgovini s pisarniškim materialom Leonardo. Najboljši trije vvsa-ki kategoriji bodo v torek na mestnem karnevalu, ko se bo akcija tudi uradno zaključila, za svoj trud prejeli nagrade. Ocenjevalci so bili z letošnjim vzdušjem precej zadovoljni, kar v preteklih letih ni bil slučaj. Še tako obrobna gostilna je imela vsaj okrašen prostor, flancate, našemljene natakarje... A žal se je tudi letos našlo nekaj lokalov, kjer se s pustom sploh niso ukvarjali, tako da je splošnemu pozitivnemu vtisu navkljub v Celju še vedno dovolj prostora za izboljšave. GS V Rogaški Slatini obeležujejo slovenski kulturni praznik z večimi zanimivimi prireditvami. Po petkovi javni predstavitvi zadnje knjige o zgradbah in parkih tega mesta, ki jo je predstavilo Društvo prijateljev Rogaške Slatine, bosta še dve pomembnejši prireditvi. Danes, v ponedeljek, na predvečer kulturnega praznika, bo v Kulturnem centm ob 19. uri osrednja slatinska prireditev, ki jo pripravlja občina. Ob tej priložnosti bodo v avli centra pol ure prej slovesno otvorili relief v lesu, z naslovom V središču sve- V soboto se je s koncertom skupine Nude končal 7. kulturni teden Kluba študentov Dravinjske doline. Organizatorji so lahko zadovoljni, saj so kvalitetne prireditve pritegnile v Mladinski center Patriot v Slovenskih Konjicah skoraj tisoč mladih. Z zanimanjem so si ogledali slikarsko razstavo Stojana Špegla, ki bo na ogled še dober mesec. Na filmskem večeru so videli najnovejši slovenski film Tu pa tam in spregovorili z reži- ta, ki je delo ter darilo kiparja Vasilija Četkoviča-Vaska iz Rogaške Slatine. Na osrednji prireditvi bodo nastopili dijaki domačega Šolskega centra, vokalna skupina Vi-tis ter orkester Stella. Jutri, v torek zvečer, bo v avli Kulturnega centra sledila predstavitev Triptiha ljudske poezije Nanija Poljanca (Aleksandra S. Jurkoviča), ki bo nastopil ob spremljavi kitarista Marka Jokiča. Začetek prireditve, ki jo pripravlja slatinski »ljudski ustvarjalec« skupaj s Knjižnico Rogaška Slatina, bo ob 18. uri. serjem in s profesorjem filmske režije na AGRFT Francijem Slakom, na literarnem večeru pa s Ferijem Lainšč-kom. Ta je predstavil svojo literarno ustvarjalnost v sodelovanju s pravljičarko Vesno Radovanovič, ki je interpretirala njegova literarna besedila, kitarist in pevec Marko Grobler in violinistka Vesna Čobal pa sta predstavila še Lainščkovo uglasbeno poezijo. V četrtek je zbrane gledalce nasmejala improvizacijska skupina Teater Narobov. Vr- Občina Rogaška Slatina je odklonila sodelovanje z Agencijo za radioaktivne odpadke, ki išče lokacije za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, Ponudba agencije je sicer finančno zelo zanimiva, saj je v primeru operativnih raziskovalnih del občina upravičena do 56 milijonov tolarjev letnega nadomestila, v času obratovanja odlagališča pa celo do 560 milijonov tolarjev na leto. Po prejemu ponudbe so že v občinski upravi med drugim ugotovili, da v občini potrebnih deset hektarjev površin za od- hunec dogajanj je bil v petek, ko so se predstavili avtorji že 7. pesniške zbirke mladih, tokrat zgovorno naslovljene 007. Zbirko enajstih mladih avtorjev iz Dravinjske doline je uredil in oblikoval Kristjan Ovčar. Večer je z navdušujočim nastopom zaokrožila skupina Katalena. Tako kot zadnji večer z Nudi, ki so prišli v Slovenske Konjice naravnost z generalke za Emo, je bila dvorana za vse, ki so jim želeli prisluhniti, premajhna. MBP lagališče niti ne morejo ponuditi. Tudi v občinskem svetu Rogaške Slatine se ni za ponudbo agencije za radioaktivne odpadke ogrel niti en sam svetnik, saj v občini menijo, da bi to slabo vplivalo na njen turizem. Po podatkih Slatinčanov naj bi agenciji poslalo odgovore pet občin. Dve občini naj bi po finančni plati privlačna ponudba resneje zanimala. Tudi v občini Vojnik se niso odločili za ponudbo za lokacijo morebitnega odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Občinski svet, ki je o tem razpravljal na zadnji seji, se za finančno zanimivo ponudbo ni odločil, saj je menil, da je za večino občanov nesprejemljiva. Med razpravo so sicer posamezni svetniki strinjali, da bi lahko naročili dodatne raziskave o nevarnosti takšnega odlagališča. BRANKO JERANKO Prešeren Je obiskal Celjski dom V soboto zvečer so v Celjskem domu pripravili drugo tekmovanje v interpretaciji Prešernovih poezij. Ker se je dogodek zgodil prav na pustno soboto, se je upravnik Bojan Vivod odločil, da bo tekmovanje v maskah. Predstavilo se je 11 ljudi, ki so na bolj ali manj svojevrsten način predstavili našega velikega poeta skozi svoje oči. In čeprav je imela tričlanska komisija pred sabo težko nalogo, so se na koncu odločili za zmagovalce. Tretje mesto je osvojil Živko Beškovnik s svojo mednarodno interpretacijo Lepe Vide, na 2. mestu so se znašli člani KUD Alma Karlin in Celjska mečevalska šola, ki so uprizorili Uvod h Krstu pri Savici, zmagal pa je kar veliki Prešeren sam, ki je povedal svojo Zdravljico. V njegovo kožo se je postavil Srečko Centrih. V prijetnem, a žal za tako velik prostor premalo obiskanem večeru v Celjskem domu, so tako počastili, kot se je izrazil voditelj prireditve Marijan Pušavec, dva pomembna slovenska praznika: pust in kulturni praznik. G S BJ Pesniška zbirka mladih m IH KRAJEV Bogat večer v žalski knjižnici Ko spregovori srce Medobčinska matična knjižnica Žalec je letošnji kulturni praznik počastila z literarnim večerom in s priložnostno razstavo izdelkov stanovalcev Doma Nine Pokom iz Grmovja in Doma upokojencev Polzela. Med stanovalci in knjižnico so se spletle pristne vezi, saj imata knjižničarki Anka Krčmar in Jolanda Železnik v obeh domovih bralne urice. Na njih sta spoznali ustvarjalce, ki imajo radi knjige, neredko tudi sami kaj napišejo, zato so obiskovalci z izjemno pozornostjo prisluhnili njihovi poeziji, ki so jo tudi sami predstavili - večera so se namreč udeležili pesniki in ustvarjalci zanimivih in lepih izdelkov iz obeh domov za starostnike, lično in zanimivo razstavo so postavili člani Knjižnično bralnega kluba, v katerem se je rodila ideja, da bodo člani poleg branja posebno pozornost posvetili ljudem s posebnimi potrebami. Kot sta povedali knjižničarki, ju branje v domovih osrečuje in izpolnjuje, stanovalci domajubo-gatijo s svojimi izkušnjami, predvsem pa s hvaležnostjo. »Težko bi se odločili, kdo koga bolj potrebuje: najini bralci naju ali midve njih,« sta veseli, ker je večer uspel, povedali Anka in Jolanda. TT Kulturni večer v Velbani gore« Ob slovenskem kulturnem prazniku bo v Velbani gorci na Gostinci nad Virštanjem 6. kulturni večer, ki ga pripravljata Uiristično kulturno društvo Virštanj in Kulturno društvo Lesično - Pilštanj. Gostitelja sta Angela in Slavko Toplišek. Gostja večera bo Joži Kališnik, nekoč odlična pevka v pevskem tercetu pri ansamblu Avsenik, ki bo predstavila svoj knjižni prvenec o ljudski pesnici Kati Turk z naslovom Kati - pastirica in ljudska pesnica. Pogovor bo vodil Marjan Marinšek. Sodelovali bosta ljudski novti Malčka in T nizka iz Šen- tilja pri Velenju ter Pilštanj-ski gospodarji s pesnikom Slavkom Topliškom. Ob knjigi je izšla tudi zgoščenka, na kateri Kati v svoji plemeniti narečni govorici pripoveduje zgodbo svojega življenja. Zanimiv večer bo v torek, 8. februarja, ob 18. uri. TV Naj živi praznik kulture Celjani so se s slovesnostjo v Narodnem domu slovenskemu kulturnemu prazniku poklonili že v petek. Slavnostna beseda je pripadla dramski igralki Anici Kumer, kijev svojem govoru med drugim opozorila na težave, s katerimi se srečujejo kulturni ustvarjalci. Kumrova je najprej opozorila na napačno poimenovanje jutrišnjega praznika. Ta bi se po njenem mnenju moral imenovati praznik kulture in ne kulturni praznik, saj tudi 1. maju rečemo praznik dela in ne delovni praznik. Med drugim je tudi omenila, da je državni proračunski denar, namenjen kulturi, nepravično porazdeljen med prestolnico in drugimi slovenskimi kraji ter ocenila, da Celje potrebuje center za ljubiteljsko kulturo, celjsko gledališče pa še en mali oder. Pri čemer pa ne gre prezreti, da celjska kultura, kljub nekaterim po- manjkljivostim, »relativno dobro funkcionira«. Večer sta z recitiranjem Kosovelove poezije popestrila igralca Slovenskega ljudskega gledališča Celje Barbara Vidovič in David Čeh ter z glasbo Trio Opus 3 (na sliki), ki je zaigral dela Koechlina, De-libesa, Tomasia, Šostakoviča in Adamiča. Za plesni del je poskrbela Aleksandra Vučkovič iz Studia za ples Igen. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GK -t KLJUB GRADNJI CENTER NEMOTENO OBRATUJE IN JE ODPRT: Pon.- pet. od 9. do 21., sob. od 8. do 21., ned. od 9. do 13. ure w inrsaspaa# hhchami hwss#ss sbsss Pustna sobota je bila živahna tudi v celjskem centru Interspar. Obiskovalce je navdušil lajnarski cirkus in čudovita predstava brazilske plesne skupine. V osrednjem prostoru so rajale najrazličnejše maske, med katerimi so naj lepše tri presenetili z lepimi nagradami. Seveda pa je sladko pustno presenečenje čakalo tudi vse ostale obiskovalce. Ne zamudite Valentinovega koncerta, ki bo v ponedeljek, 14. februarja, v osrednjem prostoru celjskega centra Interspar. Brez zmagovalca Ekshibicijski dvoboj med najmočnejšim Slovencem Jožetom Pirnatom in najuspešnejšo slovensko judoistko Urško Žolnir je celjski klub Sankaku pripravil v svoji telovadnici na Lopati. »Na malem ekranu sem videl, da si najmočnejši Slovenec želi tekmo z Urško, naslednji dan pa so me poklicali z nacionalne televizije. Pristal sem na izziv, le dogovoriti smo se morali o podrobnostih in načinu borbe,« je zametek predstavil Urškin trener Marjan Fabjan. Tekmeca sta boj začela sede, obrnjena s hrbti. Na sodnikov znak sta začela »parterno« borbo, z željo, da bi nasprotnika ujela v končni prijem. Po treh rundah, ki so trajale po dve minuti, se je zanimiv obračun končal brez zmagovalca. Urška je želela izkoristiti svojo hitrost, a tekmecu ni uspela priti za hrbet, in tudi tehniko, vendar je v ključnih trenutkih prevladala moč 35 kilogramov težjega Pirnata. Ko ŠPORTNI KOLEDAR SREDA, 9.2. ODBOJKA 1. SL - moški: 17. krog, Slovenska Bistrica: Svit - Šoštanj Topolšica. Jožko ni upošteval sodnikovih navodil, saj bi moral do znaka za borbo gledati naravnost. Martin Krpan ni strl odpora Urške Žolnir se je prvič preskusil na tekmovanju za najmočnejšega Slovenca, je osvojil tretje mesto, lani pa je že postal prvak. Po boju v judu je bil popolnoma prepoten in je izgledal izčrpano, Urška pa je ponudila dodatni boj do odločitve, a Martin Krpan ni pristal. Tedaj je iz Pirnatovega tabora odmevalo: »Jože, prenehaj!