Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko Izhaja vsako nedeljo- UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izidor. Telefon štev. 76. Rokopisi se ne vračajo. Cena oglasov na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaša letno 30, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 60 Din. Štev. rač. poštne hran. 12.549 I. UTO Murska Sobota, 23. iullja 1939. ŠTEV. 19. POLITIKA »Hrvatski dnevnik" piše o izključitvi dr. Stojadinovičaiz JRZ sledeče: »Storjen je bil energični korak, da se iz beograjskega javnega življenja odstranijo ljudje, ki s svojim postopanjem niso povzročili samo mnogo neprilik beograjski čaršiji temveč tudi ovirali ureditev domačih političnih razmer." Iz Beograda se je vrnil na Bled predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, kjer bo preživel svoj dopust. V Barceloni (Španija) je bil ustreljen slovenski arhitekt Lav-renčič, ki je baje izdelal načrte za tajne podzemeljske mučilnice prejšnjega komunističnega režima. Večja skupina grških gospodarskih strokovnjakov je obiskala našo prestolnico. Vršila so se tudi pogajanja za poglobitev gospodarskih odnosov med Jugoslavijo in Grčijo. "Predsednik vlade dr. Cvetkovič in zunanji minister Cincar Markovič bosta v kratkem odpotovala v egiptsko prestolnico Kahiro, da vrneta obisk egiptskega zunanjega ministra, ki se je pred dnevi mudil v Beogradu. Nemški „KulturbundM je baje zapovedal svojim članom, da mora vsak zakonski par roditi vsaj štiri otroke, drugače bodo Nemci v Jugoslaviji prenaglo nazadovali. V Španijo je odpotoval italijanski zunanji minister grof Ciano, ki hoče Španijo odvrniti od tega, da bi v slučaju evropske vojne hotela ostati nevtralna, kar se mu bo težko posrečilo. Bivši prezident ČSR dr. Eduard Beneš se vrača iz Amerike v Evropo. Njegovo vrnitev spravljajo v zvezo s sedanjim mednarodnim položajem. Glede Gdanska svetujejo Italijani sledečo rešitev: Gdansk naj bi se združil z Nemčijo, Poljski pa bi ostala prosta luka. Kako se Anglija pripravlja na morebitno vojno, je razvidno iz sledečega: Trgovske ladje je uvrstila v vojno mornarico. Določila je naknadni vojaški kredit 55 milijard dinarjev. Za letalstvo bo samo letos izdala 80 milijard. Poljska je dobila od Anglije 20 milijonov funtov (6 milijard din), da bo mogla za vso dobo Vsem izseljencem v Nemčiji Na razna vprašanja izseljencev v Nemčiji obvešča Zveza poljedelskih delavcev v Murski Soboti, da smejo pošiljati letos 40 RM mesečno vsi sezonski delavci moški in ženske, letni delavci pa 35 RM. Če so kateri delavci zaostali s pošiljanjem denarja v domovino, bodo lahko poslali denar tudi za vse mesece nazaj. Gospodar naj stvar uredi na ta način, da dobi na pristojnem mestu zelene listke, ki jih rabite če hočete pošiljati denar. 10 RM po pošti pa ne morete pošiljati. To je bilo v časopisih napačno javljeno. Ce kateri gospodar ne bi hotel urediti teh stvari, javite na Zvezo. Zvbu poljedelskih delavcev. Tujskoprometna v polnem ieku Slovesna otvoritev autobusne proge Murska Sobota—Gornja Lendava Tujskoprometna zveza .Putnik" v Mariboru in vse njene poslovalnice prejemajo devno številna vprašanja iz vseh predelov naše države in iz inozemstva glede letovanja v raznih turističnih krajih na področju bivše Mariborske oblasti. Iz nekaterih turističnih krajev prihajajo pa že vesti, da so posamezna gostišča v celoti zasedena in da bodo po dosedanjih rezervacijah tudi za mesece julij in avgust verjetno vse sobe zasedene. Da bi Tujskoprometna zveza vedela, katere turistične kraje in gostišča lahko še priporoča domačim in inozemskim interesentom, prosi vsa tujskoprometna društva, podružnice SPD, lastnike planinskih postojank in posameznih gostinskih obratov, da od časa do časa pošljejo poročila glede zasedbe in glede izgledov za prihodnje tedne. Prosimo za takojšnje obvestilo posebno če so obrati polno zasedeni. Tozadevna podrobna poročili s podatki o razpoložljivih sobah, cenah itd. naj se pošiljajo na naslov Tujskoprometne zveze .Putnik" v Mariboru, Trg