PoStnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, 20. junija 1929.
Stev. 45. Letnik LX1X. /Sol. leto 1928/29]
Učiielfslci Tovariš
1	,, .,v<	y . ( r T rr T	r%	• • v /	m • » »•	Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefranklranlh pisem
Stanovsko politisko glasilo UJU — Poverjenistvo Ljubljana. k'™«^
■ ;	'	.	V
f Mihajlo M. Stanojevic.
Dne 14. t m. smo prejeli od predsednika UJU tov. VI. Petroviča iz Beograda vest, da je umrl Mihajlo M. Stanojevic, urednik »Uči« telja«.
Naše članstvo se gotovo in dobro' spo» minja srbski ga tovariša, člana glavnega od* boru UJU, ki j« posečal vsako leto glavne skupščine našega Udruženja, kjer je imel že več stvarnih in temeljitih referatov. Spomin njalo' se ga bo, ko je prihitel v družbi z dru» gimi srbskimi tovariši 1. 1919. v Ljubljano na del.gacijsko zborovanje bivše »Zaveze«, kjer se je storil izmed vseh takrat še obstoječih pokrajinskih učiteljskih zvez prvi sklep, da prenehajo stare učiteljske organizacije s predvojnimi granicami in se celotno' učitelj« stve države združi v enotno državno učitelj* sko organizacijo. Vidimo in čujemo ga, kako je ob tej priliki vstal v starodavni magistratni dvorani v Ljubljani, eleganten po svoji po» stavi in zunanjosti, eleganten po svojem miš* ljenju in čustvovanju ter je z vso toplino in oduševljenostjo nacionalne svoj. duše ča* stital slovenskemu učitelju kot prvemu k storjenemu sklepu. 'Prihajal je često med nas! Leta 1922. je bil na pokrajinski skupščini na Bledu 1. 1923. na II. kongresu UJU v Ljub* Ijani leta 1925. je poročal o delovni šoli na pokrajinski skupščini v Šoštanju, 1. 1926. je: poročal na kongresu v Beogradu. Mnogo to» variš-ee in nacionalne dolžnosti nas veže ž njim, da se ga spominjamo ob krsti kot od* ličnega vodje našega stanu, neumornega pra» svetnega nacionalnega in književnega de* lavca On je bil med prvimi glasniki in pro« povedniki, da smo si jugoslovenski učitelji bratj., da smo si eno, da hočemo delati skup» no za skupne stanovsko stvar.
Do zadnjega je Mih. M. Stanojevic stre» mel za stiki s slovenskim učiteljstvom. Ob predzadnji ekskurziji UJU na Dunaj, ki io je vodil sam, j© pisal uredniku »Učit. Tov.«, da želi tudi priključitve slovenskega učitelj» stva k tej ekskurziji. Sporazumela sta se o tem s tov. Vrancem. Kadar smo došli v Beo* grad, je bil on tudi med prvimi ki nam je prožil roko in nam je bil vedno na razpolago,
če smo potrebovali njegove pomoči.
•
Rojen je bil 1. 1867. v čačku, kjer je ob« isKoval osnovno šolo in nižjo gimnazijo; uč;« teljišče je dovršil v Beogradu in postal že leta 1885. učitelj. Služboval je v raznih kra» jih, končno v Beogradu, kjer je postal leta 1919. zaradi svojih odličnih pedagoških spo» sobnosti referent v ministrstvu prosvete, na katerem mestu je ostal do upokojitve.
Prvi začetki njegovega javnega književ« nega delovanja segajo v njegova mlada leta. Še dijak je pisal v takratne mladinske liste. Po dovršenem učiteljišču leta 1885. je napisal prvo pedagoško razpravo. Sodeloval in pisal
IUCITELJSKI DOM V LJUBLJANI r. z. z o. :zi
je imela dne 7. maja 1929 v Ljubljani v beli dvorani Uniona ob M8. uri svoj I. redni občni zbor.
Ker je bil ob K8. uri občni zbor nesklep» čen, 'ga predsednik Josip Lapajne pre« kine za pol ure. Ob 8. uri ga ponovno otvori, konštatuje sklepčnost in pozdravi navzoče člane, katerih je zbrano precejšnje število. Zahvali se prosvetnemu šefu za prost dan, ki ga je na prošnjo odbora dovolil vsem članom, ki se udeleže občnega zbora.
Nato poda svoje obširno situacijsko po» ročilo. Iz njega je bila jasno razvidna s^ika odborovega delovanja. Upravičeno je žigosal nezavednost, malomarnost in brezbrižnost učiteljstva, ki deloma stoji ob strani, deloma se razceplja in s tem uničuje svoje lastne naprave. Graditi hoče 3 domove pa še enega^ ne zmore. Poziva jih k delu, kajti s samimi zborovanji in neizpolnjenimi sk'.pi ne bemo dvignili sami sebe, ne dosegli svojega cilja.
TAJNIŠKO POROČILO, PODANO NA OBČNEM ZBORU ZADRUGE »UČITELJ* SKI DOM V LJUBLJANI«.
(Poročala tajnica Marija Malenšek.)
5. maja 1928 se je vršil 33. redni občni zoor »Društva za zgradbo učiteljskega kon» vikta v Ljubljani. Soglasno se je- na tem občnem zboru sklenilo, da se društvo razpu« sti in mesto njega ustanovi zadruga z imenom »Učiteljski dom v Ljubljani« r. z. z o. z.
Ker je upravni odbor Učit. konvikta se» stavil pravila za zadrugo, so se ista takoj pre»
je v »Prosvetni Glasnik«, »Prosveto«, »Pc« dagoški pregled«, »Napredak«. »Narodno Prosveto«. ki ji je bil prvi urednik in v »Uči» telja«, ki ga je urejeval do zadnjega.
Stanojevic je eden odličnih jugosloven» skih pedagogov predvsem sposoben meto» di<^. Izmed raznih obširnih Tazprav in večjih njegovih del naj omenjam »Metodiko zem» ljepisja v osnovni šoli«, »Metodiko zgodo* vine« »Metodiko .naravoslovja« itd.
Na podlagi teoretičnih študij in praktič* nih izkustev je iizdal mnoge šolskih knjig za osnovne, meščanske in obrtne šole, večinoma sam, deloma skupno z diugimi tovariši. Teh knjig je nad 20. Poleg tega je izdal tudi več zemljevidov in atlantov. Koliko marljivosti, neumornosti, vztrajnosti tiči v teh izdanjih!
Sodeloval je Stanojevic tudi pri raznih političnih listih: »Odjek«, »Dnevni list«, »Tri» bune«, »Zakonitost«, »Štampa«, -»Samoupra» va«, »Narodna volja«, »Narodni prijatelj« in drugih ki so prinašali njegove članke, v ka» terih se je vztrajno in uspešno boril za na» predek šolstva in pravice učiteljstva.
Uredil je »Uč;teljs'ki koledar«, izdaja UJU, t. j. prvi skupni koledar jugosloven*
skega učiteljstva.
čitala. Posamezni paragrafi so se tekom de» bate nekoliko izpremenili, vsi pa z vzklikom soglasno odobrili. Po odglasovanju celotnih pravil, ki jih je občni zbor soglasno sprejel, oziroma odobril, se je ustanovila zadruga Učiteljski dem v Ljubljani.
Tako smo torej 5. maja 1928 ustanovili Učiteljski dom v Ljubljani r. z. z o. z.
Svojo pot in svoj cilj smo označili. In danes? Leto je že minulo od ustanovitve. Čas hiti. Življenje hiti preko nas. In kaj bo ostalo od življenja? Ostalo bo to, kar je vredno živ» ljenja. Življenja pa je vredno le to, kar ima trden temelj. Tak temelj moramo postaviti našemu Učiteljskemu domu, da bo vzrastla na njem stavba močna, neoma j,ana. Bo li taka, je odvisno od nas. Nezaupanje, razkosavanje jo ne bo zgradilo. Zato na delo vsi, brez iz» jeme, si li star ali mlad tovariš tovarišica, poročen, neporočena. Vsi pravim, vsi za ene» ga, >edcn za vse. Ne bo nam žal truda in žrtev. S ponosom bomo zrli na to, kar je naše, na lastni dom, ki se bo dvigal nam v ponos, učiteljski deci v pomoč.
»Na delo, na delo« ta klic se že nad 30 let ponavlja in vse je kazalo, da je bil do se» daj klic vpijočega v puščavi. Marsikdo bo mogoče rekel: »Kaj pa se je v teh letih sto» rilo, kaj se nam lahko pokaže?« Tovariši, malo res malo, skoraj nič. Pa kdo je temu vzrok? Mi sami. Koliko smo pa sodelovali? Okrog in okrog splošna apatija, oprostite, ako rečem stanovska nezavednost, malo po» moči, mnogo kritike, še več nezaupanja. Da ne pretiravam, evo vam dokaza v številkah o sodelovanju članstva posameznih društev za Učiteljski dom.