« Urškini sotekmovalci so bili glasnejši: »Do konca, do konca!« »V čast si štejem, da sem se lahko boril z nosilko olimpijske medalje. Če sem bil blizu zmagi? Blizu, a tudi daleč,« je dejal Jože Pirnat. »Sile so bile seveda maksimalne. Vsak je dal vse od sebe. Zdaj lahko govorim o taktiki. Želela sem mu priti za hrbet, a je bil v rokah toliko močnejši, da mi ni uspelo. Šla sem na zmago, na ipon, ga želela »zadaviti« oziroma zadržati v končnem prijemu. Na žalost mi ni uspelo, a je za mano odličen trening. Ja, res je, predlagala sem mu podaljšek do odločitve. Dejal je, da je po treh rundah bolje, da vse skupaj zaključiva. Konec tedna sledi nastop na svetovnem pokalu v Leondingu, od koder se bomo s kombijem odpeljali v Hamburg na tekmo super A pokala.« Vražja Urška in mojster Fabi sta spet poskrbela za novo promocijo juda. DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN Nosilka bronaste olimpijske medalje ni dopustila, da bi njen šport dobil »klofuto«, mladi tekmovalci pa so vnovič ugotovili, kako lep in učinkovit je judo. PANORAMA MALI NOGOMET 14. krog: Oplast Kobarid - Nazarje 3:4 (1:3), Dobovec - Puntar 8:3 (0:2). Vrstni red: Litija 33, Dobovec 29, Beton 28, Puntar 24, Kobarid 21, Nazarje 16, Tomi Press 14, Ajdovščina 13, Metropol 11, Sevnica 8. KOŠARKA JADRANSKA LIGA 21. krog: Pivovarna Laško - Hemofarm 69:65 (54:54, 34:40, 22:21); Joksimovič 33, Rizvič 18, Troha 10, An-tonijevič, Jevdžič 4, Ugrek-helidze 2; Popovič 25, Bo-govac 11. Vrstni red: Zadar, Hemofarm, Olimpija 36, Cr-vena zvezda, Gibona, Pivovarna Laško 34, Partizan, Ref-lex 33, Bosna, 32, Geoplin Slovan 31, Budučnost 30, Zagreb 28, Šibenka 27, Široki 26, Split 25, Helios 23. 1. SL - moški 2. krog skupine za 3. del: Elektra - Krka 78:61 (56:48, 38:38, 25:19); Krejič 26, Bur-šič 18, Nuhanovič 15, Ivanovič 7, Ručigaj 5, Vidovič, Cmer 3, Nachbar 1; Damjanovič 20, Parezanovič. Vrstni red: Slovan, Helios 4, Elektra, Krka 3, Postonjska jama, Kraški zidar 2. 2. krog lige za obstanek: Branik - Alpos Kemoplast 86:84 (65:65, 43:51, 18:27); Kadič 35, Ravnikar 16; Novakovič 25, Novak 23, Mulič 14, Ribežl 12, Čebular 10. Zagorje - Rogla 76:83 (51:66, 38:41, 24:22); Zagorc 14, Gr-žina, Klepo 12; Sivka 29, Meško 21, Bura 17, Josipovič 7, Brolih 5, Hohler4. Vrstni red: Alpos 30, Rogla, Koper 29, Zagorje 27, Branik, Triglav 25. 1. B SL - moški 16. krog: Banex - Ilirija 96:84 (72:64, 46:43, 23:26); Gačnik 28, Ribič 25, Ravnihar 14, Keblič 12, Lušenc, Goleš 6, Šmid 5. Hopsi - Loka kava 96:78 (75:56, 51:46, 31:23); Rizman 19, Godler 18, Jovanovič 17, Tajnik, Pod-vršnik 10, Goropevšek 9, Ar-čan 5, Vaši, Čatovič 4. Vrstni red: Nova Gorica 30, Bežigrad, Hopsi, Loka kava 28, Banex 26, Rudar 25, Hrastnik, Litija 24, Radenska 22, Fragmat 20, Polje 19, Olim- pija mladi, Ilirija 18, Ajdovščina 17. 2. SKL - vzhod 14. krog: Celjski KK - Ruše 76:68 (50:53, 39:35, 23:15), Maribor - Pivovarna Laško B 91:92 (62:68, 48:54, 24:31), Prebold - Ježica 85:87 (62:64, 35:44, 14:29), Grosuplje - Nazarje 78:67 (59:44, 47:32, 23:20). Vrstni red: Celjski KK 26, Pivovarna Laško 24, Grosuplje, Nazarje, Ježica 22, Ruše, Maribor 20, Ptuj 19, Prebold 18, Superga 17. TROCAL LIGA 16. krog: Budučnost - Merkur 89:92 (61:65, 45:51, 27:23); Dubljevič 33, Bale-tič 22; Laskova 27, Čonkova 26, Markovič 13, Erkič, Ga-vriloska 12, Jurše 5. Vrstni red: Gospič 12 zmag in 3 porazi, Šibenik 11-5, Merkur 8-7, Željezničar 9-4, Vojvodina 8-5, Struga 4-9, Budučnost, Maribor 3-10. SL - ženske 13. krog: Sežana - Konjice 87:52 (66:36, 46:29, 17:18); Durak 26, Mezgec 19; Fendre 14, Baloh 9, Jelovšek, Klančnik 8, Strašek, Lubej 6, Olup 1. Vrstni red: Merkur 22, Ježica 18, Maribor 17, Odeja 16, Ilirja 15, Sežana 14, Konjice 12. ROKOMET 1. SL - ženske 11. krog: Celje Celjske mesnine - Loka kava 30:27 (17:8); Potočnik 12, Filipovič, Fic 4, Šon, Skutnik, Majcen, Pršič 2, Jankovič, Krajnc 1; Breznik 8, Prol, Fireder 4. Burja - Celeia 32:32 (16:14); Erceg 15, Ciora, Krese 6; Petrinja 11, Stevanovič 8, Irman 5, Novak, Sotler 3, Korun, Jeriček 1. Vrstni red: Krim 20, Celeia 19, Burja 16, Celjske mesnine, Ptuj 14, Loka kava 13, Olimpija 12, Izola 6, Kočevje 2, Polje 0. ODBOJKA 1. SL - moški 16. krog: Šoštanj Topolšica - Kamnik 3:2 (17, 22, -21, -22, 9). Vrstni red: Bled 42, Kamnik 33, Olimpija 31, Šoštanj 30, Krka, Prevent, Prvačina 27, Salonit 12, Termo 8, Svit 3. »Od junaka do bedaka« Slovenska moška rokometna reprezentanca se je s svetovnega prvenstva v Tuniziji vrnila razočarana. Osvojila je 12. mesto po porazu s Švedsko z 32:29. Predtekmovalni del je prvič začela s tremi zmagami (Kuvajt 34:17, Islandija 34:33, Alžirija 33:27), potem pa doživela dva poraza (Češka 26:28, Rusija 27:31). V nadaljnje tekmovanje se je uvrstila brez točk. Sprva je gladko ugnala Grke (37:29), nato pa sta sledili srhljivki. S Tunizijci bi si naša izbrana vrsta zaslužila zmago (26:26), a si je šele po izteku igralnega časa priborila remi. Za polfinale so varovanci Slavka Iveziča potrebovali obe točki iz obračuna s Francozi, a so se dokopali le do ene. Namesto, da bi se vmešali v boj za kolajne, so končali na repu reprezentanc, ki so se merile v drugem delu prvenstva. »Naša pot je šla od junaka do bedaka,« je razočarano izjavil Uroš Zorman. DŠ NA KRATKO Prva zmaga Winterberg: Celjski deskar prostega sloga Matevž Petek je na tekmi akrobatskih skokov v Nemčiji zabeležil svojo prvo zmago v svetovnem pokalu. Enaindvajsetletni Petek, drugouvrščeni z nedavnega svetovnega prvenstva v Kanadi, je na četrti tekmi sezone slavil pred Avstrijcem Hubertom Fillom in Fincem Jukko Eratulijem ter prevzel vodstvo v seštevku svetovnega pokala discipline big air. Tekla Je sama Erfurt: Jolanda Čeplak je na dvoranskem mitingu v Nemčiji zmagala v teku na 800 m (2:00,52). »Prvih 400 metrov je bila tekmovalka, ki je bila zadolžena za ritem, še z mano, nato pa sem sama tekla do cilja,« je povedala Čeplakova, ki je za pol sekunde premagala Belgijko Sandro Stals. Po tritedenskem treningu bo tekla še 25. februarja v Chemnitzu, kar bo njen zadnji nastop pred dvoranskim EP v Madridu. Marina izpolnila normo Dunaj: Atletinja celjskega Kladivarja Cetisa Marina Tomič je na mednarodnem dvoranskem mitingu v Avstriji zmagala na 60 m ovire (8,16), s tem časom pa je že v polfinalu izpolnila normo za nastop na dvoranskem evropskem prvenstvu v Madridu, ki bo od 4. do 6. marca. Nova rekorda kegljavk Celje, Izola: V 13. krogu 1. A lige za ženske so kegljavke celjskega Miroteksa s 6:2 ugnale ekipo Triglava iz Kranja. Ma-rika Kardinar je bila najuspešnejša posameznica, podrla je 559 kegljev. Zmagal je tudi Miroteks II, na gostovanju v Izoli s 7:1. Varovanke Lada Gobca so dosegle nov ekipni rekord kegljišča v Izoli in ekipni rekord 1. B lige, Rada Savič, ki je podrla 611 kegljev, pa je postavila tudi posamični rekord kegljišča. Pomembna zmaga Celje: Rokometašice Celja Celjskih mesnin so tekmo državnega prvenstva prvič odigrale v dvorani Zlatorog, kar je bil še dodaten motiv za zmago. V12. krogu je v celjski lepotici, ki je tudi tokrat ostala neporažena, klonila ekipa Loka kave s 30:27. V 1. polčasu so Celjanke vodile že z 9 zadetki prednosti, v 2. delu pa so močno popustile in v 51. minuti so gostje izenačile na 23. Takrat se je izkazala Potočnikova in mlade ter borbene Celjanke so zasluženo zmagale. »Po odličnem prvem polčasu smo tako kot že na zadnjih treh, štirih tekmah v drugem delu močno popustili, čeprav smo se med odmorom dogovorih, da bomo odigrali sproščeno, ampak maksimalno. Ne vem, zakaj se nam to dogaja, mogoče je to strah pred zmago. Vendar najbolj pomembno je to, da smo tako kot na gostovanju premagali konkurenta za uvrstitev med prvih pet,« je srečanje ocenil trener Mišo Toplak. Celjanke bodo v soboto pričakale Burjo iz Škofij, ki je odščipnila točko drugouvrščeni Celeii Žalcu. (JŽ) Kolajni za Kotnikovo in Jošta Celje: V zimskem bazenu Golovec plavalni klub Marines Neptun gosti absolutno državno prvenstvo v plavanju, na katerem nastopa okoli 350 plavalcev iz 25 slovenskih klubov, med njimi tudi treh celjskih. Prvi dan so plavalci Marinesa Neptuna osvojili dve odličji v članski konkurenci. Tina Kotnik je bila bronasta na 100 m delfin s časom 1:03,63, obenem pa tudi mladinska prvakinja v isti disciplini. Miha Jošt pa je bil med člani tretji na 200 m prsno s časom 3:21,28. Med mladinci je srebrno odličje osvojil Robert Kekec na 50 m hrbtno (28,60). Med velenjskimi plavalci si je dve odličji, in sicer zlato na 200 m prsno in bron na 100 m delfin med kadetinjami priplavala Tamara Martinovec. (GP) Tri tekme, dva gola Poreč: Nogometaši CMC Publikuma so v Istri odigrali tri prijateljske tekme. Najprej so izgubili z Varteksom, nato pa so se razšli neodločeno z Medžimurjem (2:2, Štromajer in Robnik) in Zadrom (0:0). Konec tega meseca se bodo vrnili v Poreč, saj so odpovedali priprave v turški Antalyji. Prijateljska tekma med reprezentancama Slovenije in Češke bo v Celju, saj je domači klub poskrbel, da je snežna odeja odstranjena. Da pa bi bila kar najbolj pripravljena za srečanje, na njej ne bo treningov. Čehi bodo jutri (16.00) vadili na igrišču z umetno travo v Velenju. V sredo se bo tekma začela ob 17. uri. (DŠ) NOVI TEDNIK 9 Laščani ugnali vodilnega Tekmec pivovarjev Bosna se je doma proti Zagrebu »rešila » šele po podaljšku Z izjemno predstavo je Nebojša Joksimovič dokazal, da bi si zaslužil tudi nekoliko bolj proste roke v igri, saj so njegovi potenciali ogromni. Tri zmage in en poraz je bera štirih najboljših košarkarskih moštev s Celjskega, ki igrajo v dveh najvišjih ligah. Edini poraz so doživeli Šent-jurčani, največjo težo pa