svobode Grad, ali pa se naj javijo na telefone 21 22 in 21 29. potrebe držati stalno pod orožjem 1 milijon vojakov. Nemčija je baje ponudila Rusiji nenapadalni pakt za 25 let če ne vstopi v zvezo z Anglijo in Francijo. V Španiji je prišlo do novih nemirov. Uprli so se rudarji v Asturiji. Vlada je zadušila vstajo z orožjem. Španska vlada pa zanika te vesti. Ob 20 letnici osvoboditve Prek- 1 murja smo dobili Goričanci dol-gozaželjeno autobusno zvezo z Mursko Soboto. Slovesna otvoritev poštne proge bo v sredo, dne 26. julija 1939. Popolnoma nov auto-bus bo prvič zapeljal potnike in razne predstavnike oblastev iz M. Sobote proti lepi Gorički metropoli omenjeni dan ob 16. uri iz pred soboške pošte. Poštni auto-bus bo redno vozil vsaki dan skozi tele kraje: Černelavci, Polana, Predanovci, Brezovci, Lerherje, Zenkovci, Bodonci, Ra- dovci, Kruplivnik in Gornja Lendava. V vseh krajih so že pripravljalni odbori, ki pripravljajo narod na slovesno otvoritev. Posebno lepa svečanost se bo vršila na končni postaji Gornja Lendava. Že danes vabimo vse stanove, da se tega veselega dogodka v polnem številu udeležijo. Zlasti, da pridejo vsi v lepo izletno točko Gornjo Lendavo in skupno s tamkajšnjim narodom manifestirajo za novo tujsko-prometno in kulturno-gospodarsko pridobitev. Spomenik radgonskim žrtvam in Maistrovim borcem v Gor. Radgoni bo dograjen sept. 1.1. Gornja Radgona, dne 16. julija 1939. Pripravljalni odbor za postavitev spomenika radgonskim žrtvam in Maistrovim borcem, katerega tvori jo predsedniki vseh tukajšnjih narodno-obrambnih in drugih društev kakor CMD, NO, SKJ in dr. in kateremu predseduje kot član občinske uprave g. Joža Hrastelj, je na svoji zadnji seji končnoveljavno sprejel osnutek arh. Kregarja iz Ljubljane ter razpravljal o prodaji stavbnih objektov pred cerkvijo, ki jih je treba odstraniti, ter o oddaji raznih del. Poslopji stare šole in mežnarije sta pri tozadevni cfertalni licitaciji iz dražbala Oton Robinšak posestnik iz Hercegovščaka in Franc Duh, zidar iz Gornje Radgone, katerega dva sta s podiranjem poslopij že pričela. Ko bodo ta poslopja porušena, se bodo terenska dela, kakor planiranje pred cerkvijo ter dovažanje materijala, nadaljevala. Doslej sta dovršeni prvi dve terasi v pročelju cerkve. Terenska dela vodi pripravljalni odbor v lastni režiji pod vodstvom ing. g. Vladimir-ja Kneza. Kakor 2e navedeno, je bila izvedba spomenika poverjena arh. g. Kre-garju iz Ljubljane, Kamnoseška dela pa tvrdki Vodnik iz Ljubljane kot najboljši ponudnici. Odbor si je sedaj tudi končnoveljavno osvojil stališče, da v spomenik ne bodo vklesana imena vseh faranov gornjeradgonske farei ki so padli med svetovno vojno, ker bi bil na ta način spomenik ne samo preobložen, temveč tudi neokusen ter je tozadevna prvotna namera naletela v javnosti na precej ostro kritiko. Dovršite* vseh del je predvidena za mesec september t. 1. ter se ko velika slavnost z odkritjem tega spomenika vršila v septembru t. I. ob sodelovanju vseh okoliških društev in širše javnosti. Ker so vsa ta dela zve« zana s precejšnjimi stroški, je pripravljalni odbor razposlal te dni raznim ustanovam prošnje za podporo. Prostovoljne prispevke sprejema: Pripravljalni odbor za postavitev spomenika RŽ in MB v Gornji Radgoni. Huda avtomobilska na ■ <5 ( 7 Zagrebški trgovec Kurtagič je z avtomobilom pred hotelom Toplice na Bledu povozil nekega budimpeštanskega odvetnika. Ta je dobil zelo hude notranje poškodbe, poškodbe na glavi in prelom noge. Poškodovanca so takoj prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer so ga operirali. Če zaspi šofer za volanom... V bližini Vlasenice v Bosni se je neki tovorni avtomobil zrušil v 25 m globoko v prepad, ker je šofer zaradi preutrujenosti za volanom zaspal. Avto se je docela razbil, šofer in dva potnika iz Beograda pa so bili težko poškodovani ter so jih prepeljali v sarajevsko bolnišnico. Prvo letošnje grozdje ^ Na splitskem trgu se je že pojavilo prvo .letošnje grozdje. Prodajajo ga po 16 din