Najbolj priljubljeno mu je bilo ureje» vanje ped. revije »Učitelja«. To' odlično pe« dagoško revijo je vodil in urejal že pred In ves čas obstoja UJU in jo je dvignil z na» cionalno ljubeznijo in stanovskim zanosom na ono višino, da' se danes lahko meri, kot centralno ped. glasilo UJU, ne samo z doma» čimi, nego tudi z inozemskimi pedagoškimi revijami.
Nikakor ne moremo prezreti Stanojevi« čevega dela na šolski zakonodaji, kjer je bil baš on eden izmed najboljših strokovnjakov. Sodeloval je pri vseh projektih zakona o na» rodnih šolah. Na zadnji seji glavnega odbora UJU je vodil odsek za zakon, ter je inten» zivno sodeloval. Že v predvojni Srbiji je po* segal kot dober poznavalec ustroja šolstva in šolske administrative posvetujoče in od» ločilno v šolsko zakonodajo. Tak je ostal tudi v povojni dobi. Njegovo strokovnjaško mnenje je bilo vedno upoštevano.
Razen splošnega prosvetnega delovanja ima Stanojevic tudi velike zasluge za našo stanovsko organizacijo. Od vsega početka svojega službovanja, najprej kot navaden preprost borec, odkar pa je služboval v Beo» gradu, kot član glavnega odbora je vztrajno in neumorno deloval za dobrobit učiteljstva, za njegov moralni ugled in materijalno bla» gostanje. Takoj po ^evratu ga vidimo med prvimi borci, ki so pričeli v dobri zavesti no» vega položaja graditi našo stanovsko stavbo UJU. 'Kot član izvršilnega odbora UJU je redno prihajal na seje, kj,r se je uveljavljal s svojo mirno, tehtno, preudarno in vedno stvarno besedo.
*
Tak je naš tovariš Mihajlo M. Stanoje« vič! Ni mogoče na tem tesnem prostoru opi« sati vsega njegovega delovanja. Kar je dal stanu in šoli, jima je dal iz globine svoje iskrene duše! Ponosni smo lahko na take stanovske I delavce tudi slovenski učitelji. Mnogo je storil za razmah mladine, šole in stanu v naši novi državi, ki ji je tudi on utr» jeval temelje s pozitivnim svojim delom. S ponosom in samozavestjo je lahko legel v grob zroč nazaj na plodonosna dela svojega življenja.
In ko bomo došli zopet v Beograd bomo pogrešali visoke postave, resne in ljubeznjive besede Mihajla Stanojeviča, ki nam je bila vedno na razpolago za dobrobit naše stanov» ske stvari in ki ni nikdar zamudil prilike v dobrobit celokupnega našega šolstva in stanu.
Njega ni! Ostala so nam pa njegova dela in njegov vzor tople ljubezni do naroda, šole in stanu, ki nam mora biti vodnik vsem da mu služimo, kakor mu je služil on. Ob grobu Mihajla Stanojeviča žaluje danes poleg srb« skega in hrvatskega učiteljstva tudi sloven» sko' učiteljstvo ter kliče: Slava spominu in delu velikega pokojnika!
	društn. članov		včlanjenih	plačal
Brežice . . .	ima	104	3	_
Črnomelj . .	*	86	1	%
Kamnik . . .	•n	115	43	10
Kočevje . . .	■ »	148	1	1
Kranj . . .	*	152	73	29
Krško . . .	■jj	146	1	1
Laško . . .		109	1	—
Litija . . . .	1>	111	8	5 25 del.
Ljubljana . .	V	109	33	8
Ljubljan. okol.	»	234	48	28
Logatec . . .	»	96	54	4
Novo mesto .		139	7	1
Radovljica . .	*	115	12	5
Kaj porečete k tem podatkom. Se vam -li čudno zdi, da dom v več kot 30 letih ni vzra» stel? Pri takem podpiranju bomo še čakali na njega. Nekateri mislijo, ko bo Učit. dom dograjen, pristopimo. Pri takem naziranju je skoraj škoda besed, ker bodo vedno ostali pri svojih nazorih. Tem le to primero, dai se mi njihovo početje zdi enako, ako bi šli v trgo» vino, kupili obleko in če se bo dobro' nosila, potem bi jo plačali. Drugi zopet snujejo v naših vrstah svoje načrte, se odcepljajo in s tem razbijajo skupnost v delu. Vse to ne bo rodilo sadu. Eden dom skupen dom, ki bo vreden nas in mi njega.
In sedaj o delu načelstva za Učit. dom v tekočem letu. Na občnem zboru 5. maja 1928 sta bila soglasno izvoljena predsednik Josip Lapajne, šolski uprav, v Cerkljah in podp redsednik Karol Štravs, šolski upravtelj v Logatcu. V načelstvo so bili še izvoljeni Vekoslav Mlekuž Josip Kobal, Mica Malen» škova in Anton Arigler. Namestnikom so bili izvoljeni Franc Mercina, šolski uprav, v Grahovem, Angela Hafnarjeva, učiteljica, Šmartno pri Kranju, Matija Pelko, šolski uprav, v Toplicah pri Zagorju in Franc Ma»
carol, šolski uprav, v Šmartnem pod Šmarno goro.
Pri prvi seji dne 19. maja 1928 se je za» družni odbor konstituiral, poleg predsednika in podpredsednika ki sta bila že izvoljena, tako da je blagajniške posle prevzel Josip Kobal, za gospodarja zadružnega inventarja s. j;a imenovalo Mlekuža in tajnico MiCo Ma« lenškovo, Anton Arigler je odbornik.
Načelstvo r. z. z o. <z. Učiteljski dom v Ljubljani je imelo v tekočem letu 3 seje. Vse so vsebovale važne sklepe, bavile s., kje iskati virov, da pridemo hitreje do cilja, kaj opustiti, kaj izboljšati. Vse, kar se je pri se» jah sklenilo, se je od strani načelstva tudi izvršilo.
Zadruga je pristopila k zvezi slovenskih zadrug Sprejem je zveza sporočila načelstva 13. junija 1928 in obenem predpisala 5 dele» žev a 100 Din.
Vse čisto premoženje Učit. konvikta v vrednosti 412.645 Din je prešlo na zadrugo Učit. dom, ki je sprejela vse konviktovo aktivno in pasivno premoženje, izkazano na občnem zboru dne 5. maja 1928.
Podarjenih vsot in brezobrestnih posojil se ni vračunalo v deleže, ker šteje zadruga vse to v svoja aktiva in bi se s tem preveč obremenila kdor pa bi to zahteval, bi se mu podarjeni znesek vrnil. Take zahteve ni bilo.
Članarina 100 Din iz 1. 1926. in 1927., a le ona, ki je bila plačana v gotovini, sei je pri» znala na željo posameznikov, ki pa so se mo» rali na sklep zadružnega načelstva sami javiti. — 'Pristopnina s ie določila po čl. 15. zadruž« nih pravil na 10 Din.
Zadruga ima danes po enem letu 285 članov, med temi 93 s polnovplačanimi deleži, prištevši še 32 deležev, ker imajo nekateri vplačanih več, torej skupaj 125 deležev.
Gospodarska akcija je bila v tem letu v polnem teku. V njeno svrho se je sestavil oglas v »Jutro«. Ta oglas je bil povod, da je gremij trgovcev v Ljubljani naznanil tov. La» pajneta, predsednika zadruge, prosvetnemu šefu, ki je proti njemu uvedel disciplinsko postopanje, dasi je on napravil oglas kot na» čelnik zadruge od katere je bil v to poobla» ščen. Zahteval je, da se v bodoče nastopa proti načelstvu zadruge in ne proti njemu, kot privatni osebi.
Ker je uprava »Jutra« s svojo pomoto v inseratu povzročila disciplinski postopek proti načelniku, je stornirala račun 100 Din.
Sklenili sta se pogodbi s Papiršefom v Mariboru in Jugokredo v svrho dobave pa» pirja in krede šolam. Žal, ni rodilo zaželje» nega uspeha, ker stane mnogo preveč truda, da bi šole potom dopisnice morale nareče« vati pri posameznih tvrdkah. Pogodba z Ju» gokredo se je na prošnjo tvrdke razveljavila, ker ne le, da ni imela dobička, bil je celo ogrožen njen obstoj radi bojkota trgovcev, ki so bili prezrti pri prodaji.
Tvrdka »Ides« z enako pogodbo se je tudi pritožila, da se je vzlic vsem ugodno« stim, ki jih nudi, premalo učiteljstvo poslu» žuje. Ker so se izrekli pomisleki, da prihajajo računi previsoki radi vsestranske poštnine, upamo, da z novim letom taki izgovori od» padejo, ustanovila se bo namreč »Učiteljska samozaložba«, ki bo centralizirala vso' do» bavo.
Kmetijska družba nudi zadrugi Učiteljski dom 10% pri vseh dobavah, tvrdka »Kosmos« daje celo 25% za poslovanje in Učit. tiskarna daje od svoje zaloge. tudi %.
Mnogo se je torej storilo, a od članstva malo, skoTaj nič upoštevalo. Gospodarska akcija bi nam prinesla lepe vsote in naši žepi bi pri tem nič ne trpeli.