ima Prav gotovo zmaga Laščanov. Odlični Joksimovič Po spodrsljaju minuli teden Proti Slovanu je bila pred Pivovarno Laško težka naloga, saj si poraza doma enostavno ne sme več privoščiti, če želi na zaključni turnir v Beograd konec aprila. Gostovanje vodilnega Hemofarma, ki je bil v velikem naletu s serijo sedmih zaporednih zmag, je bilo zato pričakano z ne malo bojazni, ki pa se je izkazala za odvečno, saj so fantje Aleša Pipana pokazali in dokazali, da imajo dovolj karakterja in živcev tudi za srečanje, v katerem se mora zmagah. Začetek srečanja je bil z domače strani povsem v znamenju Hasana Rizviča, ki je dosegel vseh uvodnih 13 točk (skupno 18) in držal priključek z gosti iz Vršca. Ti imajo zelo dobro ekipo, lepo pokrito na vseh mestih, prav menjave pa s° bile uspešnejše od domačih, zato tudi stalna prednost gostov, ki je v 18. minuti znašala že deset točk. V nadaljevanju je v domači vrsti eksplodiral Nebojša Joksimovič. Z ysega enim zgrešenim metom iPa še takrat je skočil za svojo Zog° in zadel) je v nadaljevanju dosegel 24 točk (skupno 73-odstotni met iz igre, S trojk, 7 skokov). Ob odlični obrambi Laščanov so se pokrivale tudi številne napake v na-Padu in ko so domači povedli z 59:56 v 34. minuti, je bilo Jasno, da bodo gledalci videli negotovo končnico. V njej pa s° domači imeli dovolj trdnih Peterka kroga: Joksimovič, Rizvič (Pivovarna Laško), Sivka, Meško (Rogla), Krejič (Elektra). Igralec kroga: Nebojša Joksimovič (Pivovarna Laško). Trener kroga: Aleš Pipan (Pivovarna Laško). živcev, da so predvsem z obrambo vzdržali vse pritiske gostov in prišli do pomembne zmage. Ta jih je pripeljala na delitev petega mesta skupaj s še tremi moštvi, ki imajo po 13 zmag, eno več kot deveta Bosna, ki nevarno pred v boju za prvih osem mest in zaključni turnir. V naslednjem krogu odhajajo Laščani v Beograd k Partizanu, ki se bo prav gotovo želel maščevati za visok poraz v prvem delu sezone, vendar z igro, kakršno so pokazali prah Hemofarmu, pivovarji niso brez možnosti nih v glavnem mestu SiČG. Brez težav za električaije V 1. A SKL, v skupini, ki se bori za napredovanje v boju za naslov prvaka, Šoštanjčani niso imeli nikakršnih težav s Krko. Gostje so namreč pripotovali brez prvega branilca Vladimirja Anzuloviča in bili že na začetku obsojeni na poraz. Tega so jim domačini zadali tudi s »polovično« igro, v kateri je prednjačil Dario Krejič (26, 70%), najbolje pa mu je asistiral Šalih Nuhanovič (15, 83%, 7 skokov). Elektra je imela že do polčasa 17 točk naskoka, vse ostalo pa je bilo le stvar rutinske igre. S prvo zmago v drugem delu sezone je Elektra pokazala, da bo resen kandidat za prva štiri mesta in za boj za napredovanje, to pa bo skušala potrditi že v soboto na gostovanju pri Kraškem zidarju. Vodstvo tekmovanja Jadranske lige je sporočilo, da bo letošnji zaključni turnir v Beogradu na sporedu od 28. aprila do 1. maja. Na turnirju bo prvič doslej nastopilo osem najboljših klubov rednega dela. Prva dneva bodo na sporedu četrtfinalni obračuni, v soboto oba polfinalna, v nedeljo, 1. maja, pa še veliki finale. Prihodnje tekme Laškega v gosteh vrednem delu: Partizan, Zagreb, Reflex, Šibenka, Buduč-nost; doma: Helios, Bosna, Zadar, Crvena zvezda. (DŠ) Zrečani presenetili, Sentjurčani razočarali Pozitivno so presenetili igralci Rogle, ki so nekoliko nepričakovano slavili v Zagorju. Razpoložena Boštjan Sivka (29,8 skokov) in Marko Meško (21, 4) sta zreški ekipi že do polčasa priigrala deset točk naskoka, kar je v nadaljevanju Rogla znala obraniti z dobro obrambo. Razočarali pa so Sentjurčani, ki so še drugič v tej sezoni izgubili v Mariboru. Čeprav je pet igralcev Kemoplasta doseglo več kot deset točk, to ni bilo dovolj za zmago, saj je bil prispevek igralcev s klopi preskromen, slabša je bila obramba, predvsem pa so Sentjurčani odpovedali v skoku (23:16 za Maribor). Damjan Novakovič (25, 75%, 6 skokov) se je sicer zelo trudil, a sam v razburljivem finišu ni mogel doseči preobrata, potem ko je njegovo moštvo zaostajalo že za 13 točk. Obe naši ekipi sta zdaj s po desetimi zmagami na vrhu lestvice lige za obstanek, od zadnjih dveh mest, ki vodita v B-ligo, pa ju loči pet velikih zmag. Oboji bodo v naslednjem krogu igrali doma, Sentjurčani proti Zagorju in Zrečani proti Kopra. JANEZ TERBOVC Foto: ALEKS ŠTERN Najboljša Urška in Rok s.p3 na)boljša športnika Občine Žalec v minulem letu sta bila izbrana judoista celj-ga Sankakuja Urška Žolnir in Rok Drakšič. prei l 0l^° -ekiP° imajo rokometašice Žalca, moštvo pa karateisti Žalca. Priznanje je š ,el° tudi Šolsko športno društvo OŠ Petrovče, ki je že drugič poskrbelo za naziv »naj r na ®°ia<< (pedagoginji Anita Seleš, Vera Čretnik). DŠ, foto: TT I V OSEBNO Tek na 800 metrov napornejši od seksa Leta 1976 rojena Jolanda Čeplak, Ana Kournikova atletike, najlepša blondinka med športnicami in najlepša športnica med blondinkami, nora na nakupovanje čevljev in na pražen krompir ter pečenko. Svetovna dvoranska rekorderka na 800 metrov, vicešampionka na svetovnem dvoranskem prvenstvu in bronasta na olimpijskih igrah. Simpatična, zgovorna, naravna, iskrena, privlačna, navihana in na žalost poročena. Glavo ji zavrtita igralca George Clooney in Mel Gibson, nas pa je vrtela med masažo spodnjega dela telesa. In pozor, prav nič ji ni bilo nerodno. Se zavedate, da ste ena najbolj privlačnih športnic v Sloveniji in tudi v Evropi? Kaj pa vem. No ja, če tako pravijo, potem sem že (smeh). Med tekom zagotovo nisem najbolj privlačna. Takrat sem grozna. Kako se ima vaša najboljša prijateljica Maria Muto-la, se še vedno rada preriva? Poznam jo zelo malo, tako da ne vem kaj dosh o njej. Je pa res, da rada teče tako, da se preriva. Se imate za zvezdnico, ki ni več dostopna navadnim smrtnikom? Ne. To se ne bo zgodilo nikoli. V Sloveniji kaj takšnega ni mogoče. Če bi živela recimo v Angliji, bi bila stvar verjetno povsem drugačna, saj so tam športniki bolj na očeh medijem, ki jim sledijo na vsakem koraku. Doslej še nisem pred nikomer nastopila kot nekakšna zvezda. Je lahko seks bolj utrujajoč od teka na 800 metrov? Ne. Tek na 800 mehov je zagotovo veliko težji. To je naporno in fizično delo, medtem ko je seks čista sprostitev. No ja, razen ko pritečeš v cilj in zmagaš. To pa bi se dalo primerjati s seksom (smeh). Kaj počne vaš mož, kadar odpotujete na kakšno daljšo pot? Bolj redko potujem za dlje časa. Ko me ni doma, veliko časa preživi v svojem lokalu, pazi na najina psička in se vozi z motorjem. Ko sva že pri moških, s katerim športnikom bi si privoščili teden dni Havajev? Težko vprašanje. Na Havaje bi šla kar sama, da bi se res sprostila. Mi upate povedati, če ste kdaj vzeli kakšno nedovoljeno poživilo? Ne, nikoli. Opravila sem ogromno doping testov. Mislim, da največ od vseh slovenskih športnic. Po moje bi morali bih testi še bolj strogi. S podjetjem Nike ste sklenili pogodbo vse do leta 2008. Se je splačalo? Dobro je, če ima športnik nekoga, ki skrbi za njegovo opremo. In Nike je z mano od vsega začetka. Od takrat, ko še nisem dosegala tako zelo dobrih rezultatov. Kdaj bodo atletinje uvedle novo disciplino teka zgoraj brez? Mislim, da nikoli. Ne verjamem, da bi se to lahko kdaj zgodilo. Morda na kakšni zabavi po tekmi, kjer bi okoli pač skakale gole. Mislite, da bo Svetlana Masterkova kdaj izjavila, da bi bila rada tako dobra kot Jolanda Čeplak? Svetlana je boljša od mene. Je zmagovalka olimpijskih iger. Je pa res, da nima svetovnega rekorda na 800 metrov (smeh). Bi šli v posteljo z Jurijem Zmečem, ki je na podelitvi Viktorjev o vas izvedel tako zelo simpatičen skeč? Šla bi na pijačo in mu svetovala, kako bi lahko svoj skeč naslednjič naredil še bolj zabaven. Se bojite, da bi kdaj tudi kak vaš erotičen filmček prišel na internet in bi se mora-b potem pred sodiščem zagovarjati kot pevka Severina? Če bi se dalo s tem kaj zaslužiti, potem ja. Zakaj pa ne? To ni več tabu. Slej ko prej se znajdeš na internetu. Če ne drugače, pa tako, da tvojo glavo zalepijo na kakšno golo telo. Vsaka publiciteta je dobra. Četudi je slaba. Sicer pa Severina ni počela nič posebnega. Nič takšnega, kar ne bi počele vse ženske. Na uho mi je prišlo, da za vašo lepoto skrbi studio Re-laksana. Kako ste zadovoljni z njihovimi uslugami? Zelo sem zadovoljna. Z lastnico Avrelijo Kompan sva dobri prijateljici in pred vsakim javnim nastopom se oglasim pri njej. Iz mene naredijo resnično elegantno žensko, h ka-, teri seveda sodijo tudi obleke Urške Drofenik. Kaj mi lahko poveste o Goranu Ivaniševiču, Zlatku Zahoviču in princu Albertu? Z Goranom sva dobra prijatelja. Ravno tako z Zlatkom. Kar nekajkrat pa sem počve-kala tudi s princem Albertom. Simpatičen možakar. In seveda, se upate z mano pomeriti v teku na 800 metrov in mi dati 750 metrov prednosti? To pa ne. Dam vam 150 mehov in verjemite mi, da bom zmagala (smeh). IZTOK GARTNER Zanimive maske šolarjev iz Nove Cerkve. Današnji šolarji so tako zelo navezani na prenosne telefone, da se od njih niso mogli ločiti niti na karnevalu. Foto: GK Srčki, srčki... Pred več tisoč udeleženci enega največjih karnevalov na Štajerskem, v Novi Cerkvi. Foto: GK Na 18. pustnem karnevalu v Novi Cerkvi je v povorki nastopilo približno petsto nastopajočih. Ure na pustni način so bile še ena od zanimivosti. Foto: GK Mozirski pustni župan je listino o trških pravicah podelili Alojzu in Tereziji Plaznik, ki sta pustno bratovščino sprejela s prisrčno dobrodošlico. Osrednji dan mozirskega pusta bo jutri ob 15. uri, ko se bo na trgu začela mednarodna karnevalska povorka. Foto: CS Vranski pustni generali, začasni šefi v kraju. Izkazali se bodo tudi na torkovem karnevalu v Žalcu, ki se bo začel ob 15. uri. Foto: TT Turistično društvo Kozje je z osnovno šolo pripravilo tradicionalno pustno povorko, ki je bila na pustno soboto od gasilskega doma po krajevnih ulicah. Veliko mask je navdušilo množico obiskovalcev, ki so uživali v pustnih dobrotah in rajanju. Foto: AK Na sobotnem karnevalu na Vranskem so si dali duška tudi šolarji in najmlajši iz vrtca. Foto: TT LTURA Komedija na pustno nedeljo Žlahtni presežki in dolgi nosovi festivala smeha in zabave Ni kar tako, če se festival smeha in zabave, Dnevi komedije v SLG Celje, noro zavihti naravnost pustu v naročje in na pustno nedeljo ter na pragu kulturnega Praznika poskrbi še za sklepni večer zabave. In tudi za dolge (pustne) nosove in razočaranja tistih, ki so ostali praznih rok. To pač sodi k vsakemu festivalu, k podeljevanju nagrad. Je Potem vsaj mogoče o čem govoriti, razpravljati, nazdravljati, namigovati in po slovensko »fauševati« ... Tudi to je komedija! Izbor letošnjih osmih tekmovalnih predstav (in ob nedeljah še spremljevalnih) je ^krivila mag. Tina Kosi, Umetniška voditeljica SLG Celje, ki je bila pri izboru brezkompromisna: »Po svoji presoji sem izbrala najboljše med najboljšimi, pri čemer sem imela ves čas pred °Čmi občinstvo in dejstvo, da morajo biti, kolikor je to pač mogoče, zastopane vse zvr-sti komedije. Vsem pa mora biti skupna kakovost.