kg. Na trg ga prinašajo izBrača. Grozdje je po kvaliteti zelo dobro, vendar ga bo pa letos manj kakor prejšnje leto. MhHML motocihlisti! X nam je dobiti zalogo vseh dimenzij auto in moto gum, notranje in zunanje po najnižjih cenah! Bata M. Sobota, 17. julija 1939. Med lem ko se v Evropi bljejo diplomatski boji za zelenimi mizami in se neprenehoma načenja vprašanje: .Vojna ali mir", se bljejo na Daljnem vzhodu najsrditejši boji med Japonci in Kitajci. Te dni je poteklo dve leti kar so izbruhnile sovražnosti med obema narodoma, ki so zahtevale že tisoče in tisoče mrtvih, armade ranjencev, da o gmotni škodi, ki jo je povzročila vojna vihra, niti ne govorimo. Ker ti krvavi dogodki v daljni Aziji vplivajo neposredno tudi na itak že razrvane evropske razmere, zatoni čuda, da so se oči vsega sveta, ob tej žalostni obletnici obrnili bal te dni zopet na Daljni vzhod. Na Japonskem so proslavljali ta dan kot narodni praznik, slaveč z njim začetek nove dobe, začetek izključno njenega vladanja v vzhodni Aziji, na škodo nekaterih evropskih držav, ki so imele tam svoje posebne pravice in posesti. Kaj so dosegli Japonci po dveh letih bojevanja? Nekateri trdijo mnogo, drugi pa zanikajo uspehe. Dejstvo je, da so Japonci zasedli samo predele ob morju, ob plovnih rekah ter ob železnicah. Kar je pa od tega vstran, pa je še vse po starem. Tam odloča volja in ukaz voditelja kitajskega naroda, Japoncem tako osovraženega generala Cangkaj-šeka. Japonci to zanikajo, ostali svet pa je drugačnega mnenja. Pri tem moramo namreč upoštevati posebne razmere ter poseben način bojevanja na Daljnem vzhodu. Pri nas v Evropi smo navajeni, da se ustvarijo fronte, ki se potem premikajo kakor jim je vojna sreča naklonjena: naprej ali nazaj. Zasedeno ozemlje se osvoji, o-čisti sovražnikov in se vpostavi mir in red. Na azijskih bojiščih pa ni tako. Tam ni enotne fronte, ampak je mnogo razcepljenih oddelkov, ki ni« majo med seboj stikov. Tako čltamo ie letos poročila o bojih okrog mest, ki so jih Japonci že lani osvojili. Ker Japonci zasedajo le posamezne reke in železnice, posamezna pristanišča in mesta, ostane okolica okrog teh še vedno v sovražnih kitajskih rokah. Na ta način se zgodi, da se kitajski vojaki na lepem pojavijo za japonskim hrbtom, kar ima svoje dalekosežne posledice. Z ozirom na to so vsi dosedanji japonski uspehi več kot dvomljivi. Marsikdo se vprašaje kdo bo v teh bojih zmagal, kdo podlegel. Pogoji so za Kitajce ugodnejši: 1.) Kitajci se bojujejo doma, Japonci morajo čete privaiati čez morje, čez ogromne razdalje. 2 ) Japoncem bo zmanjkalo vojakav, Kitajcem se bo. Kitajcev je 400 milijonov in lahko postavijo za vsakega padlega vojaka 1000 novih. Le ena vrzel je pri Kitajcih, da nimajo orožja in se mora to uvažati iz tujine. Po vsem tem mora človek bolj verjeti Kitajcem, da bodo končno zmagali kot Japoncem. Odločitev na Daljnem vzhodu bo izredne važnosti na nadaljni razvoj dogodkov * Earapi. Isssp^iSSP ■ ir Objave VIII. Mariborskega tedna Mariborska tekstilna industrija je izgubila letos s preselitvijo iz Maribora in države eno izmed svojih podjetij, zato se pa ustanovi že v kratkem nova tovarna za svilo, ki bo v celoti nadomestila izgubljeno. Obsežnost te industrije in vse njene izdelke, ki lahko tekmujejo t najboljšimi tujimi, bo pokazala najbolj nazorno letošnja velika tekstilna razstava v uni-onskih prostorih, ki bo del prireditev VIII. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta letos. Razstava bo po obsegu in kvaliteti presegla vse dosedanje. Od 1. do 17. avgusta polovična voz-nlna po vseh naših državnih železnicah. Konični gledališki nastopi bodo posebna atrakcija letošnjega VIII. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta. Prirejala jih bo posebna skupina na veseličnem prostoru. Obenem bo tam tudi velika razstava originalnih karikatur. Nnrodne vezenine. Malokatera država se more ponašati s tako množico najokusnejših narodnih vezenin, kakor kraljevina Jugoslavija. Vse od Južne Srbije do Slovenije izdelujejo naše žene in dekleta ročna dela, ki so resnične umetnine in občudovane po vsem kulturnem svetu, zlasM še zaradi uporabljanja prekrasne narodne ornamentike. Kdor se hoče podrobno seznaniti s to panogo naše narodne domače obrti, naj obišče zadevno razstavo na letošnjem VIU Mariborskem tednu, ki bo od 5. do 13. avgusta v Mariboru. Najboljša vina v Jugoslaviji prideluje nedvomno severnovzhodna Slovenija. Pred vojno so bila znana po vsej srednji Evropi in še daleč v svetu. Da so ostala še vedno prav tako odlična, kakor so bila nekoč, ko smo jih še na veliko izvažali, bo izpričala letošnja velika vinska pokušnja ob priliki VIII. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta. Nudila bo vinskim trgovcem, gostilničarjem in restavrater-jem tudi najboljšo priliko za direktni stik s producenti. Izpred sodiiia Napad z Miavnlkom. Pred sodnikom poedincem pri okrožnem sodišču v Soboti se je pred kratkim zagovarjala Lukač Marija, poljedelka iz Lipovci, ker je dne 25. januarja 1.1. telesno poškodovala Legen Terezijo a tem, da jo je tepla z bičevnikom ter jI na zatilniku prizadejala 4 praske. Za to svoje dejanje je prejela 23 dni strogega zapora pogojno na 2 leti. Olmnlk |a zamaill. Tuk. državno tožilstvo je obtožilo GruŠkov-njak Jožefa za več kaznivih dejanj in sicer: a) da je dne 22. decembra pr. I. v družbi s nekim moškim s senom zamašil dimnik na strehi hiše gostilničarja Vrega Riharda z namero, da bi preprečil odvajanje dima in s tam za-dimil stanovanjsko sobo, v kateri se počivali 4 ljudje. Povzročil je nevarnost ta 4 ljudi. i ■ . . b) Gruškovnjak je dne 23 decembra pr. 1. telesno poškodoval Stanjka Mirka s tem, 4a ga je z ročico od voza, torej s sredstvom, sposobnim, da telo težko potkoduje, ali zdravje težko okvari, udaril po glavi ter prizadejal 13 cm dolgo rano lahkega značaja. c) pri tepežu ob isti priliki je segel po samokresu ter i njim ogrožil varnost Stanjka Mirka s tem, da je samokres naperil in sprožil zoper istega tako, da je kroglja, ki zaradi slabega naboja ni imela zadosti pro-bojne sile, slednjemu prebila suknjič. Sodnik poedinec je obsodil Gruškov-njaka za ta njegova kazniva dejanja na en mesec 10 dni strogega zapora in 240 din. GASILSTVO V času od 13. do 15. avgusta 1939 se bo vrši! v Ljubljani gasilski kongres, katerega se bo udeležilo na tisoče gasilcev iz naše banovine, ostale banovine bodo pa zastopane po svojih gasilskih delegacijah. Na kongres prispejo tudi delegati gasilskih organizacij drugih držav, ker se bo obenem vršil tudi občni zbor Vseslovanske gasilske zveze, čigar predsednik je starešina gasilske zajednice v Ljubljani g dr. Kodre. Gb tej priliki bojo izvajale gasilske vrste simbolične vaje in vaje z orodjem kakor tudi vaje v odbrambi proti zračnim napadom. Kongresni odbor gasilske zajednice v Ljubljani je v to svrho dosegel četrtinsko vožnjo po železnici za vse udeležence kongresa t. j. za gasilce in negasilce in sicer če se predhodno za udeležbo kongresa prijavijo in nabavijo kongresno knjižico z znakom. Kdor želi v času kongresa odpotovati v Ljubljano in se udeležiti kongresa, naj se do 30. t. m. prijavi pri eni izmed uprav gasilskih čet ali pa v pisarni gasilske župe v Murski Soboti, kjer bo dobil vsa potrebna navodila. Ne zamudite te prilike, prijavite se v čimvečjem številu. Hadio aparati KOLESA ŠIVALNI STROJI POST. VLOŽKI GRAMOF. PLOŠČE LE OD BRUSU HIHO MIŠIH SOBOTO Nemec Janez H. Sobota Strokovno polnenje in popravljanje vseh vrst akumulatorjev po najnižjih cenah. HITRA POSTREŽBA ORIGINAL DKUT Bitim klim vsi modeli 1939 po tvornlških cenah TUDI NA OBROKE- PREDSTAVE: t četrtek, dne 20. VII. ob 20.30 url v petek, dne 21. VII. ob 2030 uri v soboto, dne 22. VII. ob 20 30 uri VELEFILM ••Bregovi kliieio" Herberl Dlrmoser LUIS TRE N KER Luci« Hdlllch Veličasten film po romanu „Boj za Matter-horn"! Nepozabni, naravni posnetki gotskih velikanov! Romantična ljubezen gorskega vodnika in male kmetice Feliclte. V nedeljo dne 23. VII. 1939 ljudska predstava ob 11 uri 15 min. »Bregovi