V	»Učit. Tov.« so v propagandne svrhe izšli letaki; poverjeništvo UJU Ljubljana je na našo prošnjo s svojimi dopisi priporočalo zadrugo, bodrilo članstvo. Kjerkoli in s či» merkoli smo upali, da dobimo kaj podpore, smo potrkali in moledovali. Da se članstvo pri društvih zainteresira za Učit. dom in pri» tegne k živahnejšemu sodelovanju so skle» nih člani načelstva na bližnjih učiteljskih zbo« rovanjih voditi propagando za pristop. Raz» delili so si posamezne okraje, tov. Lapajne je prevzel Brežice in Kamnik, tov. Koba! Čr» nomelj Litijo in Novo mesto, tov. Štravs Kočevje, tov Mlekuž Krško in Laško, tov. kib:čič Ljubljansko okolico in tov. Macarol Radovljico.
Torej tudi v propagandnem oziru se ni držalo križem rok.
M-.d letom smo si ogledali razne stavbe in stavbišča. Pogajali smo se za Irma Hutov zavod, cena ca. 2,000 000 Din. Dalje mo si ogledali na Prulah parcele, ki so na ponudbo. Po ogledu in dogovoru strokovnjakov je pri* sel odbor do zaključka, da radi slabega te» melja te parcele ne pridejo v poštev. Nato se je deputacija zglasila na ljubljanskem m:., gistratu pri direktorju magistratih uradov in nadsvetniku Janč:gaju s prošnjo, da od« stopi mestni magistrat zadrugi kakšno par» celo po znižani ceni v zidavo.
V	kolikor se je preračunalo, bi bile po» vprečne cene 1 000.000 Din, stavbe še. dražje.
Ob izplačilu razlik v marcu se je uvedla nabiralna akcija, ki pa ni imela zaželjenega uspeha, ker učiteljstvo v tem mesecu ni pre» jelo mesečnih prejemkov pravočasno in se je
„ . i
I. občili zbor Učiteljskega doma
v Ljubljani.
L-
rešilo iz financijelnih neprijetnosti z razlika» mi. Vsi oni pa, ki so darovali ob tej priliki, srčno zahvaljeni.
Na pozive v »Učit. Tovarišu«, naj bi od šolskih iger darovali od čistega dohodka Učit. domu, je bil minimalen odgovor. Poslali so le iz Cerktelj, Tržiča in Olševka.
Tožbo Franc Sancina, tovarnarja na Zgo» ši pri Lescah, proti »Društvu za zgradbo učit. konvikta« radi 30.000 Din, je sodišče za> vrnilo in vse postopanje kot nično razvelja» vilo, ker to društvo ob času vložitve tožbe ni več obstojalo. Kot zastopnika Učit. konvikta sta bila advokata dr. J. Hacin in dr. J. Sa j o» vic. Stroški prvega naroka odgovor na tožbo in dveh razprav, so bili računjeni okoli 4500 Din. Ker pa gg. doktorja smatrata zadrugo kot dobrodelno institucijo, darujeta z ozirom na človekoljuben namen naše zadruge polo» vico zneska in se zadovoljita le z 2200 Din. Zato naj jima bo na tem mestu izrečena za» hvala.
Prosili smo jih, ako bi bilo mogoče izpo» slovati potom sodišča, da stranka povrne tudi ta znesek. S tem je bila pravda s »Tušom« rešena.
Iskrena zahvala tudi Sokolskemu savezu za znesek 500 Din, katere je daroval Učit. domu.
Pri zadnji seji se je sklenilo poskusiti srečo z efektno loterijo. Upamo, da nam do« nese brez velikega truda nekaj dinarjev.
Med letom smo pričakovali predlogov glede izpremembe pravil, ker jih ni bilo, se smatra,' da se vsi člani z njimi strinjate.
Med člani so pomisleki glede pravove» ljavnih lanskih sklepov in volitev. Očitala se je nekakšna diktatura na lanskem ^občnem zboru. Premoženje prevzeto od Učit. kon» vikta se je vendar moralo nekomu oddati. Si» cer pa tovariši, mi smo vam na razpolago. Ako ne zaupate — proč z odborom; ako niso bile volitve pravoveljavne, naj bodo nove. Vsi radi odstopimo svoja mesta in novemu odboru že danes obljubljamo vsestransko pomoč.
Torej razgovorimo se danes. Na dan z vsem, kar koga teži. Slabo se mora popraviti dobro obdržati.
Za cilj si danes postavimo, v par letih moramo dograditi naš dom, ker mi tako ho» čemo.
Vsi za Učiteljski dom!
(Konec prihodnjič.)
Udeležencem vseslovanskega učitel jskega kongresa v Poznanju
Dne 11. julija se vrši v Poznanju Vseslo» vanski učiteljski kongres. Onim, ki so se pri» javili za udeležbo na tem kongresu javljamo-sledeče:
1.	Vsakdo naj preskrbi zase potni list. Za zakonce in družine zadostuje eden potni list. Vizumi onih držav, skozi katere se po» tuje, morajo veljati za tje in nazaj. Čehcslo» vaški in nemški vizum se dobita zastonj.
2.	Delegati, ki so določeni, da se udele» žijo otvoritve pedagoškega kongresa bodo odšli v Poznanj prej. Kdor želi prisostvovati pedagoškemu kongresu more iti preje. Od» hod za te je 5. julija.
3.	Vsi. ki potujejo iz Beograda preko Budimpešte, naj se javijo radi skupnega po» tovanja tov. Bori Pavloviču, učitelju v Beo» gradu, Oni pa, ki se vozijo preko Maribora in Avstrije, naj uredijo svoje potovanje tako, da se sestanejo z onimi, ki potujejo čez Mad» žars'ko v Vratislavi, da bodo mogli skupno nadaljevati pot.
4.	Za potovanje po Madžarski, Avstriji in Čehoslovaški je odobren na železnicah 25% popust, za skupine večje od 100 oseb znaša popust na čehoslovaških želeizn;cah 33%. Od poljske meje pa imajo skupine po 10 oseb 50% popusta, posamezniki pa 25%.
5.	Za potovanje iz Beograda preko Bu» dimpešte, Vratislave Bohumina do Poznanja stane vozni listek III. razreda brzovlaka 565 Din. Tu niso vračunani popusti. Kdor se vra» ča istim potom plača za povratek ravno to» liko. (Če se odračuna popust bedo stroški manjši).
6.	Za povratek iz Poznanja bi bili pri» merni dve poti, ki bi nudili mnogo zanimivo» sti: Prva: IPoznanj»Ber!in»Lipsko»Monakovo» Jesenice, ki bi stala 959 Din (če se odračuna popust je znesek manjši). Druga: Poznanj» Praga»Dunaj»Maribor, cena 825 Din (manj popust).
7.	Vozni listki se dobijo za potovanje tia in nazaj pri »Putniku« v Beogradu in Ljub» Ijani.
ZVEČER za
namakanje *SchichtQva
ŽENSKA HVALA
ZJUTRAJ za
izkuhavanje
ächichtovo TERPENTIN0V0 MILO
pa je pranje gotovo!
Vsem, ki so prijavili svojo udeležbo bo prirejen v Poznanju sprejem in jim bo tam» kaj odrejeno tudi prenočišče. Udruženje bo v naprej javilo njihovo število. Ako bi se kdo izmed priglašencev iz kakršnihkoli raz» logov premislil, naj prekliče svojo prijavo pri UJU najkasneje do 25. junija. Neprijavljeni se sicer lahko udeležijo potovanja, n. more pa se jim garantirati, da bodo deležni istih udobnosti kot prijavljenci.
Računa se, da bodo znašali stroški za vsakega udeleženca 2500 Din, a v slučaju pc» vra tka skozi Berlin ali Prago do 3000 Din.
Če kdo želi še kaka pojasnila, naj se obrne na UJU izvršni odbor v Beogradu Učiteljski dem. Pismu naj priloži znamko za odgovor.
SploSne vesti.
IZJAVA.
Na letak, ki ga razpošilja upokojeni nad» učitelj Radoslav Knaflič po naših društvih med članstvo bomo v polni meri odgovorili na pokrajinski skupščini.
V Ljubljani, 18 junija 1929.
Andrej Skulj, poverjenik; Josip K c» bal, tajnik; Rado Grum, blagajnik; Ivan Dimnik, urednik »Učit. Tov.«
—	Referati za glavno skupščino. Izvršni odbor UJU je sklenil na svoji sej'i dne 8. t. m., da se bo na glavni skupščini v Zagrebu razpravljalo o naslednjih dveh temah: 1. So» cialno skrbstvo šolske mladine. 2. Šola v služ» b.i pomirjenja narodov. — Opozarja vs. to variše, ki bi hoteli te referate izdelati, da jih pošljejo podpisane izvršnemu odboru UJU v Beograd do 1. avgusta.
—	Potovanje v Poznanj. S 15. junijem je bilo pri izvršnem odboru zaključeno spre» jemanje prijav za potovanje v Poznanj. V »Narodni Prosveti« bo objavljen seznam pri» glašencev. Navodila so priobčena v današnji številki lista. — Po sklepu seje izvršnega od» bora UJU z dne 8. t. m. odpotujejo v Po» znanj tudi vsi člani izvršnega odbora.