« In res je celjsko občinstvo °d 14. januarja do 6. februarju, ko je na zaključni prireditvi namesto monokomedije izvlek vskočil Teater ITD iz ^agreba (pospremil ga je hrvaški veleposlanik Mario No-mlo), videlo osem komedij Poklicnih gledališč in eno iz komercialnega Špas teatra /dotigeš, ki angažira same vranske igralce in z njimi presunljivo krene med občins-v°. Recept je preizkušen in |e Uspel tudi v Celju. Špas tea-er je na zadnji tekmovalni VeČer prišel, nasmejal in zma- gal z oceno občinstva 4,7 s pOtiiedijo Raya Cooneya Unny money. Janez Hoče-,.ar Rifle je očitno še vedno )Ubljenec občinstva, tu šte-I® tudi vloga v TV-nanizanki asa mala klinika, s katere rimanja je Rifle prišel di-v ktno na celjski oder po ve-nerUo nagrado komedijanta. . lrektorici in lastnici Špas „ atra Urški Alič so se v očeh mili tolarji, kajti po 50 gre?stavah, kolikor so jih odi-čav oktobra lani, jih zdaj v ka še nekajkrat toliko. In e se, smešno, vrti okoli de-dorf2 3 * * * * * * ^e^iser Vinko Moderna ,)e novico ujel nekje st: Pot' ifi ekipi so sledile če-e Po mobilnem telefonu. Kol r°^ovna žirija Marijana u ertK°, Drago Kastelic in ®Urin je bila ves čas de-Ua, molčeča in skrivnost- ih tila ^ ^edelj° zvečer je uda- Siusitvij 2 barvami na dan z raz- Zasi u -10 žlahtnih nagrad in ne kje bil temeljit in v obrat- om. s°razmerju z mnenjem ki SnnSt^a *n tU(H vseh tistih, Četp,srčn° stavili na doma- p0? , rnovalne predstave. Ne lrno> da je Partljičeva Žlahtni komedijant Rok Vihar iz predstave PG Kranj, Nora Nora komedija Moj ata, socialistični kulak v režiji Mihaila Ba-biaka z oceno 4,58 vodila vse do zadnjega, in da sta Barbara Vidovič v Osamljeni ženski in Anica Kumer v mono-komediji Sex? Izvolite in naj vam tekne, v režiji Mihe Alujeviča, prejeli prav tako visoko oceno, 4,18. Nori na Noro in tič v roki ... Oba dobitnika najvišje nagrade za komedijantske igralske dosežke sta izšla iz Nore Nore. Iz komedije Prešernovega gledališča Kranj, ki je v celoti »produkt domačega znanja in igranja«. Njen avtorje lanskoletni Grumov nagrajenec za najboljše slovensko dramsko besedilo Evald Flisar. Pod režijo se je podpisal uveljavljeni režiser in profesor Dušan Mlakar. Nastop štirih igralcev, dveh parov, ki živita vzporedni življenji v istem stanovanju, je bolj kot občinstvo (ocena 3,84) prepričal po strokovni, igralski plati. Žirija je iz vsakega para izluščila po enega igralca in iz te formule sta vzšli dve zvezdi letošnjih 15. Dnevov komedije. Nora 1, Vesna Pernarčič-Žunič je bila okitena z naslovom žlahtna komedijantka, Torvald 2, Rok Vihar (nekoč celjski igralec) pa za žlahtnega komedijanta. Publika ga je že tisti večer nominirala s komedijantom večera. Rok je zajel sapo, presenečen in presrečen je bil obakrat. Vloga hipohondra, namišljenega bolnika je vžgala že pri Molieru in je tudi danes še vedno in. Ob zmagi obeh iz njegove gledališke hiše je bil vesel tudi direktor Borut Veselko, ki je z Darjo Reichman (spomnimo se njenih Veronik na Starem gradu še iz celjskega obdobja, ki se ga sila rada spominja) sestavljal ljubezenski četverokotnik zamenjav. Žlahtna komedijantka Vesna Pernarčič Žunič, Nora 1, v komediji Nora Nora Žlahtni režiser Matjaž Zupančič, režija Bolje tič v roki kot tat na strehi iz MGL Ljubljana Bolje tič v roki kot tat na strehi, absurdna komedija iz MGL Ljubljana bo v spominu gledalcev (ocena je bila visoka, 4,46) ostala zapisana kot zabavna zgodba o tem, kako so se nevrotiki napotili v obljubljeno deželo. Žiriji ni ušel tekst Matjaža Zupančiča, ki je, kot nam je zaupal, delo napisal takorekoč v enem zamahu, nato pa ga je prijel v roke še enkrat, ga postavil na oder in izbral tudi glasbo. Zgodba na temo dveh slovenskih pregovorov, da je bolje imeti vrabca v roki kot goloba na strehi in da je bolje nekaj kot nič. Matjaž Zupančič je dobil nagrado za žlahtno režijo. Tič si je v Celju zataknil za klobuk še nagrado za žlahtno komedijo po izboru žirije. Nagrade za žlahtno komedijsko pero letos niso podelili. Tako je modro odločila komisija (mag. Tina Kosi, dramaturginja Tatjana Doma in pokojni režiser Franci Križaj), ki je prebirala 16 tekstov, prispelih na anonimni natečaj (razpisan je že novi). Organizator čaka na nove tekste za komedije in najavlja 16. festival Dnevov komedije 2006, kjer bo žlahtnost gledaliških dosežkov znova nagrajena. Ob koncu letošnjega se zahvaljuje velikim in malim sponzorjem in vsem dobrotnikom ter občinstvu, ki so pomagali narediti jubilejni festival zabaven in prepoznaven. Da se bo o komediji v Celju še govorilo in pisalo ... MATEJA PODJED Foto: SHERPA Žlahtna komedija po izboru žirije: Bolje tič v roki kot tat na strehi, prizor iz predstave: Boris Ostan, Gregor Čušin, Iva Krajnc 11 Žlahtna komedija po izboru občinstva, Funny money, prizor iz predstave: Mojca Fatur, Janez Hočevar Rifle in Bonisegna VODNIK PONEDELJEK, 7.2. 10.00 Celje: križišče Prešernove in Stanetove____________ Prešerne besede predstavitev celjskih ljubiteljskih literarnih avtorjev in stojnica Zamenjaj si knji-8Q______________________ 12.00 Muzej novejše zgodovine Celje __________________ Celje na starih zemljevidih od 16. do srede 19. stoletja otvoritev razstave Tatjane Kač 18.00 Hmeljarski dom KZ Petrovče________________ Proslava ob kulturnem prazniku 18.00 Podružnična OŠ Vinska ______Gora_____________________ Literarni večer ob slovenskem kulturnem prazniku 19.00 Mestna galerija Riemer Martin Zelenko: literarni večer 19.00 Kulturni dom Zreče______ Celjski grofje gledališka predstava 19.30 Kulturni center Laško Podelitev Aškerčevih priznanj in Zlatega možnar-ja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 19.30 Zdravilišče Laško - zlata ______dvorana__________________ Spoznajmo Janeza Jalna literarni večer 19.30 Glasbena šola Velenje - velika dvorana__________ Koncert učiteljev Glasbene šole Velenje prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku TOREK, 8.2. 9.00-17.00 Muzej Velenje Dan odprtih vrat zastonj ogled stalnih muzejskih in galerijskih zbirk 10.00 Knjižnica Velenje_______ Avtorska tribuna vsi pisci vabljeni k javnemu branju svojih del 18.00 Dom kulture Velenje Teater je življenje proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 18.00 Velbana gorca na Gostinci nad Virštanjem__________ 6. kulturni večer gostja večera bo Joži Kališnik SREDA. 9.2. 10.30-11.30, 16.30-17.30 Muzej ______novejše zgodovine Celje Demonstracija obrtnika: modistinja predstavlja se Marta Žohar 16.30 Knjižnica Slovenske _______Konjice________________ O povodnem možu um pravljic 17.00 Knjižnica pri Mišku ______Knjižku_________________ Pika Nogavička predstava dramske skupine Gimnazija Lava 17.00 Knjižnica Velenje______ Špeline ure pravljic 17.00 Likovni salon Celje Praznovanje kitajskega novega leta skupaj s sinološkim druš-tvomžuan ČETRTEK, 10.2. 18.00 Knjižnica Celje- Levstikova soba________ Mediji - oblikovalci javnega mnenja? pogovor z novinarjem Branetom Pianom vodi Janko Germadnik 18.00 Kulturni center Laško Koncert tekmovalcev 8. regijskega tekmovanja mladih glasbenikov m Razgrajanje in razkazovanje spolnih organov Kaj lahko storijo stanovalci bloka, ki jih že dve leti vznemirja skupina razgrajačev? Stanovalcem bloka v Vojkovi v Velenju je prekipelo. Dovolj imajo trkanja po vratih sredi noči, poškodovanj stvari in razkazovanja spolnih organov. Vse to se dogaja že skoraj dve leti. O tem so spregovorili le nekateri, a želijo ostati anonimni, saj so v bloku tudi takšni, ki živijo sami, zato je strah še večji. »Vse lahko preverite na policiji, tam že vedo,« še dodajajo. Šlo naj bi za skupinico mlajših moških, ki se zbirajo največkrat pred blokom, stanovalcem in bloku pa delajo škodo. »Pred časom so na hodnikih spraznili gasilne aparate. Opozarjali smo na to, da so včasih stvari nevzdržne na različnih ustanovah, pa nič. Policija resda pride, zapiše in gre, kljub določenim ukrepom pa s svojim početjem fantje nadaljujejo. Vsi pa vemo, za koga gre.