kličejo« Znižane cene: 2-—, 3-—, 5-— din Dodatek t Najnovejši nMetrajownal« PREDSTAVE: v nedeljo, dne 23. VII. ob 1530 uri in ob 20 30 uri v ponedeljek, dne 24. VII. ob 2030 uri v torek, dne 25. VII. ob 20 30 uri KOMEDIJA • •ANAPOilS" Lionel Barrymore Robart Voung Florence Rlco James Stevvart Vesela zgodba iz življenja gojencev pomorske akademije Eden za vse — vsi za enega — a vsi za isto ... Dodatek: NajnovejSi „Alfa.Journal" CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 DIN. Iz bolniinice — 36 letnemu Čepin Antonu, delavcu iz Ižakovci 17, ki je zaposlen pri gradnji mostu v Petanjch, je pri delu padla na nogo betonska plošča ter mu jo poškodovala. • Kerčmar Marko, posestnik iz Ran-kovcev 46 je po nesreči padel s snop-jem obloženega voza. Prt tem ga je kolo poškodovalo po glavi. — Vročo vodo je zlila na sebe 2 letna Lapajne Hermlna, hči agrarnega interesenta iz Kamovci 35. Otrok je dobil precejšnje opekline po obrazu, rokah in telesu. — Eilec Jožef, viničar iz Murščaka 44 je pri aosedu pomagal gasiti požar ter je pri tem dobil opekline po rokah in nogah. -- 51 letni zidar Sabotin Matija iz Gančani 6 je pri delu padel in si pri padcu zlomil nogo. — Cmor Ludvik, posestnik iz Moravč! 35 se je peljal na njivo. Med potjo so se mu krave splašile ter začele bežati. Imenovani je sicer skočil z voza, vendar tako nesrečno, da si je zlomil desno roko. eZDiGZd G k > \QrjD\Q rA 0 i Razglas. Krajevni šolski odbor v Pro-senjakovcih razpisuje na dan 30. julija 1939 ob 13. uri na drž. ljudski šoli v Prosenjakovcih javno licitacijo del pri zidanju novega betonskega mostu. Pogoji, načrt in proračun je na vpogled pri šolskemu upravitelju v Prosenjakovcih. El£ Gospodarske vesti Minister za gradnjo dr. Miha Krek je podpisal odlok po katerem bo posebna komisija pregledala ceste v vseh banovinah, da se jih popravi kjer so popravila potrebne. Denar za popravila bo vzet iz fonda za javna dela. Banska uprava v Ljubljani je razpisala licitacijo za regulacijska dela na notranji strani Mure med Veržejem in Spodnjo Moto, Proračun za dela je predviden na 399.259 din Svinjska kuga se je pojavila v Savinjski dolini. Dim borskih rudnikov v Srbiji je uničil 22 km naokrog vse rastline in živali. Ljudje, delavci iz okolice, se ne smejo pritožiti, ker bi takoj izgubili delo v rudnikih. 15 mariborskih srednjošol-cev je odšlo s svojim profesorjem v Gradišče na Kozjaku. Tam bodo ostali tri tedne med kmet-skim prebivalstvom, jim pomagali pri delu ter se sami marsičesa naučili. Letošnje slabo vreme je na Hrvatskem uničilo skoro vso sadje. Ker novih sadovnjakov niso gojili, stari pa so odmirali, cenijo, da je na Hrvatskem zaradi sadja pol milijarde dinarjev dohodkov propadlo. Naša država bo naročila v Nemčiji 125 lokomotiv in več vagonov v vrednosti 1.800 milijonov dinarjev. Glavnica naših rudarskih delniških družb znaša 832 milijonov dinarjev. Od te glavnice odpade na tuje udeležence 77,7%. Z največjim kapitalom sta udeleženi Anglija in Francija. Letošnji pridelek žita po Slovenskih goricah je slab in to zlasti v dolinah, kjer je pustošila poplava. V nekaterih krajih pa je toča pobila 80% pridelka. Na Ptujskem polju se je pretekli teden začela žetev rži. Pridelek ne kaže ravno najboljše. Tovorni promet na naših železnicah je bil v mesecu maju manjši nego iani v istem času. Natovorjenih je bilo 141.800 vagonov nasproti 146.900 vagonom lanskega leta. Žetev pšenice je v Vojvodini razmeroma dobra. Strokovnjaki računajo, da bo letošnji pridelek pšenice v naši državi, le z* kakih 15% manjši, nego je bil lani, ko je znašal pridelek okrog 25 milijonov met. stotov. Zaloga neprodane lanske pšenice cenijo na 2 milijona met. stotov. V letu 1996/39 smo izvozili v inozemstvo le 1.450.000 stotov pšenice, in to skoro iz-Jdjučno v Nemčijo in Italijo. DOMAČE VESTI SOBOTA — Napredovanje. Napredoval je v 5. položajno skupino ravna-natelj tuk. bolnišnice šef-primarij g. dr. Vrbnjak Slavko. K napredovanju iskreno čestitamo! — Smrtna kosa. V najlepši življenski dobi v starosti 35 let je umrla po daljši bolezni gospa Helena Žibert, priv. uradnica in soproga strojevodje drž. ž. Pogreb je bil 16. t. m. na tukajšnje pokopališče. Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje. Dr. GREGORC ALBIN SRESKI SANIT. REFERENT V MURSKI SOBOTI ne ordinira do 15. augusta 1939 — Kapetan K o v i n C i č zaprt. .Gorenjec" it. 28 iz Kranja prinaša sledeče: Gorenjcem je Se v Sivem spominu kapetan Kovinčič, ki je ob šen-čurskih dogodkih silno surovo nastopal proti naiim ljudem. Njegova dejanja so bila taka, da nas ni presenetila vest, da so kapetana Kovinčiča naie oblasti zaprle. Marsikomu bo trpljenje, ki ga je moral trpeti s tem olajšano. Enako zadoščenje bodo imeli tudi Prekraurci, ki so okusili njegovo nastopanje ob času njegovega službovanja v Murski Soboti. tiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiiaiiiiiiiiiiiitiiiiiaaaimiiminiiiiiiaiiiaautttiii Dentist EMIL PERC je odprl 1. julija 1939 ZOBNO ORDINACIJO v MURSKI SOBOTI Aleksandrova cesta, nasproti Prekmurske tiskarne. ■llinillllinimilllllflllHIlIlllllllllllllHIHIHHUlIlinHIHHIIHilMIlHI OSTALE VESTI — Satahovci. V soboto dne 15 julija t. 1. smo spremljali k večnemu počitku na domaČe pokopališče Sereca, ki je v 77 letu starosti dne 13. t. m. ponoči na svojem domu v Satshovcih mirno v Gospodu izdihnil svojo dušo. Pokojni je bil vzoren kmetovalec. Njegovo vedenje je bilo vedno dostojno in z vsemi prijateljsko. Živel je strogo v krščanskem duhu in tako je vzgojil tudi svoje otroke. Na zadnji poti so ga spremljali skoro vsi vaščani ter mnogo prijateljev in znancev od dru god. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje. — ŠOIinci. Dne 14. julija t. 1. ob 14. uri so postale pri nas žrtev požara dve stanovanjski hiši, gospodarska poslopja in vse pritikline spadajoče k tem poslopjam kakor tudi vsa oprema, gospodarsko orodje in poljski pridelek nahajajoči se v teh poslopjah. Domači in okoliški gasilci so takoj nastopili, toda radi suhega in vetrovnega vremena jim Je uspelo le razširjanje požara ustaviti. Skoda se ceni na 70.000 dinarjev, ki je tembolj občutna, ker niso bila poslopja zavarovana. Vzrok požara tU nun. 8 Obiiiite MARIBORSKI TEDEN od S. do 13. avgusta Polovična vožnja na železnicah od 1. do 17. avg. 1939 VELIKA GOSPODARSKA IN KULTURNA REVIJA Industrija — Trgovina — Obrt — Kmetijstvo — Velika tekstilna razstava — Tujsko-prometna razstava — Gostinstvo — Vinska pokušnja — Razstava narodnih vezenin — Narodopisne razstave — Jubilejna gledališka razstava — Skautska razstava — Razstava malih Živali — Številne specialne razstave — Koncertne In gledališke prireditve — Športne prireditve — Veseličnl park na razstavišču itd._ 5.-6. avgusta festival alovansfclh narodnih običajev_ Obiščite Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji 1 Obiščite zeleno Pohorje in sončni Kozjak! Obiščite vinorodne Slovenske gorice! Obiščite veseli Maribor in njegovo okolico! Morski tiduH je najltpia priložnost za oblsh laše sbvkfdb meje 1 — Razpisana sta natečaja za sprejem gojencev v vojno-obrtno šolo vojnotehničnega zavoda v Kragujevcu in vojno-obrt-no šolo zavoda „ObiIičevo" v Kruševcu. — Nov rentgenski aparat je dobila te dni mariborska bolnišnica. S tem bo imel Maribor najmodernejši rentgenološki zavod. — Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljutomeru se ob zaključku 50. skupščine, ki je bila 2. julija, zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je tako lepo uspela. GOR. RADGONA — Za zgradbo obmejnega So-kolskega doma. Gornjeradgonska občinska podjetja so na svoji zadnji seji z dne 13. julija 1.1. obravnavala prošnjo tuk. sokolskega društva za podporo pri zgradbi doma ter sklenila nakloniti v ta namen kot izredno podporo brezplačno 20.000 komadov zid ne opeke. Za ta velikodušni dar izreka Sokolsko društvo tem potom zahvalo. — Ker je občina sedanji spremenjen načrt osvojila ter izdala tozadevno gradbeno dovoljenje, je društvo pričelo s kopanjem potrebnih funda-mentov ter zabijanjem pilotov