—	Potni liist za inozemstvo. Kdor hoče dobiti potni list za inozemstvo, naj vloži prošnjo na ministrstvo financ (g. pomočniku) po službeni poti. Prosilec mora svojo prošnjo utemeljiti. Verodostojnost in prosil» čeve navedbe mora potrditi šolski upravitelj. Ministrstvo prosvete zavrne vsako prošnjo za potni list, ki se vloži direktno pri ministrstvu.
—	Tečaj za petje v Nürenbergu. Vodit.ij tečaja: Jos. Schuberth, Hainstr. 20. Napro» šeni smo za sledeče objavo: Med 17.—22. ju» lijem se vrši v Nürenbergu 16. nadaljevalni tečaj za šolsko petje. Dosedaj so ta tečaj posetili učitelji iz Nemčije, Bolgarije, Dan» ske, Finske. Francije, Italije, Jugoslavije. Avstrije Rusije, Čehos'ovaške, Švice, Šved» ske, Ogrske, Amerike in Japonske. To je najstarejši tečaj te vrste v Nemčiji. Pro» spekte razpošilja voditelj tečaja stud. svet» nik Schuberth, Nürnberg, Hainstr. 20.
—	Tečaj za gospodinjstvo in za domačo in šolsko higijeno. Oblastni odbor Podmlad» ka Rdečega1 križa priredi v letošnjih velikih počitnicah, in sicer od 8. julija do 8. avgusta 1929, tečaj za gospodinjstvo in za domačo in šolsko higijeno. Namen tega tečaja je, da se učiteljice osnovnih, meščanskih in srednjih šol pripravijo in moralno obvežejo za delo pri Podmladku Rdečega križa, zlasti pa za' vodstvo šolskih kuhinj, ter si izpopolnijo svoje znanje iz domačega gospodinjstva in zlasti iz praktične higijene, na kateri naj slo»
ni vse domače in šolsko življenje. Po dovrše» nem tečaju naj učiteljice na svojih organizira» nih šolah snujejo tudi kuhinje Podmladka Rdečega* križa, kjer bi dobivale učenke naj» v;šjih razredov ter po možnosti tudi šoli od» rasle mladenke primeren gospodinjski pouk. Poučevalo se bo: 1. gospodinjstvo; 2. otroška higijena, nega in prehrana; 3. splošna higi» jena; 4. higijena žene; 5. prva pomoč pri ne» zgod. h; 6 nalezljive bolezni; 7. tuberkuloza, 8. alkoholizem itd. Tečaj se bo vršil za go» spodinjstvo na gospodinjski šoli »Mladika« v Ljubljani, a za druge predmete na »Zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece« v Ljubljani Lipičeva ul. 2. One udeleženke, ki ne bodo stanovale pri svojcih, bodo lahko dc<b;le brezplačno stanovanje v »Mladiki«. Prehrano pa si bodo udeleženke preskrblje» vele sam. v gospodinjski šoli in plačevale zanjo po dnevnih cenah. Ker je dobil oblastni odbor za prireditev tečaja subvencijo, bo Douk brezplačen, s čimer se preklicuje svoje» časna naznanitev oblastnega cdbora (glej okrožnico št 401 z dne 6. aprila t. 1.). Učite» ljice osnovn:h, meščanskih in srednjih šol, ki se žele udeležiti tega tečaja, naj vlože svoje nrošnj.. oziroma prijave na oblastni odbor Podmladka Rdečega križa v Ljubljani do 1. iulija 1929. Prednost imajo one učiteljice, ki že agilno sodelujejo pri Podmladku, estale sc morajo pa obvezati, da bodo delale pr? PRK Število ud.lež.nk se do'cči naknadno. O sprejemu bodo dotične pos.bej obveščene. Že vložene prijave se bodo upoštevale. Vse sprejete učiteljice naj se zbero dne 8. juliju t. 1 ob 8. uri dopoldne na gospodinjski šol: »Mladika« v Ljubljani.
—	Aktivni državni uslužfr nci in javne ustanove. Prosvetni inšpektor ljubljanske oblasti je izdal okrožnico, v kateri opozarja na čl. 65 finančnega zakona za 1. 1929./30., ki se giasi: Aktivni državni uradniki ne smejo biti, razen če jih za to izrecno delegira pri» stojni minister člani upravnega in nadzor» stvenega odbora pri javnih napravah, bodisi da so čisto državne ali so lastne, bodisi da jih država kontrolira. Od tega se izvzemajo pri» meri zadružnih uradniških naprav kakor tudi onih naprav, kjer je to z zakonom izrecno dopuščeno. — Če se priobči tak primer pri» stojnemu ministru, pozove minister dotične» ga uradnika, naj se v enem mesecu umakne iz te naprave ter v istem času predloži mini» stru tudi dokaze o tem: če tega ne stori, pro» glasi minister z odlokom njegovo službeno mesto za izpraznjeno. Zon.r ta odlok je do» pustna v 15 dneh pritožba na državni svet. V onem mesecu od dn . ko se razglasi ta za» kon. morajo priobčiti vsi ministri v svojih resortih uradnikom to zakonsko uredbo' v podpis z naročilom, naj se vsak ravna po njem, ko'ikor bi se koga t;ka!.
—	Poroka. Poročila sta se v Šmartnem pri Kamniku 12. junija gdč. Anica Svetlič. učite* Ijica v Zagradcu in g Jcško Javornik, po» sestnik in trgovec na Krki. Obilo sreč.!
—	Vel. Poljane. Ker j, b5la v »Tovarišu« med šolami, ki so zbirale za piihe. naša samo enkrat imenovana, prosim da v prihodnji števlki »Učit Tov.« to popravite Pred 18 majem ?em noslala 20 Din, okrca 18 maja (ali dan preje aH pozneje) pa zopet 24 Din Ta zadnji znesek pa ni bil v »Tovaršu« zabele» žen. — Odlič. spošt. Jamnikova.
—	Matunmtinje iz 1, 1903. Da se po dok gih letih zopet enkrat vidimo in obudimo spo» mine na študentovsko dobo Vas vabim da pridete 3. julija v Ljubljano. Sestanek ksvar» na Unicn ob 2. uri popoldne. — Jerica Bizja» kova učiteljica v Kranju.
—	Tovariši in tovariišice, ki se udeleže
študijskega kurza za glasbo, vršečega se od 24. junija t. 1. v Berlinu, prosim — če žele skupnega potovanja — da se mi javijo, radi določitve dneva odhoda. — Hasl. Dragotjin, strok. učit. na mešč. šoli v Ptuju.
—	Vpisovanje v. I. letnik državnega žen» skega učiteljišča v Mariboru bo 2. in 3. julija od 8.—11. ure dopoldne. Vpisovale se bodo samo odlične in prav dobre absolventinje me» ščanskih šol. Absolventinje nižjih gimnazij, realnih gimnazij in realk morajo imeti pa najmanj dober uspeh.	Ravnateljstvo.
—	Tridesetletniki. Sestanek na kraju raz» stanka v torek 2. julija ob 15, uri, gostilna Cerar v Kamniku. Zvečer izlet v Kamniško bistrico ali Tuhinj. Do svid.nja! — Josip Lapajne.
—	Na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani so se vršili zrelostni izpiti pod pred» sedstvom g. prosvet. inšpektorja dr. Drago» tina Lončarja od 10. do 15. junija t. 1. Pri» puščenih je bilo 30 kandidatov; spričevalo zrelosti z odliko je dobilo 9, spričevalo zre» losti 17 kandidatov, reprobirana sta bila dva, ponavljalni izpit sta dobila dva kandidata. Aprobirani so bili: Ahačič Ludovik, Brejc Bogomir, Debevec Boris (z odliko), Hirš» man .Božidar, Jedretič Rudolf Kardelj Ed» vard Kavar Ivan, Kimovec Fran (z odliko), klemenčič Franc, Korče Danief, Kunaver Franc, Marolt Franc, M a z i Vinko (z odliko), M e r č u n Ciril (z odliko), Merhar Milan, Mihelič Vladimir^ Otitin Maksimilijan i(z odliko). Pavlin Franc (z odliko), Pizzulin Rudolf, Sartori Milan, Sicherl Alojzij (z odliko), Trpin Štefan. Zakovšek Jožef, Ž u» p a n e k Jožef (z odliko), Z u m e r Anton (z odliko), Kravos Avgust (dopolnil, izp. iz na» cicnal. skup.).