« Že pred časom naj bi mlajši moški stal na balkonu svojega stanovanja in se razkazoval ravno v času, ko so se na dvorišču igrale deklice. »Le nekaj dni nazaj so sredi noči zvonili pri eni od sosed, ko je le-ta odprla vrata, pa naj bi se eden slekel od pasu navzdol in ji pokazal spolni organ. Ženska je bila tako šokirana, da še zdaj ne ve, kaj naj naredi. Kdo ji zagotavlja, da se kaj podobnega ne bo zgodilo še enkrat? Poklicali smo policijo in se hkrati odločili, da na to opozorimo tudi javnost, saj nam vsi odgovarjajo, da ne morejo storiti ničesar,« razlagajo ogorčeni stanovalci. »Tega je še in še. Enkrat so sedli v otroški voziček, ki ga ena izmed sosed pusti na hodniku, ter se z njim vozili po hodnikih in zvonili pri vratih. Meni so, ko sem prišel domov in legel k počitku, sredi dneva v ključavnico potisnili neko gumijasto stvar. Opazil sem šele kasneje, ko se mi je mudilo in nisem mogel zakleniti stanovanja. Sam sem jim povedal, naj tega ne počnejo, pa nič ne zaleže. Jezni smo, ker takšnim nihče ne more stopiti na prste, da bi prenehali. Nekaj časa smo imeli celo varnostnika, ki je bil v bloku predvsem ponoči, pa nismo s tem ničesar dosegli. Neprijetne stvari se še vedno nadaljujejo,« nam je povedal mlajši stanovalec, ki ga je neko jutro presenetil napis na oglasni tabli, v katerem so mu tudi grozili, ker je opozoril na stvari, ki se v bloku dogajajo. Pra- vi, da zanesljivo ve, da je to pisal eden izmed tistih, ki stanovalcem ne dajo miru. Fantje naj bi pogosto sredi noči trkali in zvonili, kar so nam potrdili trije stanovalci, iz kleti je neštetokrat že zmanjkala ozimnica in nekatere stvari. »Človek ne more nič. In ko si že tako v stresu zaradi ostalih stvari v življenju, je to, da se moramo ubadati s početjem ljudi, ki jih ne more nihče ustaviti, le še dodatna skrb. Zamislite si, da tudi nekomu med nami poči film zaradi tega in da nekoga izmed njih udari, potem pa bo plačeval vse življenje? On bo pa še naprej rogovilil po bloku? To je nesmisel. Nekdo jih mora ustaviti, ker to je nevzdržno,« razlagajo stanovalci, s katerimi smo se pogovarjali. Policija ve, sodišče melje počasi Da je nekaj v bloku hudo narobe, kažejo tudi podatki velenjske policijske postaje. »Lani in letos smo policisti Policijske postaje Velenje s strani stanovalcev stanovanjskega bloka Vojkova št. 12 a zabeležili trideset klicev na policijsko postajo. V posredovanjih smo ugotovili, da je bilo storjenih deset kaznivih dejanj in trinajst prekrškov,« pravi komandir Policijske postaje Velenje Božidar Pezdevšek. »Zbirali smo obvestila tako oškodovancev kot tudi domnevnih storilcev kaznivih dejanj in prekrškov ter prič. Zadeve smo nato s C*T)2jW^E* p)4* oir A/0JI žm D4 Ot>l OST A P*?CQT/tt/AMS Bud Podjetje NT&RCd.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 130, petkovega pa 300 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.999 izvodih. Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.200 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Urednik fotografije: Gregor Katič Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si Obvestilo, ki se je nekega dne znašlo na oglasni deski. Namenjeno je stanovalcu, ki opozarja na to, da se v bloku dogajajo stvari, ki se ne bi smele. Njegovo ime smo prikrili. šujejo sodišča in predvsem v zen v razumnem času. Tako kazensko ovadbo, poročilom ali obdolžilnim predlogom dali v reševanje pristojnim organom. Zaradi kršitev smo v omenjenem stanovanjskem bloku obravnavali več oseb. Najpogosteje se kot kršitelji pojavljajo trije polnoletni stanovalci. Enega, starega 26 let, smo od lani do zdaj obravnavali za tri kazniva dejanja in za tri kršitve javnega reda in miru, in sicer zaradi nedostojnega vedenja na javnem kraju. V nekaj primerih je nastopal tudi kot oškodovanec,« pravi Pezdevšek. Stanovalci vedo, da policisti opravljajo le svoje delo in da razumejo, da je dogajanje na Vojkovi 12a res problem. Drugo vprašanje pa je, kako hitro takšne primere re- kolikšni meri te zadeve sploh doživijo epilog na sodišču. Mogoče bi se zadeve vsaj malo umirile, če bi storilce oziroma prekrškarje doletela ka- pa na sodni zaključek čaka le v tem primeru trinajst ovadb in deset prekrškov. Ostane do takrat stanovalcem le potrpežljivost? SŠ HALO, 113 Gostilniški tatovi Na Partizanski cesti v Celju je nekdo v noči na petek vlomil v gostinski lokal in si tam nabral petnajst tisočakov denarja ter izginil v noč, škode je še več, saj je v lokal prišel na silo. Tarča je bil tudi gostinski lokal v Kersnikovi ulici, kjer je vlomilec s seboj odnesel za petdeset tisoč tolarjev denarja in cigaret. Tudi v Šentjurju se vlomilci niso mogli izogniti gostilni. V Kolodvorski ulici si je neznanec v torbo zbasal cigarete za skoraj sto tisoč tolarjev. Sredi dneva pa sta iz pisarniških prostorov v Oblakovi ulici v Celju izginila dva prenosna računalnika in dlančnik v skupni vrednosti milijon tolarjev. Tatovi so, žal, bili spretni tudi pri vlamljanju v stanovanjske hiše. V Iršičevi ulici je nek lastnik ostal namreč kar brez več kot šesto tisoč tolarjev gotovine, iz hiše v Valvazorjevi ulici so nepridipravi uspeli odnesti denarnico z denarjem in mobitel, iz stanovanja v središču Celja pa je vlomilec odnesel računalnik, vreden več kot dvesto tisočakov. V soboto so nepridipravi vlomili še v mesnico na Tomšičevi cesti v Velenju in odnesli denar in cigarete, v gostinskem lokalu v Črnovi pa so si nabrali več steklenic alkoholnih pijač. Vse storilce policisti še iščejo, drugače pa se je končala zgodba v Globokem na območju Laškega. Neznanci so v enem izmed tamkajšnjih lokalov nakradli pijačo in cigarete, a so jih možje v modrem prijeli. Izsledili so tri osebe, ki jih že čaka kazenska ovadba, težko pa so se poslovili tudi od nakradenih stvari, ki so jih morali vrniti. Poškodovana v ognju Minuli konec tedna je na Celjskem dvakrat izbruhnil ogenj. Do večje škode je prišlo v Ložah na laškem območju, kjer je zagorela baraka in osebni avtomobil, ki je bil parkiran v njej. Kot so ugotovili policisti, naj bi zagorelo zaradi starejše električne napeljave v osebnem avtomobilu, od koder se je požar razširil še na objekt. Požar na Kidričevi cesti pa seje končal s hudo poškodbo. Stanovalka je namreč v oljno peč dolila petrolej, pri čemer je silovito izbruhnil ogenj. Večja škoda je nastala tudi v Slatini pri Ponikvi, kjer je zagorelo v silosu za shranjevanje žagovine. Požar, ki so ga pogasili okoliški gasilci, je povzročil za približno tri milijone tolarjev škode. Vzrok Vojkova 12a. Stanovalci bi želeli živeti v miru in brez strahu. Kdo jim požara naj bi bil vdor pregretega kovinskega delca v sistem za bo to omogočil? odsesavanje žagovine v silos. Odgovorna urednica: Nataša Leskovšek Telefon studia (ža oddaje v živo); (03) 49 00 880, (03) 49 00. 881 E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Simona Brglez, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, _ Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl _ AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek Telefon: (03) 42 25 190 fax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektron5 pošti: agencija@nt-rc.si KRIZNI CENTER ZA MLA°E Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CELJE pomoč ljudem s težavam1 duševnem zdravju; Krekov t g Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU n3 Telefon 03 427-95-26 ali 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje • za duševno zdravje - P0?1 milita' socialni in psihološki re“f ;,rni ciji oseb z duševnimi motu) ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOL ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 m ■BHjjllgj INFORMACIJE 13 m®wotednik Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. Male oglase lahko oddate le osebno na oglasnem oddelku NT & RC d. o. o., Prešernova 19, Celje. Objava malega oglasa na spletnem mestu izberi.si je vezana na predhodno plačano objavo malega oglasa v Novem tedniku. Male oglase, ki jih pošiljate po internetu, je tako potrebno pred objavo plačati. TORNA VOZILA ^ PRODAM ~ DAEWQ0 motiz, letnik 2000, rdeče baive, ugodno prodam. Vse informacije po telefonu 041 669-605. 540 AAA2D0 M*3 1,6 16 v, letnik 1994, rdeče tarve, lepo ohranjeno, prodam, cena po dogovoru. Telefon 031 513-246. 593 diesel, letnik 1988, temno rdeče bar-Ve. na novo registriran, lepo ohranjen, Prodam. Telefon 031 509-687. 626 RENAULT 5, letnik 1992, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03)7100-607. 637 AR f,4 diesel, letnik 1993, registracija julij, dobro ohranjen, prodam, cena po dogovoru. Telefon 051 305461. L134 TROJI PRODAM ^AKTOR Undner 4*4,22 KS, starejši letnik, Prodam. Telefon 031 856-872. 619 AMONAKLADALKO Sip 19, dobro ohranje-"o in klešče za nakladanje lesa prodam on menjam za živino. Telefon 041 295-239. L116117 gonjam za živino. Telefon (03) 5488- _________________672 KUPIM PAjEK na štiri vretena kupim. Telefon 031 868-201. OSEST KUPIM en,iuria, kupim. Telefon 031 689-118. vikend ali garsonjero kupim ali "°iamem. Telefon 070 278-972. 664 NOVO trisobno stanovanje, 82,36 m!, Selo pri Velenju, prodamo. Vselitev konec februarja. Telefon 041 800-639. 638 V ŠTORAH prodam dvoinpolsobno stanovanje, 63,49 m2, v stolpnici, dobro vzdrževano, dvigalo, cena 10,5 mio SIT. Telefon 040 742-132. 668 TRISOBNO stanovanje, montažni blok Otok, opremljeno, vseljivo (brez balkona in dvigala), prodam. Telefon 041 245- 137. 666 ODDAM SOBO, centralno ogrevano, z uporabo kuhinje, ugodno oddam. Telefon 5418-139. 499 DVOSOBNO opremljeno stanovanje oddam. Telefon 5777-163. 669 lENIA PRODAM RISALNO desko, cena 8.000 SIT, ugodno prodam. Telefon 031 234-190. 654 BENI kTERIAL PRODAM METRSKA drva (bukova) prodam. Telefon 031 832-519. 649 KUPIM SMREKOVA drva, metrska, kupim. Telefon 041 631-506. 629 fALI PRODAM ^fuivo parcelo, v Šentjurju oli okolici KUPIM Oči zaprem, v spominu vedno znova te uzrem. Nikjer te ni in to boli... Spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel. ZAHVALA K večnemu počitku je mnogo prezgodaj odšel naš ljubi sin, ati, brat, stric in boter SANDI ŠKRUBEJ iz Zadobrove (8.11.1965 - 30.1.2005) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in vsem tistim prijateljem, ki so mu tudi v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala za darovane maše, cvetje in sveče ter za izrečene tolažilne besede. Posebna zahvala tudi sosedom za vso izkazano pomoč in skrb, hvala tudi govorniku gospodu Zorku za ganljive besede slovesa, pevcem z Ljubečne za odpete žalostinke, gospodu župniku Kostanjšku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Raj in vsem znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Vsem iz srca iskrena hvala. Žalujoči: mama Pavla, brat Janez in sestra Stanka z družinami, Anita, sin Klemen in Matej. 662 Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) Močno nas je novica, da nas je zapustil naš dolgoletni prijatelj in zvesti obiskovalec JANEZ BITENC Srečanja z njim so bila nenavadno globoka, zato so pustila trajno sled v naših srcih ... Zelo ga bomo pogrešali. Otroci in kolektiv OŠ Polzela. BIKCA simertalca, 200 kg, kupim. Telefon 5733-364. L123 SPREJMEM BIKCA križanca, Is-čb, HO kg, prodam. Telefon 031 592-774. 656 NEMŠKEGA ovčarja, starega 10 tednov, prodam za 10.000 SIT. Informacije po telefonu (03) 5792-077. 