in be-toniranjem. Tozadevno se bo vršila prihodnjo nedeljo popoldne ob 14. uri za društvo pomembna slavnost, ko bode v temelje na slovesen način vzidana spominska listina. — Veliko povpraievanje po opeki. Občina Gornja Radgona, ki poseduje v Creinjevcih in Borecih dve veliki moderni opekarni, je prejela v zadnjem času tako številna naročila is Ostmarke (Nemčije), da so vse stare zaloge opeke v celoti pošle. Opekarna obratuje s polno paro noč in dan. Opozarjajo se vsi domačini, ki bodo tekom letošnjega leta rabili večje množine opeke, da isto že sedaj in pravočasno naročijo, ker se bo vsem tem naročnikom večje množine opeke naročena opeka pravočasno rezervirala. — Opozorilo obmejnemu prebivalstva. V zadnjem času seraznaša-Jo med obmejnimi prebivalci glede tolmačenja deviznih predpisov različne vesti na škodo marsikateremu potniku. Ponovno se opozarja vsakdo, ki potuje v Ostmarku (Nemčijo), da je v smislu sadanfih deviznih predpisov dovoljeno jemati s seboj le aamo kovance in ne papirnat deaar in le to znatno omejeno, v skupni vrednosti 10 nemških mark. ssi*f> M SLUŽBENE OBJAVE ZDRUŽBE TRGOVCEV V MURSKI SOBOTI Zapisnik XVII redne glavne skupščine Združenja trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti z dne 29. aprila 1939. Tajniško poročilo. Zveza je svoja pravila spremenila in treba je bilo sestaviti upravo po novo sprejetih pravilih. Na seji dne 14. novembra se je obravnavala pritožba glede krošnjarske prodaje špecerijskega blaga po engrosistih, o predlogu za izvedbo omejitve izdajanja novih obrtnih listov, podobno, kakor se je to vprašanje reguliralo na Češkem in o pripravah za pomoč tujsko-prometnemu društvu za organizacijo .Prekmurskega tedna". Na sestanku od 30. decembra se je razpravljalo o protestu proti veleblagovnicam. To so bila v kratkem najvažnejša vprašanja, o katerih se je na omenjenih sejah razpravljalo. Poleg tega je imelo združenje dokaj zgoščenega dela pri pomoči članom v davčnih napovedi, sestavljanju pritožb zoper davčne predpise in dr. Mnogo dela in truda je imelo združenje tudi z zasledovanjem šušmarjev in krošnjarjev. Opaža se, da je iušmarstvo v stroki trgovine z jajci in perutnine nekoliko popustilo, samo v sadni stroki je težko to zlo iztrebiti. Prihajale so dnevno pritožbe in združenje je storilo vse, da se krivci kaznujejo. Imeli smo v tem pogledu nekoliko uspehov, ali bližale so se volitve v parlament in prišle so koj na to odredbe amnestije, ki so ves naš trud razveljavile. V zadnjem poslovnem letu je prejelo obrtna pooblastila vsega 26 članov in sicer: Občina šalovci, VlaJ Štefan Puconci, Hari Karol Križevci, Bačič Julija Križevci, Trautman Bernard M. Sobota, Kfironja Miha Križevci, Hahn Pavel M. Sobota, Mendgar Alojz Krašči, Slebič Ida Gor. Petrov-ci, Sparai Karol Bodouci, Podlesek Ludvik Vančavaa, Štivan Koloman Ge-derovci, Beznec Aleksander Mačkovci, Šiftar Ludvik Vaaeča, Ožvald Josip Domanjiovd, Fartelj Franc Tdanovci, Sukič Ludvik Tešanovci, Sakovič Alojzija Zenkovci, Benkič Ivan Sebeborci, Gyergyek Franc Motovilci, Pentek Karol OtovcJ, Andrejč Ludvik Brezovri, Kampt Karol Serdica, Benko Josip ml M. Sobota, Nadai Josip jam trgovska dražba. Odložilo je ofct v**e 30 članov In od teh je en član prtya- o ja «2 o v •O m±> a« O« 75 1 56 111 5 34 55 7 38 3 12 4 2 5 6 26 10 1 6 5 10 5 1 24 vi! svojo prostovoljno članstvo, tako, da je znašalo stanje koncem leta 1938 393 članov. Po strokah so razdeljena obrtna pooblastila takole: trgovine z jajci in perutnino branjarije trgovine z mešanim blagom trg. z meš. blagom, ki so bile podeljene na podi. § 19/4 ob. z. trgovine z deželnimi pridelki trgovine z živino in konji trgovine s sadjem agenture trg. s čevlji in čevlj. potrebič. trgovine s knjigami itd. sejmarske obrtne pravice trgovine z manufakturo, modnim blagom in konfekcijo trgovine z lesom trgovine z železnino in stroji tehtnice drogerije razne stroke Med letom je bilo prijavljenih 10 vajencev, 4 vajenci so bili oproščeni in so tudi položili pomočniški izpit in sicer: Lepoša Geza pri Schnurer Josipu z zadostnim uspehom, Horvat Jože pri Hekliču s prav dobrim uspehom, BeloviČ Anton pri Klepec Vinku z zadostnim uspehom, Dornfrid Štefan pri Sadi Francu s prav dobrim uspehom. Stanje vajeništva je bilo koncem leta: učencev 22 in učenk 4, skupaj 26. Stanje pomožnega osobja je bilo koncem leta: pomočnikov 57, pomočnic 22. Med letom je bilo prijavljenih 32 in odjavljenih 33. Nakupovalcem za razne stroke }e združenje izdalo 73 legitimacij. Na koncu hočem omeniti ie to, da je imela sekcija trgovcev z jajci in perutnino 3 seje, na katerih se je razpravljalo v glavnem o prošnjih za namestitev nakupovalcev v tej stroki in o predlogih za reglementacijo tržnih cen, predvsem pa je bila na tapeti prošnja, da se regulira nakupovalna taktika trgovcev z mešanim blagom, ki kupujejo jajca v zameno blaga. Sekcija trgovcev s sadjem se je sestala dvakrat. Na eno sejo so bili povabljeni tudi trgovci iz sosednega ljutomerskega sreza, kjer vlada v pogledu organizacije nakupovalcev nekako nesoglasje v stremljenju za utesnitev števila nakupovalcev, ki delajo velike zmešnjave na terenu. Naša sekcija je predlagala, da bi tudi sosedna združenja ukinila nakupovalce v sadni stroki, vendar je to vprašanje naletelo na težave, ki te jih trenotno ne more premostiti. O vseh važnejših vprašanjih, navodilih, sklepih i. t. d. prinaša .Murska Krajina" naše objave in se priporoča, da gg. člani te službene objave pazljivo prečita jo, da ne bodo naslala event. nesporazumljenja v tem ali enem vprašanju organizatoričnega soačaja. Predsednik da tajniško poročilo oa glasovanje. Soglasno sprejete. Blagajniško poročilo. Dohodki : Članarine - 105 41650 din Inkorporacije 18.530 — din Vajeniške pristojbine 1.800 — din Za prodane zdrav, leglt. 1.98675 din Za prodane članske legit. 720-— din Kuponi PAB 150 - din Obresti 1 206 90 din Za nakupovalne legitim. 7 600 — din Prispevki članov v fond gradbenega odbora 35 250 — din Razni dohodki 1.048 50 din Naložba .Trg. dom« 4 273 30 din Skupaj 178.160 95 din Izdatki: Plače in socijalne dajatve tajniku 26 230 25 din Podpore 9.779 — din Potnine 7.304— din Stroški čekovnega urada 13110 din Prenosna taksa za „Trgovski dom" 405 75 din Za knjige 1 712 75 din Naročnina za "Mursko Krajino" 8 875 — din Poštnine 2.724 50 din Nabave zdravniških legitimacij 613 75 din Naročnine drugih strokovnih listov 1 315-- din Telefon in brzojavi 477 25 din Doklade Zvezi 10.700 — din Pisarniške potrebščine in tiskovine 6 653 — din Objave in razglasi 69 — din Za nsgrobni venec 190 — din Za članarino drugim kor- poracijam 220 50 din Za popravila pisarniškega inventarja 140*— din Za razne nagrade 1.450*— din Za režijo »Trg. doma" 1.447 — din Odpisi 2 067.— din Naročnina .Trg. lista 4 925 50 din Razni izdatki 519 80 din Režije za vzdrževanje pisarniškega lokala 4 293 — din HALO! PAZITE IN CITAJTE! Prirastek Skupaj 92.225-40 din 85 935 55 din 178 160 95 din 460.— din din Aktiva: Saldo v ročni blagajni 186.40 din Saldo tek. računa Kreditne banke Saldo vezane vloge pri Kred. banki 47.500 Saldo vloge Kmečke posojilnice 2 763.— din Saldo naložbe v Prekmurski banki 5 21224 din Saldo v poštni hranilnici 1.793 57 din Saldo vez. vloge »Fondi" 3 698 - din Prehodni račun »Trgovski dom" 114000'— din Dolžniki obveznic za .Trgovski dom" 21.305 — din Dolžniki na članarinah 26.089 — din Nepremičnine 90.000 - din Skupaj 313 007 21 din Pasiva: Stanje premoženja koncem 1937 22281466 din Neplačani računi 4.257.- din Prirastek v letu 1938 85 935 55 din Skupaj 313007-21 din Nadzorni odbor je izvršil pregled poslovnih knjig dvakrat in sicer dne 20. septembra 1938 in 24. aprila 1939. Po predpisih naših pravil je bil Ma gajniški zaključek članom na vpogled 15 dni pred občnim zborom. Poročilo nadzornega odbora. Za nadzorni odbor je poročal predsednik g. Bac. Nadzorni odbor našega združenja se je dvakrait sestal na sejo, RfirCClI 00 najcenejših do IIUuEuH najboljšihjvseh ZHHMR GARANCIJA tudi za najcenejše kolo. CENE NAJNIŽJE. So W ca Sz >o