—	Razpis ministrstva prdsvete za učitelje defektne mladine. Prosvetno ministrstvo je izdalo razpis za izbiro 10 učiteljev za šole za slepo in gluhonemo deco iz vrst učiteljstva osnovnih šol za normalno deco. Odlok je izšei dne 23. aprila 1929. pod O. N. Br. 32.650 z namenom, da se poveča število strokovnih učiteljev za defektno mladino in to na pred» log Ministrstva isoe. politike in narodnega zdravja, odsek za abnormalno deco Br. 136/29 in v smislu čl. 33 zakona v narodnih šolah. — Izbrani bodo nastavljeni dve leti na zavo» dih za slepo in gluhonemo deco v Beogradu Zagr.bu, Zemunu, Ljubljani in Jagodini, ka» mor bodo premeščeni in to zato, da pridobijo zadostno strokovno znanje, eventuelno bodo poslani pol leta tudi v tujino in bodo potem nameščeni kot učitelji na zavodih za slepo in gluhon.mo deco, kjer bo obstojala službena potreba za nove učitelja. Za razpisana mesta se morejo javiti učitelji, ki izpolnijo naslednje pogoje: a) Izkazati se morajo, da so položili usposobljenostni izpit; b) da so regulirali voj» no obveznost; c) da niso starejši od 30 let; č) ki se obvežejo, da bodo poučevali na šolah za gluhoneme in slep., najmanj pet let ne računajoč v to dobo hospitiranje in priprav» Ijanje za to službo. Prvenstvo imajo kandi» dati, ki obvladajo kak tuj jezik in so uspo» sobljeni na ročna dela (pletarstvo, kartonaža i. dr.). Rok za vlaganje prijav je Vidovdan 1929. leta. Izbrala bode izmed prijavljenih deset kandidatov komisija, ki je sestavljena sledeče: Načelnik oddelka za osnovno nasta» vo inspektor»referent za učiteljišča oddelka za srednjo nastavo in šef odseka za d.fektno deco ministrstva socijalne politike in narod» nega zdravja. Ta bo predlagala ministrstvu v potrditev desetorico izmed prijavljenih in to najdalj® do 15. julija 1929.
LISTEK.
Vidovičev pokret in učiteljstvo.
(Brezplačen tečaj za potovalne učitelje. Sara» jevo, Aleksandrova ulica 113.)
Še iz nedavnega časa se spominjamo res» nično intenzivnega delovanja »Vidovičevega pokreta« v Sarajevu, ki je imel poleg številnih in borbenih idejnih nasprotnikov še — lepše število sodelavcev, prijateljev in č'anov... .iz najširših plasti našega naroda. Zlasti pred tremi, štirimi... leti je bil omenjeni pokret eden izmed najmočnejših prosvetno»vzgojnih akcij v naši državi. Dovolj je, če se spom» nimo samo ina mnoge uspehe etične pomladi, na akcijske dneve s predavanji, analfab. tske tečaje v južnih predelih države, na uspehe dopisovalne šole i. dr. propagandne akcije. Posebej je omembe vreden kontakt »Vidovi» čevega pokreta in zavoda« z našimi izseljenci v Ameriko in Avstralijo, od koder je imel pokret poleg materijalne predvsem svojo — moralno pomoč...
Poslednji dve leti pa je moral sicer po» pularni prosvetni pokret iz materijalnih czi» rov primerno skrčiti svoj vzgojni program in ga nadomestiti na književen način z izhaja» njem novih revij in časopisov (Novi vidici Kultura sela. Dobra djeca...) tako, da je se» daj s — praktične strani za stopnjo šibkejši kot prejšnja leta. Iz Vidovičevih publikacij posnemam, da se namerava ob priliki letoš» njega 10'etnega jubileja obnoviti, ozir. izpc» polniti Vidovičevo gibanje na vseh smereh javnega življenja in kulturnega dogajanja. In ministrstvo prosvete je letos s svojim dekre» tom S. N. br. 7166 odobrilo vodstvu pokreta, da more v svoji privatni šoli pripravljati kan» didate za polaganje izpitov v srednjih šolah.
Vodstvo pokreta, misleče predvsem m a razmer, v južnejših krajih države in na tam» kajšnje potrebe naroda..., s. je odločilo, »da rajanizira našu zemlju in da za svaki rajon prpremi po jednog putujučeg učitelja..., ko j i biče u svom rajonu glavni predstavnik po» kreta, te če svojim djelovanj» m. predavanji» ma, i osnivanjem klubova analfabetskih te» čajpva i biblioteka, s osobito živom riječi i ličnim utjecajem ... pridizati duhove i upuči»
vati jih u bol ji i sretniji život...« (Nov. Čovj. br. 4.-5., 1929.)
V to svrho otvarja »Vidovičev pokret« v Sarajevu s 1. avgustom t. 1. brezplačen tečaj za potovalne učitelje in to za — dva meseca pod vodstvom M. Vidoviča, Tečajnikom se bo pripravilo brezplačno stanovanje ali pa vsaj — globoko znižano. Pcgoji za sprejem so: najmanj .nižja srednješolska izobrazba, starost nad 20 let, dobro obnašanje, preda» vateljske zmožnosti itd.... Namen tečaja je predvsem praktičen: usposobiti agilne po« edincei za sistematično vzgojno«prosvetno ae» lovanje v svoji okolici v smislu Vidovičevega humanističnega svetovnega nazora, ki po» stavlja debro človeka v sr.dišče — vsega do» gajanja in življenja ...
Splošni sprej.mni pogoji kažejo, da je tečaj namenjen zlasti osebam»samoukom in agilnim članom pokreta..., vendar ni izklju» čen prig'as in »prej, m — učiteljskih moči. V slučaju dovoljne priglasitve s strani uslužbe» nega učiteljstva n3j bi se otvioril poseben strokoven — praktično pedagoški, oziroma socialen tečaj s hoapitacijami v Vidovičevi šoli za odrasle, ki je bila ponovno otvorjem-.
menda lansko leto v jeseni, kajti harmonično kulturno udejstvovanje pedagoškega pokreta in učiteljstva je neizogibno potrebno in obče koristno za vsak duševen in gospodarski na» predek širših ljudskih plasti.
Pri tej priliki in ker že živimo poslednji čas v eri študijskih dopustov" ekskurzij ..., bi vsekakor učiteljstvo pozdravilo misel, da bi v doglednem času »Vidovičev pokret« or» ganiziral kako krajše študijsko potovanje v napredne države (Dunaj, Berlin, Leipzig ...) ter na ta način pripomogel k poglobitvi uči» teljske izobrazbe in obanem k izpopolnitvi medsebojnih stikov in spoznanj, ki jih baš dandan.s močno pogrešamo v javnem živ» ljenju.
Mislim, da je dovolj poti in sredstev, ki bi ustvarila kooperacijo vzgojno»prosvetnega dela med pokretom in učiteljstvom. To pot sem podal v splošnem interesu le eno. ozi» roma dve tozadevni misli... Al. Žerjav.
FOTD-flPARflTE kupite najbolje pri Fr. P. ZAJEC, optik
Ljubljana, Stari trg 9.
—	Šolska ralzstava v Bogojini, Prekmurje.
Tukajšnja osnovna šola priredi v nedeljo dne 23. junija razstavo deških in ženskih ročnih del risb in pismenih izdelkov. Razstava se otvori v nedeljo ob 8 uri, ter bo odprta do ponedeljka zvečer. Na Petrovo dne 29. t. m. priredi šolska mladina proslavo z igro, pe* tjem in deklamacijami. Začetek ob 19. uri. Vabim sos,dnje učiteljstvo. da si ogleda raz» stavo in poseti igro — Oton iBrelih, šolski upravitelj.
—	Slovenska Matica opozarja slovenske pisatelje na svojo Knezovo knjižnico in jin vabi k sodelovanju. Rokopise pripovedne vsebino se naj pošlje najkasneje do 1. ja» nuarja 1930. leta v običajni obliki. Honorar po pravilniku. Podrobnosti se izvedo v dru» štveni pisarni.
—	Ciril Metodova družba prosi vse svoje podružnice in vsa narodna društva, da skle» nejo že sedaj, da bodo zažgali kres na naših vrhovih na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda dne 4. julija.
—	Abiturijenti ljubljanskega učiteljišča leta 1909.,, kaj bo z našo 201etnico? Ganimo se, da se enkrat snidemo po tako dolgem ča» su. Tovariš, ki stanuje v Ljubljani, naj to organizira in objavi dan sestanka in dnevni red. Predlagal bi med drugim izlet v Bohinj k tov. Metodu. — Naj se še drugi oglasijo» Do veselega svidenja vas tov. pozdravlja I. Sumperer, šol. uprav.
— Zrelostni izpiti na drž. moškem učite» ljišču v Mariboru so se vršili pod predsed« stvom ravnatelja dr. Potočnika od 10.—15. ju» nija. Pripuščenih je bilo 35 kandidatov. Štirje kandidat je so položili izpit z odliko, 20 pa z dobrim uspehom, a 11 kandidatov bo iz enega ali dveh predmetov izpit ponavljalo v jeseni. Kandidatje so: Bizjak Mirko. Cvetko Vladi» mir (z odliko), Dsrnač Jakob, Ferlinc Anton (z odliko), Filipič Matija (z odliko), Knafelc Franc, Kosi Anton, Kralj Zorko. Lah Milan, Majerič Hugo, Mesaric Andrej, Meško Jakob, Mutec Rudolf Pisec Karel (z odliko), Sleko» vec Adalbert, Špendl Avgust, Štefancioza Da» vorin, Sudar Gabrijel. Türk Josip, Vollmaier Karel, Vrunč Fran, Weiss Alojzij, Zafred Anton, Zener Viljem.