650 OVNA z rodovnikom, starega 4 leta, JR pasme, prodam. Telefon 031 801-960. L131 ŠTIRI mesece stare nemške ovčarje prodam. Telefon 031 868-201. L131 BIKA, 180 kg, sivo rjavega, prodam. Telefon 041 317-288. Š94 MLADEGA mucka rumenega tigra sprejmem in mu nudim topel dom. Telefon 031 506-826. Š89 IJSKI DELKI PRODAM DOMAČE rdeče vino prodam. Telefon 5718-441. Ž48 KRMO, štirioglate bale, seno in otavo (sladko), prodam. Cena ugodna. Telefon (03)5823-336. 640 SENO v kockah, prevoz zastonj, prodam. Telefon 041 317-288. Š95 JTALO PRODAM PRAŠIČKE, težke 10 do 15 kg, črno bele ali rdeče pasme, tri, kupim. Telefon 5778-479. 618 c — PR0DAM E- hodom stanovanje, 46 m2, na Dol-ij* P°liu. Telefon 5418-304,040 899- stanovanje, 36 m2, Celje, Otok, , °lr,P°lsobno, 48 m2, Celje center in n J° no- 53 m2, Celje, bližina centra, TRI 2am Telefon031 600-625. P rpn*30?.11 mansordna stanovanja v ,ruColio(57,63in79m2) prodam. l6lef»n 031 600-625. JAVOR, 30 mm, pralni stroj, zamrzovalno omaro, svinjsko mast, slamoreznico, češpljevo žganje prodam. Telefon 031 888-862. 520 DROBILEC (majhen) in diatonično harmoniko prodamo. Telefon 5471-261. 657 JEKLENO vrv, fi 10, za*, prikolico za prevoz konjev in varnostni lok za Univerzal, prodam. Telefon 041 971-638. 667 ____INKI MOŠKI s poklicem, simpatičen, zaposlen, 29 let, želi spoznati žensko do 33 let. Resna zveza. Telefon 041 248-647. 645 CELJAN, 45 let, želi spoznati prijateljico, izobraženo, do 45 let. Resno. Telefon 041 248-647. Agencija Alan, Žarko Prezelj s. p., Kraigherjeva 11, Celje. 645 ISLITEV V NAŠI enoti v Celju nudimo pošteno delo za pošteno plačilo. Informacije po telefonu 041 769-563,041 570-187. Demon s. p., Selo 7, Velenje. p ZAPOSUMO delavca, gradbenik ali »pleskar, za fasaderska in druga gradbena dela. Kabis d. o. o., Stanetova 24,3000 Celje, telefon 041 621-010. 631 MIO OPREMA D.O.O. VIŠNJA VAS 15,3212 VOJNIK ZAPOSLIMO MIZARJA ALI MIZARJA -PRIPRAVNIKA. ZA RAZGOVOR POKLIČITE TEL. 041 645-715 Razpisujemo prosto delovno mesto: TEHNOLOG V KOMERCIALI m/ž Pogoji za zasedbo mesta: V. stopnja strojne ali gradbene smeri, znanje računalniških programov: ACAD, MS Office. 3 leta delovnih izkušenj. Vaše pisne vloge sprejemamo v roku 15 dni od objave oglasa na naslov: Simer d.o.o., Ipavčeva 22, 3000 Celje Pripis: g.Frumen - razpis V SPOMIN VANČIJU ZDOVCU iz Laškega Vsako življenje je bridkost. Tvoja življenjska pot se je končala pred osmimi leti, natanko 5. 2. 1997. Tam, kjer hodil si, je nastala praznina in sledi tvojih pridnih rok. Trenutki s tabo so vredni spomina. Hvala vsem, ki ste z njim. Žalujoča žena Štefka. L133 V celjski porodnišnici so rodile: 25. L: Jožica BEZOVŠEK iz Gornjega Gradu - deklico, Ad-mira ŠIJIVAR iz Celja - dečka, Mojca VREČKO iz Šmarja - deklico, Mihaela JAMNIŠEK iz Škofje vasi - dečka 26.1.: Marija FLUDERNIK iz Celja - deklico, Renata KUDER iz Vojnika - deklico, Tanja KOROŠEC iz Ljubečne - deklico, Suzana KRALJ iz Velenja - dečka, Augustina OBLAK iz Celja - deklico, Zlatka AUŽNER s Polzele -deklico, Nikolaja KRAŠOVIC iz Braslovč - deklico, Romanca SLEMENŠEK iz Velenja -dečka, Mihaela JAKOPIČ iz Laškega - dečka, Jolanda FRIC iz Rogaške Slatine - deklico. 27. 1.: Katarina ŠTROŽIČ iz Šoštanja - deklico, Maja KOCIJAN iz Žalca - dečka. »ROKE JEZIKOVNA agencija Hella iz Slovenskih Konjic, Ulica Toneta Melive 2, nudi ugodne in kakovostne: inštrukcije (dijakov in študentov), pripravo na maturo, jezikovne tečaje angleščine, nemščine in francoščine, individualne tečaje za podjetja, prevode iz angleščine in nemščine v slovenščino ter obratno (tudi sodno overjeni). Vse informacije: mag. Mihela Baranašič Vidmar, telefon 041 433-433,(03)575-3254. 589 IŠČEM izvajalca za izdelavo oken. Telefon 031 8404)78. Š92 IŠČEM sopotnika-« za vožnjo v smeri Celje-Ljubljana. Telefon 041 751-818. 663 Celje Poročila sta se: Dejan PEHAR iz Polane in Petra ŽGAJNER iz Arclina. Laško Poročila sta se: Roman KNEZ iz Marija Gradca pri Laškem in Barbara DJURAŠINOVIČ iz Ljubljane. Zlato poroko so praznovali: Štefan in Adolfa KRPIČ iz Laškega ter Peter in Magdalena PODKORITNIK iz Zgornje Rečice pri Laškem. Celje Umrli so: Ludvik URA-TNIK iz Celja, 63 let, Rudolf Vladimir DEČMAN iz Škofje vasi, 65 let, Elkmar Erich ENGESSER, iz ZR Nemčije, 60 let, Jožef ŠPES iz Malih Dol, 66 let, Rudolf LEBER iz Jankove, 95 let, Vida NE-DOH iz Celja, 76 let, Cecilija KOPRIVNIK iz Zabukovice, 45 let, Ivan KNEZ iz Lažiš, 72 let, Elizabeta ŠABEC iz Straže na Gori, 89 let, Terezija VODUŠEK iz Rogatca, 86 let, Marija STAGOJ iz Lokovine, 81 let, Marija CEHTE iz Mozirja, 511et, Marija DROLC iz Vojnika, 93 let, Boris KMET iz Celja, 92 let, Ludvik REHER iz Ložnice pri Žalcu, 98 let, Marija RIHAR iz Solčave, 81 let, Justina ŠTRAVS iz Celja, 81 let, Jožef TURK iz Trnave, 58 let, Ema VERVEGA iz Celja, 83 let, Ljubo ŽUNTER iz Var-polj, 47 let, Martin KOŽUH iz Gabrovca pri Dramljah, 81 let, Josip GAŠPARLIN iz Celja, 65 let, Blaž CANKAR iz Velenja, 25 let, Margareta Marija ARČAN iz Kasaz, 88 let, Janez HROVAT iz Dragomila, 83 let, Terezija KOS iz Brezij, 64 let, Helena MEHKE iz Vojnika, 65 let, Ana ZEME iz Pečovja, 88 let, Justina CIRKULAN iz Ljubečne, 75 let, Baldomir JENKO iz Celja, 75 let, Silvestra VIRANT iz Celja, 84 let, Erna KAPEL iz Pro-žinske vasi, 69 let, Stanislav CEHNER iz Šentjurja, 58 let, Franc ROTER iz Prekope, 69, Otmar SCHLOSSER iz Bmice, 61 let, Jožef ČRETNIK iz Pro-seniškega, 74 let. Laško Umrli so: Marija SCHMIDT iz Laškega, 96 let, Janez JERNEJŠEK iz Sedraža, 47 let, Amalija ZIMŠEK iz Paneč pri Jurkloštru, 93 let, Frančiška POVODNIK iz Paneč pri Jurkloštru, 61 let, Štefanija KOREN iz Celja, 82 let, Emil DEŽELAK iz Spodnje Rečice pri Laškem, 69 let, Marija SITER iz Zagrada pri Celju, 78 let, Angela JAGER iz Celja, 92 let, Terezija LJUBIČ iz Tepanja, 66 let, Milena PIRNAT iz Domžal, 72 let, Franc MLINARIČ iz Lokavca pri Rimskih Toplicah, 88 let, Bernard MOLE iz Radeč, 72 let, Helena BRULC iz Laškega, 91 let, Jožef MARTINŠEK iz Radeč, 73 let, Karolina UŽMAH iz Laškega, 80 let, Leopold VRHOVSKI iz Rifen-gozda pri Laškem, 55 let Velenje Umrli so: Nada GOLČAR iz Velenja, 74 let, Mirko KLADNIK iz Šentjurja, 63 let, Marija VERHOVNIK iz Lokovice, 86 let, Stanislav PODPEČAN iz Pirešice, 67 let, Berta POLANŠEK iz Bočne, 77 let, Mirko KRAJŠEK iz Gavc, 56 let, Jože PRAZNIK iz Lokovice, 85 let, Ana GRIL iz Janškovega sela, 80 let, Franc KREFEU iz Mozirja, 76 let, Karolina DEMŠAR iz Železnikov, 96 let, Helena ŠKRUBA iz Topolšice, 66 let, Maria KALIŠNIK iz Velenja, 99 let, Angela MINODRAŠ iz Gornjega Gradu, 95 let, Ludvik GOMBOC iz Velenja, 66 let, Ivan KUGONIČ iz Šoštanja, 60 let, Stanislav OŠTIR iz Velenja, 76 let, Miroslav REPAS iz Celja, 57 let, Martin TEPEJ iz Škal, 92 let, Franc HRIBERŠEK iz Pake, 61 let, Albin VENIŠNIK iz Velenja, 78 let, Julijana Marija KIKER iz Celja, 83 let, Ana MARN iz Gornjega Gradu, 89 let. m Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda za zaposlovanje. Zaradi preglednosti objav so izpuščeni pogoji, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebna znanja in morebitne druge zahteve). Podrobnejše informacije so dostopne: - na oglasnih deskah območnih enot in uradov za delo Zavoda za zaposlovanje - na spletni strani http:/www.ess.gov.si - pri delodajalcih. d.o.o., Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje; zidar; do S. 3.; Sigma d.o.o., Ravnica 8, 5251 Gr- UPRAVNA ENOTA CEUE Gradbeni delavec gradbeni delavec; do 12. 2.; Tehnocomerc d.o.o. Maribor, Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Delavec brez poklica monter gradbenih elementov; do 19. 2.; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39a, 3212 Vojnik; gradbena dela - priprava malte, nakladanje, razkladanje; do 18. 2.; Vasiljevič Ta-dija s.p., zidarstvo in fasa-derstvo, Mariborska 86,3000 Celje. Pomožni delavec pomožna gradbena dela; do 19. 2.; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Snažilka čiščenje prostorov; do 18. 2.; Ava d.o.o. Celje, Vrunče-va 37, 3000 Celje. Talilniški pomočnik pocinkovalec; do 15. 2.; Pocinkovalnica d.o.o., Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje. Krovec krovec; do 12. 2.; Tehnocomerc d.o.o. Maribor, Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Nižja poklicna izobrazba (do 3 letj voznik tovornjaka, prevoz svežega mesa po Sloveniji; do 23. 2.; Ledas d.o.o. Celje, Tr- noveljska cesta 12, 3000 Celje. Stavbni klepar samostojno delo na strehi z različno pločevino in opeko; do 26. 2.; Mirnik Trade d.o.o. Celje, Lopata 44, 3000 Celje. Monter ogrevalnih naprav monter vodovodnih in ogrevalnih naprav; do 16. 2.; Esitel d.o.o., Delavska ulica 8, 3000 Celje. Izvajalec površinske zaščite hidroizolater ravnih streh, del. mesto v Celju; do 11. 2.; Sim Art d.o.o., Gasparijeva 8, 1000 Ljubljana. Frizer striženje, sušenje s fenom, barvanje, trajna, navijanje, čiščenje; do 12. 2.; Zdouc Mojca s.p., Marcom računalništvo in frizerstvo Mojca, Pod kostanji 6, 3000 Celje. Gradbenik delovodja za delo na terenu; do 19. 2.; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Tesar tesar, tesarska dela v Celju; do 12. 2.; Tehnocomerc d.o.o. Maribor, Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Zidar zidarska in tesarska dela; do 19. 2.; Gradnje Žveplan gar; gradbena dela, zidanje, pom. gradbena dela; do 12. 2.; Tehnocomerc d.o.o. Maribor, Dravska ulica 9, 2000 Maribor; zidanje, ometavanje izdelava fasad, pomoč pri delih na gradbišču; do 11. 2.; Vasiljevič Tadija s.p., zidarstvo in fasaderstvo, Mariborska 86, 3000 Celje. Voznik avtomehanik voznik kamiona; do 19.2.; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje; voznik tovornega vozila v mednarodnih relacijah; do 9. 2.; Murene Trade d.o.o., Bratov Hvalič 4, 5000 Nova Gorica; razvoz različnega materiala, nalaganje, razlaganje, čiščenje vozila, urejanje spremlj. dokumentacije, čisti in vzdržuje wc kabine na terenu; do 12. 2.; Vigrad d.o.o. Celje, Kocbekova cesta 30a, 3202 Ljubečna. Prodajalec prodaja obutve; do 8. 2.; Fisher International d.o.o., Kidričeva 36, 3000 Celje; vodja prodaje - potnik na terenu za znane stranke, za trženje priznanih proizvodov na območju Celja z okolico; do 15. 2.; Masten Ivan s.p. Bio Line zastopanje in posredovanje Maribor, Kraljeviča Marka ulica 19, 2000 Maribor; prodaja bele tehnike, akustike, gospodinjskih aparatov, delo na blagajni v PC Celje; do 9. 2.; Tripex d.o.o., Bežigrajska 7, 3000 Celje; HITRO NAROČITE Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 130 tolarjev, petkova pa 300 tolarjev. Naročniki plačajo za obe izdaji le 1.300 tolarjev, kar pomeni, da mesečno prihranijo več kot 400 tolarjev. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje. POZOR, tudi letnik 2005 s prilogo TV-OKNO! Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. Prešernova 19 3000 Celje NAROČILNICA Ime in priimek: Kraj: Ulicam Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: poslovodja v PC v Celju; do 9. 2.; Tripex d.o.o., Bežigrajska 7, 3000 Celje; skladiščnik v PE Celje; do 9. 2.; Tripex d.o.o., Bežigrajska 7, 3000 Celje. Kuhar delo picopeka, kuharja; do 8. 2.; Vertačnik Pavel s.p. -Picerija Limbo, Cesta na Ljubečno 48, 3000 Celje. Natakar točenje in strežba pijač; do 23. 2.; Stropnik Jožica s.p., dnevni bar Krčma pod gradom, Lemberg pri Novi Cerkvi 13, 3203 Nova Cerkev; strežba hrane in pijač po naročilu; do 8. 2.; Vertačnik Pavel s.p. -Picerija Limbo, Cesta na Ljubečno 48, 3000 Celje. Srednja poklicna izobrazba varnostnik; do 8. 2.; Bo-fex d.o.o. Merkur skupina Big bang Mega Celje, Bežigrajska 16, 3000 Celje; upravljanje strojev TGM; do 19. 2.; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje; voznik taksija; do 26. 2.; Hažič Danijel s.p., Taxi Tomi, Smrekarjeva ul. 6, 3000 Celje; razvoz blaga v trgovine po naročilu pog. strank; do 8. 2.; Jus Anton s.p. prevoz blaga s kamioni, Prušnikova ulica 27, 3212 Vojnik; montaža suhomontažnih sistemov; do 11. 2.; Seba d.o.o. Celje, Lava 9.a, 3000 Celje. Vrtnarski tehnik cvetličar, del. mesto v Celju; do 11. 2.; Agrokor d.o.o. Ljubljana, Cesta v gorice 44, 1000 Ljubljana. Strojni tehnik delo v proizvodnji, sestava ultralahkih letal; do 5. 3.; Air Net d.o.o. Celje, Ljubljanska cesta 62, 3000 Celje; rezkanje, vrtanje, struženje; do 11. 2.; Jakop Miroslav s.p., Profilplast, Zavrh nad Dobrno 10, 3204 Dobr- Magister farjnacije farmacevt; do 18. 2.; Javni zavod Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37, 3212 Vojnik. Doktor medicine specialist psihiatrije zdravnik specialist psihiater (tdpp) ali zdravnik po končanem sekundariju; do 18.2.; Javni zavod Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37, 3212 Vojnik. UPRAVNA ENOTA LAŠKO Osnovnošolska izobrazba perica; do 8. 2.; Zdravilišče Laško d.d., Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do 2.3.; TLS d.o.o. logistika, skladiščenje in transport, Spodnja Rečica 80a, 3270 Laško. Kuhar priprava in kuhanje jedi po naročilu, priprava malic in kosil, pomivanje posode, vzdrževanje kuhinje; do 5.3.; Aškerc Anica s.p., Gostinstvo Aškerc, Trg svobode 1, 3270 Laško. Natakar strežba pijač; do 16.2.; Strniša Ivan s.p., Trgovina in bife Marjeta, Partizanska pot 2, 3272 Rimske Toplice. Računalniški tehnik programer aplikativne programske opreme; do 5. 3.; I - Rose d.o.o. Laško, Jagoče 3, 3270 Laško; oblikovanje internetnih strani; do 5.3.; I - Rose d.o.o. Laško, Jagoče 3, 3270 Laško. Ekonomski tehnik samostojni računovodja; do 8. 2.; Vrbovšek Zdenko s.p., Inox Vrbovšek, Spodnja Rečica Sla, 3270 Laško. Univerzitetni diplomirani ekonomist komercialist za trženje; do 15. 2.; I - Rose d.o.o. Laško, Jagoče 3, 3270 Laško. na. Elektrotehnik projektiranje in meritve na elektroinštalacijah; do 15.2.; El projekt d.o.o., Cesta na Ostrožno 152, 3000 Celje. Kozmetični tehnik kozmetičarska dela; do 11. 2.; Ramič Mersija s.p. lepotni salon Mersi, Kocenova ulica 4, 3000 Celje. Gradbeni tehnik vodenje gradbišča, obračuni; do 19. 2.; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Ekonomski tehnik administrativna dela, priprava obračunov; do 11. 2.; Saf, založniška hiša d.o.o., Krpanova ulica 1, 3000 Celje. Ekonomsko komercialni tehnik delo na blagajni; do 8. 2.; Bofex d.o.o. Merkur skupina Big bang Mega Celje, Bežigrajska 16, 3000 Celje. Upravni tehnik administrativna dela; do 11.2.; Končan Verstovšek Mateja - odvetnica, Ljubljanska cesta 3a, 3000 Celje. Višja strokovno izobrazba programer na razvoju aplikacij; do 19. 2.; Grafiti poslovni sistemi d.o.o. Celje, Kersnikova 19, 3001 Celje. UPRAVNA ENOTA MOZIRJE UPRAVNA ENOTA SLOVENSKE KONJICE »te nit to< hi ga Pl; Dr st; Pj: tih; do 11. 2.; Unior d.d. Zreče, Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Ličar ličar - prašno lakiranje kovinskih izdelkov in komponent; do 11. 2.; Baumullel Dravinja d.o.o., Delavska cesta 10, 3210 Slovenske Konjice. Ključavničar ključavničarska dela, obdelava tanke pločevine; do U-2.; Baumuller Dravinja d.o.o., Delavska cesta 10-3210 Slovenske Konjice. Strojni mehanik oplaščevalec profilov, lepljenje mrežice in folije, zla- ganje in lepljenje profilov; do i e 12. 2.; Koplast ekstruzija d1 ;, konfekcija d.o.o., Tovarni^ 1 ka cesta 2, 3210 Slovenske Voznik avtomehanik voznik tovornega vozila v bivše jugoslovanske republike; do 10. 2.; Bytyqi Haxhi k.d. Gradbeništvo, transport, trgovina, Rečica 54,3332 Rečica ob Savinji. Natakar natakarica; do 11.2.; Krebs Frančiška s.p. Bistro Fani, Hofbauerjeva 22, 3330 Mozirje. Srednja poklicna izobrazba svetovalec; do 9. 2.; Mario 5 d.o.o., Ljubija 124, 3330 Mozirje. Konjice. Zidar P< B zidarska dela, montaža ki kamnoseških izdelkov; do 19. 2.; Špes Franc s.p. Kamnoseštvo in pogrebne usluge’ Tatenbachova 14, 3210 SD" . venske Konjice. Strojni tehnik nastavitev, upravljanje d1 nadzor delovanja strojev- vzdrževanje strojev in naprav menjava in nastavitev orodij’ ^ do 12. 2.; Koplast ekstruzija in konfekcija d.o.o., Tovarniška cesta 2, 3210 Sloveti' ^ ske Konjice; t operater na CNC obdeD" , valnem stroju; do 15.2.; Puč' | nik Franc s.p., Orodjarstvo, j Vinogradna ulica 36, 32m j Slovenske Konjice; zahtevna dela obdelovanja ^ kovin na različnih strojih raznih artiklov; do 11. 2.; Uni°r ( d.d. Zreče strojegradnja- proizvodnja strojev za obdelavo kovin in lesa, Kovaška j cesta 10, 3214 Zreče. Inženir strojništva razvijanje tehnološko' konstrukcijskih rešitev id spremljanje proizvodov; d° 11. 2.; Unior d.d. Zreče strojegradnja, proizvodnja strojev za obdelavo kovin in le sa, Kovaška cesta 10, 32l Zreče. Diplomirani inženir str°l ništva (vs) razvoj in konstruiranje me banskih sklopov, stikalu1 omar in pultov, podpora pr° daji pri definiranju proizv° dov, konstruiranje po želji1 naročilih kupcev; do 11- il') Baumuller Dravinja d.o-0 ’ Delavska cesta 10, 3210 5i° venske Konjice; vodja razvoja in tehno* gije, vodenje projektov, ra voj, avtomatizacija obstoj čih in novih procesov, vod) razvojnega tima; do H- 'L Marovt d.o.o. Stranice, SC niče 55, 3206 Stranice. Diplomirani ekonom1* (vs) asistent komerciale - P.h Pomožni delavec gradbena dela; do 11. 2.; Gradbeništvo Eagle d.o.o., Ulica pri izviru 2, 3210 Slovenske Konjice; gradbena in ostala pomožna dela; do 19.2.; Špes Franc s.p. Kamnoseštvo in pogrebne usluge, Tatenbachova 14, 3210 Slovenske Konjice. Obdelovalec kovin pomožni kovač - zalaganje kovaške peči, posluževanje utopnega kovača, priučeva-nje dela na kovaških agrega- moč vodstvu v operativFL opravilih, sodelovanje P U pl d V lllli) OUVlvlU V trrrj ^ t, strateških projektih, opti^L ranje procesov podjetja; \ 11. 2.; Baumuller Dravi)1) d.o.o., Delavska cesta 3210 Slovenske Konjice; . controling - analiza reZ controung - anaiizu ^ . tatov in raziskav, specmL analize, poročanje konc^, nu, sodelovanje pri nap°v^, dovanju in poslovnem pi^\< - - - - - —'UUC ranju; do 11. 2.; BaurnU Dravinja d.o.o., Delavska sta 10, 3210 Slovenske h njice; m bilančni knjigovodja - samostojno sestavljanje mesečnih, kvartalnih in letnih potočil, celotna dnevna opra-hla finančnega in kreditnega knjigovodstva, obračun Plač; do 11. 2.; Baumuller Dravinja d.o.o., Delavska cesta 10, 3210 Slovenske Konjice. UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRI CELJU Prodajalec prodaja gradbenega mate-tiala; do 8. 2.; Jeršič Peter S-p., Prevozi in trgovina, Cesta pod Rifnikom 27, 3230 sentjur. Srednja poklicna izobrazba montaža spuščenih stropov; do 15. 2.; Povalej Drago s.p., Pod - notranja za-tijučna dela v gradbeništvu, Rateče 18, 3230 Šentjur. Elektrotehnik elektronik serviser elektronike; do 18. 2.; Adheziv d.o.o. Šentjur, Prešernova ulica 34,3230 Šentjur. Komercialni tehnik prodaja vozil; do 11.2.; Av-tohiša Mlakar d.o.o. Grobelno, Stopče 32b, 3231 Grobelno. Gimnazijski maturant zastopnik na terenu - tržete premoženjskih in oseb-?ih zavarovanj za območje Šentjur z okolico; do 19. 2.; generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, ŠOOO Ljubljana. Profesor defektologije za 'hševno motene individualni habilitator, vožnje, varstvo in zaposlitev b°d posebnimi pogoji; do 8. $>! Varstveno delovni center Šentjur, Ulica skladateljev Pavcev 8, 3230 Šentjur. ..doktor medicine specia-splošne medicine ..zdravnik splošne ali dramske medicine ali zdravnik n opravljenim sekundaria-'Ui, strokovnim izpitom; do 2.; Javni zavod Zdravs- Veni dom Šentjur, Ulica Leo-jUDobrotinška 5,3230 Šent- l .UPRAVNA ENOTA r sSMARJEPRUELŠAH 3 delavec brez poklica 11 d v predelavi, pakiranje, g ojenje, čiščenje; do 8. 2.; mesnrne Žerak d.o.o. Roga-3 bC* Strmolska ulica 9, 3252 R°gatec. 0 ^esar opažev z nj,esar za izvajanje zahtev-e in manj zahtevnih grad- benih opažev; do 16. 2.; Po-bežin Janez s.p., Graditelj Po-bežin & sin Rog. Slatina, Celjska cesta 34, 3250 Rogaška Slatina. Monter vodovodnih naprav inštalater ogrevanja, vodovoda; do 11. 2.; Piam, trgovina in elektrostoritve, d.o.o., Celjska cesta 34,3250 Rogaška Slatina. Grafičar tiskar za ofset tisk; do 11. 2.; Kotiš Kozjanski tisk d.n.o. Močenik Anton & Fanika, Bo-drež 42, 3231 Grobelno. Zidar samostojna zidarska dela in pomoč pri manj zahtevnih zidarskih delih; do 16. 2.; Pobežin Janez s.p., Graditelj Pobežin & sin Rog. Slatina, Celjska cesta 34, 3250 Rogaška Slatina. Prodajalec prodaja vozil; do 5. 3.; Žgajner servis d.o.o., Spodnje Sečovo 14, 3250 Rogaška Slatina. Kozmetični tehnik pediker, maser; do 8. 