—	Poziv in prošnja ob desetletnici ljub» ljanske univerze. V marcu 1928 se je ustano» vilo »Društvo za nabiranje Narodnega uni» verzitetnega zaklada« v Ljubljani. Namen Narodnega univerzitetnega zaklada bo, pod» pirati univerzo pri izpopolnjevanju univerzi» tetne knjižnice, pri ustanavljanju in izpopol» njevanju univerzitetnih znanstvenih institu» tov in seminarjev, institutskih in seminarskih knjižnic in zbirk, event. pri ustanavljanju no» vih stolic, dalje, podpirati jo v vsakterih drugih težkočah, v katerih bi univerza apeli» rala na kako materialno pomoč (§ 3. društve» nih pravil). Da bi se razširjanje društva olaj» šalo in porast Narodnega univerzitetnega zaklada pospešil, je društveni odbor sklenil, po vseh večjih krajih v Sloveniji osnovati po» verjeništva (§ 9. društvenih pravil). Zaftd po» zivljamo prijatelje slovensk» univerze, ki so voljni prevzeti v svojem kraju ali krogu po« verjeništvo, naj se javijo odboru, ki jim bo poslal potrebne tiskovine. Tisoč in tisoč jih ie. ki bi za univerzo radi žrtvovali 20 ali 50 Din kot podporni ali redni člani našega dru» štva, ko bi jih kdo opozoril in povabil in pri njih pobral članarino. Ne dvomimo tudi, da bi se našli, ki bi za univerzo žrtvovali še več in društvu pristopili kot dobrotniki (500 Din na leto) 'kot ustanovniki ali pokrovitelji (1000 Din ali 5000 Din na leto). Odbor se nadeja da bo to njegovo vabilo našlo mnogo prijafe t.ljev, ki bodo pripravljeni, pospeševati dru» štvo, ki mu je edini namen, delati za izpopol» njevanje naše univerze. Z združenimi močmi podprimo domačo univerzo uprav ijedaj, ko obhaja prvo desetletnico svoje ustanovitve! Dcpisi naj se izvolijo ipošiljati na naslov: »Društvo za nabiranje Narodnega univerzi» tetnega zaklada« (v roke poslujočega pod» predsednika prof. dr. Lukmana), Ljubljana. Univerza. — Predsednik: Dr. Danilo Majaron. Podpredsednika: Veletrgovec Andr. Šarabon in prof. dr. F. Lukman. Tajnika: Prof dr. Al» bin Ogris in docent dr. Jos. Türk. Blagajnika: Preds Kranjske hranilnice Ivan Avsenik In ravnatelj Mestne hranilnice ljubljanske dr. F. Černe.
—	Zemljevid kranjskega s^iza se bo raz» pošiljal konec tega in v začetku prihodnjega tedna osebno po podpisancu ali po šoferju avtobusne zveze. Gg. šolske upravitelje (gdč. upraviteljice) vljudno prosim, naj se za pre« vzem točno odzovejo na dotičnih postajah na dan določen na okrožnici. Zajtdno pre» sim, naj zberejo od otrok za naročene pr:» ročne zemljevide ä 5 Din; zemljevide, ki bodo tudi deci napravili veliko veselje, pa naj r3z« dele na dan šolskega skkpa. — Ivan Marolt, učitelj v pok.
Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH.
—	Ugoden nakup perila! Moško periloi, delavsko in finejše vrste cefir, poppelin pro» daja ta mesec pod tovarniško ceno tovarna perila »TRIGLAV«, Kolodvorska ulica 8, na» sproti hotela Štrukelj.
Moderna medicina se izogiblje zdravil. Tembolj pa upošteva pravilno prehrano. Od» lični zdravniki priporočajo zato redno uživanje ZIKE. Zika je na poseben način iz» delana kava iz rži. Učinkuje ugodno na živ» čevje in prebavila. Zato bi jo morali vsi nervozni, slabokrvni, posebno pa otroci uživati vsak dan.
Zakaj se mučiti, Iko pa ni treba? Čea noč naj se perilo namoči v raztopini ŽEN» SKE iHVALE, zjutraj pa iz,pere s SCICHTO* VIM TERPENTINOVIM MILOM. — Va» rujte se ponaredb!
Naša gospodarska organizacija.
—g Učliteljaki dom v Mariboru. Od raz» lik so darovali še: Maribor, I. deška osnovna šola 35 Din; Ormož 80 Din; Maribor, sreski prosvetni oddelek 50 Din; šola Krog (Prek» murje 25 Din; šola Velenje 70 Din; šola Haj» dina 32 Din; Maribor» upok. učiteljstvo 31 Din; šola Sv. Anton na Pohorju 20 Din.
Od obeh polovic razlik so doslej daro» vali: Maribor, II. deška osnovna šola: Kar» ničnik Henrik 24 + 30, Kožuh Mirko 50 + 150, Petrič Ludvik 50 + 50 Loparnik P,ter 50 -f-—, Rode Silvester 30 + 20, Unger Matilda 6 + 3, skupaj 463 Din. Studenci: deška osn. šola: Andrejčič Ivan 50 + 50. Blažič Štefan 50+50, Hren Anton 100+ 100, Vrane Ernest 50 + 50, Klun Krista 40 + —, Vreš Milka 30 + —. dva nista prejela razlik; skupaj 570 Din.
Sv. Lenart»Vel. Nedelja: Fran.jo Megla, šolski uprav, v pok. 100 + 100 = 200 Din; Maribor, Vodenik Šimon — + 200 = 200 Din. Iskrena hvala!
Tovariše upravitelje opozarjam na to, da mi čimprej.e vrnejo izpolnjene »Izkaze« e plačanih razlikah. Na izkazih naj bodo imena vseh učnih oseb dotične šole (torej tudi ti» stih ki niso prejele razlik, oziroma niso o3 razlik nič darovale). Odslej bom izkazoval samo darovalce onih šol, od katerih prej» mem »Izkaz«. — Naj bo torej druga žetev tudi obilna! Na delo! — V Mariboru, 16. ju» nija 1929. — M. Kožuh, blagajnik.
Pevski zbor UJU učitelistva.
—pev. Pevski zbor UJU Ljubljana. Po»
novno prosimo da nam do 1. julija javijo vse one pevke in pevci, ki ne morejo sodelovati pri počitniškem pevskem tečaju od 12. do 21. julija, ali pa pri koncertu v Zagrebu ob priliki državne skupščine v začetku avgusta. Počitniški pevski tečaj se bo vršil od 12. do 21. julija in ne od 14. Natančnejši spored bomo objavili v prihodnji številki lista.
Odbor.
Ure. zlatnine in srebrnine na obroke
brez zvišanja cen pri urarju in juvelirju
M. JLGERJEV SIN, Maribor
Gosposka ulica 15.
Stanovska organizacija UJU
Poročila:
UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LO» GAŠKI OKRAJ je zborovalo v soboto, dne 4. maia 1929 v osnovni šoli na Rakeku.
Statistika: Učiteljstva je v .okraju 93, organiziranih v društvu 85, neorganiziranih 8. Navzočih 46. t. j. 54"1%.
Situacijsko poročilo podasta tov. pred» sednik in tajnik. Tov. predsednik pozdravi uvodoma navzoče, posebej še one, ki so da» nes prvič v naši sredi. Opozarja na današnje referate, ki so za nas v stanovskem, kakor tudi v strokovnem oziru zelo važni. Sporoča dalje, da je 8. t. m. občni zbor Učit. doma. Priporoča članom, ki so podpisali pristopnice-naj vplačajo tudi deleže, kajti šele z vplači« lom deležev postanejo pravi člani. Vsi preje poslani zneski se smatrajo kot darovi. Toplo priporoča članstvu, naj ne zanemarjajo te naše najvažnejše gospodarske ustanove. Za vse skrbimo, skrbimo tudi zase, da bomo imeli lasten diom, ponos našemu stanu.
Ker jo današnje zborovanje prvo1 po ob» čnem zboru, seznani tajnik člane predvsem o ^konstituiranju pdbora. Med tem časom je bil premeščen tov. blagajnik, vsled tega vodita blagajniške piosle tov. predsednik ;n tajnik. Odbor je imel do danes 2 seji. Raz» pravljal je o tekočih društvenih zadevah, o gospodarski akciji, ki se je osnovala poči okriljiem pov. U'JU, dajal je naviodila zastopnikom pri UJU itd. Tudi ni izgubil iz vidika specijelno šolska vprašanja. Dalje se» znani članstvo o delu celotne organizacije. Organizacija je stala in stoji budno na straži za stanovske koristi in dobršen del dobrin, ki jih predvideva novi šolski zakon je plod dela UJU. Vabi vse učiteljstvo v okraju, naj organizira v društvu ter redno in radevo» lie izpolnjuje dolžnosti organiziranega člana. Poudarja, da je organizacija nepolitična, strogo stanovsko»borbena, zato je dolžnost vsakega učitelja, da je njen aktiven član.
Blagajniško poročilo je podal tov. pred» sednik. Iz poročila jo razvidno, da smo imeli v tekočem upravnem letu dohodkov 14.519 Din, izdatkov 12 993'62 Din; saldo v ček. ra» čunu znaša 1525'38 Din. Napram poverjeni» štvu imamo poravnane vse obveznosti do 30. aprila t. 1.