2.; Stopinšek Milena s.p. Marine spa center, Celjska cesta I, 3250 Rogaška Slatina. Gradbeni tehnik vodenje delovnih skupin na gradbiščih, gradbene kalkulacije, spremljanje izvajanja del; do 16. 2.; Pobežin Janez s.p., Graditelj Pobežin & sin Rog. Slatina, Celjska cesta 34, 3250 Rogaška Slatina. Ekonomski tehnik dela v knjigovodstvu, pomoč pri izdelavi razvojnih projektov, kadrovske evidence; do 15. 2.; Kip vizija d.o.o., Lesično 71, 3261 Lesično. Profesor geografije poučevanje geografije; do II. 2.; Šolski center Rogaška Slatina, Steklarska ulica 1, 3250 Rogaška Slatina Doktor stomatologije zobozdravnik v ZP Kozje; do 14.2.; Javni zavod Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah, Celjska cesta 16,3240 Šmarje pri Jelšah. UPRAVNA ENOTA VELENJE Delavec brez poklica gradbeni delavec; 11. 2.; Profi dom, d.o.o., Ljubljanska cesta 26, 3320 Velenje; čistilka; do 8. 2.; Trs Boris s.p., Šlandrova cesta 16, 3320 Velenje; čistilec-strojni; do 8.2.; Trs Boris s.p., Šlandrova cesta 16, 3320 Velenje. Avtoklepar plastilec in obdelovalec polimerov; do 11. 2.; Veplas d.d., Štrbenkova cesta 1,3320 Velenje. Keramik keramik; do 26. 2.; Vegrad d.d. Velenje, Stari trg 35, 3320 Velenje. Slikopleskar slikopleskar; do 26. 2.; Vegrad d.d. Velenje, Stari trg 35, 3320 Velenje. Frizer frizer; do 11. 2.; Popržen Peter s.p., Kidričeva cesta 2b, 3320 Velenje. Železokrivec železokrivec; do 26.2.; Vegrad d.d. Velenje, Stari trg 35, 3320 Velenje. Tesar tesar; do 26.2.; Vegrad d.d. Velenje, Stari trg 35,3320 Velenje. Zidar zidar; do 26.2.; Vegrad d.d. Velenje, Stari trg 35,3320 Velenje. Polagalec podov in tlakov parketar; do 26. 2.; Vegrad d.d. Velenje, Stari trg 35, 3320 Velenje. Prodajalec prodajalec lesnega programa; do 5. 3.; Lesarstvo Hudovernik d.o.o., Cesta talcev 11, 3322 Velenje. Prodajalec papir.-knjigo-trških artiklov zastopnik - zbiranje naročil za prodajo izdelkov in storitev podjetja, popis pravnih oseb za območje Slovenj Gradca, Velenja, Žalca, Celja, Slovenskih Konjic; do 8. 2.; Slovenska knjiga d.o.o. Ljubljana, Stegne 3, 1000 Ljubljana. Srednja poklicna izobrazba monter knavf plošč; do 26. 2.; Vegrad d.d. Velenje, Stari trg 35, 3320 Velenje. Elektrotehnik kontrola toplotne energije, vode, zraka, vzdrževalna dela, del. mesto je v Velenju; do 11.2.; Adecco h.r. kadrovsko svetovanje d.o.o. podružnica Celje, Ul. XIV. divizije 6, 3000 Celje. Računalniški tehnik oblikovalec, različna dela v tiskarni, pripravnik; do 8. 2.; Diling d.o.o., Podjetje za inženiring in servisno dejavnost, Stanetova cesta 9,3320 Velenje. Inženir strojništva vodja projekta strojnih inštalacij; do 11. 2.; Stanovanjsko podjetje Velenje, Koroška cesta 48, 3320 Velenje. Z babico na ogled Babice ^ovi tednik & Radio Celje vas v sodelo-niniu z Mestnim kinom Metropol vabita °§led filma Babica. Gre za čustveno z§odb0 ruske starke, za katero ni mesta kni družini. bod*21^33^ bomo deset vnukov ali vnukinj, ki Vq j ^hko svojo babico na nedeljsko predsta--20. februarja ob 19. uri, pripeljali zastonj, ter ■ *^e na kupon svoje ime in priimek ljjt lr,le m priimek svoje babice. Kupon poš-CeV na ^ov* tednik, Prešernova 19, 3000 bJf* d0 petka, 11. februarja. Nagrajence p 0 °bjavili v torkovi številki, 15. februarja! °s1m Babica si sicer lahko v Metropolu brUa ate °d srede, 16., do nedelje, 20. fe-pre r,a> sredino premiero bo z glasbo pos-sej n1 ruski duet Balalajka (Natalja in Alek- r-rtnakov). KUPON Ime in priimek S seboj bom vzel babico Naslov Inženir gradbeništva vodja kooperacije; do 11. 2.; Stanovanjsko podjetje Velenje, Koroška cesta 48,3320 Velenje. UPRAVNA ENOTA ŽALEC Delavec brez poklica gradbena dela, del. mesto je v Ložnici pri Žalcu; do 11. 2.; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Živilski delavec v pekarstvu peka bureka; do 11.2.; Jahn Jernej s.p., Pekarna Janič podružnica Žalec, Šlandrov trg 37, 3310 Žalec. Natakarski pomočnik točenje in strežba pijač; do 16. 2.; Hmezad KZ Gotovlje z.o.o., Gotovlje 71, 3310 Žalec. Ključavničar vodja montaže ograj; do 11. 2.; Kočevar & Thermotron d.o.o., Ločica 65d, 3313 Polzela. Strojni mehanik mehanik za delo na stroju težke gradbene mehanizacije, del. mesto je v Ložnici pri Žalcu; do 11. 2.; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Tesar tesarska dela, del. mesto je v Ložnici pri Žalcu; do 11. 2.; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Zidar zidarska dela, del. mesto je v Ložnici pri Žalcu; do 11. 2.; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Strojnik gradbene mehanizacije za zemeljska dela strojnik težke gradbene mehanizacije, del. mesto je v Ložnici pri Žalcu; do 11. 2.; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka, del. mesto je v Žalcu; do 11. 2.; vloge na naslov: Alea group d.o.o. Ložnica pri Žalcu 43, 3310 Žalec; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje. Prodajalec prodajalec; do 11. 2.; Ver-hovšek Andrej s.p., Lovec Celje prodajalna Žalec, Šlandrov trg 21, 3310 Žalec. Natakar strežba pijač v dnevnem baru; do 11. 2.; Ščurek Iztok s.p., dnevni bar, Dobriša vas 3b, 3301 Petrovče. Strojni tehnik CNC operater na obdelovalnem centru; do 11. 2.; Pilih d.o.o., proizvodnja tehnološke opreme in trgovina, Podvin 209, 3310 Žalec. Gradbeni tehnik gradbeni delovodja, del. mesto je v Žalcu; do 11. 2.; vloge na naslov: Alea group d.o.o., Ložnica pri Žalcu 43, 3310 Žalec; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje. Inženir gradbeništva vodja gradbišča, del. mesto je v Ložnici pri Žalcu; do 11. 2.; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Prva oddaja FARAONOVA RULETA bo na sporedu Radia Celje v sredo, 9. 2., ob 12.15. ■FARAONOVA: RULETA* tsS.c.1)*2005 ltlR “ Dnevi grmenja se pričenjajo! Čakajo vas štirje skuterji, dva avtomobila Volksvvagen POLO in sanjski avto BMW Z4! i Faraonova ruleta za velike nagrade se že vrti! V igri boste zopet vsi, ki boste poslali kuponček iz Novega tednika ali poklicali v oddajo Radia Celje! Čaka vas še 150 lepih nagrad! KUPONČEK POŠLJITE NA NASLOV: RADIO CELJE, PREŠERNOVA 19, CELJE "nagradnikOpon Ime in priimek: Naslov: 16 IMIVOSTI Marijo in Ignaca Zupanca sta ob njunem jubileju obiskala tudi predsednik in tajnik KS Griže, Ivi Krašovec in Zlatko Frelih. Šestdeset let v dobrem in slabem Zgodbo življenja že več kot 60 let skupaj pišeta Marija in Ignac Zupanec iz Griž, ki sta decembra lani obeležila biserno poroko ali 21.900 lepih in manj lepih dni, ki so bogatili in utrjevali njuno zakonsko zvezo. Marija, ki se je kot tretji otrok rodila leta 1923 očetu Jakobu in mami Ivanki Golavšek, je domačinka. V družini je bilo pet otrok. Oče je bil po poklicu čevljar, vendar je delal v rudniku Zabukovica. Marija je osnovno šolo obiskovala v Grižah in Žalcu, kjer je opravila tudi obrtno šolo in se izučila za šiviljo. Ignac se je rodil leta 1921 mami Mariji in očetu Alojzu v Rogaški Slatini, odraščal pa na kmetiji skupaj s tremi brati in z dvema sestrama. Izučil se. je za krojača. Z Marijo sta se spoznala v Rogaški Slatini, kjer je živela njena teta. Ljubezen in delo sta ga kmalu pripeljala v Savinjsko dolino, v vojnem času pa sta se oba znašla v delovnem taborišču v Leobnu v Avstriji. Tam sta se 16. decembra 1944 tudi poročila. Po vojni sta se vrnila v Marijin dom v Griže, družinsko gnezdo pa povečala s hčerjo Igo in sinom Da-nijem. Denar za življenje sta si Marija in Ignac služila s šivanjem. Ignac je imel 20 let obrtno dejav- nost v Žalcu, pri njem pa je bila zaposlena tudi Marija, ki še danes kaj zašije, posebej rada pa se vozi s kolesom. Ignac sicer tega ne počne, zato pa rad krmi kokoši, zajce in skrbi, da je v stanovanju v teh zimskih dneh vedno toplo. Šestdeset let skupnega življenja je za Marijo in Ignaca Zupanca hitro minilo, pravita. Bilo je vsega po malem. Zanimivo, veselo, doživeto ... Pa kdaj tudi težko in žalostno. Skupaj sta zmogla vse težave, hkrati ostala vesela in ponosna, jesen življenja pa jima najbolj lepšajo njuni potomci. DARKO NARAGLAV Oboževalke so bile navdušene Dvorana Zlatorog je tako polna, kot je bila v petek, samo ob najbolj pomembnih tekmah celjskih rokometašev. Evforijo so tokrat povzročile tri legende iz nekdanjih bratskih republik - Mišo Kovač, Jasmin Stavros in Dražen Zečič -ki so v dvorano pripeljale tako starejše kot mlajše oboževalke. Organizator Dušan Otorepec (levo) je bil po koncertu v družbi s tremi zvezdniki gotovo zadovoljen. Foto: NATAŠA MULLER Trije Smolarjevi fantje Minili so že skoraj trije meseci, odkar so Smolarjevi dobili novega družinskega člana, Janija. Ata Adi sinkovega rojstva medijem ® prikrival, vendar fotografiranja svoje povečane družinice ni dovoli*; »Saj še ni kaj videti!« se je branil in obenem obljubil, da bo čez neka1 časa že sam poskrbel za to. In je, s pomočjo družinskega prijatelj3’ priznanega koroškega fotografa Toma Jeseničnika, ki je z veselje*11 prvič ovekovečil vse tri Smolarjeve fante skupaj. Sicer pa je naš kantavtor izkoristil očetovske ugodnosti, ki jih nu država. Izkoristil je očetovski dopust in bil mesec in pol na razpolag zgolj svoji družini. Tega je bil v zadnjih dneh decembra in ves janu najbolj vesel Janijev starejši brat, štiriletni Jure, saj je njegov ati P°f? gospodinjskih opravil našel tudi veliko časa zanj. Ženi Lidiji, sicer arh tektki in grafični oblikovalki, ki je tik pred porodom oblikovala tu ovitek njegove zadnje plošče, je Adi prepustil samo skrb za majhneg Janija, ki pridno je in veliko spi, tako da se družinska rutina po njeg vem prihodu na svet ni dosti spremenila, le še lepše je. . Adi bo zdaj kmalu zajadral na stara pota in nadaljeval promoviran) svoje plošče Vse je krasno. Pesmi SPS in naslovna Vse je krasno sta se glasbenih lestvicah izkazali za veliki uspešnici. Pred kratkim je bil3 radijske postaje poslana Pesem o rolici papirja, za katero tudi že vel) ’ da bo zaradi prijetne melodije in hudomušnega pa tudi globoko sp°r čilnega besedila najverjetneje ponarodela. IUBSA LA Boštjan Dermol, pevec skupine Nude Pravi eden: »Včeraj je prišel brat iz Nemčije.« Pa vpraša drugi: »Kdo je prišel brat?«