Sledi referat tov. Marije Dolenčeve': »Šolski upravitelj«. Tov. graja mnoge slabe lastnosti šol. uprav, in vobče sistem sedanje šolske uprave. Tov. referentki odgovarjajo Štravs, Ribičič, Doljak, Mercina, Midvešček, Hladnik in šuštaršič. Končno se debata kon» ča v tem zmislu da je bil namen referata ne kritizirati, temveč samo pokazati, kakšni ne smejo biti upravitelji.
Pletene spomladanske kostume, lumberje, jumperje, telovnike, nogavice i.t.d. izdeluje najceneje tvrdka
FR. M. ROZMAN, Ljubljana, Židovska ulica 7.
Naročila v najkrajšem času. Vedno najnovejši vzorci.
Miroslava LeiM / Ljubljana, Jurčičev trg štev. 3.
Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija. Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje in predtiak.
Tov. Ribičič dokaže v svojem izvajanju, da so stalne šolske čitank, zastarela ustano» va, za katero nima šolska mladina nikakega interesa. Stavi tozadeven predlog, ki ga ob» javimo na drugem mestu.
Gost tov. R. Mencin referira o pom.ru kmetsko nad. šolstvo. Tovariš j o v globoko zasnovanem referatu razložil navzočim velik pcm.n kmetsko nad. šolstva za učiteljstvo, kmetsko ljudstvo in za državo in narod v obče Žal, ni mogel vsled pičlo odmerjenega časa končati svoje teme. Obljubil je na pred» sodnikovo povabilo, da pride ponovno k nam in nadaljuje z referatom. Učiteljstvo je izra» žilo z živahnim aplavzom zadovoljstvo tova» riši vi ob'jubi, nakar je tov. predsednik z.t-ključil zborovanje.	Tajnik.
+ UČIT. DRUŠTVO ZA ORMOŠKI OKRAJ je zborovalo dne 13. aprila 1929 v Ormožu ob 9. uri.
1.	Statistika: Učiteljstva v Okraju j. 67, članov UJU 64, navzočih je bilo 54, t. j. 84%.
2.	Situacijsko poročilo: Tovariš predsed» nik otvori zborovanje ter pozdravi vse na» vzoče tovariše in tovarišio,, piosebno pa še novopristopivše tovarišice gdč. Gabrejna Ivanko, Kline Kristo, Macarol Zoro in Starec Jožico. Konstatira, da smo prestali izredno hudo zimo, prejeli polovico razlik in da se nahajajo v kmetijsko«nadaljevalnem tečaju na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru štirje člani našega društva ter pohvali tovarišico reporterko gospo Milko Kafol.
Posebno še pozdravi in se poslovi od to» varišice gospe An.;. Trstenjakove, ki je pred kratkim bila upokojena po 351etnem, vzor» nem službovanju. Vseh 35 let je službovala v ormoškem Okraju in to nekaj časa pri S ve« tinjah, v Ormožu in ostalo dobo pri Sv. Mi» klavžu. Vsem tovarišicam stavi za vzgled njeno marljivost in požrtvovalnost. Udeležila se je vseh zborovanj našega društva in to ob vsakem vrem.nu. Bila je vedno vedrega lica, čeravno ji rti bila življenska pot posuta z ro» žicami. Postala je mlada vdova s tremi otro» ki, ki jih je sama vzgojila. O njej veljajo Pestalozzijeve besede: »Vse za drug., za sebe ničesar«. Ves zbor ji zakliče: »Še na mnoga leta!«
Zapisnik zadnjega zborovanja je bil odo» bren. Nato so se prečitali in obravnavali do« šli dopisi.
3.	Šolska rit forma: Tov. Ljudevit Belšak je podal prav zanimivo in izčrpno poročilo o poteku pedagoške ekskurzije na Dunaju. Ilu« striral je svoje predavanje z raznimi skicami, zvezki, risbami in slikami.
4.	Samoizobrazba: Sest. nek je imel kro» žek Sv. TomažiRuneč.
Predlog tov. VI. Klemenčiča: Poverjeni» štvo UJU Ljubljana se prosi, naj pojasni, za» kaj izostajajo zadnji čas v »Učit. Tovarišu« poročila o sestankih samoizobraževalnih krožkov. V zadnjem času je članstvo dobilo vtis, da S'_ samoizobraževalna akcija, ki se je počela z idealizmom in agilnostjo, ignorira. Kaj je temu vzrok?
Deloma je vzrok naša pasivnost. Pomlad je tu — zato vsi na plan! Sklicatelji naj vpoš« ljejo po dva zapisnika.
5.	Mladinska Matica: Tov. Ivo Nuižer poda številčno poročilo o uspehu nabiranja naročnikov »Mladinske Matice«. Letos znaša prirastek 8% v ormoškem okraju.
6.	Izvenšolsko delo: Tov. predsednik po» da poročilo o zaključni slovesnosti in raz» stavi gospodinjskega tečaja na Humu dno 25. marca 1929. Bila je kratka izkušnja pred ob« činstvom, ki se je pričela in končala s pet» jem. Deklet je bilo 9. Zaključne slovesnosti sta se udeležila prosvetni inšpektor gosp. dr. Kotnik in predsednik našega učit. društva.
7.	Predlogi in slučajnosti:
a)	Tov. Vittori predlaga, da se naj na prihodnjem zborovanju razpravlja o šolskem časopisu. Predlog je bil soglasno sprejet.
b)	Tov. Rajšp je podal poročilo p ob» čnem zboru Učit. doma v Mariboru.
c)	Tovarišica g. A. Trstenjakova se za» hvali tov. predsedniku za pozornost ter želi društvu, da bi se še nadalje v istem pravco razvijalo in procvitalo.
Učiteljski pravnik.
—§ Dopolnitev uredbe o prevedbi držav» nih upokojencev (upokojenk) s kronskimi po» kojninami na dinarske pokojnine/' Na pod» stavi člena 1. zakona o izpremembi zakon» skih odredb, s katerimi se predpisuje zasliše» vanje ali odločanje ministrskega sveta, od» nosno soglasnost finančnega odbora narodne skupščine, je odločil gospod minister za fi« nance v soglasnosti z gospodom predsedni« kom ministrskega sveta pod D. R. br. 19.872 >z dne 25. februarja 1929: Za členom 6. uredbe o prevedbi državnih upokojencev (upoko» jenk) s kronskimi pokojninami na dinarske pokojnine D. R. br. 88.808/27 ** se dodaja nov člen, ki se glasi: Člen 6. a. Če prsjme zbog uporabe te uredbe upokojenec kot po» kojnino in osebno, draginjsko doklado manj, nego je prejemal pred prevedbo njegove kronske pokojnine r.a dinarsko pokojnino, ima pravico do razlike teh prejemkov. O pravici do te razlike odloči ministrstvo za fi« nance — generalna direkcija državnega raču« novodstva in proračuna. — Iz ministrstva za finance v Beogradu, oddelka za državno ra» čunovodstvo in preračun, dne 25. febru rja 1929; D. R. br. 19*872.
* »Službene Novin. kraljevine Srba, Hr« vata i Slovenaca« z dne 27. maja 1929, štev.
122/LI. — ** »Uradni list« z dne 7. junija 1927 štev. 59.
Biti v formi
je g'avna želja ne samo športnika, temveč tudi inteligenta kajti sreča in blagostanje intelektualca zavisi v tem, da po možnosti izkoristi svoje znanje in svoje sposobnosti.
Borba za življenje je za duševnega delav« ca pcs.bno težka. Naša doba zahteva zviša» nje naše duševne in telesne delovne sposob« nosti, ako hočemo, da zadostimo svoji nalogi (da ostan.mo na višini svoje naloge).
vsebuje v mali količini veliko hranilno vred« nost ter dovaja v zadostni meri in v pravil» nem razmerju vse one hranilne snovi, ki so potrebne za vzdrževanje našega zdravja, zla» sti pa one, ki so potrebne za razvoj našega živčevja. Ovomaltine je najboljši vir .nergije vsakemu, ki duševno ali telesno intenzivno dela.
Dobiva se povsod za ceno 18-50 Din zavoj.
Zahtevajte brezplačni vzorec, sklicujoč se na ta list
Dr. A.WANDER d. d. ZAGREB.
—§ Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o pridobitvi pravice do osebne pokoj« nine civilnih državnih uslužbencev in usluž« biencev državnih prometnih natprav kakor tudi o odpravnini takih uslužbencev, pogodbenih uradnikov in dnevničarjev z dne 1. marca 1929.*
Člen 1..
Členu 4. se dodaja drugi odstavek, ki se glasi:	v
Izplačevanje odpravnine se vrsi v breme proračunskih kreditov, iz katerih so se pla« čevali prejemki odpuščenega uslužbenca; vendar pa se v času, ko se izplačuje odprav» nina, ne sme postaviti nov uslužbenec v bre« me istega kredita.
Če se plačuje odpravnina uslužbenca, čigar mesto je s proračunom reducirano, cbremenja izplačevanje rezervne proračun» ske kredite.
Postopanje, ki je predpisano po zakonu o državnem računovodstvu za izplačevanje aktivnih prejemkov, velja tudi pa izplačeva» nje odpravnine.
Člen 2.
V	členu 5. se postavlja namesto pike ve» jica ter se dodaja: kakor tudi ne oni, ki jim ta pravica v odloku o odpustitvi ni izrecno priznana.
Ta izakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih Novinah«.
V	Beogradu, dne 7. maja 1929.
Aleksander s. r.
Minister za finance: dr. S. Šverljuga s. r. Vi» del in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata minister pravde: dr. M. Srškič s. r. Predsednik ministrskega sveta minister za notranje posle častni 'adjutant Njegovega Ve» bčanstva kralja, divizijski general: Peter Živ« kovic s. r.
* »Službene Novine kraljevine Srba, Hr» vata i Slovenaca« z dne 18. maja 1929, štev. 115/XLVIII. — Prvotni zakon glej v »Urad« nem listu« z dne 12. marca 1929, št. 105/25. »Ur. list« št. 54 od 24. maja 1929.
—k »Ženski List«. Izašao je 6. (lipanjski) broj ovog modnog i ujedno obiteljskog mje» sečnika. U ovom broju prikaz vanredno uspjele izložbe ručnih radova pretplatnica lista — zbog koje izložbe je iznimno ovaj broj i izašao sa zakašnjenjem od desetak dana — daje lijepo sliku sposobnosti, ukusa i mara naših ljubiteljica beza i inog ručnog rada. Modni dio donosi izbor najljepših no» vih Ijetnih modela, naročito zanimivih zbog kombinacija boja, moda za djecu, za šport i moderni i narodni vez. Rubrike obiluju prak» tičnim uputama za elegantnu damu i dobru domačicu. Zabavni dio je i u ovom broju -cbilan; uz roman i ostalu beletristiku imade i jedna interesantna novela našeg književnika Gjure Viloviča. »Ženski List« izlazi jedam» put mjesečno, u pretplati stoji na 3 mj. Din 45, na pol godi ne Din 90, na cijelu god. Din 180. — Pojedini broj dobije se za cijenu od Din 18 u svim knjižarama i prodavaonama. novina, pretplate prima Uprava »Ženskog L;sta« u Zagrebu, S.mostanska ul. 2.
MALI OGLASI
Mali «glasi, ki alnlijo ▼ posredovalna la loeiaint namene obilnstra, vsaka beseda 50 par, Najmanjši saesek Din 5 —.
Prašno olje, kakršno je predpisano za šole, nudi vsako količino po 6 Din za 1 kg R, WEBER Ljubljana.
—k Slovenski tisk. Mesečna revija,. Izda» jatilj za »Zvezo faktorjev v Sloveniji« Fran» ee Štrukelj. — Naročnina za celo leto 70 Din. Posamezna številka 7 Din. — 31. majnika je izšla 1. številka te revij«, ki ima namen dvi» gniti vrednost tiska. Revija bo razpravljala o zgodovini tiska, tiskarn in založništev in beležila težnje avtorjev, proizvajalcev, založ» nikov in razpečevalcev ter odjemalcev tiska. Naroča se pri izdajatelju Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Frančiškanska ulica.
—k Tisoč in ena noč. Zbirka pravljic z Jutrovega.. Za odrasle priredil Andrej Rape. III. zvezek z 19 slikami. V Ljubljani 1929. — 371 (strani. Založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena 40 Din. Naroča se v Učitelj» ski knjigarni v Ljubljani.
—k »Naša prva knjiga« in njena raba. Za navodilo učiteljstvu napisal Pavle Flere. Ljub» ljana 1929. Založila Učiteljska tiskarna. »Na» ša prva knjiga« je v tisku in bo pomenila po» polen prelom v metodiki poučevanja v prvem razredu. Navodila za uporabo te knjige so
izšla že preje, da bo za.moglo učiteljstvo še pred uvedbo knjige v prve razrede proučiti novo metodo, ki jo povdarja že Bregant v knjigi »Elementarni razred«. Cena knjigi 8 Din
—k Publikacije »Slovenske Matice«. Le»
tošnje leto je izdala Slovenska Matica štiri knjige, ki jih prejmejo vsi člani, ki so vpla» čali letno članarino 50 Din. — Med publika» cijiami je izviren slovenski roman, en prevod in dve znanstveni knjigi. Kot XXIII. zvez.k Knezove knjižice je izšel Fr. Bevkov roman »V zablodah«. — Pod prevodi iz svetovne književnosti X. zvezek je objavljen — Rey» mont»Glonar: »Kmetje«. I. del (Jesen) roman. Poleg navedenih je izdala Slovenska. Matica š. 3. snopič I. dela Iz Cankarjeve: Zgodovi» ne likovne umetnosti v zahodni Evropi in pa Fr. Kidričevo: Zgodovino slovenskega slov» stva od začetkov do marčne revolucije. — Novopristopivši člani lahko dobe gori nave» dene knjige, ker je letošnja naklada precej velika.
a
3 blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. e
3	e
Najboljše kupite!
Nogavice, damske in moške rokavice, triko perilo, puloverje, telovnike, (vestje), žepne robce, kravate, ovratnike, srajce, šifone, glote, čipke, vezenine, gumbe, DMC prejice, ročne torbice, aktovke, dežnike, športne ter toaletne potrebščine samo
Josip Peteline, Ljubljana
Brezplačno Vam pošljemo na ogled družinsko revijo
Domači prijatelj
z mladinsko prilogo
„Naš obzor"
o i->
S C* ^ —
Q, «1
3 T3 CQ i—
c o--
S S
"Z >C/5
C o
*2< .. , O CO TD C3
m
Cefir za srajce! j^j
'¿Najnovejši vzorcu
Knjigarna, umetnine, muzikalije
Goričar & Leskovšek * Celje
Zaloga papirja i pisalnih potrebščin
priporoča sledeče knjige na odplačila v mesečnih obrokih po 50 — 100 dinarjev in sicer:
Cankar Iv.: Zbrani spisi, knj. I—IX, v platno vez. Din 720 Jurčič Jos.: Spisi, ured. dr. Iv. Grafenauer, I, —X. v platno vez. Din 400. Jurčič Jos : Zbrani spisi, I. - V., v platno vez., (Prijatelj izd.) Din 336. Pregelj Iv. : Izbrani spisi, knjige I,—III, v platno vezane Din 180. Dr. Iv. Tavčar: Zbrani spisi, knj. III.,IV., V., VI, v platno vez. Din 386. Trdina J.: Zbrani spisi, I -X, v petih knjigah, v platno vez. Din 336 Tolstoj L.: Ana Karenina, I. — II, oba dela v platnu vez Din 250. Dostojevski F. M.: Bratje Karamazovi, v platno vej. (subskrip.) Din 200.
	^ % ■fc t » 2
L. . Vi^t	O ar r< o S £ *
<y	
v*-\ *	V
S- tó^K'S

Ugodnost!
Damske galoše . . Moške galoše . . . Damski snežni čevlji Moški snežni čevlji .
70 Din 75 Din 100 Din 110 Din
Mestni trg Z6 * Stritarjeva ulica 3
i i
F0T0 APARATE
in potrebščine stalno v zalogi.
Drogerija A.Kanc, sinova Ljubljana, Židovska ulica 1 in drogerija Wolfram, nasled. M Kane, Maribor, Gosposka 33
Hotel,TRATNIK'
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25 priporoča lepe zračne sobe
LJUBLJANA + STRITARJEVA ULICA 5
Nudimo veliko izbiro angleškega in češkega blaga za gospode in dame. Krasna izbira v zastorih, posteljne preproge, pregrinjala in odeje. Pliš vzorčast in gladek za divane. Velike preproge v plišu in linolej. Belo blago za rjuhe in perilo vpoljubnih šir javah
Žima, perje, puh, kapok od najcenejše do najboljše vrste
Daje tudi na obroke / Postrežba točna in solidna

Razlika!
«Sáíjrá	.
A
i

V Vašo korist do
30%
če nabavljate blago za obleke, perilo itd. pri tvrdki
NOVAK
LJUB' JANA -i p:
KONGRESNI TRG
Tovarniška skladišča angl. in čeških suken, kamgarnov in modnega blaga za obleke. Schroll - tkanin za telesno, posteljno perilo i. t. d. Strogo solidna postrežba. Priznano naji godnejše cene. Na zahtevo vzorce po pošti.
★
L. MIKUŠ
LJUBLJANA MESTNI TRO it 15
DEŽNIKI
Na malo. Na veliko. Ustanovljeno leta 1839. Telefon itev. 2.282.
Podpirajte in lii
is
& "Sto-
Šolske zvezke, spisovnice, pisanke, risanke vseh vr$t izdeluje v lastni tvornici in priporoča
lani
Prodaja jih v korist „Učiteljskega doma.« v Mariboru in „Učiteljskega doma" v Ljubljani

■ lllfli.BIBBilfiftBBD£>BlfiBBIBIlll